Mladinsko prvenstvo Slovenije v plavanju
Mladi rad mnogo obala
CENA IZVODU £0 DIN
SF
ilšiiiaiiii
izdaja Časopisno založniško podjetje •Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani - Uredništvo In uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva i (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun upravo št. 602-»T«-8i	— Telefoni:	uprava 21-281
uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 In 30-278) — Celoletna naročnina 400 dln-polletna 200 din.

d
Poštnina plačana v gotovini
Leto XII. — Štev. 32
V Ljubljani, dne 12. avgusta 1936
Prepričljiva zmaga kranjskega Triglava — Odlični rezultati Horvatove, Tominškove, Konciljev®, Brinovca in drugih
Zmagovita štafeta 4 X 100 m mešano »Triglava« iz. Kranja — Od leve proti desni: Purgar, Koncilja, Vukič in Čolnar
Ljubljana, 12. avg. Bežni d/is/, ki smo jih o naglici /.brali po tri dni trajajočem mladinskem prvenstvu Slovenije, so nadose ugodni. Z veseljem ugotavljamo, da društva skrbijo za mladi naraščaj, ki se iz leta d leto izboljšuje in prav letošnje mladinsko prvenstvo nam je dalo nekaj odličnih rezultatov, ki. sodijo že med najboljše o državi. Vse lorej kaže, da mladi rod mnogo obeta.
Z udeležbo klubov smo laliko zadovoljni, saj sc je letos odzvalo prvenstvu 8 klubov. Vendar pa nas je pr,i tej zadovoljivi ugotovitvi neljubo prizadela vest, da so morali Kamničani po prvem dnevu tekmovanja zapustiti prvenstvo zaradi finančnih težav. Prav tako so tudi plavalci Panonijo iz Murske Sobote, javili, da se prvenstva ne morejo udeležiti iz istih razlogov. Vse to kaže, da slabi materialni pogoji v veliki meri hromijo napredek plavalnega športa v nekaterili klubih.
Prvi dan tekmovanja nam je prinesel dva odlična rezultata. Brinovec na 1300 m prosto ni imel nasprotnika, saj je zmagal s skoraj poldrugo minuto naskoka. Dosegel je drugi najboljši rezultat v Sloveniji, le osem sekund slabše od rekorda. Na 400 m prosto je Koncilja plavala le za prvo mesto, ker je stedila svoje sile za naslednjo točko — 100 m metuljček. Pri jetno je pre-. senetila mlada pionirka Lilelcova iz Krškega, ki je dosegla tudi odličen čas. Kvalitetno najslabše zastopana je bila disciplina 200 m metuljček, kjer je startalo vsega le 8 tekmovalcev. Najlepša točka prvanstva je bila prav gotovo 100 m metuljček za ženske. Vse do nekaj metrov pred ciljem je bila v vodstvu Koncilja, tesno za njo pa sta ji sledili Horvatova in Vukičeva. V zadnjih metrih pa je z izrednim Unišam Horvatova prehitela Konciljo in s časom 1:27.8 dosegla nov republiški rekord in obenem letos drugi najboljši čas v državi. Tudi Koncilja je plavala boljše od starega rekorda. Na splošno so bili rezultati v tej disciplini zelo dobri, presenetila pa je zopet mala pionirka Breskvarjeva (Celuloza), ki je zasedla peto mesto.
Drugi dan tekmovanja je zopet prinesel nekaj zanimivih borb, ki so dale odlične rezultate. Na 400 m prosto sta imela Košnik in Brinovec klubski »obračun«. To pot je bil Košnik nekoliko hitrejši in je dosegel dober rezultat 5:16.0. Ponovno sta se srečali veliki rivalinji Horvatova in Koncilja v finalu na 100 m prosto za ženske. Tudi to pot je bila zmagovalka Horvatova, toda sedaj komaj za desetinko sekuinde. Obe sta dosegli odlične rezultate, saj je čas Horvatove le za 6 desetink sekunde slabši od republiškega rekorda, V senci tega dvoboja je marsikdo spregledal lep uspeh Čeh ul je ve s časom 1:20.5. Na 100 m hrbtno pri mladincih je Umek zmagal prepričljivo. Dosegel je svoj osebni rekord, prav tako pa tudi drugoplasirani Čolnar, medtem ko je Drofenik nekoliko popustil, saj je dopoldne Prav tako zabeležil čas pod ' :20.0.
Reprizo dvoboja Horvat—Koncilja sta uprizorili Tominškova in Vukičeva na 200 m prsno. Tudi v tej disciplini je bila Kranjčanka vse do zadnjih metrov v vodstvu, toda v finišu je bila Tominškova hitrejša in je prva dosegla cilj. Njen rezultat je letos najboljši v Sloveniji.
Zadnji dan tekmovanja je prireditev motilo slabo vreme. V prvi točki sporeda so plavale mladinke na 50 m prosto. ?.e tretjič zaporeden! • je Horvatova osvojila mladinsko prvenstvo, medtem ko se je morala lanskoletna prvakin ja Čebul jeva zadovoljiti z drugim mestom in le za desetinko slabšim rezultatom. Nič manj zanimiva je bila borba-mladincev na 100 m prosto. Po kvaliteti sta izstopala Košnik in Drofenik, toda zopet je Mariborčan, ki je veljal za favorita, plaval slabše kot v dopoldanskih p red tekih, in se je moral tako sprijazniti z drugim mestom. Zmaga Konciljeve na iOO m hrbtno ni bila težavna, saj je njena glavna konkurentka Hočevarjeva zaostala za več kot tri sekunde.
Nič mani razburljiva pa ni bila točka 200 m prsno, kjer je Piki za udarec roke premagal Mariborčana Skarabota. Na startu smo v dopoldanskih predtekih po dolgem času in prestani težki bolezni zopet srečali slovenskega mladinskega rekorderja Pelca, vendar je imel nesrečo, da je zašel v sosednjo progo in so ga sodniki diskvalificirali.
V skupnem plasmaju je z velikim naskokom zmagal kranjski Triglav in je tako že drugič zaporedoma osvojil republiško prvenstvo. Ljubljana je obdržala svoje drugo mesto, prijetno pa je presenetil »Prešeren« iz Radovljice, ki se je povzpel na tretje mesto. Ne bi Donavi j ali uspehov vseh posameznikov, vendar pa moramo ugotoviti, da nam v Brinovcu, Košniku, Drofeniku, Umeku, Horvatovi, Tominčkovi, Koncilji, Vukičevl, Čebuljev! in drugih raste mlad kader odličnih plavalcev, ki se bodo ob marljivem treningu lahko povzpeli tudi v dr-
žavnem merilu med najboljše plavalce Rezultati: mladinci — 10« m prosto: 1. Košnik (T) 1:00.1, 2. Drofenik (B) 1:06.6,
3.	Čolnar A. (T) 1:10.3, 4. Brinovec (T) 1:11.3, 5. Čolnar P. (T) 1:12.0, 6. Bolko (P) 1:13.0; 400 in prosto: 1. Košnik 3:16.0, 2. Brinovec 5:18.2, (oba T), 3. Cilenšek (P) 5:46.9, 4. Čolnar A. (T) 5:48.0, 5. Bolko (P) 5:48.0, 6. Pohar (B) 5:54.9; 1500 m prosto: 1 Brinovec 20:43.1, 2. Košnik (oba T) 22:06.0, 3. Drofenik (B) 22:29.5, 4. Cilenšek (P) 23:00.1, 5. Čolnar (T) 23:30.0, 6. Bolko (P) 23:31.6; 200 m prsno: 1. Piki (P) 3:04.6, 2. Skarabot (B) 3:04.6, 3. Kobl (T) 3:09.7,
4.	Zibert G. (Lj) 3:13.9, 5. Kukovec (B) 3:19.2, 6. Zajc (Lj) 3:21.9; 200 m metuljček: Piki (P) 3:12.1, 2. Chvvatal 3:14.0, 3. Peternelj (oba T) 3:23.3, 4. Kolarič (Kam) 3:24.7, 5. Zibert M. (Lj) 3:42.7, 6. Maleš (Kam) 3:51.8; 100 ra hrbtno: 1. Umek (I) 1:16.0, 2. Čolnar P. (T) 1:18.5, 3. Drofenik (B) 1:21.0, 4. Belič (Lj) 1:23.1, 5. Kaplan (Čelu) 1:29.1, 6. Rojc (Lj) 1:30.3; 4 X 200 m prosto: 1. Triglav I. 11:07.5, 2. Branik 11:24.9, 3. Triglav II. 11:29.9, 4. Ljubljana
I.	12:30.9, 5. Prešern 12:33.8, 6. Ljubljana
II.	13:47.3; 4 X 100 m mešano: 1. Triglav I.
5:21.7, 2. Ljubljana I. 5:31.9, 3. Prešern 5:34.6,	4. Branik 5:36.1, 5. Triglav II.
5:46.0, 6. Ljubljana II. 6:00.9.
Mladinke —- 50 m prosto: 1. Horvat (Lj) 34.3, 2. Čebulj (P) 34.4, 3. Vukič (T) 36.4, 4. Hribar (I) 38.2, 5. Purgar (T) 38.2, 6.
(Nadaljevanje na 8. strini)
Kranjčanka Vukičeva, ki ji> po/uamo tudi s telovadnih
najboljšimi plavalkami metuljčka v državi
Za cirkusom prihajajo še nogometaši...
Predstavljamo goste iz Kitajske
Med ljubitelji nogometa v Sloveniji vlada zadnje dni precejšnje zanimanje za nastop nogometne reprezentance LR Kitajske v Ljubljani. Morda so nekateri nekako pesimističnega mnenja, Češ saj to ne bo kakšen poseben nogomet. Vendar pa nam poročila govore, da so se kitajski nogometaši, kljub nekaterim neuspehom, tudi na naših tleh dobro izkazali. Danes teden se bomo srečali z njimi na Centralnem stadionu ob Titovi cesti, kjer bodo nastopili v dvoboju z reprezentanco Slovenije.
Gostje iz Kitajske so bili pri nas zelo gostoljubno sprejeti, sami pa navdušeni nad prisrčnostjo naših funkcionarjev in nogometašev.
Kitajski nogometaši so odšli na turnejo po Evropi zaradi priprav na olimpijado
Branikov četverec
na evropskem prvenstvu!
Bled, 12. avgusta. V četrtek in petek so tekmovalke čdtverca s krmarjem mariborskega Branika v ponovnih preizkušnjah dosegle naj večji uspeh slovenskega veslanja. Obakrat so premagale vesla-čice Tamiša (Pančevo) in si tako priborile vstop v državno reprezentanco ter s tem pravico do nastopa na letošnjem evropskem prvenstvu na Bledu. To je edina slovenska veslaška ekipa, ki je kdajkoli zastopala barve državne reprezentance na tako velikem tekmovanju.
Včeraj je prispelo na Bled 23 romunskih tekmovalk za evropsko prvenstvo, ki se bo pričelo 24. avgusta. To so poleg naših prve tekmovalke, ki so že na Bledu. Na lanskem ženskem svetovnem pr-
Nogometaši Kitajske, ki jih bomo videli prihodnjo nedeljo v Ljubljani, na treningu v Beogradu
venstvu v Bukarešti so Romunke dosegle drugo mesto za Sovjetsko zvezo.
Priprave veslačev v državah, ki se bodo udeležile evropskega prvenstva so v polnem teku. Švicarji so že določili 3 posadke za Bled, in sicer dvojec z dn brez krmarja ter četverec brez krmarja. Ostale ekipe bodo določene kasneje. Tudi Francozi že imajo 3 posadke, ki bodo prav gotovo nastopile na letošnjem prvenstvu na Bledu. To so: sklff, double-scull In četverec brez krmarja.
Sprejem veslačic
Branika v Mariboru
Ma>ribor, 12. avg. Danes je Maribor sprejel Braroikove veslačice v četvercu s krmarjem, ki bodo zastopale Jugoslavijo na evropskem prvenstvu na Bledu. Precej ljudi se je zbralo, da sprejme Branikove veslačice, ki so dosegle pomemben uspeh mariborskega veslanja v zveznem merilu. Predsednik veslaškega kluba Branik, tov. Lipko, je ob tej priložnosti povedal, da letos še niso pričakovali takšnega uspeha, da pa gre največ zaslug novemu trenerju ing. Gaspariju. Glavna želja veslačic pa je, čim prej priti do lastnega tekmovalnega čolna, saj so si morale za izbirne tekme na Bledu čoln izposoditi od »Savice.« Branikov četverec sestavljajo naslednje tekmovalke: študentki ekonomije Majda Planinšek in Marija Seruec, usluž-benkša Majda Bračko, trgovska vajenka Vera Črešn javec in kot krmar dijakinja Srednje medicinske šole Mira Merhar.
v Melbourneu. Prej so se skoraj leto dni pripravljali v Madžarski, kjer so s pomočjo tamkajšnjih nogometnih strokovnjakov precej pridobili na tehniki igre, hitrosti in kondiciji, nato so odšli na turnejo ter odigrali nekaj tekem v Sovjetski zvezi in sedaj so pri nas.
V Jugoslavijo je prispela precej močna ekipa 22 nogometašev. Naj povemo o njih nekaj zanimivosti: vsi obvladajo le kitajski jezik. Njihova povprečna višina ne dosega 1.80, medtem ko je najvišji desni branilec Van Tal Fa visok 1.84. Zanimivo je, da je njihova povprečna starost okrog 20 let, najstarejši med njimi pa je srednji krilec Tsun Anj Cin, ki je star komaj 23 let. Ob prihodu v našo domovino so izrazili tudi zanimivo željo po kisli vodi in sadju.
O njihovih odlikah smo že govorili, med najboljše pa uvrščajo vratarja Džan Džunj Soua, srednjega krilca Tsun Anj Čina in desno krilo Tsung Dže Juja.
Naj vam jih še predstavimo: vodi jih generalni sekretar za flzkulturo in špor.t LR Kitajske Džan Fi Gou, njegov pomočnik je Ko Lun, trener, tolmač za ruski jezik Džan Cuan Del. V spremstvu
sta še nogometni sodnik, profesor univerze v Pekingu Van Vi Pin in zdravnik dr. Tain Un Sn, igralci pa so naslednji: Džan Džunj Sou, Siul Fu Sn, Taun Anj Cin, Van Ke Pin, Sen Hon Gjun, Cen Ven Kuan, Pu Uan Fu, Sun Bao Jun, Van Tal Fa, Van Li Ui, Džan King Tjen, Cen Cn Da, Njen Ui Si, Cen Gja Lan, Tsl Dzn Si, Van Lu, Si Van Tsunj, Džan Hon Gn, Fan In Cou, Tsung Fu Cen, Tsung Dže Ju j.
Nedeljsko tekmo bo vodil naš mednarodni sodnik Emil Erlich, kot mejna sodnika pa bosta izbrana tudi dva slovenska zvezna sodnika. Gostje s Kitajske bodo prispeli v Ljubljano v četrtek, v petek pa bodo imeli trening. Na poti po Jugoslaviji jih spremljata generalni sekretar NZJ Lišanin in sekretar mednarodne komisije NZJ Paštrovič. Gostje ši bodo mimogrede ogledali še Bled, Postojno in Opatijo.
Na to pomembno srečanje opozarjamo vse ljubitelje nogometa že danes, vstopnice pa si lahko nabavijo pri Nogometni zvezi Slovenije v Ljubljani — Likozarjeva 12, v Založbi »Polet«, pasaža Nebotičnika ter v trafikah pri »Slonu«, »Evropi« in Gospodarskem razstavišču.
Nogometna tekma za »Izseljeniški pokal«
Spet neučinkovitost
Ljubljana, 12. avg. — Prav neverjetna smola je spremljala današnje srečanje mestnih reprezentanc Ljubljane in Zagreba v borbi za »Izseljeniški pokal«, kajti pred začetkom te tekme je hud naliv odvrnil veliko število ljubiteljev nogometa. Tako se je zbralo na stadionu ob Titovi cesti le okrog 1500 gledalcev. Druga smola je ta, da je ljubljanska reprezentanca izgubila to srečanje kljub popolni premoči, čeprav bi po številnih priložnostih morala zmagati najmanj s 7 goli razlike! Tako se je zgodilo, da so gledalci nekajkrat izžvižgali domače moštvo, ki se v mnogih nadvse ugodnih položajih pred vrati nasprotnikov ni znašlo. Pokal so prejeli Zagrebčani, izročil pa jim ga je član Izvršnega sveta LRS Ivan Regent.
ZAGREB : LJUBLJANA 2:1 (1:0)
Strelci; Sertič v 16. in Krasič v 88.min. za Zagreb ter Opresnik v 52. min. za Ljubljano.
Zagreb:	Kadovič (Din), Milanič
(Graf), Ladovič (Treš), Kri-stovič (Elektrostroj), Digula (Treš.), Petrič (Zgb), Spirk. (Treš.), Abadžič (Din), Andročec (Met), Megla (Borac), Koželj (Treš.), Krasič (Treš.), Sertič (Treš.).
Ljubljana: Georgijevski, Medved, Marinček (Piskar), Žumbar, Berginc, Gruden, Kranjc (Brezar), Hočevar (Kranjc), Vidic (Dolenc), Guban, Opresnik.
Če pogledamo tekmo, lahko rečemo, da je bila ves čas živahna, videli smo dokaj razburljivih dogodkov, potekala pa je večji del v premoči Ljubljančanov. Reprezentanca Zajfreba se pravzaprav ni pokazala kot homogena celota, odlikovali so se bolj posamezniki. Toda zmagali so Zagrebčani in njih zmagi ni kaj oporekati. Izkoristili so dve priložnosti, dosegli 2 gola — in zmago.
Obrnimo torej še drugo stran medalje. Medtem ko smo rekli o Zagrebčanih, da se niso pokazali kot enakovredno moštvo, velja za Ljubljančane tole: imeli so izredno veliko priložnosti za dosego gola, k! pa jih niso znali izkoristiti. Če bi sešteli vse te priložnosti in izbrali Izmed njih najidealnejše, bi jih bilo 8 ali 9. Pa poglejmo ta nevšečni repertoar zamuje-nih priložnosti: 8, minuta Guban, 12. Vidic, 25. Opresnik, 27. Vidic, 28. Guban, 45, Vidic, 59., 60. in 70. min. Guban. 81. Kranjc, 85. Guban.
V predtekmi so premagali mladi nogometaši Ljubljane mlade nogometaše Odreda s 4:1 (1:0).
T. B.
Polič Zoran:
Naši ukrepi na področju telesne vzgoje v zadnjih letih, kakorkoli 60 skromni in večkrat celo slučajni, pa vendarle kažejo, da hočemo premagati stagnacijo v telesnovzgoj-nem gibanju, da hočemo obračunati z mnogimi zastarelimi oblikami dela in da hočemo tudi telesno vzgojo vključiti med aktivne elemente novega življenja, med elemente vzgoje novega, socialističnega človeka. V zvezi s tem smo že večkrat ugotavljali, da telesna vzgoja ni sama sebi namen, da ima svojo odrejeno družbeno funkcijo in da mora biti zaradi tega v skladu z občimi tendencami družbenega razvoja. Z drugimi besedami se to pravi, da se iiKvra tudi telesna vzgoja po svoji vsebini, po svojem cilju in po svojih zunanjih manifestacijah usogla-siti z našimi občimi napori, z našimi političnimi in gospodarskimi težnjami, kar je vse usmerjeno v pospešeno izgradnjo socialističnih družbenih in gospodarskih odnosov. Zato telesna vzgoja ne more hiti izven naše skrbi. Političnim in gospodarskim funkcionarjem, zato pa tudi vsem delovnim ljudem, ne more biti vseeno, kako se uveljavlja, kako se izvaja in kakšne cilje dma, temveč se morajo tudi nje (t. j. telesne vzgoje) v največji meri posluževati v svoji borbi za zdravje, razvedrilo in povečano produktivnost dela. Samo če je telesna vzgoja povezana s tem ciljem, t. j. z borbo za novega človeka, z borbo za zdravje, za povečano produktivnost dela in za razvedrilo, ima svojo odrejeno družbeno funkcijo in more zahtevati i moralne .i materialne pogoje za svoje delo. S priznanjem teh ciljev pa se seveda spremene mnogi odnosi, ki so veljali v preteklosti, spremene se mnogi pogledi na telovadbo in šport in končno spreminjajo se tudi pravice in obveze na tem področju dela. Zato ni mogoče več dopuščati zoževanja problematike tega področja na čisto tehniko, n,i mogoče obravnavati probleme telesne vzgoje izven okvira celotnega družbenega razvoja in ni mogoče dopuščati uveliavljanja nekih posebnih, bilo osebnih ali klubaških interesov.
