Trst, 22. okt. 1950 POLITIČNA LAŽ St. 39 - JLeto II. Prve parlamentarne volitve v Istri 1848 VSEBINA: PRVE PARLAMENTARNE VOLITVE V ISTR11848 Istra je Mia štiri stoletja delno pod beneško, a delno pod avstrijsko oblastjo. Po propadu beneške republike 1797 in potem ko je bila 1813. dokončno vzpostavljena avstrijska oblast, je zaradi tega prišlo v Nemško zvezo samo njeno nekdanje avstrijsko področje skupno z ostalimi nasledstvenimi habsburškimi deželami. Iz tega vzroka se ni celotna Istra udeležila volitev, ki so bile 1848. v Frankfurtu za vseneinški državni zbor. Tako imenovana avstrijska Istra bj morala imeti samo enega predstavnika. Ko so mesec pozneje volili v avstrijski polovici monarhije predstavnike za ustavodajni državni zbor na Dunaj«, je sodelovala tudi tako imenovana beneška Istra. Volitve za frankfurtski državni zbor so bile sicer splošne, toda ne neposredne. Volivci so volili «izbrane volivce« (zaupnike, voljence, izvoljene volivce) in ti bi šele morali voliti predstavnike. Ker so meseca aprila bržkone s pomočjo državnih uradnikov izbrali zaupnike v okraju Podgrad, Voloska, Pazin in Belaj, so 10.5 pristopili v Pazinu k volitvam narodnih predstavnikov. Ker je dir. Gabrijel Jenny, pristaš odvetniškega urada v Trstu, nastopil šele proti koncu aprila s svojo kandidaturo in 2.5 objavil tudi svoj program, so zaupniki soglasno izvolili dr. Petra Kandlerja, zgodovinarja in urednika lista «L’Istria», a dir. Jennyja za njegovega namestnika. Kandler se je že naslednji dan odpovedal mandatu in tako je le dr. Jenny postal predstavnik. Hrvatskl in slovenski kjnetje, k; so dobili naenkrat in nepričakovano politične pravice, se prav gotovo niso predstavili na volišču. Kakor drugod' so tudi oni mislili predvsem na svojo socialno osvoboditev. Njihovo abstinenco od volitev zaupnikov bi lahko pojasnili s tem, da so se zavestno upirali vsenemškim prizadevanjem frankfurtskega državnega zbora. Taki primeri so bili v mnogih čeških in slovenskih kr*jlh. Delo lega državnega zbora pa ni imelo pravzaprav nobenega vpliva za nadaljnji razvoj razmer v Istri. Meseca julija so italijanski predstavniki v dunajskem ustavodajnem državnem zboru odločno odbili predlog bolzanskega predstavnika Unterrichterja, da bi se beneška Istra priključila Nemški zvezi. Prj tem so se sklicevali na svojega hrvatskega tovariša Josipa Vlaha, ki je imel enake poglede. Kolikor bolj se je na dunajskem dvoru krepila reakcija, v toliko večjem številu so avstrijski predstavniki zapuščali frankfurtsko .državni zbor. To je storil tudi dir. Jenny. Zaradi odpora volivcev ni prišlo več do ponovnih volitev. Volitve za avstrijsko ustavodajno državno zbornico so bile v vsakem oziru bolj značilne. V njih je sodeloval znaten del hrvatskih in slovenskih kmetov. V enejn volivnem okrožju je bil izvoljen tudi eden Istrski Hrvat. Čeprav je kmete predvsem žulilo vprašanje socialne osvoboditve, vidimo iz podatkov II. Koper Piran 7.527 3.337 ali 44,33% 06 00 Antonio ali 60,79% Madonizz* Buje Motovun Buzet Poreč 11.164 3119 ali 34,03% 90 >3 Mlchele ali 94.09% Fachlnett< Pazin Rovinj Vodnjan ».(<2 3362 ali 37,09% M 52 Carlo P« ali 54,10% France*«111 Krk Cres Lošinj Labin Pula 1.927 4157 ali 46,50% 71 3« Frances«® »11 50,70% Vldullcb Podgrad Volosko BelaJ ».