Ne mislim po tem uvodu na široko obravnavati rroblematiko telesne vzgoje v celoti. Pač pa bi se hotel dotakniti treh, štirih problemov s tega področja, katerih napačno reševanje prav gotovo lahko ogroža uspešen in pospešen razvoj telesne vzgoje pri nas.
Dejstvo, da se še vedno ne moremo izkopati iz nekakšnega zastoja v razvoju telovadbe in športa, mnoge navaja na preuranjene, večkrat neorincipialne in celo škodlji-v zaključke.
Tako se je n. pr. pojavila pred k.atkim trditev, da bi v množičnosti, v rezultatih, v priljubljenosti telovadne dejavnosti in v pomoči raznih organov in organizacij dosegli večje uspehe, če ne bi uveljavljali načela enotnosti telesne vzgoje in s tem načela, da morajo v osnovi za naše telovadne in športna dejavnosti veljati enotni kriteriji. enotnj cilji in zato enotni organizacijski principi. Trditev, da bi uspevali bolje, če bi vsaka republika, vsak okraj oz. celo vsak kraj organizirali nekaj po svoje, samo razbija to, kar že imamo, zmanjšuje vrednost telesne vzgoje v vzgojnih naporih s •lob in onemogoča njeno funkcijo v gospodarski graditvi socializma pri nas.
" bi gledali samo na zunanje poiave, t. j. na rekorde, na trenutno razvedrilo, na zmage in podobno, potem je prav gotovo vseeno, ali to dosegamo po nekem dognanem, vsem skupnem sistemu, alj pa izkoriščamo osebne sposobnosti in nagnenja poedincev v posameznih krajih. Vendar že danes ni to povsem tako nikjer na svetu, pa četudi nima telesna vzgoja določnejše družbene oziroma vzgojne funkcije. Saj že najpreprostejša zmaga v določeni igri — kaj šele borba za rekord — zahteva sistematično pripravo in to po izkustvih, ki so jih v dotični panogi pridobili najboljši, kjerkoli v svetu. Zato se taka izkustva posredujejo dalje, zato se ugotavljajo posebni sistemi vadbe in tekmovanj in zato se povsod v svetu formirajo večje organizacije v posameznih ali več panogah, da hi lahko dale vadbi organizirano obliko, da bi uspešneje prenašale izkustva, da bi torej bili uspehi večji.
LETO XII. Štev. 32
Stran 2
Ce pa s tem v zvezi ugotavljamo, da pa ima telesna vzgoja pri nas še vse globj.i pomen, da je namreč važen vzgojni faktor, da ji je namenjena v zdravstvu važna preventivna funkcija in da je s svojimi možnostmi, da pospešeno razvija produktivnost dela, važen gospodarski faktor, potem prav gotovo ne smemo dopustiti, da bi prevladovali izključno le neki zunanji momenti, temveč moramo prav vse sile posvetiti tej notranji, globlji dn seveda tudi zahtevnejši funkciji telesne vzgoje pri nas.
Ker borba za moralne kvalitete človeka, borba za zdravje, za večjo storilnost dela, za aktivno obliko razvedrila in podobno, kar vse hočemo doseči s pomočjo pravilno‘organizirane in izvajane telesne vzgoje, ni enostaven proces, zahteva vsekakor bogatih izkušenj, enotnih gledanj in predvsem stalnega sodelovanja in medsebojne pomoči vseh zainteresiranih. Zato rešitev težav ni v paroli: »Ce ne bo šlo dobro s skupnimi močiti, bomo pa šli vsak .po svoji potile To ni dobro in zato ni sprejemljivo ne za organizacijo dela, ne za razna tekmovanja in ne za razne prireditve, bilo partizanske ali pa športne. Nasprotno, rešitev je samo v vse večjem povezovanju naporov, v skupnem iskanju novih poti, in morda kdaj kasneje celo v mnogo enotnejših organizacijskih oblikah kakršne so danes. Povsem 'razumljivo pa je, da morajo prav zaradi iega organizacije. ki danes že obstojajo, svoje organizacijske vezi utrjevati, ne pa rahljati, da morajo čim več izkustev medsebojno posredovati, ne pa. jih ljubosumno čuvati, da morajo iskati oblike dela, ki bodo njihovo dejavnost razširile v vse kraje — tudi v delavska naselja in na vas, ne pa ostajati pri zastarelih oblikah dela, ki so bile doslej primerne za večje centre ali pa za peščico ljudi in končno, da prenehamo z ugotovitvami, kako so v nekih krajih rojeni samo za en šport, v drugih pa za drugi, temveč da postavimo potrebe po določenih panogah na druge, globlje in znanstvene osno-ve, vprašanje prirejenosti oziroma večje ali manjše sposobnosti za neko panogo pa prepuščamo uspehom na raznih tekmovanjih.
Če govorimo o enotnosti, seveda ne mislimo na neko zunanjo enotnost, na uniformiranost v izbiri panog, izbiri orodja in podobno. Enotnost je zajamčena v skupnem cilju, v enotnem osnovnem sistemu dela in v enotni vzgoji strokovnih kadrov. Na osnovi tega pa je mogoče povsem prilagoditi konkretno delo določenega kraja. In če bo imelo tako delo še toliko krajevnih posebnosti, če bo odgovarjalo povsem željam aktivnih udeležencev, bo vendarle enotno in pravilno usmerjeno, če bo v skladu z osnovnimi principi telesnovzgojne dejavnosti.
V	partizanski organizaciji bo najlažje krepiti enotnost. Saj je enotno organizirana, ima enoten statut, potreben je še enoten sistem dela na osnovi enotnih priročnikov, enoten tekmovalni program in uveljavljanje enotnih ideoloških načel v vsej organizaciji. To pot v enotnost je treba soglasno osvojiti in jo samo še krepiti kot edino pravilno in temu primerno ^odvzemati vrsto konkretnih akcij.
V	zvezni upravi »Partizana« Jugoslavije se trenutno pripravlja ma-
terial za obširnejšo razpravo, ki naj prav v gori nakazani smeri pospeši in utrdi razvoj partizanske organizacije.
Nekoliko težja je ta pot v šport-nh organizacijah. Njihova razvejanost in odločna usmerjenost v prvenstveno zadovoljevanje težnje po tekmi in zmagi so velike zapreke za uveljavljanje načel, o katerih smo uvodoma govorili in ki so prav gotovo izven okvira čisto športne in telovadne dejavnosti saj gre povsod — torej tudi v športu — za družbene cilje, ne pa za zmage in rekorde. Ko bo‘v osnovnih športnih organizacijah povsem prevladovala zavest, da se mora tudi šport v celoti usmeriti v borbo za višji moralni lik človeka, v borbo za njegovo zdravje, za večjo proizvodnost dela, za čim bolj sproščeno razvedrilo po delu, potem bo tudi v. športu v celoti zmaga in rekord njegov postranski proizvod, podani bodo pogoji za enotnejšo pot vsega športnega g.ibanja in kar je še bolj vazno, ustvarjene bodo vse možnosti. da pristopimo k uresničeva-nju enotnega telesnovzgojnega gibanja sploh.
Ko gledamo s teh širših vidikov na vlogo telovadbe in športa, ko ocenjujemo njuno družbeno pomembnost, se nam povsem jasno razkriva, da njuna vloga raste z njunim vplivom pri oblikovanju človeka, z njunim deležem pri uveljavljanju preventivnih zdravstvenih mer in z njuno vlogo v borbi za dvig delovne storilnosti. To pa so naloge, ki jih je mogoče samo znanstveno obravnavati, ki zahtevajo časa — in kar še enkrat ponavljam — ki zahtevajo enotno akcijo. Zato bi moralo biti sedaj m v bližnji prihodnosti težišče v razčiščevanju osnovnih problemov na naših inštitutih, zavodih, višjih in srednjih šolah s področja telesne vzgoje. Dokler ti organi ne bodo vzpostavili najtesnejše stike, da bi skupno obravnavali problematiko, da bi po enotnih načelih vzgajali jj1 da.bj dajali enotna napotila za delo j v šolah j v organizacijah, tako dolgo ne moremo govoriti o sistematičnem uveljavljanju enotnih principov telesne vzgoje pri nas (morda bi tako delo zahtevalo sčasoma tudi nek skupni koordinacijski organ vseh znanstvenih ustanov na področju telesne vzgoje).
Zato moramo preko znanstvenega dela. s povezovanjem že obstoječih strokovnih organov, z enotnim obravnavanjem osnovnih načel in z izkoriščanjem že obstoječih enotnih organizacijskih oblik dela, odločno usmerjati svojo akcijo na nadaljnje, še trdnejše povezovanje vsega telesnovzgojnega dela in seveda odločno zoper vsako cepljenje sil, izdvajanje ali iskanje neke izključno svojo poti. Kakor ima izgradnja socialistične družbe pri nas svojo specifično, vendarle pa eno samo pot, tako ima tudi področje telesne vzgoje, sicer specifično, toda vendarle enotno in občim pogojem graditve socializma pri nas odgovarjajočo pot v množičnost, v vsestranost. ter v zdravju in delu koristno udejstvovanje.
Drug problem, o katerem je treba resno spregovoriti nekaj besed, je oblika, obseg in način našega dela. 'V zadnjem času se celo v razpravah nekaterih organizacij na področju telesne vzgoje razvijajo misli, ki bi jih bilo mogoče kratko zajeti v enem samem stavku takole: »Fedrimo vse ograje in zidove na
Stasa Lh ndado.,
vse igra danes
badminton!
TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA
„ E L A N “
V BEGUNJAH
naših telovadiščih in igriščih, pa se bo šport, z njim pa tudi vsa telesna vzgoja, razmahnil do nesluten.ih obsegov.« Take parole pogrevajo predvsem tiste organizacije, ki na žalost še nimajo primernih prostorov. Nekoliko po-drobneje analizirana, pomeni ta »parola«, da je pravzaprav organizirana dejavnost največja zaprtih a 'razmahu telesne vzgoje pri nas. Odpreti vsem dostop na igrišča, pripraviti kjerkoli igrišča in zgraditi nova in dopustiti komurkoli, tla se bavi s problemi telesne vzgoje, to je pot v množičnost, vsestranost in predvsem v mnogo večjo učinkovitost -kakor pa je današnja — do takšnih zaključkov morajo priti borci za rušenje ograj.
Če bi bilo to mišljeno simbolično, da je namreč treba rušiti ograje med splošnim družbenim razvojem ter napredkom, ki smo ga v tem pogledu dosegli na političnem in gospodarskem področju in med razvojem na področju telesne vzgoje, kjer še vedno v mnogočem prevladujejo stara gledanja (na vlogo telesne vzgoje, na njeno politično, vzgojno in moralno vrednost in podobno), potem bi bila ta parola še nekako sprejemljiva. Toda iz vseh dosedanjih razprav je očitno, da ni mišljena taka simbolična, temveč čisto preprosta, dobesedna uresničitev te parole.
In kam to vodi? Prav gotovo v slepo ulico! Če bi Bila rešitev v rušenju ograj in dopuščanju vsem, da lahko pobite na obstoječa igrišča in telovadišča, zakaj so potenj sedaj tolika igrišča samo na pol zasedena, zakaj so nezasedeni travniki in livade ob večjih naseljih? Obstoječi objekti kličejo nove ljudi, nezazidane parcele v mestih omogočajo formiranje neštetih »divjih klubov«. In vendar vsega tega ni! Torej ne more biti razlog v ograjah, pač pa mnogo globlje. Sam sistem naše vzgoje še ni tak, da bi bila telesna vzgoja enakopravni sestavni element vzgojnega dela. Še vedno ne preveva našega šolskega in izvenšolskega dela zavest, da telesna vzgoja ne more biti izključno le stvar osebnega interesa in samo neke osebne potrebe 'ter s tem v organizacijskem pogledu stvar zasebne iniciative, temveč je kot važen vzgojni, moralni, zdravstveni in gospodarski činiielj važen element družbene dejavnosti an zato prav gotovo obvezna.
Značaj telesne vzgoje, ki zahteva znanstveno obdelavo, sistematično in organizirano pristopanje k reševanju vse njene problematike, prav gotovo ni tak, da bi mogli v njej dopuščati anarhijo, nered in neorganiziranost. Zato je ni mogoče prepuščati nestrokovnjakom, ker prav zaradi tega mnogokje preneha že uvedena dejavnost, ko dotični kraj zapusti strokovnjak, ki je bil dotlej gibalna sila aktivnega dela. To pomeni, da ie v takem kraju predvsem premalo sposobnih strokovnjakov, ne pa preveč ograj. Takih primerov imamo mnogo i v partizanski i v športni delavnosti. Še tako močan nogometni klub. ki bo ostal brez sposobnega inštruktorja,
ki je znal vnašati v delo zanimivosti in učinkovitosti, bo prej ali slej propadel,- ker prav nesistematičnost, nered, pomanjkanje bogastva v gibanju, monotonost treninga in podobno, vse to so največji sovražniki razgibanega, uspešnega in res množičnega telovadnega in športnega dela. Zatorej smisel sprostitve ne more biti v opuščanju strokovnosti in v uvajanju anarhije, temveč v sistematičnem iskanju najprikiadl n-ejšrh oblik dela, ki bodo i zadovoljevale težnje poedincev i odgovarjale že omenjeni funkciji telesne vzgoje v našem celotnem družbenem sistemu. Zato so pa potrebni predvsem pravilno vzgojeni, in strokovno dobro podkovani vaditelji in trenerji, ki se bodo jasno zavedali pomena telesne vzgoje in s tem svoje družbene funkcije, ne pa brezvredne fraze, ki sicer dajejo mnogim vzpodbudo, da uveljavljajo svoje negativne odnose do telesne vzgoje, v bistvu pa podobne fraze kažejo, da se ne želimo spoprijeti z osnovnimi vzroki zastoja, temveč se zadovoljujemo z nekimi občimi, skoraj vedno pa zelo površnimi ocenami. Ce hi priznali, da doslej vendarle še nismo jasno odredili mesta telesni vzgoji v našem družbenem dogajanju, če bi priznali, da zaradi tega ni dovolj zanimanja na tem področju, če bi priznali, da s.i še nismo zgradili svojega lastnega, sistema dela, kj bi najbolj odgovarjal delavski in vaški mladini, ki bi sicer izviral iz doslej priznanih načel v telesna vzgoji, ki bi pa vendarle postavil današnjim potrebam odgovarjajoča nova načela in če bi končno priznali, da tudi v pogledu ideoloških, organizacijskih, kadrovskih ju drugih vprašanj nismo prišli v celoti na čisto, potem mislim, bi bili mnogo bližje resnici, kakor pa smo 6 takim — človek bi dejal — de-ma-goškim ugotavljanjem, da že rušenje ograj okrog naših igrišč in telovadišč rešuje vprašanje možično-sf' telesne vzgoje. Da pa so krepke in večkrat sila trdovratne zapreke množičnega razmaha športa 'razne registracije in druge administrativna mere, ki jih je resnično treba porušiti — vsaj simbolično — o tem je pa še vedno premalo govora. Pa ne samo to, v nekaterih panogah športa se stvari v tem pogledu celo zaostrujejo. Vidimo torej, da vprašanja nadaljnjega razvoja telesne vzgoje res ni mogoče reševati niti s parolami, niti z nekimi primitivnimi ukrepi, temveč le s sistematičnim, strokovno poglobljenim delom i šele potem, ko so vsaj osnovni prineipialni pogled: na vlogo telesne vzgoje enotni.
Tretji problem, ki sicer na videz ni bistven, ki pa mu je vendarle treba zaradi posledic, ki lahko na-stoDijo, posvetiti vso pozornost, je vprašanje upravljanja z materialnimi dobrinami, ki služijo potrebam telesnovzgojne delavnosti. Mnogo-kje se danes ču je in celo na raznih političnih sestankih izven partizan-sk’" in športnih organizacij postavila zahteva, da je treba partizanskim in športnim društvom odvzeti upravo njihovih objektov in jo predati posebnim organom družbene uprave. Kaj ta zahteva pomeni in ali je upravičena? V kolikor se z njo povezuje trditev, da bi s tem dosegli večjo množičnost v telesni vzgoji, je seveda prav tako dema-goška, kakor je zahteva, o kateri smo prej govorili. Zato ie v tem pogledu niti ne bi ocenjevali. Vendarle pa si moramo ogledati bistvo in posledice postavljene zahteve.
(Konec prihodnjič)
Telovadni doi spomenik padlim borcem
Lani so v Dobravljah pri Ajdovščini ustanovili novo partizansko društvo. Čeprav je društvo staro šele leto dni, je članstvo- pokazalo veliko prizadevnost .in dobro voljo. To je prišlo do izraza ravno sedaj, ko so se v društvu začele priprave za gradnjo telovadnega doma. Velik Okoliš vasi okrog Dobravelj nima nobene telovadnice, niti kakšnega primernega prostora za vadbo. Precej zaslug okoli priprav za gradnjo
V celjskem okraju skrbe za nove kadre
Pred kratkim je bil v Preboldu zaključen vaditeljski tečaj, ki ga je organizirala Okrajna zveza »Partizan« iz Celja. Pod vodstvom republiških inštruktoric Pavle Tro-garjeve in Ivanke Kosove si je 18 tečajnic iz 9 društev nabralo v 14 dnevih dovoilj potrebnega znanja za vaditeljsko delo v društvih. Te dni se^ je v Prebolda pričel vodniški tečaj za moške, ki ga obiskuje .17 teča jnikov, vodi pa tov. Žniderič fone. Na tečaju.so poleg vodnikov iz celjskega okraja prisotni tudi r,=Vot„„; Trboveljčani.
telovadnega doma ijna tudi organizacija Zveze borcev NOB, ki je partizanskemu društvu obljubila pomoč. Telovadni dom naj bi bil postavljen v spomin padlih borcev v NOB. Da je stvar že tako daleč, je pripomogel tudi ravnatelj šole tov. Vodopivec Milenko. Sedaj pomagajo društvu vse množične organizacije in vaščani, ki zbirajo material za gradnjo. Vaščani so obljubili tudi prevoze in pomoč v težaških delih. Upajmo, da ne bo ostalo samo pri obljubah in bodo vsi tudi v bodoče društvu pomagali tako, kakor doslej.	P. T. .
250 telovadcev na Vranskem
Konec preteklega meseca je partizansko društvo na Vranskem priredilo dobro uspel telovadni nastop. Okoli 230 pripadnikov partizanskih društev iz Vranskega, Braslovč, Go-milskega, PoJcele, Tabora in Petrovč je pred 100C gledalci pokazalo svoje znanje v vajah na orodju in prostih vajah, še prej pa so bile na sporedu tekme v odbojki in nogometu. Domači nogometaši so premagali Tabor 3:2, v odbojki pa so zmagah Petrovčam pred moštvom Gomil-
ftlfPffo in Yro,n.elfO(ro
IZ OMZACII MjJi&GH
h fiiiilskem je prebivalstvo tesno povezano s svojim Irnštvim
Lepa gesta gradbenega podjetja Beton. Ai /e društvu podarilo svoj sindikalni dom
v Kranjski gori ie prijetno ...
Porentovo je postalo žarišče telesno vzgojne delavnosti »Partizana« Slovenije
Letos so praznovali v GomiIškem 25-letnico ustanovitve telovadnega društva, kar so nedavno proslavili ? društvenim telovadnim nastopom iu razvitjem prapora.
O telovadnem življenju na Go-Biilskem smo že večkrat pisali. Že leta 1929 je bila v tej kmečki vasici ustanovljena sokolska telovadca četa, ki pa je bila priključena društvu v Braslovčah. Toda že dve leti kasneje so na Gomi Iškem ustanovili samostojno društvo, ki je kmalu štelo okoli 100 telovadcev. Ker pa ni bilo denarnih sredstev, so požrtvovalni vodniki vadili kar ca vaški gmajni in pod kozolci. — Leta 1938 so na Gomilškom začeli Sraditi svoj telovadni dom, katerega pa je. okupator izpremenil v stanovanja. Med okupacijo je večina članstva odšla v partizane, takoj po Osvoboditvi pa so nekateri redki Preostali delavci zopet zagrabili za delo.
Danes so javnosti dobro poznani uspehi tega majhnega, toda agilnega podeželskega društva. Na okrajnih prvenstvih v atletiki in odbojki so Gomilčani večkrat osvojili Prvo mesto, pa tudi v tekmovanju *a pokal »Ljudske pravice« so bili Zadnja leta vedno v ospredju.