#50 3440 ali 42,01% 103 11 Joalp «11 59,22% Vlah Skupno 44.730 10.191 ali 40,66% 404 »11 M,30% nekega drugega okrožja, kako sta odkrito nastopili druga P1-0*1 drugi dve stranki, ki sta imeli več ali manj naciohalno obeleži'; Končno nam številni podatki o udeležbi na volitvah dajejo tudi možnost povsem verjetne dcločitve" številčnega stanja med slovanskim in italijanskimi življem v Istri 1848. leta. Volitve v ustavodajno državno zbornico, ki jih je pod prit1' skom marčne revolucije razpisala vlada s cesarskim pat en tort* z dne 23.5, so se vršile na osnovi splošne volivne pravice. Aktivno in pasivno volivno pravico je imel vsak državljan z dopolnjeni111 24 letom starosti, ki je imel vse državne pravice, ki je šest mesecev živel v istem kraju, ki ni bij sluga, dninar ali berač, k' živi od fniloščine drugih. Vsakih 50 tisoč prebivalcev je volil0 po enega predstavnika v enodomno zbornico, Teda tudi ob tej priliki niso bile volitve neposredne; volivci so najprej volil' zaupnike in šele ti so voTilj predstavnike. Istra Je bila, kot }e razvidno iz priložene razpredelnice, razdeljena na pet volivnih j okrožij; Volitve so bile 5.6 In 17.G.1848. Volivno Upravna Vpisanih Volilo Izvo. Kandidat IzvolJ*# okrožje okrožja volivcev volivcev ljenlh dobil predstav«1* zaupni, (lasov kov T)G Takole navaja rezultat in razdelitev na volivna okrožja v Franceschi, eden izmed petih izvoljenih predstavnikov (Dodaj8111 število v odstotkih in skupno število — glej razpredelnico)- — 306 0861 »JCioilto H VOLIVNA OKROŽJA V ISTRI LETA 1848 okrotie: Koper, Piran; 7/. okrove: Buje, Motovun, Buzet, Pare«; 77/. oicroiie; Pa2in> Rovinj, vodni *n; IV. okr«* Pod grad V.oloSka, Bela j De Franceschi ne navaja Števila prebivalstva za vsako volivno enoto niti skupnega števila prebivalstva za vso Istro. Ker pa De Franceschi navaja točno Število zaupnikov In ker to se zaupniki volil j na vsakih pet sto prebivalcev, lahko izračunamo približno itevilo prebivalstva v vsakem vollvnem okrožju. Po Hevilu volivcev, vpisanih v volivne sezname, ki jih navaja De Franceschi, li lahko napravimo sledečo pregledno razpredelnico: Volivno okrožje: Število prebivalcev: Število volivcev: Prvo 48.000 7.527 ali 15.68% Drogo 49.000 11.164 ali 22,78% Tretje 48.000 9.062 ali 18.87% Celi to 35 500 8.927 ali 25.14% Peto 51.500 8.050 ali 15,6»% Skupno: 232.000 44.730 ali 19.28% Ce je biln t<■« ej od 232000 prebivalcev 44.730 volivcev, je povprečno volilo IH,28% prebivalstva, ki je vsaki petj prebivalec. (ft zneje. Kc so u.vedli sistem volivnih kui ij, le število volivcev padlo na 5,3%, vsega prebivalstva). Od 44 730 volivcev je volilo zaupnike samo' 18 IUl ali 40.66% volivcev, odnosno 2/5, a vzdržalo se je 'J6.539 ali 5y.34% odnosno 3/5 Volivcev. Od 464 Izvoljenih zaupnikov jih je za predlagane kandidati glasovalo SOB ali 66,38%. Izvoljeni pr*dstavniki so tako dobili samo 2/3 zaupniških glasov. V prvem vollvnem okrožju (Koper, Piran) je bilo 48.000 prebivalcev, a od njih le 7.527 ah 15.88% 'volivcev, torej daleč izpod povprečnega Števila odstotkov za vso Istro (19.28%). Ne. dvomno je. da niso bili v tun okrožju volivni seznami vestno sestavljeni. Tudi volivna udeležba je bila slaba Za zaupnike je glasovalo 3.337 ali 