Kako močno so kmečki prebivalci v tem kraju povezani s partizanskim društvom, nam najbolje dokazuje akcija ob zbiranju sredstev za društveni prapor. Kar 100 kmečkih družin je prispevalo dokajšnje zneske za žebelj v društvenem praporu. Foleg Občinskega ljudskega odbora v Žalcu so novemu praporu kumovale kmečke gospodinje Marija Hočevar, Terezija Cizej, Poldka Vasle ter učiteljica Anica Košenina. Slavnost ob razvitju društvenga prapora nam zgovorno priča, da je s tem partizanskim društvom tesno povezan ves kmečki živelj Gomilskega in bližnje okolice. Lepo gesto pa je pokazalo tudi gradbeno podjetje »Beton« iz Celja, ki je partizanskemu društvu v Gomiiskem ob njegovi 25-letnici poklonilo svoj sindikalni dom na Gomiiskem, katerega tamkajšnja mladina že dolgo let uporablja Za telovadno in kulturno življenje, zraven pa še primerno zemljišče. S tem so gomilski telovadci dobili potrebne temelje za še uspešnejše telovadno in kulturno življenje, in prepričani smo, da bo to društvo v bodočnosti korakalo še večjim uspehom naproti.
pravijo vaščani v Dornberku na Primorskem
Dornberk je kraj, v katerem je eno najboljših partizanskih društev na Primorskem. Društvo »Partizan« Dornberk je leta 1933 osvojilo pokal »Ljudske pravice«, lani pa pokal »Primorskih novic«. Razen teh dveh trofej krasijo skromno društveno pisarno še številne diplome in priznanja, katere so prejeli pripadniki društva za zmago na raznih tekmah v partizanskem mnogoboju, v orodni telovadbi itd. Pisarna društva je skromna, zato pa je telovadnica dobro opremljena. V Dornberku ali Zalem hribu imajo lep telovadni dom, ki so ga začeli graditi leta 1952 in je bil že cez dobro leto dni uporaben.
O delu tega društva bi lahko na-vedli še mnogo podatkov, ki dokazujejo marljivost tega telovadnega kolektiva: okoli 200 aktivnih članov, nad 330 vseh pripadnikov, nešteto ur redne vadbe itd., itd. Vendar pa je važnejše nekaj drugega: važnejše je pravzaprav okolje, v katerem to društvo raste in živi. Dkolica tega kraja je brez indu-strije, brez delavstva, edinole vinska trta daje prebivalstvu teh krajev zaslužek. Trdo je treba delati T vinogradih in pogosto lahko srečaš na cesti mlade ljudi, ki se vračajo s škropljenja, njih obleka pa je vsa modrikasta od zelene galice.
Zvečer pa vidiš iste obraze v telovadnici. »Prišli smo se malo raz-Sibat po trdem delu,« ti bodo rekli mladi telovadci, ki sami čutijo potrebo po telesni vadbi. Tudi starši
TOLMIN POMAGA
sosednjim društvom
. Društvo »Partizan« iz Tolmina se Je od prvih dni junija pripravljalo Za akademijo, s katero je 29. julija nastopilo v Logu pod Mangartom in Jo ponovilo še v Bovcu. Akademija, Ca kateri ie sodelovalo 62 telovadcev, je obsegala 16 točk, V Logu se Je kljub zgodnji uri zbrala na akademij; skoraj vsa vas, zlasti je bilo ^Paziti precej starejših ljudi. Ob :ei priložnosti je predsednik »Partizana« Tolmin tov. Kramar izročil domačinom žogo za odbojko, 6 telovadnih hlačk in nekaj literature.
.ntačini so izrazili željo, da bi še fečkrat prišlo do takih medsebojne gostovanj in čim tesnejših stikov. Tudi v Bovcu je bila udeležba s strani gledalcev dobra, vendar Priprave niso bile tako skrbno izvedene, pa tudi navdušenje med domačini ni bilo takšno, kakor v Logu, akcijo pattizanskega društva iz tolmina. ki je kljub finančnim težavam pomagalo manj razvitim društvom, je treba vsekakor pohvaliti.	P. T.
so že opazili koristen vpliv telesne vzgoje, saj gre o članih »Partizana« glas, da ne pijejo, ne kadijo in se sploh lepo vedejo. Zato imajo telovadci »Partizana« Dornberk v starših in sploh starejših ljudeh dobro oporo. Pogosto je na belko-1 nu polno staršev, ki prisostvujejo rednim vadbenim uram. In še nekaj: na vse prireditve tega društva pride običajno nad 1000 gledalcev iz vasi in okolice. To je res lep uspeh, če pomislimo, da ima Dornberk manj kot 900 prebivalcev.
Posebni mojstri so Dornberžani na orodju. Na okrajnem prvenstvu skoraj niso imeli konkurence, pa tudi na republiških tekmah so se izkazali. Isti mladinci nastopajo tudi v mnogoboju, smučanju, plavanju. v raznih igrah in še marsikje
Novice iz Idrije
»Partizan« iz Idrije je s pomočjo OLO Idrija in Športne zveze Slovenije pred kratkim dogradil moderno letno telovadišče. Na telovadišču so vse naprave za orodno telovadbo, za skok v višino in daljino in igrišče za odbojko ter košarko. Gradnja telovadišča je stala 350.000 dinarjev, veliko pa je bilo opravljenega s prostovoljnim de-|»m;^ Bodoči načrt predvideva na igrišču tudi _ izgradnjo plavalnega bazena. Upajmo, da bodo pristojni forumi podprli tudi v prihodnosti težnje idrijskih rudarjev, športnikov in mladine, da se prihodnje leto dogradi nujno potrebni bazen.
Nedavno je imel ŠD Rudar iz
Idrije v gosteh vojne gojence iz Ljubljane, s katerimi je odigral prijateljsko nogometno tekmo. Gojenci so pokazali dobro tehnično obvladanje žoge in precej vzdržljivosti, domačini pa so bili precej borbeni, obramba pa požrtvovalna. Gostje so zmagali z 2:0 (2:0).
Golob
Nekateri že poznajo odlično urejen in oskrbovan hotel v Kranjski gori, ki se imenuje po bivšem olimpijskem tekmovalcu Janezu Porenti, katerega so Lahi ustrelili kot talca. Hotel je dom vsem pripadnikom »Partizana«, ki delujejo aktivno ali samo kot podporniki v telesnovzgojnih društvih širom ožje in širše domovine. Prijetno je počivati in uživati blagodati zdrave, obilne in cenene oskrbe bodisi v prostorih doma, na sončni terasi pred jedilnico, na produ prozorno-zelene Pišnice, v hladni senci smrc; kov ih in borovih dreves, ali pa so zabavati v družbi več ali manj okretnih pobudnikov telesne vzgoje na balinišču, kegljišču, ob mizi za pi n g-pon g ali podeč se za »pir-janieo« sedaj modernega badmintona... Vsi se počutijo kot doma, posebno pa aktivni telovadci, pred-
njakl in funkcionarji_
V najlepšem spominu pa ohranijo Porentov dom tečajniki in tečajnice »Partizana« Slovenije, ki jih leto za letom sprejema za daljši ali krajši čas pod svojo gostoljubno streho in v očarljivo okolico alpskih velikanov, kjer jim najboljši prednjaki posredujejo telovadne spretnosti in teoretično znanje. Letošnje poletje, ki je na žalost zelo skopo z lepimi dnevi, je šele v začetku julija privabilo 20 pripadnikov iz 17 društev v tečaj za vodnike moške in ženske dece. Pod vodstvom prof. Burje je 14-dnevni tečaj popolnoma uspel. Udeleženci so bili delavni, željni novih vzpodbud 'ti znanja, zelo prizadevni pri
iim;
Sedanji vodniki najboljšim telovadcem ne morejo več dosti novega pokazati in bi si društvo zato zelo želelo, da bi jih včasih obiskal zvezni predn jak in jim pokazal neki: novih prvin.
Seveda pa ima društvo tudi mnogo težav. Predsednik tov. Saksida Anton vam jih bo hitro naštel. Igrišče sicer imajo (travnik pred domom). toda potrebne bi bile podrobne izgradnje, vsaj za skoke in pravilne dimenzije. Potem bi še radi dokončali dom, prepleskati morajo vsa vrata in okna, zgradili bi radi kopalnivo. Toda denarja ni! Že nol lcia iščejo sredstva, da bi kupili mizo za namizni tenis. V občin' je malo podjetij, občina pa ne more zadostiti potrebam vseh društev. ki jih je kar osem
Toda kljub vsem težavam društvo živi. dela. tekmuje, nastopa in dosega lepe u»pelie .	P. T.
praktičnem izvajanju in pri učenju predmetov po programu in izven njega. Veliko so se naučili, ker so delali takorekoč od zore do mraka na lastno pobudo in ker jim je bil tov. Burja rešnični predajat, vedno nasmejan, pripravljen pomagati kjerkoli in oh vsakem času, dostopen za resne in vesele pogovore in neumoren sodelavec pri dejavnosti izven zadanega programa.
Udeleženci tečaja za vodnike moške in ženske dece so bili najrazličnejših poklicev, kar kaže, da gojita ključavničarski vajenec ali pa učiteljica enako ljubezen do množične telesne vzgoje kot kmečka hčerka ali pa delavka iz tovarne. Frav ta raznolikost poklicev, ki jili opravljajo partizanski prednjaki na svojem delovnem pod roč ju, daje veliko vrednost požrtvovalnosti, ki jih mora nenehno spremljati pri prostovoljni in nesebični vzgoji mladine na področju telovadbe. — V rednost letošnjega prvega tečaja je tudi v tem, da so bile deležne enotne partizanske vzgoje in smernic predvsem predn jakin je iz Prekmurja, kjer se do sedaj ni posvečalo preveč naporov pravilni in množični telesni vzgoji.
Drugi tečaj se je končal konec julija. Namenjen je bil predn jakom, ki se radi pečajo z od Boj ko. Osemnajst udeleženk in udeležencev je pod vodstvom prof. Berganta skozi 14 dni zajemalo znanje iz bogate shrambe njegovih vzgojnih prijemov. Sedem partizanskih društev bo dobilo dobre predn jake za
odbojko in slične igre z žogo, ki bodo k vsestrani telovadbi prispevali tudi kvalitetno vadbo iger z žogo. Tudi drugi tečaj je uspel v polni meri in so udeleženci »odnesli s seboj« poleg praiktičnega znanja še veliko novega o namenu in pomenu množične telesne vzgoje v smislu statuta »Partizana« Jugoslavije.
Kakor vsako leto, bodo tudi pripadniki »Partizana« iz drugih bratskih republik priredili nekaj tečajev še tekom leta in pozimi. Teh tečajev bo vsako leto več, ker je »Partizan« Slovenije zgradil letos na Porento ve m igrišče za mali rokomet ter igrišče za košarko in odbojko, Pozimi bodo ta igrišča spremenjena v drsališča, če bo bodoča »zima« širokogrudnejša s stalno temperaturo pod lediščem! V načrtu pa je še gradnja telovadišča za orodje in proste panoge. Medsebojno bodo igrišča ločena z drevesna ti tni zavesami, ki bodo z zelenimi stenami neprisiljeno in skladno z, okolico, preprečevale zvočne in optične motnje telovade-čih ali veselečih se gostov. Najmlajšim pa bodo služila živo barvana otroška zvirala, ki tudi ob slabem vremenu ne samevajo, saj jih obiskujejo poleg otrok iz doma še otroci iz vasi in okolice. Veliko delovnega članstva preživi vsako leto svoje počitnice v Poren-tovem domu, še več pa jih prejme pobudo za nesebično delo v »Partizanu«, ki je zelo težko — toda za zdravega državljana privlačno, pomembno in častno!
Pavšič Pero
S K O K I
Po državnem prvenstvu v skokih v vodo
Na novem igrišču pri »Domu Janeza Porente« v Kranjski gori se udeleženci vaditeljskega tečaja za moško in žensko deco uče otroških
iger in rajanj
Odbojkarice Ljubljane so odpotovale na Sicilijo
o a
OSVOj
Primat se je zopet preselil v Slovenijo
Radovljica je bila preteklo soboto in nedeljo prizorišče državnega prvenstva v skokih. Prireditelj, domači plavalni klub Prešeren, je svojo nalogo odlično opravil, tovarna »Elan« pa je nalašč za to prireditev izdelala odlično skakalno desko.
Ekipno prvenstvo je osvojila ljubljanska Ilirija, za kar imajo največ zaslug njeni reprezentanti Dobrin, Porenta in še vedno solidni Keber. Preseneča drugo mesto ŽFK »Ljubljane«, ki si je to mesto priborila predvsem z mladimi močmi Rubiničevo, Vrtačnikom, Ko-
Zopet pomemben sestanek v Kranjski gori
7. mrzil »Partizan« Slovenije ort pr a vi ja zopet pomemben sestanek, ki bo prao gotovo precej doprinesel k nadaljnjemu razmahu partizanske organizacije d Sloveniji. V petek (31. t. m.) ter soboto in nedeljo (1. in 2. sept.) bo v >Domu Janeza Porente« delovni zbor, na katerem bodo navzoči poleg članov Izvršilnega odbora Partizana< Slovenije tudi vsi predsedniki, tajniki, načelniki in propagandisti iz okrajev. Uvodno besedo na tem zboru bo podal predsednik »Partizana« Slovenije tov. Ribičič Mitja, nato pa se bodo udeleženci v referatih in diskusijah pogovorili o trenutnem stanju na terenu, o oceni letošnjih okrajnih zleloo in tekem, o tečajih in o republiškem zletu, ki le prihodnje leto v Ljubljani. Na zboru bosta tudi dne predavanji, in sicer o telovadnem zletu o Leipzigu (referent prof. Bergant) ter o telesni vzgoji na Kitajskem (too. Kropušek).
Ker bo ta zbor za partizansko organizacijo nedvomno zelo pomemben, bomo o njem še spregovorili v prihodnjih številkah.
šorokom in Kuliševo. Zagrebški Nuprijed nas je nekoliko razočaral in je od lani celo nazadoval. Nastopila sta še Triglav in Železničar iz Karlovca, vendar z zelo majhnim številom tekmovalcev.
Državna prvakinja Rubiničeva je na deski skakala odlično in dosegla enega najboljših ženskih rezultatov v Jugoslaviji. Vse ostale tekmovalke so precej zaostajale. Slično prepričljiva je bila zmaga Jožeta Dobrina v skokih s stolpa, največja senzacija pa so bile njegove tri in pol salte naprej, ki jih je prvikrat izvedel v Jugoslaviji. Na splošno je bila kvaliteta v tej disciplini slabša kot teden dni preje na slovenskem prvenstvu. V skokih s stolpa za ženske je Branka Rubinič že drugič osvojila državno prvenstvo. Nevarno pa se ji je približala Ljuba Kotnik, ki se razvija v odlično skakalko s stolpa. Ku-liševa je vse do predzadnjega skoka vodila, vendar si je v zadnjem skoku pokvarila plasma in se uvrstila na tretje mesto.
Najbolj zanimiva disciplina so bili skoki moških z deske. Nastopilo je rekordno število tekmovalcev (231). V končnem plasmaju je bil prvi Marko Porenta pred klubskim tovarišem Dobrinom. Lanski državni prvak Novak iz Zagreba se je moral zadovoljiti šele s tretjim mestom.
Rezultati: ženske — deska —
3 m: Rubinič (L) 108.76, Ibriks (N) 94.39, Tutta (I) 74.40; stolp: Rubi-
Odbojkarice Ljubljane so včeraj s svojim popolnim moštvom odpotovale na Sicilijo, kjer bodo sodelovale na tradicionalnem odbojkarskem turnirju.
tenis
Dunajčani osvojili pokal MLO Kranj
FreteikLi teden je bil v Kranju zaključen tridnevni IV. mednarodni namiznoteniški turnir za pokal MLO Kranj, ki ga vsako leto prireja NTK Triglav v počastitev občinskega praznika. Tekmovanje je bilo pod pokroviteljstvom OLO Kranj in so pokal osvojili igralci moštva Semperit iz Dunaja letos že tretjič ter ga tako prejeli v trajno last. — Vrstni red pri moških: 1. Semperit 6 točk, 2. Triglav (4), 3. Odred (2), PSV Stuttgart (0). Vrstni red pri ženskah: 1. Ljubljana (6), 3. Semperit (4), 3. Triglav (2),	4.
I’SV Stuttgart (0).
Javornik
nič (L) 49.02, Kotnik (I) 48.66, Kuljiš (L) 46.45.
Moški; Porenta (I) 129.02, Dobrin (I) 121.79, Novak (N) 117.35; stolp: Dobrin Jože (I) 125.93, Šink (T) 96.76, Dobrin Janko (I) 88.36.
Ekipno: 1. Ilirija 1045.24, 2. ŽPK »Ljubljana« 782.98,	3. Naprijed
610.77,- 4. Triglav 289.08, 5. Železničar (Kar) 132.22.	K-k
LETO XII. Štev. 32 Stran 3
smrnsm-
TfJtav&tniU fra&ento/,
Prihodnjo nedeljo bo v Ljubljani II. kolo republiškega prvenstva v vaterpolu. Število nastopajočih klubov pa se je oid šestih zmanjšalo že na štiri. V prvem kolu ni nastopil Prešeren iz Radovljice, in tako nima pravice sodelovanja v II. kolu. Po dohodkih v Mariboru, kjer je PZS razveljavila odločitev kontrolne 'komisije med tekmo Branik : Ljubljana in jo verificirala z doseženim rezultatom 6:3 v korist »Ljubljane«, pa je vodstvo Branika odpoklicalo svoje mladinsko moštvo z republiškega prvenstva v Kranju. Ker propozicije wa ter polo prvenstva zahtevajo, da se vsa moštva, ki sodelujejo v tem prvenstvu, obvezno udeležijo mladinskega prvenstva v waterpotu, je s to odločitvijo tudi mariborski Branik onemogočil svojemu prvemu moštvu, da se udeleži II. kola. Ne glede na to, ali je bila odločitev PZS pravilne ali ne, se nam zdi postopek Branika nepravilen, saj je konec koncev s tem oškodoval le svojo ekipo, poleg tega pa onemogočil mladim igralcem, da por merijo svoje sile z enakovrednimi na prvenstvu v Kranju. V drugem kolu, ki bo v soboto in nedeljo v Ljubljani, se bodo tako srečali »Ljubljana«, Ilirija, Triglav in »Kamnik«.
V Konjicah bo prihodnjo nedeljo prvenstvo 11. razreda v plavanju. To bo že drugo kolo lega tekmovanja, v katerem so glavni favoriti Celuloza iz Krškega, Rudar iz Trbovelj in Neptun iz Celja.
PSJ je prišel v neprijeten položaj, ker so nedavno trije organizatorji državnih prvenstev odpovedali organizacijo, v glavnem zaradi težke finančne situacije. Jedinstvo 12 Zadra, ki bi moralo organizirati mladinsko prvenstvo v plavanju, Mladost iz Zagreba, ki bi morala organizirati državno prvenstvo v plavanju in l rim orač iz Kotora, organizator kvalifikacijskega turnirja za vstop v II. vaterpolo ligo, so organizacijo odpovedali, V naglici je organizacijo obeh plavalnih prvenstev sprejel Jadran iz Splita, medtem ko organizatorja za vaterpolo turnir še vedno iščejo.
V Beogradu se je končalo I. kolo II. vaterpolo lige, v kateri se je na prvo mesto povzpel Partizan iz Beograda z 8 točkami pred Korčulo, ki ima isto število točk, vendar
iyUi je, dosedanji amekiiki sistem
pri Izbiri ©limpišsHesa moliva iiapaieitt
slabše število golov. Njima sledijo Sever (Bgd) 7, POŠK - Split 3, Na-prijed - Zagreb 3 in Polet - Som-bor 1.
Slovenski rekorder v cravlu Borut Pirc, ki 'tekmuje letos pri splitskem Jadranu, se je na letošnjih tekmovanjih približal dvema »magičnima« mejama. Na 100 m prosto je dosegel čas 1:00.8 in se je tesno približal minuti, na 400 m pa je obstal pred petimi minutami z rezultatom 5:01.2. Vse kaže, da bo Pirc verjetno prvi slovenski plavalec, ki bo premagal ti dve meji v plavanju.
kecljanje
Bled bo dobil novo in moderno kegijiše
Blejski kegljači, o katerih smo že večkrat zapisali, da so zelo agilni, so tik pred novim uspehom. Z velikim razmevanjem MLO Bled. ki je klubu priskočil na pomoč tudi s finančnimi sredstvi, bo na Bledu v kratkem dograjeno moderno tri-stezno kegljišče. Kegljišče leži v neposredni bližini jezera pri Grajskem kopališču in ho sposobno tudi za mednarodna tekmovanja. Ves kolektiv kegljačev je treba zelo pohvaliti, saj so prve finančne težave rešili z notranjim posojilom in prispevki v okviru kluba. Ulčar
Nemški strokovnjak Toni Nett je mnenja, da je ameriška metoda pri olimpijskga moštva nepravična in okorela
izbiri
S tem vprašanjem se ukvar-znani nemški atletski strokovnjak Toni Nett, ki je prisostvoval tudi letošnjim izbirnim tekmovanjem ameriških atletov za olimpijske igre. Njegova zanimiva izvajanja podajamo v nekoliko skrajšani obliki.