44.35% volivcev, a vzdržalo se je 4190 ali B5.t>7% volivcev. Torej nad polovico, toda kltub temu niso v nobenem drugem vollvnem okrožju v Istri pristopili volivci v tako visokem odstotku k volitvam zaupnikov. Pokazali so največje zanimanje za te volitve in prekoračili povprečen odstotek za v»o Istro (40,08%). , , Od 96 zaupnikov jih Je za predlaganega kandidata (Mado-nizza) glasovalo tfh aii «8.73%, torej nad dve tretjini. Prvo in tretje volivno okrožje sta po Številu prebivalstva na tretjem mestu, iinata isto itevilo prebivalcev In zaupnikov, a različno Število voltvcev. V drugem vollvnem okrožju (Buje, Motovun, Buzet in P°* reč) ie bilo 49.000 prebivalcev, pa je bilo to volivno okrožje na drugem mestu po številu prebivalcev. Volivcev je bilo 11.164 ali 22,78%, torej nad povprečnim številom odstotkov za vso Istro. Nedvomno je, da so bili volivni seznami sestavljeni bolj vestno kot v prvem volivnem okrožju. Volivna udeležba je bila tu najslabša. Volitev se je udeležilo saino 3.889 ali 34,83% volivcev, komaj nekaj nad 1/3. Tukaj io volivci pokapali zelo majhno zanimanje za volitve in njihov odstotek je daleč izpod povprečnega odstotka za vso Istro. Od 98 zaupfnkov ie glasovalo ,za predlaganega kandidata (Fachinettiia) 93 ali 94,87%. Od vseh petih kandidatov, ni dobi) nobeden tolikšnega Števila glasov. V tretjem volivnem okrožju (Pazin, Rovinj, Vodnjan) je biio od 48.000 prebivalcev »062 ali 18,87% volivcev, torej tudi tu pod povprečnim odstotkom za vso Istro, toda kljub temu bolje (cot v prvem volivnem okrožju (15,68%). Volivni sezng-ifii tudi tu niso.biti vestno sestavljeni, toda vendar bolj vestno kot v prvem volivnejn okrožju. Zaupnike Je Volilo 3.362 ali 37,09% volivcev, nekaj ve* ' kot v drugem volivnem okrožju (34,83%), torej znatno pod povprečnim odstotkom za vso Istro. V četrtejn voli vil en1 okrožju (Krk, Cres. Lošinj, Labin, Pula) je bi]o 35.600 prebi’ valcev in to volivno okrožje je tudi po številu prebivalcev najmanjše. Od teh je bilo 8.927 ali. 25.14% volivcev torej dal#-nad povprečnim odstotkom /a vso Istro. V nobenem voli vneli1 okrožju ni bil odstotek volivcev tako visok, kar pomeni, da niso bili nikjer drugje volivni seznami tako vestno sestavljeni' kot so bili v četrtem volivnem okrožju. Zaupnike je voli'0 4.157 ali 46 56% volivcev. V nobenem drugem volivnem krožju niso pokazali takšnega zanimanja za volitve, sli kllu^ temu se tih je 4.770 ali 53,44% vzdržalo, to je nad polovic^ Volivna udeležba daleč prekaša povprečen volivni odstotek za vso Istro Od 71 zaupnikov je glasovalo za predlagane®8 kandidata (Vidulich-a) samo 36 ali 50,70% Vidulich je torei dobil en glas več od polovice. V petem volivnem okrožju (Podgrad, Voloska, Belaj) )p bilo 51.500 prebivalcev in po številu prebivalstva Je bilo to okrožje največje. V volivne seznaine je bilo vpisano 8050 a** 15,63% volivcev, torej daleč izpod povprečnega odstotka z® vso Islro. V tem vollvnem okrožju so bili (vo]ivni seznam* sestavljeni najbolj površno. Zaupnike je volilo samo 3446 ali 42,81% volivcev, torei več kot v drugem in tretjem volivnem okrožju, manj pa neg0 v prvem in četrtem. Odstotek votivne udeležbe ie še vedn0 nad povprečnim odstotkom za Vso Istro. Od 103 zaupnikov jih je glasovalo za predlaganega