»Po izbirnih tekmah imenujejo mnogi ameriški časopisi ta tekmovanja neumna in nepravična. Vsem očividcem teh tekem, zlasti nam Evropejcem, je kmalu postalo jasno, da letos dosedanja metoda, to je absolutno vztrajanje na rezultatih enega samega izbirnega tekmovanja, ni niti umestno, niti pametno. Prave »tragedije« z izbirnih tekem, kot na primer Dillardova .1948 in mnoge druge, ki za njih v Evropi sploh nismo vedeli, so se letos ponovile v mnogo hujši obliki. Letos pa je omeniti še to, da so bile izbirne tekme kar pet mesecev pred igrami in veliko vprašanje je, če bodo tisti »srečniki«, ki so bili v formi na dan izbirnih tekem, ponovili svoje rezultate tudi v Avstraliji. Vsi, ki so izpadli, pa bodo svoj trening za letos za vrli, saj ni-
majo nobenih tekmovanj več. Dokler so bile ZDA v atletiki, in to skoraj v vseli disciplinah, nepremagljive, je človek nekako razumel, da so se oklepali sistema enega izbirnega tekmovanja, ki je imel cesto za posledico, da na olimpijske igre ni potovalo najmočnejše moštvo. Toda od trenutka, ko so postale nekatere evropske države, zlasti Sovjetska zveza, toliko močne, da je zmaga ameriških atletov tudi v mnogih disciplinah pri moških veliko vprašanje, bi morali že opustiti dosedanji sistem in poslati na olimpijske igre res. najboljše. — Posebno odkar je prišlo v modo, da povsod po svetu točkujejo tako imenovani plasma držav, bi moralo biti Amerikancem jasno, da bo lahko vsako mesto odločalo o tem, ali bodo prvi, ali pa drugi za Sovjetsko zvezo.
Ko so me o tem novinarji večkrat izpraševali, sem rekel predvsem to, da ZDA ne bi smele tako strašno zanemarjati ženske atletike, če bodo v bodoče še hotele veljati za prvo atletsko velesilo na svetu. Razen tega pa bodo morali spremeniti tudi sistem kvalifikacij,
KDO SO OLIMPIJSKI FAVORITI C§xp
Češki košarkar dir. Hovnjak je stalni član državne reprezentance ČSK
V Melbournu bo prva olimpiada, na kateri bodo plavalci nastopali v metuljčku in klasičnem slogu ločeno. Vse do zadnjih olimpijskih i~er v Helsinkih sta bila ta dva sloga še združena kot prsno plavanje. Ker pa se" je olimpijski odbor nadvse boril, da ne bi z delitvijo klasičnega in metuljčka prišlo na olimpijske igre večje število tekmovalcev, so sklenili, da lahko vsaka država prijavi v metuljčku in klasičnem .slogu skupno le tri tekmovalce. Tako bo marsikatera olimpijska reprezentanca v zadregi pri izbiri svojih kandidatov za Melbourne.
Na prvem mestu moramo omeniti Jaoon&ko, saj imajo ti največ iz-gledov za osvojitev prvih mest, tako v metuljčku kot v klasičnem slogu. Favorit številka .1 v metuljčku je Japonec Ishimoto. ki je pred kratkim postavil najboljši čas v velikem bazenu z rezultatom 2:22.4. Drugega velikega konkurenta ima
V torek zvečer je bila na stadionu »Ljubljane«' v Šiški nestrpno pričakovana košarkarska tekma med moštvom »Ljubljane« in prvakom CSR, Slavijo iz Bratislave. Gostje sodijo med najboljše ekipe v Evropi, saj jih trenira eden najboljših košarkarskih strokovnjakov na svetu Herman, v moštvu Slavije pa igra kar pet državnih reprezentantov ČSR. Zato ni nič čudnega, da je na tekmo prišlo nad 2000 gledalcev, ki so v polni meri prišli na svoj račun. Gledalci niso samo uživali nad izredno razburljivo in tehnično dovršeno igro, ampak jih je še prav posebno razveselil nadvse pomemben in zaslužen uspeh domačinov. Gostje so bili sicer tehnično boljši, toda domačini so zaigrali borbeno in taktično povsem pravilno ter zasluženo zmagali s 69:62 (32:35). Svojo »življenjsko« igro pa je zopet dal Mii/fer (na sliki), ki je bil sploh najboljši igralec na terenu, pa tudi Zupančiča, Brumna, Kaplja in ostale moramo pohvaliti, saj so vsi zaslužni za ta velik mednarodni uspeh.
LETO KIL
Štev. 32 Stran 4
m
japonska v Nagasavi, ki se trenutno nahaja v ZDA na študiju na yalski univerzi. Nagasawa je to zimo postavil nov svetovni rekord (2:19.3). Američani predstavljajo poleg Japoncev največje tekmece v tem slogu. Kmalu po rekordu Naga-sawe je Američan Vorczik izboljšal svetovni rekord s časom 2:16.7. Pred kratkim pa so imeli v ZDA državno prvenstvo in sicer v 100 m dolgem bazenu, kje. je Torcz-ik dokazal, da ni samo mojster v malih pla ališčih. temveč je tudi na tem tekmovanju dosegel odličen čas 2:24.3. kar je drugi rezultat v velikem bazenu za Ishimoto. Američani imajo trenutno še dva tekmovalca, ki sta v velikih plavališčih dosegla čase _ pod 2:30. To sta Nelson in Harrisom
Evropski olavalci imajo v tej disciplini med moškimi največ izgredov, da se uvrste v prve vrsty. Nekdanji svetovni rekorder Madžar Tumpek je še vedno na čelu najboljših delfini,stov Evrope. Njegova rezultata 2:21.7 v 25 m dolgem bazenu in 2:24.6 v 50-metrškem bazenu predstavljata resno nevarnost japonskim, in ameriškim plavalcem. Madžari »groze« še z drugim tekmecem. mladim plavalcem Acsem, ki je že nekajkrat premagal svojega rojaka Tum peka. Med resne jše evropske favorite moramo prišteti še Nemca Masla (2:24.0) in IVebra (2:24.5) ter Francoza Pirrol-Ieya (2:26.8). Vse kaže, da bo treba za olimpijski finale v metuljčku prav gotovo zaplavati pod 2:30, medtem ko se bo čas zmagovalca sukal okoli 2:21. Stari olimpijski rekord na te j progi, ki ga d rži Avstralec Davis, znaša 2:34.4 in zelo verjetno ne bo »prežive!« niti predtekmovanj.
V klasičnem slogu so zopet na prvem mestu Japonci. Vse kaže. da je v tej disciplini še najlaže določiti favorita za prvo mesto in to ie svetovni rekorder, Japonec Furakava. Fu'rukawa že dve leti z veliko prednostjo zmaguje na vseh tekmovanjih v prsnem slogu in tudi po času (2:33.7) se mu še zdaleč ni nihče približal. Doslej najboljši čas v velikem bazenu poleg Furukawe ima njegov rojak Domazuru. ki je dosegel 2:37.6. Poleg Japoncev ima največ kandidatov za olimpijski finale v klasičnem slogu Evropa, saj je bil naš koralinent že od nekdaj nosilec 'rekordov v prsnem slogu. Težko je danes določiti med številnimi evropskimi prsači favorite, saj jih je cela vrsta, k.i so v malih bazenih dosegli čase pod 2:40. Nemci imajo Rademacherja (2:35.1) in Fritsclieja (2:39.0), Rusi Golovčenka (2:25.4) in Zasedo (2:39.7). Belgijci Kozino (2:36.6) in Desni i,ta (2:38.0), Francozi Brousaarda (2:38.9). Danci Gleieja (2:55.0). Madžari Utassi ja (2:39.4) itd. Veliko vprašanje pa je, kdo bo med to številno množico odličnih prsačev. k.i so v 25-meitrskih zimskih bazenih dosegli odlične rezultate, sposoben v olimpijskem bazenu Melbourna zaplavali pod 2:40. Strokovnjaki menijo, da bo vendarle treba za finalno tekmo zaplavati pod 2:40. medtem ko se bo čas zmagovalca sukal okrog 2:35.
če bodo hoteli še naprej zmagovati. Mojega prvega nasveta najbrž ne bodo tako kmalu upoštevali. Le redke ženske discipline imajo Amerikanci za »ladvlike« in jih imajo na programu na srednjih šolah in univerzah. Glasovi za spremembo sistema kvalifikacij pa se vedno bolj širijo in pred prihod« njimi olimpijskimi igrami se bodi najbrž tudi v ZDA že oprijeli kak« snega bolj stvarnega sistema kvali«. fikacij. Menda je dovolj, če našle« jemo nekaj imen atletov, ki bi bili v Melbournu sposobni doseči, če že ne zlato, pa vsaj srebrno ali bro-nasto medaljo, pa so morali zaradi poškodbe ali trenutnega nerazpo-lbženja pokopati nade za odhod v Avstralijo. Svetovni rekorder v sprintu Sime je bil le enkrat poražen. Poškodba prod izbirnimi tekmami, ko je moral startati, pa ga je izločila. Tekač čez nizke ovire Lewis je v predteku padel .in s tem seveda izpadel, čeprav bi sicer lahko prinesel kako medaljo iz Avstralije. Skakalec v višino Shelton je imel nekoliko manj sreče od svojih sotekmovalcev in večje število poprav mu je zaprlo pot v Avstralijo, čeprav je sicer mnogo zanesljivejši od Reavisa in Wilso-lia. Tudi skakalca ob palici G litovski in Bragg spadata med trojico najboljših na s V,"'lu, ostala pa bosta doma. Bivši svetovni rekorder v metu kopja Held po operaciji še ■ ti prišel v polno formo in tudi njega je zadela usoda ostalih, ki so imeli na izbirnih tekmah smolo. Jaz osebno sem videl doslej v tem ameriškem sistemu moč ameriške atletike. Danes pa, ko sem na lastne oči videl mnogo ameriških tekmovali j, in ko sem deset tednov prisostvoval treningu večine najboljših atletov, sem popolnoma prepričan, da je naš evropski sistem kvalifikacij mnogo pravičnejši za posamezne atlete in ugodnejši za moč celotnega moštva. Danes sem popolnoma prepričan, da je ameriški sistem okorel in napačen.«
Toliko Toni nett. Medtem pa se je mnogim »žrtvam« kvalifikacijskega sistema pridružila še ena. Na jhitrejši človek na svetu IVillie Williams, ki je že dvakrat tekel 10.1. tudi ni član ameriškega olimpijskega moštva. Bomo videli, ali bodo Amerikanci tudi letos vztrajali, ali pa bodo predvsem iz strahu pred porazom vendarle šli po nekoliko pametnejši poti...
Atletski drobiž
Mesec avgust predstavlja v letošnji atletski sezoni nekakšen mesec odmora. Do konca meseca ni v koledarju atletskih organizacij namreč nobenih večjih tekmovanj, če izvzamemo prvenstvo Jugoslavije V štafetah, mnogobojih, maratonu in teku na 3000 m z zaprekami, ki bo 25. in 26. avgusta v Beogradu. Prvo večje tekmovanje bo državno prvenstvo za posameznike in posameznice, 8. in 9. septembra v Zagrebu. To tekmovanje bo še posebno pomembno zato, ker se najboljši atleti ne bodo borili samo za naslove prvakov, ampak tudi za vstop v državno reprezentanco, ki bo nastopila 14 dni kasneje proti izbranim atletom Poljske v Zagrebu (22. in 23. septembra). Določeni reprezentanti se bodo pred tem srečanjem pripravljali na skupnem treningu v Karlovcu.
V eni izmed zadnjih številk smo objavili razpored gostovanj naših atletov v inozemstvu. Naknadno je tudi zvezni kapetan za ženske dr. Miloš določil atletinje za gostovanja v tujini. Celotnega spiska trenutno še ne poznamo, znano pa nam je toliko; da bo na tekmovanju v Budimpešti 19. in 20. avgusta nastopila Kotluško-va in da so za tekmovanje v Bukarešti od 15. do 17. septembra med drugimi določene tudi Odredove atletinje Stamejčičeva, Knezova, Useni-kova in Kolluškova.
Ko smo v predzadnji številki »Poleta« pisali o tem, da niti Celje niti Ljubljana ne bosta imela mednarodnega mitinga, smo tudi pripomnili, da je precejšen del krivde tudi na Atletski zvezi Jugoslavije, ki se ni dovolj trudila, da bi zagotovila udeležbo inozemcev. Šele 22. junija (!) so se pismeno obrnili na različne atletske zveze in to tudi take, ki je bilo za njih že vnaprej jasno, da bodo odgovorile negativno zaradi svojih mednarodnih obveznosti (n. pr. V. Britanija in CSR, ki sta imeli v omenjenih dneh dvoboj, kar bi tovariši v AZJ lahko vedeli, če bi si seveda vzeli toliko časa, da bi pogledali v mednarodni koledar, ki je znan že 8 mesecev). Upamo lahko samo, da bo ASJ vsaj prihodnje leto poskušal popraviti ta slab vtis in nam končno le privoščil veliko mednarodno tekmovanje.
v< C' s. v':i_ A • v
Sama še 12 dni
do evropskega ■ prvenstva na Bledu
Ko je Veslaška zveza Jugoslavije sprejela organizacijo letošnjega evropskega prvenstva v veslanju, se je dobro zavedala, kakšno težavno nalogo si je zadala. Na Bledu so sicer že imeli nekaj izkušenj z vsakoletnimi regatami, to pa je bilo tudi vse. Za prireditev, kot je evropsko prvenstvo, pa je potrebna še vrsta objektov, brez katerih si takega tekmovanja še misliti ne moremo.
Na Bledu so spoznali že leta 1930, "8 bi bilo jezero primerno za veslaške prireditve. Takrat so tudi Priredili prve tekme in v ta namen gradili lesen hangar in nekaj d,runih naprav. Vendar so bili to le Provizoriji. In ker je pred vojno °stalo le pri eni prireditvi, od vseh “aprav ni ostalo prav nič. Tudi za fegate, ki so bile na Bledu vsako kto od leta 1930, je bilo treba ved-"o znova napraviti provizorije, ki so bili seveda zelo dragi. Sedaj pa, ko je na Bledu zgrajen velik hnn-?ar, ki lahko sprejme 30 čolnov in je urejena proga, bo priljubljeno jezero postalo naš pravi veslaški eenter. Naprave so torej prva ko-r‘St, ki jo bodo imeli naši veslači **d evropskega prvenstva.
Blejska proga odlična
Da je blejska proga res sposobni za velika tekmovanja, so pokapale številne prireditve, ki so bile doslej na jezeru. Posebno tuji tekmovalci niso mogli prehvaliti res 'deni n ih pogojev, ki jih imajo ve-sD?j na Bledu. Organizatorji so
imeli precej težav s postavljanjem proge. Precej manj dela imajo tam, kjer so proge v kanalih. Z iznajdljivostjo pa so tudi na Bledu rešili ta problem. Prednosti, ki jih ima blejska proga, so predvsem v tem, da lahko tekmuje hkrati 6 čolnov. Mnoge znane evropske proge se morajo zadovoljiti le s tem, da lahko nastopi 4 ali 5 čolnov naenkrat. Druga prednost je ravna proga vseh 2000 m, česar nima nobena evropska proga, sef j imajo vse vsaj j>o eno krivini). Temu je treba dodati še lepd okolico in mirno površino jezera brez tokov, ki sicer zelo motijo tekmovalce. Proga je dolga nekaj več kot 2000 m, kar popolnoma zadošča, saj člani tekmujejo na 2 km, ženske pa na 1000 m. Start je pred Park hotelom, cilj pa v Zakl. Proga je vsakih 50m označena s plavajočimi baloni in zastavicami, kar je zelo važno za tekmovalce, ki tako laže precenijo svoje moči, pa tudi gledalci lahko lepše sledijo tekmam.
Tudi z ostalimi deli so že pričeli. Na Bled so prispele enote JLA, ki ž.e postavljajo pontone za častno







Drg«-uiizticij;'ki komi le je dal izdelali posebne vrste naprav, nekakšnih p o uto-to v, s katerimi na startu uravnavajo čolne v isto črto
tribuno, enote JRM pa postavljajo telefonske in radio napeljave. Vsi objekti bodo končani do 15. avg. Podjetje »Tesar« že izdeluje lesene tribune na cilju v Zuki. V času prvenstva bo urejena tudi prometna služba, tako da bo takrat na Bledu enosmerna vožnja.
Rekordna udeležba
Letošnje evropsko prvenstvo bo za moške že šestinštirideseto, za ženske pa tretje. Po dosedanjih prijavah se ho moškega prvenstva udeležilo 21 držav, i-n sicer:
Anglija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češkoslovaška, Danska, Egipt, Finska, Francija, Grčija, Italija, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Švica, Sovjetska zveza, Švedska, Turčija in Jugoslavija.
Za ženske prvenstvo pa je doslej prijavljenih 12 udeleženk:
Avstrija, Češkoslovaška, Danska, Finska, Francija, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Sovjetska zveza, Jugoslavija.
Prvo bo na sporedu žensko prvenstvo, ki se bo pričelo 24. avgusta s predtekmovanji. Naslednji dan bodo polfinalne tekme in v nedeljo 26. avgusta finale. V prodaji so že vstopnice, in sicer tribuna za dva dni po 100 din, za finale pa 150 din, stojišča pa za vse dni po 50 din.
Tekmovanje za moške se bo pričelo 30. avgusta, ko bodo na sporedu predtekmovanja. Naslednji dan bodo repešaži, 1. septembra polfinale in v nedeljo, 2. septembra finale. Cene vstopnicam za moško prvenstvo pa so naslednje: tribuna za prva dva dni 200 din, za polfinale 300 din in finale 400 dinarjev. Stojišča pa so po 100 din za. vsak dan. V prodaji so tudi permanentne vstopnice za vsa tekmovanja, in sicer za -tribuno din 1000, za stojišče 300, za veslače domačih klubov pa stojišča 250 din.
Nekaj o načinu tekmovanj
Za razliko od ostalih športov, kjer se rezultati merijo s štoparico, pri veslaških tekmah na olimpijskih igrah in evropskem prvenstvu ne uporabljajo navadnega izločilnega sistema, kjer je ekipa lahko že po prvem tekmovanju izločena.
Ker pri veslanju zelo vplivajo na vrstni red veter, valovi, vodni tokovi ali kaj podobnega, je že precej časa v veljavi načelo, da se ne sme prepustiti slučaju ali žrebu izločitev ekipe že po* prvem tekmovanj u. Treba je dati vsaki ekipi, ki je bila enkrat premagana, vsaj še eno možnost, da pokaže pravo vrednost. Zaradi tega so pri veslaških tekmah sestavljene z žrebom samo skupine za prve izločilne tekme. Potem pa se po posebnem sistemu, ki je bil potrjen od Mednarodne veslaške zveze, odredi, v katerem tekmovanju in s katerim nasprotnikom bodo veslale posamezne ekipe.
Sistem je sestavljen po sledečih načelih: nobena ekipa ne more biti izločena iz nadaljnjega tekmovanja, če prej vsaj dvakrat ni pokazala svoje vrednosti. V drugi tek-
mi naj se izločena ekipa po možnosti ne sestane več z ekipami iz prejšnje tekme, razen seveda v finalu. Po teh načelih lahko ekipa rra poti do finala tudi do štirikrat prevesla progo, kar je seveda odvisno od števila čolnov, ki sodelujejo na tekmah.
Za prvii dan se po številu nastopajočih čolnov sestavijo skupine za prve izločilne tekme. Zmagovalec in navadno še drugouvrščena ekipa iz vsake skupine se uvrstijo v polfinale, ki je -na sporedu tretji dan. Ostale premagane ekipe tekmujejo drugi dati v tako imenovanih »repešažih«, to je tolažilnih tekmah. Zmagovalci teh tekem se prav tako uvrste v polfinalno tekmovanje. S polfinalnih tekem se po dve ali tri prvoplasiratie ekipe uvrsle v finale.
61 veslačev iz Nemčije
Posamezne države so že potrdile načelne prijave in so znana že števila veslačev, ki bodo nastopili za posamezne države. Poimenske prijave še niso prispel, ker * vseh državah še niso imeli državnih prvenstev in izbirnih tekem. Doslej je najštevilnejša prijava Nemčije (61). Funkcionar nemške Veslaške zveze, ki si je ogledal naprave na Bledu, je dejal, da se Nemci letos resno pripravljajo, da bi si priborili ugled, ki so ga uživali v veslanju pred vojno. Številne tekmovalce bodo poslale še Sovjetska zveza in Romunija (po 54), Švica (45), Italija (40) itd.