kand*' dat* (Vlah-a) 61 ali 50,22%, nekaj manj kot tri petine Sledi torej iz navedenih podatkov o'a volivni se/nami ni*0 bili vestno sestavljeni, da pri volivcih ni bilo veliko z®11*' manja za volitve in da tudi Izvoljeni predstavniki niso dobi'* znatnega števila glasov. Največ je podatkov o podrobnostih volivne borbe in d** iltve volivcev za tretje volivno okrožje. V Pazinu je volilo 96 zaupnikov, ki so oddali svoje glaspve ZEt sledeče kandidate: . Carlo De Franceschi 52 Giovannl Hismondo 39 Gia Domenico Picedi 3 Gian Antonio Canclani 1 odvetnik Massapust 1 skupno 96 Iz tega Izdaja, da je bila borba za mandat zelo Živah118 in da je D* Franreschi dobil večino samo z dvema glasovo^' On sam navaja, da je bilo v njegovem volivnem okrožju * volišč. Okrožje Rovinj 7 » Vodnjan 8 > Pazin 10 skupno 25 V pazinskem okrožju so bila sledeča voliSča: Zminj, Sv. Peter v Sumi, Tinjan, Trviž, Zareč, Novaki, Gradišče in Lindar. De Franceschi navaja zanimive podatke za četrto voli^0 okrožje, kjer je bil Izvoljen Francesco Vidullch, poznejži želni glavar in dolgoletni predsednik istrskega deželnega 1 ra. Niti iz tega okrožja niti iz ostalih, razen iz tretjega, m nobenih podatkov o borbi med kandidati. De Franceschj pa trdi, da so bile v tej dobi na Lošinju dve stranki. Zaradi njene medsebojne borbe je bilo življenje neznosno. Eno stranko je vodil Italijan — odvetnik Francesco Vidulich, drugo župnik v Lošinju Hrvat Vinko Skopinič. Iz vsega se zdi, da je hrvat-ska stranka kandidirala Skopiniča, ki je dobil 35 glasov nasproti Vidulichu, ki jih je dobi] 36. Zaradi izvolitve Vidulicha ie Skopiničeva stranka vložila pritožbo, ki ni šla toliko časa naprej na Dunaj, dokler ni parlament 25.8 verificiral mandata. Ta njegova opreznost nam dokazuje, da je pritožba navajala različne nerednosti, zaradi katerih se je Vidulich bal, da ne bi bili njegovega mandata overovili. V četrtem volivnem okrožju so istrski Hrvati izgubili torej, kot iz navedenega izhaja, svoj mandat zaradi enega samega glasu. Nedvomno pa je, da so zmagali v petem volivnem okrožju (Podgrad, Volosko, Belaj). Tu so izvolili Kastavčana Josipa Vlaha, bivšega sodnega svetnik« v Milanu. V dunajskem parlamentu je bil prvi hrvatskl predstavnik. Značilno je, da so bile dva meseca preje na področju petega volivnega okrožja (iz katerega je bilo za časa volitev v avstrijsko ustavodajni državni zbor izvzeto okrožje Pazin) volitve v državni zbor v Frankfurtu, v katerega je bil z uradniškimi glasovi izvoljen Italijan Peter Kandler. Zdaj so na istem področju Izvolili Hrvala Vlaha in malo je manjkalo, da bi prišlo d0 takšnega rezultata tudi v četrtem volivnem okrožju. V dunajskejn parlamentu so 1948 leta predstavljali Istro 4 Italijani in 1 Hrvat. Ali je to razmerje ustrezalo njihovemu številčnemu razmerju? Iz sredine 19. stoletja je več mnenj o narodnostni pripadnosti Istre. Razen znanega Czoemigovega statističnega dela («Die etimologi schen Verhaeltnisse des oesterreichischen Kuestenlandes 1851»), ki objavlja podatke za 1846 leto, ie za 1848 leto izjava ministra za notranje zadeve grofa Stadiona z dne 158. S to svojo Izjavo Je pobijal trditve italijanskih predstavnikov, da je po vsej Istri znan le italijanski jezik. Stadion jie dobro poznal istrske razmere, ker je bil od 1840-47 namestnik v Trstu, v svoji izjavi je potrdil, da od 234 tisoč prebivalcev Istre 150 tiso{ ne govori niti ne razume italijanski in da jih pripada italijanski narodnosti le 60 tisrač. Za 1849 in 1850. leto daje poročilo Benussi v svoji istrski zgodovini. Vsa ta mnenja pa se lahko preizkusijo na osnovi volivnih rezultatov v avstrijsko ustavodajni državni zbor 1848. Ce jih razporedimo, dobimo sledečo razpredelnico. Po Czoemigu (str 31) 1846. Italijanov Slovanov Romunov Skupno 60.040 ali 26,32% 166.450 ali 73,00% 1.545 ali 0,68% Po Stadionu 1848. 60.000 ali 25.64% 174.000 ali 74,36% 228.035 ali 100% Po Benussi-ju str, 489 1849. 234.000 aii 100% Po Besussi-ju str. 614 1850 Italijanov Slovanov Mešanih Skupno 55.100 ali 25,40% 127.011 ali 58.55% 34.818 ali 16,05% 56.734 ali 24,87% 171.381 ali 74,13% 216,929 ali 100% 288.115 ali 100% Razpredelnice obsegajo podatke za 1846, 1848, 1849, 1850. leta. Razlika med njimi je majhna, stadionovi podatki se približujejo številu 232.000 prebivalcev. Toliko jih tudj izhaja po številu zaupnikov iz 1848. Vsi podatki pa trdijo isto; da je bilo pred 100 leti v Istri približno 1/4 prebivalcev Italijanom in 3/4 Hrvatov in Slovencev’. T^T: POLITIČNA LAŽ Kako težak je bil ta molk! Toda Gaspar se je čutil čudno lahek. «No, prav«, je' pomislil, «vse je na kocki«. Za svojim hrbtom je zaznaval mrmranje zarotnikov. Slišal ie neki glas: »Odkcitl prihaja?« vendar mi bil prepričan, da je Slo zanj, kajti drug glas je malo razdraženo zašušljal: «Ne, ne. ne tale«. Toda predsednik se je znašel. Planil je: «Toda saj si nasprotujetel Pri preiskavi sle izjavili...« Ga par je to priznal. Dodal j?, de gre za pomoto. Da, zares se mu je zdelo, da je pri tem kosilu opazil Capitaa. Toda tisti, ki ga je imel za CapitAa, je bil neki trgovec iz Coimbra; sinoči ga je spoznal v mestu. Pogled na predsednika je bil žalosten. Bil je povsem zbegan. Ni si mogel kaj, da ne bi iskal s pogledom Spanze, kakor da bi ga prosil pomoči. Toda Spanza je ravnodušno pobešal oči k tlom. «Ce je stvar tukan, Je začel predsednik z. negotovim glasom, «če je stvar taka... bi bilo morebiti.,, najbolje,..« Spanza je vstal brez naglice in te obrnil k njemu. «Ali lahko dobim besedo?« »Govorite«. Pokazal se je mali beli podočnjak. «Zdi se«, je dejal Spanza, « da je bila preiskava izvršena prav površno. Preden so sklicali Grao Conselho, bi se bili lahko prepričali, ali priča zanesljivo ve, kar trdi. Srečni smo in v olajšanje nam je, da Capitaov beg ni nujno tako usoden dokaz, kakor smo mislili. Drži pa, da je nekdo pravkar pHznal pred Con-selhom. kako se je udeležil usodnega kosila, kjer je bilo izdanih »to osemdeset naših ljudi: priča Diaz. Kaj je počenjal pri zakladniku Boccageu? Ali mu je delal na ukaz? Na čigav? Ali nam more odgovoriti? Sedel je. «Kako je samozavesten!« je pomislil Gaspar. «Prav ima: kaj morem reči? Vse so se mu vrtinčile, da se ga je lotevala omotica: «Naj ga obdolžim? Ves Cen&culo me bo postavil na laž. In tudi če bi moral priznati, da je lagal? Vse bo zaobrnil sebi v čast: «Prihndnost me bo opravičila«. Kako naj dokažem nasprotno? In potem-., in potem...