Stiska s stanovanji
Ker so se poleg velikega števila veslačev še zelo povečale prijave veslaških strokovnjakov in raznih funkcionarjev, so organizatorji na Bledu pred resnim problemom, kako spraviti pod streho toliko ljudi. Da je zanimanje za letošnje prvenstvo res veliko, pričajo tudi prijave veslaških strokovnjakov. Tako sta med drugimi prijavila svojo udeležbo tudi dva predstavnika Veslaške zveze ZDA, in sicer predsednik g. John Karlin ter g. Guston Walbaum. Samo veslaških strokovnjakov je prijavljenih več kot 170! Tudi zanimanje tujih novinarjev je zelo veliko. Doslej jih je prijavljenih 25, med njimi največ iz Danske in Nizozemske. To pa je popolnoma razumljivo, saj so Danci prijavili za moško prvenstvo tekmovalce v vseh sedmih disciplinah. Znani so tudi prihodi posameznih ekip. Prvi bodo prišli Romuni. in sicer okrog 10.avgusta, nato 18. avgusta Rusi, ostali pa od 20. do 22. avgusta.
Urejen camping
Za veslače in tiste, ki so navajeni živeti bolj skromno, je organizacijski komite pripravil prijeten camping prostor, kjer bo lahko prebivalo 400 do 500 ljudi. Urejena je že električna napeljava, voda, prhe in stranišča. V bližini bo tudi trgovina, kjer bodo taborniki lahko dobili vse potrebno.
Za tuje ekipe bo v Lescah posebna sprejemna pisarna, kjer bodo sprejemali tuje goste in jilt spremljali v bolele. V času prvenstva bo vsake četrt ure vozil okoli jezera avtobus.	j-
3m#wrv»v.*Ti< k; j<
Letos so imeli na Bledu že dve preizkušnji. Dne 29. julija so nastopili najboljši slovenski veslači v borbi za republiške prvake. Tekmovanje je pokazalo, da je ve 'linje v Sloveniji precej naprede,.. >, predvsem pa, da so se vrste veslačev precej pomnožile. Teden dni za tem je bilo na sporedu državno prvenstvio, ki je bilo obenem tudi izbirno tekmovanje za tekmovalce, ki nas bodo zastopali na evropskem prvenstvu. Ker v nekaterih disciplinah zmage niso bile preveč prepričljive, se je tekmovalna komisija odločila za še eno teknio. Izbrana je bila širša reprezentanca, ki bo dokončno določena po izbirnih tekmah. Izbrani so bili naslednji tekmovalci in tekmovalke:
Moški — četverce s krmarjem: Istra (Pula), Crvena zvezda (Bgd)j dvojka brez krmarja; Krka (Šibenik) ; skiff; Vlasič (Mornar); dvojka s krmarjem: Mornar; četverec brez krmarja: Mornar, Gusar (Spl); double scull: Ta miš (Pančevo), Lučin (Mornar); osmerec: Mornar, Krka. Lučin je ostal na Bledu in je sedaj pričel s treningom v double scullu s Fetrovečkim. Njegov partner v double scullu Vlašič bo letos nastopil le v skiffu.
Ženske — osmerec: kombinacija Partizan (Subotica) in Crv. zvezda. Double scull: Mornar-Mladost (BI). Skiff: Mornar-Savica (Bled). Četverec s krmarjem: Tamiš (Pančevo) - Branik (Maribor).
Tekmovalke so imele v četrtek 'prvo izbirno tekmo. Pred tekmo je bil sprejet sklep, če zmagajo državne prvakinje, bodo to že naše reprezentantke za evropsko prvenstvo, če pa ne, bo potrebno še eno srečanje. Najprej so nastopili četverci s krmarjem, in sicer Tamiš in Branik. Mariborčanke so napravile prijetno presenečenje in zmagale za več kot eno dolžino čolna. Čas Branika 3:59,4 je sicer za več kot 3 sekunde slabši kot ga je dosegel v nedeljo zmagovalec Tamiš, vendar je bila zmaga dokaj prepričljiva. Branikovke so si pridobile precej izgledov, da nas bodo zastopale na evropskem prvenstvu, toda le, če bodo uspešne tudi v drugi tekmi.
V drugi točki je pri ženskih skif-fih Mornarjeva tekmovalka Brti-čeva zopet zmagala. Tokrat j.i ni bila nevarna nasprotnica Baševa, ampak Heberlejeva z Bleda, ki je pričela veslati šele letos. Zaostala je le za pol dolžine. Brtičeva je s tem postala naša reprezentantka za evropsko prvenstvo.
Tildi v tretji točki si je Mornarjev double scull priboril pravico nastopa na evropskem prvenstvu. To je bila zelo lepa borba in sta se čolna Mornarja in Mladosti zadnjih sto metrov neprestano izmenjavala v vodstvu, šele v zadnjih zavesi jajih je za konico čolna zmagal Mornar. Ostale izbirne tekme bodo na sporedu v naslednjih dneh.
Marjan Gogala
lep uspeh
naših kajakašev
Preteklo soboto in nedeljo so naši najboljši kajakaši nastopili na velikih kajakaških tekmah v Avstriji v Gross-Reiflingu. Na startu so bili tekmovalci CSR, Danske, Avstrije, Vzhodne in Zahodne Nemčije ter Jugoslavije. Udeleženci so tekmovali v spustu, slalomu in veleslalomu. V končni oceni je zasedel Ili ja 3. mesto (za Avstrijcem Fabianom in Čehom Cibakom), v I. razredu pa je Bone Pavel iz Nove Gorice zmagal pred Heinz!om (Avstrija). Kanuista Natan in Dore Bernot pa sta se uvrstila na 4. mesto ter pustila za seboj dve reno-mirani češki dvojici.
Pil DO TRIKRATNE OLIMPIJSKE ZMAGE
. Šola sama mi v Schvvazu ni delala res nobenih preglavic, '-'čil sem se tako dobro, da me ni bilo treba k temu še po-St‘1;cj spodbujati in da sem lahko ves svoj prosti čas prebil la snegu s smučmi. Ko pa sem nekega dne na šolskem tekmovanju — 'in med udeleženci je bilo veliko nadarjenih 'Vr drznih smučarjev — dosegel najboljši čas. sem si tudi "a smučeh priboril odlično oceno, direktor šole pa je bil "auie ponosen da le kaj.
Rad se spominjam časa, ki sem ga prebil med šolanjem 1 bclnva/.u. Svojim učiteljem sem hvaležen ne samo za tisto. K:ir so me bili naučili, ampak tudi zato, ker so moja športna Pr,zadevanja na kakršenkoli način podpirali. Med vsemi pa e še danes najraje spominjam profesorja Knappa. Nikoli Si nisem videl na smučeh, pa tudi še danes ne vem, če sploh zna smučati. Čudim pa se, kako je mogel izreči tiste l'sede; »Sailer«, je dejal z mirnim glasom, »če bo šlo tako ®aPrej, boste nekoč postali svetovni smučarski prvak«. Ta “"Pričakovana sodba mojega učitelja je pomenila zame silno spodbudo, čeprav se mi tedaj — dopolnil sem bil komaj Petnajsto leto — še sanjalo ni, da se bom nekaj let pozneje «zo uveljavil na olimpijskih igrah v Gortini d’Apezzo.
0r Naenkrat pa se me je polotila druga skrb, ki je resno Mešala mojo športno kariero Dotlej sem bil med svojimi ' skinii vrstniki zmerom eden najmanjših. Da, bil sem stik De Postave’ foda zato tembolj uren in okreten. Do-'Krat sem se bal, da drugim tovarišem v smučanju ne bom
mogel biti kos, naenkrat pa sem se krepko potegnil. Ko sem med šolskimi počitnicami prišel domov v Kitzbiihel in stopil v kuhinjo k materi, me jv začudeno pogledala ter vprašala: »Ja. Ione. kam pa vendar rasteš?«. Potem me je postavila h kuhinjski kredenci, mi položila na glavo knjigo ter s svinčnikom zaznamovala višino, ki sem jo bil v odsotnosti dosegel. Da, za celo glavo sem se bil potegnil in tega spoznanja sem strašansko vesel. V tem trenutku sem se bil spomnil profesorja Knappa. Ko bi se vsaj uresničile, sem si mislil.
S tem, pa ko sem zrasel, so se začele zame nove skrbi: kako prinesti tako dog le roke in noge skozi na gosto postavljena vrtača na tekmovalni progi? Ali niso bili vsi smučarji svetovnega razreda, zlasti pa oni, ki so se merili v slalomu, srednje veliki, prej majhni in krepki, kot pa potegnjeni? S svojevrstnim občutjem sem tisto leto pričakoval prvi sneg. Ker pa dilce niso rasle vzporedno z menoj, sem se moral ogledovati po daljših. Srce mi je burno utripalo, ko sem kmalu zatem stal na startu in gledal na gosto postavljena vratca pod seboj. Toda kmalu sem spoznal, da velikost telesa človeka prav nič ne ovira v njegovi okretnosti. Doumel sem, da si morati biti velikost in teža telesa v ravnovesju. Zlasti med vožnjo mi je višina prav dobro služila. Ko so bili mnogi moji smučarski tovariši z energijo že pri kraju, sem m ogel sani še vedno nekaj dodati — in stisniti! Teža telesa mi je pomagala, da sem mogel še pospešiti tempo vožnje. Nečesa pa sem sc bil zmerom s vest: da ne smem nikoli prezgodaj porabiti vseli svojih rezerv in energije.
Vstopil sem med smučarske tekmovalce, sprav, razume se, v razredu za mladince. Še danes se rad spominjam tistih časov, ko sem nekajkrat zapovrstjo skušal napraviti iz sebe starejšega kot sem v resnici bil, ker bi se mogel samo tako spoprijeti z enakovrednimi, že odraslimi tekmeci. Kadar
sem startal v razredu zn mladince od štirinajstega do šestnajstega leta. se je zgodilo, da je bil moj plasma daleč boljši od najboljšega ickmovalca iz skupine od šestnajstega do osemnajstega leta. Ko pa sc mi je slednjič izpolnila želja, d n sem se mogel spoprijeti s fanti iz te druge skupine, pa vnovič nisem bil zadovoljen s samim seboj. Zdaj se je zgodilo, da sem pometal v koš vse tiste, ki so že zdavnaj presegli dvajseto leto. Leta 1952 so me poslali v Francijo in tamkaj sem v Megeve »potolkel« vso francosko državno reprezentanco, ki so jo bili izbrali za udeležbo na zimskih olimpijskih igrah v Oslu. Ker pa sem se hal. da me prireditelji tega tekmovanja ne bi diskvalificirali, sem pred. njimi odločno izjavil, da sem ž.e dopolnil osemnajsto leto, čeprav, mi jih je Lilo šele šestnajst. Prireditelji so bili s to »korekturo« zadovoljni in niso zahtevali od mene nobenih dokumentov.
Nekaj pa je, kar moram danes, po vrsti trpkih porazov in sijajnih zmag, vendarle priznati: boj z vrhunskimi tekmovalci doma in v tujini ni bil laliek. Moja športna pot je šla po stopinjah normalnega tekmo\alea v razredih. Nobene stopinje nisem preskočil. Sprva sem v rojstnem kraju tekmoval z,a prvenstvo smučarskega kluba, na katerem sem si priboril naslov avstrijskega mladinskega prvaka. Zdaj sem že imel svoje mesto v avstrijski mladinski reprezentanci. Pozneje pa — in o tein bo še tekla beseda — pa olimpijsko prvenstvo v italijanski Gortini. V moji športni karieri pa ni bilo nobenih posebnih presenečenj, sleherni uspeli, ki sem ga dosegel, je pogojil naslednjega. Kolikokrat so me v Gortini, in tudi pozneje, ko sc je olimpijski vihar pr-legel, vprašali kod pravzaprav * tiči' skrivnost mojih uspehov. Toda vsem lahko odgovorim brez ovinkov: uspeh ne tiči samo v posebni tehniki slehernega tekmovalca, marveč v smučeh in pa v predvsem v zrelosti.
'At. -r L . je
Dva atleta-trikrat 10.1 na 100 m
Kdo sta nova svetovna rekorderja VVilliams in Murchison
Murchison napoveduje: »Še letos na 100m — 10.0.../<
Na nedavnem atletskem tekmovanju v Berlinu, kjer so nastopali atleti-pripadniki oboroženih sil Atlantskega pakta, je bil kar trikrat izboljšan oziroma izenačen svetovni rekord v teku na 100 m. Kot prvi se je v listo rekorderjev vpisal Williams z 10.1 v predtekmovanju, potem je rezultat 10.1 dosegel Murchison v polfinalu, v finalu pa je svojih 10.1 ponovno potrdil Williams. Spoznajmo nekoliko oba nova rekorderja.
mi je, da ne bom šel v Melbourne, toda svetovni rekord je tudi nekaj. Letos bom še nekajkrat nastopil, potem pa je moje atletske kariere konec. Prihodnje leto bom zapustil vojsko in poskušal dobiti mesto športnega trenerja na kaki univerzi. S tem bo seveda moje športne kariere konec.«
Drugi rekorder Ira Murchison je 23 let star, doma iz Chicaga. Fred odhodom v armado je študiral na univerzi Western Michigan in sicer
VVillie Williams je bil rojen dne 12. septembra 1933 v Garyju v In-
diani. Že z 12 leti je začel v sredico
nji šoli svojo atletsko kariero, vendar mu je bila atletika kasneje samo dopolnilni šport, ker je bil znan kot odličen igralec rugbyja. Šele po poškodbi leta 1952 se je dokončno odločil za atletiko in kot študent na univerzi Illinois je kmalu našel pot med elito ameriških sprinterjev. Doslej je že štirikrat tekel na 100 m 10.3 in sicer dvakrat lani in dvakrat letos. Na 100 ? je imel najboljši čas 9.4, ki ga je dosegel prav tako štirikrat.
Dobra pobuda
Vaške nogometne enajsterice bodo nadaljevale svoje prvenstveno tekmovanje
v okviru NPL prihodnjo nedeljo 19. avgusta. To
To tekmovanje je vzbudilo med domačim prebivalstvom, pa tudi med predstavniki občin in družbenih organizacij precejšnje zanimanje. Zanimivo Pji je, da so prav ta nogometna moštva dala v krajih Vnanje gorice, Borovnica, Log In Dobrova pobudo, da se bo le-tošnj
šnjo jesen začelo med vaško mladino
tudi tekmovanje v odbojki.
Nogometaša Gruden in Dolenc, ki sta
Odredu, sta bila v svoj matični
Kot vidite na sliki, je Williams črnec, dokaj visok (175 cm), precej mišičast (tehta 75 kg), razen tega pa je že dolgoletni prijatelj svojega velikega nasprotnika iz Berlina Murchisona, Po rekordnem teku je povedal novinarjem, ki so ga dobesedno oblegali, tole: »V Evropo prvotno sploh nisem hotel in morali so me skoraj prisiliti k temu. V Nurnbergu, kjer smo se nekaj časa pripravljali, sem se zopet tako slabo počutil, da sem se hotel vrniti v domovino. No, nazadnje sem le odšel v Berlin in razumljivo je, da mi ni žal. Na startu sem bil popolnoma sproščen, start mi je dobro uspe! in vedel sem, da bo čas dober. Boljše od 10.3 pa vendar nisem pričakoval. Rekord je bil zame veliko presenečenje. Žal
nedavno pristopila k ponovno registrirana klub »Ljubljana«.
Registracijska komisija NPL je hkrati registrirala tudi dvajset igralcev za nogometno moštvo »Partizana« Ribnice, kar je za ta kraj prav zadovoljivo število.
telesno vzgojo. Po odslužen ju roka bo študij nadaljeval. Kot atleta ga odlikuje predvsem odličen start in velika frekvenca korakov. Prav v finalu, v Berlinu pa mu start ni posebno dobro uspel, sicer bi verjetno tudi Murchison ponovno tekel 10.1. Letos je že dosegel čas 10.2 in se tudi uvrstil v ameriško olimpijsko moštvo. O tekališču v Berlinu je rekel, da je to najboljše tekališče, ki je na njem kdajkoli tekel. Murchison ni ravno velik: . meri 167 cm, tehta 64 kg, stegna pa ima takšna kot kak dvigalec uteži. V Melbournu bo skupaj s svojimi rojaki Morrowom, Stanfieldom in drugimi eden glavnih favoritov za osvojitev zlate olimpijske medalje.
Pred polfinalnim tekom je Murchison novinarjem dal zelo drzno prognozo: »Že danes bom poskušal doseči na 100 m rezultat 10.0!! — Popolnoma sem prepričan, da bo to še letos uspelo, če ne meni, pa mojemu dobremu prijatelju Willi-amsu.« Ko je po teku zvedel, da je tekel »samo« 10.1, je bil sicer vesel, istočasno pa tudi nekoliko razočaran. Sezona pa je še dovoli j dolga in če ne prej, bo imel v Melbournu priložnost, da izpolni svojo obljubo...
Ta posnetek je bil napravljen na vojaškem prvenstvu držav Atlantskega pakta v atletiki, In sicer na znanem berlinskem stadionu. Na desni vidite novega svetovnega rekorderja VVilllamsa, ki je v finalnem teku na 190 m ponovno dosegel rekordni čas 10.1.
Poleg njega je Murchison, ki je v polfinalnem teku prav tako dosegel nov svetovni rekord 10.1. Zanimivo Je, da je Williamsu vseh pet sodnikov na cilju izmerilo čas 10.1.
1*^ j
Število nogometašev stalno narašča
LNP
Po nedavno ugotovljeni statistiki pri registracijski komisiji NPL se je povečalo število nogometnih klubov na področju ljubljanske podzveze od S
5ju ljubljanske podzveze od .27 na 32, to pa predvsem na Dolenjskem, kar je zelo razveseljivo za razvoj nagometnega športa. Tako bo letos tekmovalo v okviru NLP moštev, pri Čemer ne Štejemo člane ljubi jansko-primorske in conske lige. Tekmovanje ža prva in rezervna ničštva za mladince in pionirje se bo začelo 2. septembra. Hkrati pa bodo začela tekmovanja tudi sindikalna moštva.
Prihodnjo nedeljo torej s Kitajci
Ali bo slovenska reprezentanca uspešna?
Samo slab teden nas še loči od verjetno edine letošnje mednarodne nogometne tekme v Ljubljani, ki b o prav gotovo vzbudila precejšnje zanimanje, saj so kitajski nogometaši tokrat prvič gostje v naši domovini. Nogometna zveza Slovenije je or ganizacijsko že vse pripravila za sprejem gostov, hkrati pa so že v prodaji vstopnice za to srečanje.
LORGER
je še vedno prvi v Evropi
Eden izmed resnih olimpijskih kandidatov je tudi naš rekorder v teku čez visoke ovire, Stanko Lorger. Ob prvi polovici letošnje sezone ima za' seboj že precejšnje število tekmovanj in tudi z doseženimi rezultati smo lahko zadovoljni-: Izenačil je svoj državni rekord, razen tega pa pokazal v svo-
8.	14.4 Roudnitska (Fr)
9.	14.4 Steines (Nem)
10.	14.4 Schottes (Nem)
11.	14.4 Opris (Rom)
In še kratek komentar. Za rezultat Parkerja nismo vedeli, regularen, ker po prvi vesti
če je ni bil
jih rezultatih mnogo večjo stalnost kot v preteklih letih. S svojim naj-
boljšim rezultatom je še vedno na čelu lestvice najboljših v Evropi na IlOm z ovirami. Danes je razvrstitev najboljših v Evropi v tej sicer bolj »amerikanski t disciplini, naslednja:
1.	14.3 Lorger (J)
2.	14.3 Parker (VB)
3.	14.3 Lan er (Nem)
4.	14.3 Hildreth (VB)
5.	14.4 Litujev (SZ)
6.	14.4 Boga tov (SZ)
7.	14.4 Kinsella (Ir)
nikjer potrjen, sedaj pa je isti čas ponovil. — Osemnajstletni Nemec Lauer pa je zaenkrat v svojih rezultatih še zelo nestalen. Njegov naslednji najboljši rezultat za 14.3 znaša komaj 14.6! Z nekaterimi od tekmovalcev, ki so na lestvici, se je Lorger letos že srečal. Doživel je samo en poraz, in sicer proti Kinselli v Londonu,
V ilustracijo Lorgerjeve dobre forme bomo našteli vse rezultate, ki jih je dosegel na letošnjih tekmovanjih. Preden pa začnemo s tem. naj omenimo še, da je že štirikrat tekel 10.6 na 100 m. Rezultati na 110 m z ovirami pa so naslednji:
6. maja Celje 19. maja London
3. junija Ljubljana 16. junija Praga 16.ijunija Praga 28. junija Ljubljana 30. junija Beograd 14. julija Ljubljana
21.	julija Beograd
22.	julija Beograd 28. julija Celje
5. avgusta Celje
Ob tej priložnosti pa moramo podati nekaj ugotovitev, ki so zelo važne zlasti v zvezi s slovensko reprezentanco. V razgovoru s trenerjem reprezentance tov. Brozovičem smo namreč dognali, da večina slovenskih klubov ne trenira in da nas je našlo to srečanje dokaj nepripravljene. Tov. Brozovič ima namreč precejšnje težave s sestavo reprezentance in precej zaskrbljeno razmišlja, katere igralce bi poleg ogrodja, ki ga sestavlja Odred, postavil še v enajsterico. To nam je pokazala tudi trening tek-tanco, ki je bila v sredo popoldne s ma kandidatov za slovensko reprezen-trboveljsklm Rudarjem v Ljubljani.