« si je rekel z bridko otožnostjo, «nisem niti sam prepričan... to je najhujše«. «Naš Padre Spanza«, je rekel naposled s trudnim glasom, da bi ne molčal. «ve bolje kakor jaz, kaj lahko odgovorim in kaj ne«. Spanza se je s presenečenim obrazom obrnil k predsedniku: «Kaj hoče reči? Nikoli nisem videl tega človeka. Iz katere conlrarie ie?j» «Iz katere conlrarie ste?« je vprašal predsednik. «Miguela de Palme«, je rekel Gaspar. «Iz katere famille?« «Vražji človek!« je pomislil Gaspar. «Sicer pa, kocka j® padla«. Kekel je: «12 Valladarove«. Nastal je premolk. «Glej n o...« je rekel Spanza. Pustil Je, da se le molk le podaljšal; nato }« spet vstal: »Najmanj, kar lahko storimo«, je dejal, «je P.o mojem, d® • obnovimo preiskavo, začenši s tem novim dejstvom. Torej da zagotovimo, da nam kriva priča Diaz ne bo ušel«. Sedel je in videti je bilo, da ga stvar ne zanima več. Posvetovali so se, Gaspara so odpeljali, Na nič ni mislil ni si dal, da bi na kaj mislil. Bežno se je ozrl nazaj, Jorge dos Reis je bil vstal, ves zbor je obračal oči k dekanu; Spanza je gledal drugam- Medtem ko so Gaspara stražili v sosednem prostoru in čakali drugih povelj, je dojemal skozi vrata meketajoči glac, ne da bi razumel besede. Glas je obmolknil. Oglasili so se drugi, nastal je hrup, pomešan z vzkliki. Vse je preglasil Spanzov glas, ki je rekel trdo: »Očitno je, da so v skrivnem dogovoru.« Spet se je začelo hrumenje, podobno ponavljajočemu se šumenju morja. Potem je nastal globok molk. Sredi nejasnega mrmranja je bilo slišati dolgo topotanje. Naposled, po zelo dolgih minutah, je neki glas rekel: «Predlog za nezaupnico je sprejet«. ((Spanza je zmagovalec,« je pomislil Gaspar in se bridko po* rogal sam sebi. Pomislil je še: ((Gospodar Svete lige«. Na robu njegove zavesti je trepetal glas, ki je hotel reči: «Vse je končano«. Toda Gaspar mu ni dal bo besede, tako da je glas sam0 zamrmral: «Kaj bo naredil iz nje?« Ukazali so, da je treba počakati zore, preden bi odpeljali Gaspara domov in ga tam stražili. Corte in zbor sta že odšla. Ce nžculo je še ostal, da se posvetuje. Bilo je okoli polnoči. Gasparovi strežarij so posedli, da so lahko metali kocke. Gaspar je šel in se naslonil na steno v kotu, zavitem V mrak, in tam začel misliti, misliti in misliti. «Ali sem ravnal kot modrijan ali kot norec?« je preudarjal-((Najprej: kaj mi je potlačilo laž v grlo?« Skušal je mirno Pre' soditi svoje dejanje. ((Najprej sem doumel,« si je rekel in ie namrščil čelo, ker ni več jasno videl tega, kar je bil doumel-bi jih bil prevaral«, je mislil, «kaj? Delal bi v Spanzovo korist-Prav. Toda lavno to sem vendarle storil, In sem se vrh' tega pogubila. Vprašal se je: «Ali to obžalujem?« Zmajal je z glavo: «Ne. Nič mi ni žal. Ne gre več za to — vsaj zame ne». «Nekaj sem doumel?, je ponavljal, «poglejmo... poglejmo...« Začel je iz-nova: «Ko bi jib bil jaz hote prevaral... Ah!» je pomislil počasi, «potem bi bil postal njihov — kaj? naprotnik... Sangue de Chri-sto!« je vzkliknil sam pri sebi, «zdaj vem! Ce si jemljem pravico, da jih s kakršno si bodi pretvezo varam, iih spodbujam, naj store enako: da ravnajo tako 2 menoj, kakor sem ravnaj jaz z njimi... da me nalažejo.... in če vsi varamo drug drugega...« Obsijalo ga je razsvetljenje:«... če sl brez sramu lažemo, ne bomo znali nikoli... nikoli ločiti resnice od neresnice, nikoli ne bomo vedeli, ali se podpiramo ali Se bojujemo med seboj, ali se sploh bojujemo za istp stvar!