Verjretno je bila to pot storjena napaka s strani tehničnega vodstva pri NZS, ki ni že nekaj mesecev prej ra-
čunalo na morebitne dopuste igralcev in ni vsaj nekaterih, ki bi prišli v poštev za sestavo moštva, poklicalo na skupni trening. Skratka, tu gre vseeno za neki prestižni uspeh in morda bo težko popraviti to, kar je bilo zamujenega.
novana slovenska reprezentanca igrala na oko lepo, so bili napadalci neučinkoviti, saj so zamudili mnogo zelo zreli*1 priložnosti za dosego gola, nekaj Časa pa je celo kazalo, da bo Rudar izšel lZ tega srečanja zmagovit. Gol za Rudarja je dosegel Ameršek, za reprezentanco Slovenije pa Guban, ki se je tokrat izkazal kot eden najboljših v napadu, Pa je kljub temu tudi on zamudil nekaj priložnosti za dosego gola.
!
REPREZENTANCA SLOVENIJE : RUDAR 1:1 (0:0)
KAJ BI SE lahko storili?
Ta trening tekma, čeprav je bila živahna, in v nekaterih trenutkih na dokaj zadovoljivi višini, je pravzaprav pokazala na eni strani slabost posameznih igralcev, ki naj bi sestavljali slovensko reprezentanco, na drugi strani pa so nas igralci Rudarja prijetno presenetili s svojo borbenostjo in precejšnjo homogenostjo. Čeprav je tako ime-
Kako so se predstavili Kitajci
14.6
14.5
14.3
14.6
14.7 14.6
14.4
14.4 14.9 14.6
14.5 14.4
Odgovor na vprašanje, kakšen bo uspeh slovenskih reprezentantov v borbi s Kitajci, skoraj že imamo. Kitajci, ki so v četrtek popoldne igrali proti kompletni jugoslovanski reprezentanci v Beogradu, so dosegli zadovoljiv uspeh, kajti pričakovali smo občuten poraz gostov. Moštvo pa se je po pripovedovanju očividcev zelo dobro upiralo Jugoslovanom, zlasti v prvem ‘delu igre. Njihova solidna obramba, kjer sta se zlasti odlikovala vratar Džan Džun Sou ter srednji krilec Tsun An Čin, je preprečila da bi Jugoslovani dosegli še več golov v svojo korist, medtem ko so bili napadalci Jugoslavije tudi precej neučinkoviti. V drugem delu igre je vstopil v moštvo Jugoslavije Milutinovič, ki je vnesel v napad precej več živahnosti in pripomogel, da so Jugoslovani zmagali s kolikor toliko zadovoljivim rezultatom 4:0 (1:0). On je namreč dosegel dva gola, Vukas pa enega v prvem,, enega pa v drugem polčasu.
Okrog 30.000 gledalcev je bilo presenečenih nad solidno tehniko, brzino in dobro kondicijo Kitajcev, ki so bili hkrati tako zelo disciplinirani, da so v celi tek-
mi naredili le en sam prekršek, pa še tega nehote.
Jugoslovansko reprezentanco, v kateri so bili najboljši Krstič II., Kostič in Milutinovič, so sestavljali: Krivokuča,, Belin, Zekovič, Boškov, Horvat, Krstič II., Ognjanov, Rajkov, Veselinovič, Kostič, Vukas. V drugem delu sta igrala tudi Milutinovič in Stankovič.
Omenili smo že, da ima trener Brozovič precej skrbi s sestavo slovenske reprezentance. Kot smo zvedeli, namerava okrepiti dosedanje moštvo Še 2 igralcem Kladivarja Marinčkom, ki naj bi igral branilca, s Trboveljčanom Opresnikom ter z Mariborčanom Vidicem, -za katerega vemo, da je trenutno v odlični formi. Precejšen problem predstavlja še mesto levega krilca. Mogoče bo nastopil v slovenski reprezentanci tudi kakšen igralec iz Zagreba, vendar je tov. Brozovič mnenja, da bi bilo najbolje, če bi sestavljali našo reprezentanco predvsem igralci slovenski*1 moštev.
Le kratek teden je še čas, zatorej bi morali vse prej omenjene igralce, Pa morda še katere druge, poklicati na skupni trening, da bi tako sestavili zares solidno moštvo, ki bi se lahko vsaj častno upiralo gostom iz Kitajske.
Tone BančiČ
Brez resnosti ni uspehov!
Na Vrhniki je treniralo samo 5 do 6 igralcev — Primer, ki je lahko poučen tudi za druge klube

Lorger je letos že šestkrat dosegel in tudi presegel drugo olimpijsko uormo v teku na 110 m z ovirami (14.5)
Opomba: 1—2. mednarodna nogometna tekma v Ljubljani, 3.-9. zvezna nogometna liga, 10.—42. moška zvezna košarkarska liga.
LETO XII. Štev, 32 Stran 6
Poletov nagradni natečaj
ODREZEK št 3
1. Slovenija : Kitajska (I. pol«.)	
2. Slovenieja : Kitajska (konč. r.)	
3. Crvena zvezda : Sarajevo	
4. Spartak : Lokomotiva	
5. Zagreb : Radnički	
6. Vojvodina : Vardar	
7. BSK : Dinamo	
8. Hajduk : Budučnost	
9. Velež : Partizan	
10. Proleter (Z.) : Olimpija	
ll. Ljubljana : Crvena zvezda	
12. Lokomotiva : Montažno	
Točen naslov pošiljatelja: Priimek:
Ime:
Kraj:
Ulica in hišna številka:
Kdor je zasledoval razvoj nogometa na Vrli n i ki, je lahko letos zasledil znaten padec. 'V začetku letošnjega leta so nogometaši Usnjarja na občnem zboru ugotovili, da so v letu 1955 dosegli najboljšo bilanco, Ko pa se je letos spomladi pričelo prvenstvo v II, razredu LNP, so se pričeli vrstiti porazi kar na tekočem traku, V prvih tekmah so nogometaši pokazali še kolikor toliko zadovoljivo igro, kasneje pa so doživeli popoln neuspeh in zasedli predzadnje mesto v notranjski skupini II. 'razreda LNP. Ti neuspehi so predvsem posledica nerednih treningov in nediscipliniranosti posameznih igralcev. Res je sicer, da je bilo letos spomladi moštvo nekoliko oslabljeno, ker je več dobrih igralcev odšlo v JLA, odpadli pa so tudi vsi igralci, dosedanji pripadniki JLA, ker je vodstvo kluba sklenilo, da bo tekmovalo le z lastnimi silami. Vendar pa vse to ne more biti opravičilo za poraze, ki so jih doživeli nogometaši Usnjarja. Kot že rečeno, je glavni vzrok porazov predvsem neresnost igralcev samih. Na treningu smo videli le 5 do 6 igralcev prvega moštva in niti enkrat ni bilo zbrano na treningu celo moštvo! Tako so se vsi igralci zbrali samo na tekmovanjih. Seveda se potem ne smemo čuditi, če so bili vrhniški nogometaši nekajkrat prav katastrofalno
poraženi (n. pr. proti Rudarju R Idrije 0:7 in 2:9) Pri vsem tem pš so igralci na tekmah pokazali' še neborbenost in igrali skrajno ležerno. Zaradi svoje neborbene in skoraj »zabušantske« igre so seveda vrhniški nogometaši izgubili vse simpatije tudi pri gledalcih.
Vodstvo kluba je kmalu po končani sezoni sklicalo sestanek z vsemi nogometaši in postavilo vprašanje: »Ali boste odslej redno trenirali, ali pa nogometno sekcijo razpustimo?« Vsi igralci so obljubil)' da bodo v bodoče vestno trenirali' vodstvo kluba pa je obljubilo, da bo poskrbelo za trenerja iz Ljubljane, ki naj bi treniral I. in IJ; moštvo. Prav tako so nogometašJ sklenili, da bo eden izmed igralce^ I, moštva treniral pionirje, prihodnje leto pa bo eden izmed nogometašev odšel na tečaj, tako da b® klub imel v bodoče svojo strokovno moč.
Prvi treningi so bili res polnoštevilno obiskani in igralci so pokazali znatno marljivost. Upajn*0' da ne bo ostalo samo pri začetno® elanu, ampak da bodo tudi v bodoče igralci resni in marljivi na trening-! h, saj so morali že sami spoznati, da brez resnosti in naporof ni uspeha. Primer vrhniških nogo? metašev pa je lahko poučen tu<b za druge klube,	Krašovec
MEDHAAO
, Ze v zadnji številki smo poročali o za-6tku atletskega tekmovanja v Berlinu, * so na njem nastopali pripadniki obešenih sil držav Atlantskega pakta. Na iugem mestu govorimo o obeh novih Veiovnih rekorderjih na ICO m, omeniti moramo tudi še nekatere druge re-Utate, dosežene na olimpijskem stadi-nu, kjer je pred dvajset leti Jesse “Wens osvojil kar 4 zlate medalje. Najpomembnejši rezultati — 100 m: Wiiliams 2DA) 10.1, Murchison (ZDA) 10.2, Qualiq Pakistan) 10.4, 200 m: Pratt (ZDA) 21.1, '00 m: Griffith (ZDA) 47.1, 800 m: Ccurl-(ZDA) 1:53.1, 4 X 100 m: ZDA 40.7, 'X 400 m ZDA 3:12.2, no m ovire: Pratt 'fDA) 14.0, 400 m ovire: Culbreath (ZDA) *■}> steepie: Papavasiliu (Grčija) 9:15.2, 'kina: Higgins (ZDA) 190.5, daljina: Ben-"ctt (ZDA) 7.58, palica: Chiesa (It) 4.11, "rogIa: Henderson (ZDA) 15.68, kopje: ~?hte]lo (ZDA) 71.53, kladivo:	Engel
lZDA) 56.66.
V dvoboju moških in ženskih atletskih ^Oprezentanc Velike Britanije in CSR, "j* jo bil v Londonu, so slavili domačini precej visoki zmagi. Pri moških je Pllo končno stanje 119:93, pri ženskah pa j -c- Najboljši rezultat je bil dosežen «ven konkurence v teku na eno miljo, Jer je Derek Ibbotson kot deveti atlet Pretekel eno miljo v času pod 4 minu-"pni- Pomembnejši rezultati v dvoboju: Ifv: Mandlik (CSR) 21.4, 446 y: Higgins ,VB) 48.8, 1 milja: Wood (VB) 4:03.8, "Ungwirt (CSR) 4:04.0, 3 milje: Ibbotson Vb) 13:28 2, 120 y ovire: Hildreth (VB) *' 3, Parker 14.3, 440 y ovire: Hildreth ’VB) 52.9, steepie: Dislcy (VB) 8:46.6, Brasher (VB) 6:47.2, višina: Lansky (CSR) r?5, daljina: Prohazka (CSR) 7.37, troskok: Wtimshurst (VB) 15.60, krogla: Skobla [CSR) 17.17, disk: Pharaoh (VB) 54.24, kladivo: Maca (CSR) 59.13, 4Xll0y: Ve-‘ka Britanija 41.6, 4 X 440 y: Velika Brir ‘anija 3:13.4, ženske — 220 y: Paul (VB) ™p4, 86 m ovire: Elliott (VB) 11.3, višina: Hopkins (VB) 165, disk: Fikotova (CSR) aH-tO, kopje: Zatopkova 48.38.
Švedska nada na srednjih progah Dan Waern je pred nekaj dnevi dosegel v Jfčteborgu svoj doslej največji uspeh. Točno za eno sekundo je izboljšal re-
kord Hagga na 1500 m. Rezultati — 400 m: Larrabee (ZDA) 47.7, 800 m: Boyson (Nor) 1:49.0, 1500 m: Waern (Šved) 3:42.0, Lille-seth (Nor) 3:45.4, 3000 m: Larsen (Nor) 8:09.4, višina: Nilsson (Šved) 208, disk: Koch (ZDA) 52.63.
Atletska prvenstva po Evropi
Koncem preteklega tedna so bila v večjem številu evropskih držav prvenstvena tekmovanja v atletiki. Na splošno rezultati niso nad po.vprečkom, kar je največ posledica zelo velike vročine. Pri posameznih prvenstvih bomo omenili samo najpomembnejše rezultate.
FRANCIJA: 400 m: Haarhoff 48.3, 800 m: Djian 1:50.1, 110 m ovire: Dohen 14.6, višina: Ousmane 197, troskok: Battista 15.05,
BELGIJA:	400 m:	Moens 48.4,	800 m:
kopje: Macguet 72.53.
Moens 1:47.3, 400 m ovire: Lambrechts
53.7.
NIZOZEMSKA: no m ovire: Nederhand
14.8,	400 m ovire: Parlevliet 53.5, ženske — 100 m: Brouvver 12.1, višina: Zw:er 157.
AVSTRIJA: 100 m: Wimmer 10.7, 460 m: Stiger 50.1, daljina: Pingi 7.29, ženske — višina: Knapp 160, krogla: Branner 14.25, disk: Pdll 44.43.
NEMČIJA:	deseteroboj:	Lauer 6892
(100 m 10.8, 400 m 47.7, 110 m ovire 14.4, daljina 6.98), peteroboj — ženske: Sturm 4361.
ŠVICA: 400 m: Weber 48.0, 400 m ovire: Kost 53.3, palica Hofstiitter 4.15.
Grški skakalec ob palici Roubams, ki študira v ZDA, je disegel v Passsdeni naov grški rekord s 4.465 m. To tekmovanje grškemu skakalcu ni prineslo samo novega rekorda, ampak tudi zmago nad olimpijskim tekmovalcem iz Helsinkov Richardsom, ki je skoč.il samo 4.31.
19-letni kanadski sprinter Jack Par-lington je v Torontu dosegel čas 10.2 na 100 m nov kanadski rekord in enega. najboljših rezultatov v tej disciplini sploh.
V Baltimoru je ameriški metalec kladiva Connolly dosegel zelo dober rezultat 62.44 m.
Crappova 5:05.5 na 440 yardov
Avstralska plavalka Lorraine Crapp je dosegla na treningu v Brisbanu na 440 y čas 5:05.5, kar je za 4 sekunde boljše od svetovnega rekorda.
Finalni rezultati z mednarodnega teniškega turnirja v Hamburgu: posamezniki: Hoad (Avstr) : Sirola (I) 6:2, 5:7,-6:4, 8:6, posameznice: Long (Avstral) : Lazzarino (I) 7:5, 6:2, moške dvojice: Candy-Hoad (Avstral) : Ayala-Davidson (Ciie-Švedska) 6:4, 7:5, 6:2.
V letošnjem tekmovanju za pokal Ga-lea ,ki v njem sodelujejo mladi teniški igralci, je v finalnem srečanju Španija premagala Italijo s 4:1, v borbi za tretje mesto pa so Francozi odpravili Cehe s 3:2.
Finalno srečanje ameriške cone Dawi-sovega pokala med reprezentancama ZDA in Mehike se je končalo z zmago Ame-rikancev s 3:2.
Po četrti etapi kolesarske dirke po Nizozemski vodi v skupni oceni Belgijec Van Looy pred svojim rojakom Derbo-venom, ki zaostaja 8:39 in Nizozemcem Voortir.gom 9:21.
Bivši svetovni boksarski prvak bantam kategorije Francoz Robert Cohen, ki je star sicer šele 25 let, je nedavno izjavil, da se poslavlja od ringa. Cohen je svoj naslov izgubil letos v borbi z italijanskim gluhonemim boksarjem D’Agato.
Svetovni prvak vvelter kategorije Sax-ton bo septembra branil svoj naslov v Syracusi v dvoboju z bivšim prvakom Carmenom Basiliom.
Iz Bonnevilla poročajo, da je na Slano jezero prispel tudi novozelandski dirkač Russell Wright, ki je držal absolutni svetovni rekord v vožnji z motorjem, dokler mu ga ni nedavno odvzel Nemec Herz. Takoj ko bo ekipa NSU zaključila z rekodnimi poskusi, bo Novozelandec ponovno poskušal povrniti svetovni rekord.
YČRZYK 2.10.0 Kil e ničil
Pred nekaj dnevi so se začele v 50-me-terskem bazenu v Detroitu izbirne tekme plavalcev in plavalk ZDA za sestavo olimpijskega moštva. Odlični rezultati se vrstijo drug za drugim. Najboljši rezultat prvih dveh dni tekmovanja je dosegel Bill Yorzyk, ki je preplaval 200 m v metuljčkovem slogu v času 2:19.0, s čemer je kot prvi človek dosegel v velikem bazenu v tej disciplini čas pod 2:20.5. Od ostalih rezultatov moramo omeniti celo vrsto odličnih rezultatov v sprintu tako pri moških, kakor pri ženskah. Najboljši rezultati prvih dveh dni tekmovanja pa so naslednji: 100 m: Wool-sey 57.0, ostali rezultati še niso mani, drugi in tretji pa sta bila Kanley in Patterson. V predtekmovanjih moramo omeniti naslednje čase Hanley 56.7, Patterson 57.1, Moore 57.4, Morris 57.9, Coles 57.9, 400 m: Breen 4:33.1, Woolsey 4:36.5, Onekea 4:36.8, Konno 4:43.0, 200 m metuljček: Yorzyk 2:19.0, Nelson 2:23.6 (v predtekmovanju 2:26.3), Harrison 2:30.0, 100 m hrbtno: predtekmovanje: Oyakawa 1:04.7, Mc Kinney 1:05.4, skoki z deske: Karper 516.05, Whitten 490.05, Clothwor-thy 476.30, ženske — 100 m: Simons 1:05.1, Rosazza 1:05.2, Mann 1:05.6 (1:04.6), Shri-ver 1:05.6, Mullen 1:06.5, Knapp 1:07.2, 200 m prsno: Sears 2:58.6 (2:58.2), Else-nius 3:02.6, skoki s stolpa: Mc Cormick, Gilders, Stuyno.
V Glasgotvu sta se v okrnjenem spo-
redu srečali moška in ženska plavalna reprezentanca Nizozemske in Velike Britanije. Zmagala je reprezentanca Nizozemske z 80:72 točkami. Pomembnejši rezultati: 433 y: Mc Knechnie (VB) 4:38.9, 100 y hrbtno: Brockway (VB) 1:00.3, 100 y prsno: Walkden (VB) 2:26.6, 4 X 100 y mešano: Velika Britanija 3:58.6, 4 X 200 y: Velika Britanija 8:11.0, ženske — 100 yi Balkenende (Niz) 1:00.9, 433 y: Kok (Niz) 5:08.8, 100 y hrbtno: Grinham (VB) 1:06.6, Van Alphen (Niz) 1:06.3, Edvvards (VB) 1:06.5 (plasma po odločitvi sodnikov), 200 y prsno: Hann (Niz) 2:39.0, 4 X 100 y mešano: Nizozemska, 4 X 100 y: Nizozemska 4:08.2.
Na prvenstvu Švedske v Stockholmu so bili doseženi zlasti pri moških dokaj povprečni rezultati, kar je pripeljalo švedsko plavalno zvezo do sklepa, da bo poslala na olimpijske Igre samo ženske. Zaenkrat so v olimpijsko ekipo določene plavalke Jobson, Larsson, Hellstrom in Anderson ter skakalka Hansson. Rezultati — 100 m: Westesson 58.8, 400 m: Hemlin 4:52.8,	1500 m:	Hemlin 19:40.3,
100 m hrbtno:	Andersson 1:08.2,	200 m
metuljček: Larsson 2:43.8, 200 m prsnol Karlsson 2:48.0, ženske — 100 m: Jobson 1:06.4, Larsson 1:08.6,	400 m Larsson
5:21.6,	100 m hrbtno:	Westesson 1:17.7,
100 m metuljček: Lundquist 1:19.1, 200 m prsno: Mellberg 3:06.5.