« Misli so se mu zdaj podile po glavi tako naglo, v taki zmedi, da jih ni utegnil več niti usmerjati niti slediti. »Kakšna zirtešnjava!« «Ali je Valladar v resnici nevaren?« ((Spanza je vse preračunal-'Od kdaj?« «Kaj Je res? Kako naj človek to ve? Tega ni mogoče«. «Saj zato: prav tu je strup laži!« «Kako naj vemo, kam nas vodijo naši voditelji, ali nas varajo? Pravijo, da gredo sem, pa gredo tja«. «Toda morebiti je bolje tam kakor tu morebiti je to v našo korist?« «In če ni v našo korist? Ce je samo za njihovo častihlepnost? Kako naj človek to loči?« «Spanza me je poslal k Boccageu... Ali je že tedaj računal s tem...?« «Vsi ti Frades, ki so jih prijeli naslednji dan... kakor zanalašč... Kdo jih je izdal?« Malo je manjkalo, da ni na ves glas zavpil: «Ne! ne! Saj ni mogoče!« Njegove misli so se še zmerom vrtele: aSlepa poslušnost... do kod slepa? Vse do hudodelstva?« »Spanza bo rekel: namen me bo opravičil.« «No, saj morebiti je res?« «ln če je iskren?« «Kaj pa če ni?« «Kdo ve? Kdo more vedeti? Nihče, nihče — razen njega. Edino on ve, ali je res ali ne«. «Kam nas bo sedaj peljal?« «Prezira nas, ker nas vara. Kdor vara svoje prijatelje, jih prezira, se ločuje od njih, ravna z njimi kot s sovražniki, Spanza ravna z nami kot s sovražniki. Zase dela, ne za nas, ne za Sveto ligo, ne za boga!« «Toda če ne more ravnati drugače? Ce ne more povedati resnice?« «Ne! Kar sem razumel in sprejel jaz, bi lahko prav tako razumeli in sprejeli tudi drugi... Ali je gotovo tako? Res, ni gotovo. Lahko bi se razšli in enotnost lige bi bila ogrožena. Spanza ima prav— Toda ali je bilo sploh res, kar mi je govoril o CapLtau, o papežu? Verjetno tudi to ni res. Zakaj bi bilo bolj res kakor tisto, kar mi je naročil, naj trdim? Kje se je začenjala njegova laž, kje se je končevala? Kaj sem ubogal?« Zavedel se je, da stoji sredi temnega prostora. Po licih mu je curljal znoj. Stražarji so ga vznemirjeno opazovali. Vrnil se je v svoj kot in sedel na zemljo. «Naredimo malo reda«, je pomislil. ((Vprašanje: ali te grize to, da si pomagal Spanzu pogubiti Valladara? Ne. Iskreno?« Preudaril je in zaključil: (dsreno. Ko bi ti bili rekli: ,ubij ga’? Bil bi ga ubil. Ali bi storil to še sedaj? Bi, tudi še sedaj. Tudi če bi vedel, da so te nalagali?« Planil je kvišku: «Ah, ne!« Ostal je negiben, nekam odrevenel. «Zakaj ne? Ubil bi ga torej samo zato. ,ker je preveč podvržen papežu’? Nesmisel: ko bi mi bil Spanza dejal: ,Ubij ga, ker je premalo podvržen,’ bi ga bil prav tako ubogal. Ni mi potreben razlog, da ubogam. Toda Se ti ga že dajejo, hočeš da je resničen... Ah! zadržal bi te torej ne bil razlog, temveč laž. Tako sem spet pri tem, ne morem se izkopati lz tega«. Zazdelo se mu je, da hipoma vidi prav jasno vase: «To je, seveda, to je: potrebno mi je zaupanje, to je vse. Zanesljivo moram vedeti, da ubogam povelja, ki služijo Sveti ligi, in bogu ter njegovi Pravici — ne pa hladnim naklepom ča- stiblepneža. Nič več. Ce pa mi lažejo, in tudi če trdijo, da v mojo korist, kako naj zanesljivo verh?