Mednarodna etapna kolesarska dirka »Po Evropi«
Po četrti etapi vodi Avsirijec Christian
To je la ko imenovani »delfin«, s katerim je nemški dirkač Herz dosegel nov svetovni rekord
V sredo je lz Zagreba odšla na pot karavana kolesarjev in avtomobilov. Začela se je amaterska dirka Po Evropi, ki vodi od Zagreba do Charleroija v Belgiji in ki na njej sodelujejo kolesar,! 13 držav. Prva etapa, ki je vodila od Zagreba do Reke1; se je odlikovala po dokaj hitri vožnji in po stalnih borbah za vodstvo ter poskusih pobegov že od Karlovca naprej. Zadnjih 25 km je na čelu četverica vozačev in sicer Francoza Riviere in Rohrbach, Italijan Falaschi in Avstrijec Christian. V sprintu na Reki je najhitrejši Riviere, ki si je razen ostalih nagrad priboril tudi zlato uro, posebno darilo maršala Tita. Naši tekmovalci so se kar dobro držali in niso preveč zaostali. Rezulfnti I. etape Zagreb_____
Reka (180 km); 1. Riviere (Fr) 4:38:49.
Na Slanem jezeru v ZDA spet brnijo motorji...
339 km us uro z moSozjszti
Stadr.jih 14 dni je zgodaj zjutraj in pozno zvečer na 130 km dolgem in 60 km širokem Salt Lake (Slano jezero) vse živo. »Rekorderska« ekipa nemške tovarne motorjev NSU poskuša namreč že več dni doseči najrazličnejše rekorde, med njimi tudi nov absoluten svetovni rekord za motorje.
dovest se začenja pravzaprav že s trenutkom, ko je novozelandski dirkač ^right odvzel Nemcu absolutni svetni rekord za motorje s svojim jOoo ocrn Vincentom in rekordno hitijo 298 km na uro. Ze tedaj so se odIoČili pri NSU, da si bodo poskušali Zgubljeni rekord pridobiti nazaj,saj po-.JJieni posp~4 4-"a rekorda več kot od-•Čno reklamno sredstvo za izdelke te one tovarne. Šestdeset ljudi je več .Mesecev delalo na novih rekordnih vo-/'lih. Dan in noč so risali načrte in do Podrobnosti natančno izdelovali vsak po-samezni delček strojev.
Ležalni stol in deliin
Dve vrsti motorjev so pripravili. Prve fj’° imenovali »Leteči ležalni stoli« in si-fer zato, ker v tem motorju dirkač ne Se<3i> temveč leži nekako tako, kot člo-
vek v ležalnem stolu. Ta vozila so bila namenjena za rušenje rekordov s slabšimi, to je največ do 250 ecm motorji. Drugo vozilo pa so imenovali »Delfin«. Delfin je običajni dirkalni motor NSU 350 ali 500 ccm, ki se od ostalih razlikuje le v tem, da je popolnoma pokrit in ima torej nekakšno idealno aerodinamično obliko.
S 6 letali v ZDA
Priprave so bile končane in ekipa NSU se je v Stuttgartu vkrcala na šest velikih letal in odletela v ZDA, kajti za kraj rekordnih voženj so določili veliko slano Jezero v državi Utah, ki je že znano po podobnih rekordnih vožnjah. Na tem jezeru, ki je seveda poleti popolnoma izsušeno, je bil med drugim dosežen tudi absolutni svetovni rekord za avtomobile s 634 km na uro, ki jih je dosegel Cobb leta 1947.
»Vožnja« po zraku
Slano jezero je zelo primerno za takšne poskuse, predvsem zato, ker je zelo gladko in ravno ter toliko prostrano, da ni nobene nevarnosti, da bi se dirkač kam zadel, če bi ga slučajno vrglo iz »proge« Da je to res, je pokazala ne-
Kitajski nogometaši si iz lože ogledujejo beograjski stadion
sreča dirkača W,ilhelma Herza, ki je v polni hitrosti zletel s svojim »ležalnim stolom« v zrak, letel po zraku kakih 20 m. medtem se mu je motor že tudi postavil na glavo, pa je zopet lepo pristal na gladki površini. Ko so prišli na kraj nesreče z rešilnim avtom, so zaslišali glas dirkača, ki je rekel; »Odprite pokrov, ne ležim ravno preveč prijetno!« Ko so odprli pokrov, je stopil Herz zopet na trdna tla povsem čil in zdrav, povsem brez najmanjše poškodbe. Pravijo, da bi se podobna nesreča povsod drugod prav zanesljivo končala tragično, to je po vsej verjetnosti s smrtjo dir-
Zgodnje vstajanje
Rekorderji ne morejo dolgo spati v svojem taborišču v Vandoverju. Zaradi velike vročine, ki vlada v teh dneh na Slanem jezeru (do 46 stopinj), imajo rekordne poskuse ali od 4. do 6. zjutraj ali pa zvečer po sončnem zahodu, ko se vendar nekoliko ohladi.
Kdorkoli ima kaj opraviti na mestu poskusov, mora nositi temna zaščitna očala, kajti solni kristali te solne puščave tako bleščijo, da bi človek brez očal kaj hitro oslepel. Očividci pravijo, da je človeku nekako tako, kot da bi bil v širni zasneženi pokrajini. Zanimivo je" tudi to, da je mogoče na tem iezeru oziroma solni puščavi, ki ga obdaja, že opaziti, kako se zemlja krivi, tako daleč se namreč vidi po teh ogromnih, ravnih površinah. Pred sončnimi žarki se dirkači in ostalo osebje poskušajo zavarovati z velikimi slamniki, ki jih samo na rekordnih, vožnjah zamenjajo zaščitne čelade. Po vsaki vožnji so dirkači kot nekakšni sneženi možje, saj imajo po obrazu in obleki kar celo plast soli, ki jo morajo kasneje prav previdno z vodo zmivati z obraza.
Uspeh na celi črti
Poskusi še niso končani, toda že danes so lahko dirkači in vsa ekipa NSU zelo zadovoljni. Poleg številnih rekordov za nižje kategorije, ki jih je dosegel Miiller z »ležalnim stolom«, je Wilhelm Herz že dvakrat izboljšal svetovni rekord. Najprej je s 350 ccm Delfinom vozil 305 km na uro, dva dni kasneje pa je z motorjem 500 ccm ta rekord izboljšal za 34 km. Strokovnjaki pa menijo, da bi tudi hitrosti 350 km na uro ali še več ne predstavljale kakega posebnega presenečenja, saj razpolagajo NSU z odličnimi stroji in nič slabšimi dirkači. Pričakujmo torej nadaljnih vesti s Slanega jezera
2 Falaschi (It), 3. Rohrbach (Fr), 4. Christian (Av) isti čas, 5. Zuliani (Fr) (zaostanek 35 sek.), 6. Favcro (It),	7. Van
Steenselen (Niz) isti čas, 16. Levačič (Jug) 3:16, 17. Valčič (Jug) 6:44, 21. Bajc (Jug) 7:12, 24. Petrovič (Jug) 8:39, 49. Vuksan (Jug) 15:54, 59. Žirovnik (Jug) 16:01, 75. Cvejin (Jug) 30:54.
Z Reke so se kolesarji podali na drugo etapo, ki je vodila skozi Slovenijo, potem pa pri Novi Gorici preko meje do cilja v Vidmu. Ze kmalu po startu so bili na delu prvi begunci in skozi Postojno so kot prvi privozili Italijana Fer-lcnghi in Fallarini ter Avstrijec Schwei-ger. Kasneje se je tej trojki pridružila še Četverica kolesarjev, ki so potem vozili precej časa skupaj in si nabrali precej prednosti pred glavno skupino. Na stadionu v Vidmu je najhitrejši Fallarini, takoj za njim pa je Avstrijec Christian, ki je po tej etapi oblekel pisano majico vodilnega v splošni oceni. Rezultati II. etape Reka—Videm (180 km): 1. Fallarini (It) 5:04:24, 2. Christian (Av) isti čas, 3. Ferienghi (It) zaostanek 6 sek., 4. Sehwei-ger (Av) 18, 5. Trefois (Belg) 20, 6. Luten (Niz) 35, 7. Van Steenselen (Niz) 40, 8. Leclerq (Fr) 9:50, 9. Falaschi (It) 10:43, 10. Van Meenen (Belg). 14. Petrovič (Jug) isti čas, 20. Levačič (Jug) 10:50, 28. Vuksan (Jug), 13:36, 31. Bajc (Jug), 34. Valčič (Jug) isti čas, 56. Žirovnik (Jug) 26:45, 62. Cvejin (Jug) 29:39. Od 88 kolesarjev, v kolikor jih je krenilo iz Zagreba, jih je doslej odstopilo oziroma so bili izločeni zaradi prekoračenja maksimalnega časa 14. Po drugi etapi so naši na naslednjih mestih v skupni oceni: Levačič 14., Petrovič 09., Valčič 23., Bajc 26., Vuksan 38., Žirovnik 56. in Cvejin 68. Naša ekipa je trenutno na šestem mestu.
Kolesarska dirka »Po Evropi« se je v petek nadaljevala s 3. etapo od Vidma do Trente, ki je bila dolga 220 k in. Tudi tokrat so poskrbeli nekateri dirkači za hitro vožnjo in povpreček je znašal skoraj 38 km na uro. 121 km od starta so se od skupine odtrgali Levačič, Francoz Wasko, Poljaka Ko-vvalski in Czarnecki, Romun Vasile in Italijan Fallarini, zmagovalec druge etape. Kasneje se je vodilnim pridružil šše Avstrijec
Maseha. Krepko so vzeli »pot pod kolesa« in nekaj časa so imeli ti ubežniki skoraj 10 minut prednosti pred glavno skupino. Na koncu sc je tudi ta skupina nekoliko »razbilo« in naš doslej daleč najuspešnejši predstavnik	Levačič	je prispel	na cilj	šesti, kor
mu je	prineslo	tudi šesto	mesto	v	skupni
oceni. Ostul^ Jugoslovani so bili po tej etapi na naslednjih mestih v skupni oceni: Petrovič 21., Valčič 27., Bajc 28., Vuksan 55.. Žirovnik 46. in Cvejin 59. Rezullaii:
1.	Fallarini (It) 5:49.44,2. Wasko (Fr) isti čas,
3.	Maseha (Av)	zaostanek	7 sek.,	4.	Vasila
(Bom) 28, 5. Kovvalski (Polj) 12:24, 6. Levačič (Jug) 13:17.
Včeraj so morali kolesarji na 179 km dolgi četrti etapi Trenta—Innsbruck premagati tudi prelaz Brenner. Nosilec roza-rtnnene majice Fallarini je imel smelo. Že blizu cilja je na strmini padel in zaostal dovolj, da ga je zopet prehitel Avstrijec Christian. Levačič tokrat sicer ni bil med prvimi, vendar je	prispel	z glavno	skupino	in	sc v
splošni oceni pomaknil še za eno mesto navzgor:	Rezultati:	1. Ferienghi (It) 4:52.51,
2.	Tognaccini (It) zaostanek 57 sek., 3. Van Est (Niz), 4. Riviera (Fr), 5. Van Meenen (Niz), 6. Zuliani (Fr), 7. Vermaelen (Belg), 8. Burgdahl (Nem), 9. Leclerq (Fr) isti čas, 12. Fallarini (It) 2:59. Skupna ocena: 1. Christian (Av) 20:37.12, 2. Fallarini (It) zaostanek 15 sek., 3. .. Maseha (Av) 6:14,
4.	Steenselen (Niz) 7:25, 5.'Levačič (Jug) 8:56, 6. Zuliani (Fr) 9.36, 7. Ferienghi (It) 10:43,
8 Falaschi (It) 10:51, 9. Riviere (Fr) 12:04, 10. Luten (Niz) 13:04. V oceni moštev vodi Italija pred Avstrijo, Francijo, Nizozem«’4, Belgijo, Jugoslavijo in drugimi.
Jugoslovanski kolesarji so zavzeli v IV. etapi naslednja mesta: 20. Petrovič zaostanek 3:13, 21. Bajc isti čas, 30. Levačič 6 27, 32. Cvejin 6:30, 44. Vuksan 9:00. Valčič in Žirovnik sta po 4. etapi odstopila. V skupni oceni je Petrovič 18. z zaostankom 19:56, Bajc 27. 25:29, Vuksan 34. 35:53, Cvejin 52. 1.05:33.
Zmaga in oorai
čeških nogometašev
Svoje gostovanje po Južni Ameriki je nogometna reprezentanca CSR pričela s tekmo proti Braziliji v Rio de Janeiru preteklo nedeljo. Ta tekma se je končala s presenetljivo zmago Cehov z 1:0 (0:0). Cehi so zaigrali odlično, bili zelo dobri v obrambi in nič slabši v napadu, ki je bil nevarnejši od napada domačinov ,ki je igral sicer lepo, toda ni imel strelcev, ki bi uspešne akcije zaključili. Najboljša igralca sta bila oba vratarja in zlasti Dolejši si je zaslužil naziv naslednika velikega Planičke. Edini gol tekme je dosegel z neubranljivim strelom v 54. minuti Moravička. Moštvi sta pred angleškim sodnikom Grossom igrali v naslednjih postavah: Brazilija: Gilmar, D. Santos, N. Santos, Zožimo, Edson, Formiga, Canario, Zizinho, Leonidas (Va-va, Hilton), Didi (Luizinho), Pepe, CSR: Dolejši, Hertl, Novak, Pluskal, Hledik, Masopust, Pazdera, Moravička, Feureisl, BoroviČka, Kraus. Drugo tekmo so igrali Cehi v Sao Paolu. Tudi tokrat je bil nasprotnik reprezentanca Brazilije, ki je bila sestavljena lz drugih igralcev kot prva v Rio de Janeiru. To srečanje ni veljalo kot uradno srečanje obeh reprezentanc, končalo pa se je z zmago Brazilcev s 4:1 (2:0).
Lanslii zmagovalec nemškega nogometnega pokala Karlsuher SC je tudi letos osvojil to trofejo. V finalu je to moštvo premagalo Hamburger SV s 3:1 (1:4).
*
O novem svetovnem rekordu Madžara Roznavtilgyija smo že poročali. Danes še nekaj podrobnosti. Vmesni časi 400 m 55.7, 800 m 1:59.0, 1200 m 2:59.8. Prvih 800 m je vodil tek Mikes, pozneje pa sta bila na čelu novi rekorder in Tabori, ki pa v zadnjem delu proge ni mogel zdržati močnega finiša svojega rojaka, ki je pretekel zadnjih 300 m v času 40.8. Vmesni čas Rozsavolgyija na 800 m je bil precej slabši od vmesnih časov v rekordnih tekih Iharosa, Taborija in Nielsena. Zato ni nihče več računal z rekordom. 28-letni častnik madžarske vojske pa v zadnjem delu ni popustil in po zaslugi odlične vzdržljivosti je vendar dosegel nov svetovni rekord.
LETO XII. Štev. 32 Stran 7
Bog zmagovit na vseh irumiah Evnpski filtri Biiftun m 1500 ni
Ljubljana, 12. avg. Kolesarska zveza Slovenije je včeraj in danes organizirala dve dokaj zanimivi prireditvi, in sicer včeraj tradicionalni kriterij okrog Tabora, ki privablja v zadnjem času vedno več gledalcev, danes pa cestno dirko za mladince, turiste — člane in turiste — mladince.
_Medtem ko o včerajšnjem kriteriju ne moremo izreči popolne pohvale, delno zaradi pomanjkljivosti pri presojanju te dirke, še v večji meri pa zaradi nenaklonjenega vremena, lahko rečemo, da je današnja dirka — če izvzamemo ne preveč zadovoljivo udeležbo — v celoti uspela.
Kmalu po startu je med mladinci vozila celotna skupina skupaj. Pri Sorškem polju se je odtrgal Caj-lien, vendar ga je po 20 km vožnje dohitel Židan. Na cilj sta privozila skupaj, zmagal pa je Židan z malenkostno prednostjo.
Člani in mladinci-turisti so star-tali skupaj (prvih je bilo 7, drugih pa 5). med njimi pa so presenetili pri članih dirkači »Partizanam iz Vodic, med katerim sta brata Ziherl dosegla prvo in tretje mesto. Startal je tudi neumorni veteran Perne, ki je bil v končnem plasmaju sedmi. Med mladinci-turisti je po pričakovanju zmagal Rogovec reklenk.
Rezultati — kriterij; člani:	1.
Omerzel (R) 36 točk, 2. Flajs (O) 34, 3. Rožnik (I) 28, 4. Dimnik (R) 22, 3. Čemažar (Dj); mladinci; 1. Židan 23 točk, 2. Cajhen 22 (oba R), 3. Puharič "(O) 9, 4. Salamon (O) 8, 5. Čadež (R) 7.
Cestna dirka — mladinci: 1. Židan, 2, Cajhen (oba ROG) 2:42.35, 3. Čadež, 4. Novak (oba Rog) 2:52.00, 5. Vesel (O) v istem času; člani-tu-risti: 1. Ziherl J. (P. V.), 2. Podlesnik (R), 3. Ziherl F. (PV) 1:15:00; mladinci-turisti: 1. Peklenk, 2. Gregorka , 3 Šink (vsi Rog) 1:15.00.
T. B.
Francoski plavalec Jean Boiteux je dosegel v Parizu nov evropski rekord na 1500 m z rezultatom 18:24.4. Tudi na 200 m jc zmagal isti plavalec v času 2:08.3, kar je najboljši letošnji rezultat v Evropi.
Nadaljevanje izbirnih tekem ameriških plavalcev za sestavo olimpijskega moštva je v Detroitu dalo še nekaj odličnih rezultatov. Na 400 m za ženske je zmagala v času novega rekorda ZDA komaj 14-Ietna Silviya Rimska z 5:10.0. Na 1500 metrov je bil najboljši George Breen z 18:13.7, v olimpijsko moštvo pa sc je končno uvrstil tudi Konno, ki je zmagal ua 200 m v času 2:10.6.
Židan in Omerzel zmagovalca na kriteriju
Včerajšnji kriterij se je zaradi bližajočega neurja, ki je tudi neko-
liko zmočilo tekmovalce in gledalce, zakasnil za pol ure. Najprej so stariali mladinci — 12 po številu — na 26 km dolgi progi (20 krogov), med katerimi se je od začetka do konca razvijala precej ostra borba. Ta disciplina je bila mnogo bolj zanimiva od članske, kjer smo videli tudi nedisciplinirano vedenje nekaterih tekmovalcev, kar je treba vsekakor grajati. Hkrati pa tudi sodniški zbor pri odločanju o tem, ali naj bi odstopila Zanoškar in Perne, 'ki sta zaostala en krog, ni bil enoten.
Pri mladincih sta se za prvo mesto v glavnem borila Židan in Caj-lten (Rog) in je zmagal Židan s točko prednosti. Pri članih je bil favorit Flajs, ki pa je imel to smolo. da je v zadnjem sprintu padel in prišel ob prvo mesto. Zmagal je Omerzel z dvema točkama prednosti pred njim.
VOJVODINA
precej boljša *
i DIH JUHO
zmagovalec
Dinamo : Vojvodina 5:4 (2:1)
Židan spet najboljši na cestni dirki
Na današnji dirki so vozili mladinci 98 km dolgo progo Ljubljana-Lesce in nazaj, člaui-turisti 46 km dolgo progo Ljubljana—Kranj in naza j.
Zagreb, 1\. avgusta. Tudi ta tekma je bila odigrana včeraj na igrišču Dinama. Zgodilo se je to, kakor se to večkrat zgodi na tek- ’ mali enakih rivalov, da je Vojvodina igrala veliko boljše, toda kljub temu je. Dinamo obdržal doma obe točki. Vojvodina je pokazala ekshibicijsko igro, igralci so lepo podajali žogo eden do drugega in z lahkoto prihajali pred gol Dinama. V deseti minuti je Matuš streljal komer- na žogo sta skupno skočila Vasic in Zivkovič in slednji je nesrečno z glavo vrgel žogo v lastno- mrežo. V 30. minuti je Benko iz 11-metrovke povišal rezultat na 2:0. Vojvodina je uredila svoje vrste in močno pritisnila in ua koncu prvega polčasa je Vukelič iz solo akcije znižal rezultat na 2:1. Že takoj v začetku drugega polčasa je zaradi napake Banožiča Vojvodina preko Ivoša izenačila rezultat. Ro tem golu je bila Vojvodina v popolni premoči. Igralci Vojvodine so prevladovali na igrišču z boljšo tehniko in večjo kondicijo. Vojvodina je naravnost oblegala gol Dinama, toda Dinamo se ima zahvaliti samo sistemu Vojvodine »jaz tebi, ti meni«, da jc ostal rezultat nerešen. Ko se je Dinamo osvobodil pritiska , jc Benko v 69. min. zvišal na 3:2. Takoj za tem je Matuš takorekoč zagotovil zmago Dinamu z doseženim golom 4:2. Toda tudi to ni zlomilo Vojvodino. Takoj za pre-
jetim golom je Vukelič znižal na 4:3. Ko je žoga krenila iz sredine igrišča jc Jerkovič zvišal na 5:3 za Dinamo. Zadnji gol za Vojvodino in končni rezultat je dosegel Rajkov. Pri Dinamu je bil najboljši Režek, Lipušinovič in Čonč. Pri Vojvodini pa je pohvaliti ves napad posebno pa mladega srednjega napadalca Vukeliča.