« Zdaj se je čutil čudovito miren. «Iz česa Je izviralo zaupanje, ki sem ga čutil do Valladara? Lokav in varljiv Je kakor drugi, kakor sem bij sam, in nima pomislekov — toda proti sovražniku. Proti sovražniku, ki se je s svojo hinavščino in svojimi zvijačami prvi ločil od nas, ki se je sam izobčil iz bogaboječega ljudstva. Nam pa ni Valladar nikoli lagal, kvečjemu nam je katerikrat rekel; .JJ .nes vam tega n« bom pojasnil, ker še ne morem. Pojasnim vam pozneje’. In zares nekega dne nam je stvar pojasnil. Predvsem pa, predvsem pa,» je mislil čudovito iasno, «nikoli nam ni ukazal, naj lažemo drug drugemu! Nikoli, naj varamo drug drugega! Tako, da, tega človeka Je bilo mogoče slepo ubogati...« Zavzdihnil je: «To zaupanje me je uspavalo.... Tako prijetno je bito, ker je bilo vse tako preprosto... toliko bolj preprosto...« Zagrenjeno je pomislil: «Toda Sveta liga ni mofeja, kjei* bi vsakdo pustil pri vratih sandale svoje nravi s prahom svojih hib. Zaiotniki so ljudje, ni8 več: ne angeli ne živali niso. Voditelji prav tako kakoV drugi — voditelji še bolj kakor drugi, ker so častihlepni. In njihovi ukazi so narejeni po njihovi podobi. Ce slepo ubogaš, ubogaš morebiti angela, morebiti pa žival...* In še je mislil: «Hotel sem se odpovedati sam sebi.,, dati v nič svojo razsodnost, svojo vest... in kam me je to pripeljalo...« Zdtznil se jc: vTata so se odprla. Stari Senhor dos Reis je odšel z Rebellom. Gaspara nista videla ali ga nista hotela videti. Sledil jima je orjaški Da Cunha, težko noseč trebuh nad svojimi debelimi razkrečenimi stegni. Obdajali so ga trije člani. Za trenutek je ustavil svoje velike brezizrazne oči na Gasparu v njegovem mračnem kotu in jih spet odvrnil. Spanza je prišel zadnji. Njegova visoka, mršava, malo upognjena postava se je za trenutek ustavila med podboji, toliko, da je ponjuhal ščepec tobaka. Medtem ko si je z. enim prstom otresal drobce, je Gaspar opazoval dolgi, ozki obraz, v katereni jo bil videti nos kakor rezilo vsajen med zbližane, trde oči. Span. za je šel skozi prostor, ne da bi se bil Gaspar zganil; pobrskal .1« po žepih, privlekel na dan neko reč in jo z neodločnim obrazohv dvakrat, trikrat potežkal na roki; naposled se je odločil ln brez naglice prišel h Gasparu. «Saj me menda ne bo blagoslovil?« je pomislil Gaspar. Spanza mu le samo pomolil tobačnico. Gaspar je vzel ščepec, ne da bi se zahvalil. Spanza je naposled dejal) «Kaj te je prijelo?« «Ne vem,« je rekel Gaspar. «...Nisem mogel drugače,« je rekel. Nasmehnil se je in žalostno dejal: ((Navsezadnje to niti ni važno?« «Res je,« je hladno priznal Spanza. ((Vprašujem se....« je zamrmral Gaspar in gledaje Spanzu naravnost v obraz, je rekel: «...Ali vam niso moji pozni pomisleki pravzaprav celo dobrodošli?« Prvikrat je bilo videti, da je Spanza pogledal Gaspara a iskrenim zanimanjem, brez sledu o preračunljivosti — kot človeško bitje. «To si uganil?« je vprašal s počasnim glasom, «V zadnjih nekaj minutah sem uganil marsikaj«, Je otožno rekel Gaspar, «2e dolgo sem vam bil samo sredstvo, ka> ne? Žrtvovali ste me od vsega začetka«. Spanza je uprl svoje mrzle oči vanj in dejal; «Ali bi ne hotel bitj žrtvovan za slavo božjo?« Gaspar je pokimal. — 311 — SINAaisia IMSHOMIH«* «Bi», je rekel, «ko bi bil prepričan o tem#. «No, bodi prepričati. Cesa me sumiš? Menda ne, da izdajam?# Gaspar si Je pomišljal, nato je rekel;