Radnički : Spartak 3:1 (1:0)
Sarajevo : Velež 2:0 (1:0
Sarajevo, 12. avgusta. Včeraj je bil odigran besansko-hereegovski derby med Sarajevom in Veležcm. Tekma se je končala z gornjim rezultatom in zasluženo zmago domačega moštva. Gole so dosegli v 33. min. Živkov in Jusufbegovič v 69. min. Tekmi je prisostvovalo 8000 gledalcev. V prvem delu je bila igra nezanimiva. Nobeno moštvo sc ni trudilo, verjetno je na to vplivala velika vročina. Nekoliko boljši so bili Sarajevčani, posebno v drugem delu iu sc ima Velež zahvaliti dobri obrambi vratarja Barbariča, da je bil rezultat samo 2:0. Pri Vcležu so b'ili dobri poleg vratarja še Mujič iu Žele-
Reprezentanca BiH : Kitajska
6:1 (2:0)
Lešek zmagal v Carigradu
Sarajevo, 12. avgusta. Nogometna reprezentanca BiH je danes premagala moštvo Kitajske s 6:i (2:0). Zmaga domačega moštva je povsem zaslužena, ker je plod smiselne iu požrtvovalne igre moštva.

Maribor, 12. avgusta — Za da-naš:	venstvo Slovenije v muo-
goL	i štafetah je bila zopet
zuac.nd zelo slabo udeležba, kar je v zadnjih letih že stalen - pojav. V mnogih disciplinah so bile »hude«: borb-, posebno tam, kjer je bila na rtu le po ena štafeta. Nekatero discipline pa so sploh odpadle. Sicer pa je bilo prvenstvo, ki ga je organiziral atletski klub Branik, dokaj kvalitetno in ni manjkalo tudi novih rekordov. Novi republiški rekordi so bili doseženi na 3 X 1000 m za starejše mladm-' ce, 4 X 800 m za člane (izenačen) in 4 X 1500 m za člane, ki pa ne bo priznan, ker so tekmovalci tekli nekaj časa brez štafetnih palic. Štafeta 3 X lODOm starejših mladincev Ljubljane je dosegla tudi nov državni mladinski rekord in nov republiški rekord za člane. Zanimivo je, da je bil v troboju za mlajše mladince zabeležen rezultat boljši od državnega, a slabši od slovenskega rekorda Cihala, ki znaša 2180 točk. Nov rekord smo pričakovali tudi v deseteroboju za člane, toda Brodnik je nekoliko odpovedal v metu diska in skoka ob palici, kar mu jo vzelo možnosti za dosego novega rekorda. V ostalih mnogobojih so bili zmagovalci prav tako precej boljši od vseh svojih
nasprotnikov. Naj omenimo še mladinko Kožarjevo, ki je v troboju zmagala in pri tem dosegla v skoku v višino rezultat 140 cm.
Včeraj se je v Carigradu- pričelo atletsko tekmovanje, ki na njem sodelujejo atleti Bolgarije, . CSR, Izraela, Velike Britanije, Poljske, Turčije m Jugoslavije. Od Jugoslovanov sc je doslej najbolj izkazal Lešek, ki je zmagal v skoku ob palici z rezultatom 4.10 m. Ostali pomembni rezultati — 800 m: Ravvson (VB) 1:49.7, jungvvirt (CSR) 1:49.7, 5000 m: Perkins (VB) 14:25.2, troskok: Rehak (CSR) 13.50, krogla: Skobla (CSR) 17.36.
Lepa slovesnost v Braslovčah
Rezultati — člani; deseteroboj: Brodnik .(KI) 5826, Sluga (Lj) 5432, Kopitar (KI) 5426, BorŠtnar (Lj) 5147, 4 X 400 m:	Kladivar (Vučer,
Cajhen, Kopitar, Zupančič) 5:36.7, 4 X 800 m: Kladivar (Male, Vazič, Cajhen, Gajšek) 8:02.6, 4 X 1500 m: Kladivar (Muškatavc, Gajšek. Male, Vazič) 16:38.6, Ljubljana 17:18.2, 200 m zapreke: Zupančič (KI) 25.3, Kopitar (KI) 25.8, Kovač (KI) 2-5.9, starejši mladinci — peteroboj: Dimeč (KI) 2722, Breznik (Lj) 2583, Šumer (KI) 2722, 3 X 1009 m: Ljubljana (Molan, Štros, Hafner) 7:52.4, Kladivar 8:26.6, Maribor 8:45.8; 1500 m zapreke; Rak (Mrh) 4:40.6, Verk (KI) 4:54.8, Lo-nčarič (Mrb) 4:59.1, mlajši mladinci — troboj: Rojko (Lj) 2025, Ledinek (Mrb) 1700, Polič (Lj) 1568, 3 X 1000 m: Kladivar (Koželj, Ban, Naraks) 8:21.3, Ljubljana 8:22.6, Maribor 9:01.7,	1500 m zapreke; Ban (KI)
2:58.6, Špan (Lj) 3:02.6. Polner (Br) 3:04.2, mladinke — troboj: Kožar, (Part, N. mesto) 2006, Tomažič . (Br) 1509. Zupančič (Br) 1018, 3 X 600 in: Kladivar . (Leban, Rehar. Cvikl) 2:59.8.	Bergant
Na prvenstvu. Velike Britanije za ženske so bili dosežoni odlični rezultati. Na 220 y je Jtine Paul tekla 23.8, kar je boljše od uradnega svetovnega rekorda 24.0, vendar slabše od letošnjega rezultata 23.6 ruske tekačice. Itkine. Tudi drugoplasirana Scrivcns je bila s 24.2 zelo dobra.
Športna zveza Egipta je sporočila, da Egipt ne bo so Jelova! na olimpijskih igrah v Mel-bourn u.
Smučarske tekme v največji vročini
Kranj, 12. aog. Vrsta prireditev v okviru VI. Gorenjskega sejma in v počastitev občinskega praznika mesta Kranja je bila danes zaključena s smučarskimi tekmami. Smučarski klub Triglav je organiziral meddruštveno tekmovanja v slalomu na snežnih plazovih pod Grintavcem oziroma Kočno. Tekmovanja se je udeležilo 30 tekmovalcev. Rezultati — člani: 1. Dornik 53,3, 2. Lukane 55.5, 3. Krmelj (vsi Ljubelj) 58.9 4. Jemec (E) 1:04.9, 5. Bernik (E) 1:05.6. Članice: 1. Zupančič (Tr) 1:09.5 2. Lukane (Lj) 1:20.1 3. Ankele (Tr) 1:52.9. Mladinci:	1. Javornik (Tr)
1:04.2, Jemec (E) 1:16.3, 3. Kralj (L j
1:21.1.
tijsko gospodarstvo Žovnek ter
vi člani društva Omladič, Maršič ■in Turk. Kako so prebivalci povezani z društvom »Partizane nam pove tudi to, da je celotni trg prispeval k nabavi prapora. Po razvitju prapora se je po trgu razvil sprevod, društveni nastop pa je onemogočil močan dež. V domu »Partizana«:	pa so nato izvajali
okrnjen spored. Prireditvi je prisostvovalo okrog 400 gledalcev, med njimi tudi predsednik Oblo Žalec tov. Rančigaj z ostalimi občinskimi in krajevnimi predstavniki. Jug
2.09.8,	100 m metuljček:	Enomoto 1:19.4,
100 m prsno: Furukaiva 1:10.7, 100 m hrbtu0, Haso 1:06.5, 200 m metuljček: Ishiinoto 2:24-0' zenske — 400 m: Ohdaka 5:26.9, 100 m prsno-Takamatsu 1:26.6,
Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Palermu je v finalni tekmi Spartak ‘xl Prage premagal Proleterja iz Zrenjanina s 64:53 (46:4-2),
V nadaljevanju atletskih tekem SpartakiaB* v Moskvi sta bila zopet dosežena dva odlična rezultata. Galitia Popova je v teku 100 m s časom 11.5 izenačila evropski repordi
ki ga imajo sedaj poleg nje še Nizozetfk
Izbirne tekme japonskih plavalcev v Toki-jn niso navdušile številnih gledalcev, saj so biii doseženi dokaj povprečni rezultati. Najpomembnejši rezultati — 200 m:	Koga
Blankers-Koen in Broinver, Madžarka No* szmclyi in Nemka Ktihler. V hoji na 50 ko* je zmagat z rezultatom 4:05:12.2, kar j8 boljše od svetovnega rekorda, Gcorgij K"* mov.
Najboljši nemški nogometaši, ki se pripravljajo za bližnja mednarodna srečanja-so imeli v Kolmi dve tekmi. A-reprezentanca jo izgubila proti FC Kiilnu z 2:5, B-repr*' zentanca pa je igrala z amatersko reprezentanco neodločeno 2:2.
Svetovni rekord Belgijcev
Beograd, 12. avgusta. Gole za Raduičkega sta dosegla Petakovič v 7. in 59. minuti in Prlinčevič v 62. min. Edini gol za Spartaka je dosegel Brauisavljevič v 55. min. Tekmi jc prisostvovalo 5000 gledalcev. To je bila zelo slaba igra, igralo se je večji del na sredini igrišča in netočno dodajalo, bilo to v enem ali v drugem moštvu. Ne bi se moglo reči ali je bila slaba obramba ali lftif»ad in kateri igralci so največ grešili. Tudi sodnik Varaždinac je naredil več na-
Lokomotiva : C. zvezda 1:0 (1:0) Partizan : Hajduk 1:1 (1:0) Vardar : Zagreb 3:1 (Od)
*
Štirje belgijski tekači na srednje proge so pred nekaj dnevi dosegli v Brusil11 nov svetovni rekord v štafeti 4 X 8bO'ftr-Nov rekordni čas znaša 7:ft.8, dočlm j® bil nekdanji rekord ameriške štafet* 7:25.2, evropski rekord Husov pa je kB za sekundo slabši. Posamezni tekači 80 dosegli naslednje rezultate:	BalttoV*
1:51.2, Langenus 1:50.6, Leva 1:47.7, MoenK 1:46.3.
V Moskvi se je pričelo plavalno prvenstv® Sovjetske zveze. Prva zmagovalca sta Bal*** dine na 100 m s časom 57.6 la Kovalenkor® s 3:02.8 na 200 m prsno.
Na neuradnem proenstou profesioiiaJjiB1 teniških igralcev v Los Angelesu jo Ghne«-les ponovno dokazal, da je še vedno *o»i' boljši. V odločilnem srečanja jo pramati®1 Avstralca Sedgmana z 9:7, 3:6 in 6:1. Med dvojicami sta bila najuspešnejša Kramer i® Gonzales.
Zopet italijanska zmaga
Kolesarska dirka »Po Evropi« je dan** že dosegla nemško ozemlje. V. etapa j* vodila od Innsbrucka do Ulma In je bil® dolga 220 km. Natančnejših podatkov zaenkrat še nimamo, vemo le toliko, da j* zmagal Italijan Uliana pred Francozom Rivierom, Avstrijcem Durlacherjem i" Francozoma Rohrbachom ln Leplerqom-V skupni oceni je v vodstvu po tej etapi Francoz Riviere pred Avstrijcem Christianom in tudi med moštvi so se povzpeli na prvo mesto Francozi pred Italijani.
KOŠARKA
Odred (Lj.) : »Partizan« (Vrh.) 85:39 (36:1^
Braslovče, 12. avg. Danes je agilno društvo »Partizane Braslovče slavilo velik praznik in sicer 50-let-nico ustanovitve prvega telovadnega društva v Braslovčah. K slavnosti se je zbral celotni trg in okrog 360 telovadcev cele Savinjske doline. Slabo vreme je nekoliko pokvarilo celotno prireditev. Dopoldne je bil na telovadišču pred domom »Partizana« turnir v odbojki, na katerem je zmagal »Partizan« Šempeter pred društvi iz Gornil-slcega, Petrovč in Braslovč.
Popoldne ob treh se je pričela velika slavnost z razvitjem društvenega prapora, ki so mu kumovali OLO Žalec, KZ Braslovče in Ktne-
NOGOMET
Usnjar (Vrli.) : »Partizan« (Horjul) 19:0 (5:0) Tekme o Podpeči
Podpeč, 12. avgusta. Danes sc je pričo! v Podpeči odbojkarski furnir za pokal domačega »Partizana«. Pokal je osvojil lanskoletni zmagovalec »Partizan« Log, ki jo premagal v finalu »Partizan« Podpeč s 3:2.
Popoldne pa so bile po več letih zopd plavalne tekme na zasilno urejenem plava* lišču na Jezeru. Nastopilo je skupno 42 domačih plavalcev, ki so pokazali lepo obvladovanje posameznih slogov.
ŠPORT V KRANJU
Kranj, 12. aog. V okviru VI. Gorenjskega sejma je bila v Kranj11 med tednom vrsta športnih priredi; V namiznem tenisu so moški
te v.
Ljubljane premagali Triglav 3:1. Pri ženskah pa so zmagale Kranjčank* prav tako s 3:1. V košarkarskem srečanju je Triglav premagal Jesenice 105:175 (54:38). Kegljaško srečanje med Triglavom in Ljubeljc-m so domači odločili v svojo korist s 312:225.	Javornik
Kladivar : Maribor Nogomet med tednom: Kladivar : Bratstvo 1:1
1:1 (0:0)
(0:0)
SlllFIpi gostom ni bila bos
Mladi rod mnogo obeta
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ljubljana, 12. aog. Gostovan je čeških košarkarjev ali točneje državnega prvaka ČSR Slavije iz Bratislave, je bilo za naše športno občinstvo izreden dogodek in užitek. Češka košarka je med prvimi v Evropi in njen sloves ima trdne temelje tudi na drugih kontinetih. Nič čudnega, da jc bila Slavija lepo ^prejeta na vseh naših igriščih in če je končno za slovo izvojevala še pomembno zmago nad Olimpijo.
»stebrov«, ki sta nenadomestljiva v moštvu, katerega poznamo pod imenom — Olimpija. Prvi je laže poškodovan, drugega pa je, kakor slišimo, uprava suspendirala zaradi nešportnega odnosa do " kluba. Vrzel je bila torej velika, zato je bil uspeh že vnaprej precej dvomljiv.
Gostje so prišli takoj v vodstvo
zvezno ligo se bo treba mnogo bolje pripraviti! Pravih prodorov, ki jih Olimpija navadno odlično izvaja preko srednjega napadalca, tokrat sploh ni bilo. Dermastja se je sicer trudil, toda ne bo odveč, če zapišemo, da mora biti srednji napadalec samo dvometraš, ampak pred-
Grozina (Cclu) 38.8; ICO m prosto: 1. Horvat (Lj) 1:17.5, 2. Koncilja (T) 1:17.6, 3. Čebulj (P) 1:20.5, 4. Hočevar (I) 1:24.8, 5. Marn (T) 1:25.2, 6. Čolnar (T) 1:25.9; 400 m prosto: 1. Koncilja (T) 6:29.5, 2. Horvat (Lj) 6:33.8, 3. Lilek (Čelu) 6:35.8, 4. Grozina (Čelu) 6:52.0, 5. Čolnar (T) 6:56.5, 6. Končan (Lj) 6:58.1; 200 m prsno: 1. Teminšek (LJ) 3:12.7, 2. Vuklč (T) 3:14.0,
3:39.5; 100 m metuljček: 1. Horvat (Lj) 1:27.8 (nov slov. rekord), 2. Koncilja 1:28.6. 3. Vuklč (obe T) 1:31.5, 4. Tominšek (Lj) 1:36.0, 5. Breskvar (Čelu) 1:39.3, 6. Ledin*11 (B) 1:39.3; 100 m hrbtno: 1. Koncilja (Tl 1:33.5, 2. Hočevar (I) 1:36.6, 3. Čolnar (T) 1:36.8, 4. Remškar (I) 1:39.1, 5. Tominš*11 (Lj) 1:42.2, 6. Zurman (B) 1:42.7; »KICOB1 prosto: 1. Triglav I. 5:42.8, 2. Ljubljana L 6:05.6, 3. Prešern I. 6:14.7, 4. Prešern JL
3. Pirc (I) 3:21,4, 4. Breskvar (Čelu) 3:31.5,	-	----,	,—-___,
5. Ledinek (B) 3:36.7, 6. Grandovec (T)	7:54-°: 4 X100 m mešano: 1. Triglav *•
6:45.2, 5. Triglav II. 6:50.0, 6. Ljubljana D'
vsem uren in iznajdljiv. Se mnogo
.	---■>	~ I'------*	1	J '	' •'mu uicii m ifjiicijvilj l V . OG lUllVgV
m g'a tudi obdržali do konca. Igrali 'dela bo treba, da bo Olimpija spet
Slavija : Olimpija 67:55 (24:19)
Zanimalo nas je predvsem, kako je Olimpija pripravljena za start v drugem delu ligaškega tekmovanja, seveda pa smo si želeli še enkrat videli igralce Slavije, ki odlično razumejo svoj posel. Kdo je pričakoval zmago Ljubljančanov, je bil bridko razočaran, ker Olimpija še daleč ni pokazala svoje prave udarne sile. Moštvo je nastopilo brez Kri-staniča in Miillerfa, torej brez dveh
so previdno in taktično, brez napak. Na jboljše moči so imeli v dr. IJor-njaku in Lukašiku I., ki sta dejansko delala, kar se jima je hotelo. Pravi užitek je bilo gledati točno
tisto moštvo, ki je. že tolikokrat navdušilo staro in mlado obojega spola. Tudi sodnika Kavčič J. in Brumen nista imela najboljšega dne, zlasti pri presoji kazenskih metov. Napo-

----	.i	biLuuu ivviivz pu	Lva/Lcnomu jiicluv, iNčip-O-
p-odajanje žoge in zanesljive prodore vedovalcu pa svetujemo, da je lepše
D od IvOS. MoiSt l*OV ino /USP nu TP rwv- e n m r\	m iV r'.n fj-i n T» i«,-« V i
Med 3115 udeleženci »Boletovega« nagradnega natečaja z odrezkom št. 1 ima 12 pravilnih rešitev:	Nežman Rudolf,
Kranj — Zlato polje št. 29 in prejme dim 10.008.
6:12.4, 2. Ljubljana 6:35.8, 3. Ilirija 6!41r4»
4.	Prešern 6:45.0. 5. Celuloza 6:47.7, 6. Trl" glav II. 7:00.5.
Končno stanje točk: 1. Triglav 293, *• Ljubljana 136, 3. Prešern 87, 4. Branik M
5.	Ilirija 49, 6. Celuloza 20, 7. Kamnih
P. M.
pod koš. Mojstrovino zase jia je kazal Lukašik 1. pri metanju na koš od daleč, od blizu ali s kazenske črte. To velja zapisati: predvsem izkoristiti kazenske strele!
Olimpija, Olimpija, včeraj je bilo precej slabo I Le kje je ona znana hitrost, kje protinapadi in točno metanje, ki so običajno prisilili tlom še tako trdega tekmeca?
k
Za
samo držati mikrofon v roki brez napovedovanja in komentarjev, kakor pa mučiti občinstvo z izmaličeno slovenščino.
Slavija: Horniak 14, Lukašik 1. 25, Lukašik II. 14, Seitz 9, Tiso 1, Šimkovič 2, Kretmansky 2.
Olimpija: Danev 22, Kandus 10, Dermastja 8, Bajc 6, Debevc 6, Lampič 5, Pavlovič, Lokar, Poljšak.
1.	Brazilija : CSR (I. polččas)
2.	Brazilija ! CSR (konč. rezul.)
3.	Crv. zvezda : Radnički (I. polčas)
4.	Crv. zvezda : Radnički (k. r.)
5.	Lokomotiva : Sarajevo (I. polččas)
6.	Lokomotiva : Sarajevo (k. r.)
7.	Bsk : Partizan (I. pol.)
8.	BSK : Partizan (k. r.)
9.	Vojvodina : Budučnost 10. Hajduk : Velež
H. Zagreb : Dinamo 12. Spartak : Vardar
SLOVAN : ODRED 3:1 (1:1)
Ljubljana, 12. avg. V prijatelji tekmi sta se danes na igrišču Slovana srečali moštvi Odreda in Slo; vana. .V moštvu Odreda so nastop1'1*1 tokrat le mlajši igralci, ki pa bili premalo borbeni, da bi doseg1' boljši rezultat. Posebno v napa«1! ni bilo igralca, da bi predstavijo večjo nevarnost za Slovanovega vi®' iarjia. Domači so sicer dosegli! -gola iz enajstmetrovk, vendar to »zmanjšuje njihove zmage. G-