, . . . * . . *.*' *^>» *^» *^» *^» *^» «^S j * • y j^ •'js* * / ^» «^» «uA^ * / j'* *^» c/ j^" $K Voda, s posebnim ozirom na pitno vodo in na ljubljanske razmere. (Spisal Ivan Šubic). Literatura o vodi in njeni uporabi je ogromna. Pisatelj je v prvi vrsti zajemal iz naslednjih virov: Dr. Ferdinand Fischer: Die chemische Technologie des Was- sers. Braunschweig 1878. Dr. G. Wolffhugel: Wasserversorgung (iz: Handbuch der Hygenie nnd der Gewerbskranheiten. Herausgegeben vom Prof. Dr. M. v. Pettenkofer und Professor Dr. H. v. Ziemssen II. Theil. 1. Abth. Grossere Gemeinwesen. 2. Halfte. Leipzig 1882). Dr. Juli us Kr at ter: Studien uber Trinkwasser und Typhus mit Zugrundelegung der Trinkwasserverhaltnisse von Graz. Graz 1886. Prof. Balthasar Knapitsch: Poročilo o kemijskem razisku nekaterih vodi, katere bi zamogli porabiti v pitno vodo ljubljanskega mesta. Poslovenil Ivan Šubic. Akti vodovodnega odseka ljubljanskega mestnega zbora. Vom Himmel kommt es, Zum Himmel steigt es, Und wieder nieder Zur Erde muss es, Ewig wechselnd. Goethe. Krog našega planeta se pretaka nezmerna množina mokrega elementa, ki mu pravimo voda. 1 ) V raznovrstnih oblikah in obi¬ licah kroži hidrosfera po zemlji. V zraku biva v podobi vodenih hlapov, ki se o priliki zgoste in združijo ter kot meteorska voda () Prof. J. Jesenko nam jev svojem „P r i r o d o z n a n s k e m zemljepisu 0 (1. 1874.) podal občni prirodopis vode. Na to razpravo opozorjam čitatelja; v njej najde obilno poučnega o vodi sploh, ki biva na zemlji. Vsled tega spisa sem tu dokaj izpustil, kar bi sicer spadalo k študiji o vodi. 1 J. Šubic: Voda. ali izpodnebna moča padajo navzdol. Na zemeljski skorji se padavina zbira v vselinab, ali pa biti na površini dalje po ve¬ likih in malih strugah (jezera, morja, potoki, reke in veletoki), deloma pa se zgublja pod zemljo V luknjičave zemeljske plasti prodira in leze kot izpodtalna moča ter polni površne nasade, dokler se v nižjih krajih zopet ne prikaže na dan, da z nova začne svoje kroženje. Voda, ki kroži po zemlji, pa ni nikjer ona čista .spojina (H s O), ki si jo priredi kemik v svoji delavnici. Na zanimivem potovanji svojem prihaja v ozko dotiko z mnogobrojnimi tujimi tvarinami, katere sprejema vase ter jih nosi seboj, časih v blagor, časih v pogubo človeštva. A. Meteorska voda. Z gladine stoječe in tekoče vode se dviga leto in dan sila vodenih hlapov v atmosfero. Posebno na vročem zemeljskem pasu silijo solnčni trakovi velikanske množine vode, da se pospno kvišku. Med obema povratnikoma izhlapi v jednem letu več nego 5 m debela morska plast ter gre v zrak. Od tod pade zopet na zemljo, deloma na isto mesto, deloma na obe polutki, a več na severno, nego na južno. Zato primerja D o ve našo zemljo s parnim stro¬ jem, ki ima na južni polutki parni kotel, na severni pa konden¬ zator in v naši zimi deluje z večjim tlakom. Padajoča izpodnebna moča pride v dotiko z vsemi tvarinami, ki plavajo v zraku. Navzame se kmalu raznih plinov, v prvi vrsti onih, ki bistveno sestavljajo zemeljsko atmosfero: dušik, kisik in ogljikovo kislino. Reichardt je nalovil dežnice in našel, da je imela meseca januarija pri 4° C v jednem litru 32'4 cm 3 plinastih sestavin zraka, meseca julija pri 15 0 C 24'9 cm 3 ; v tej množini je bilo: dušika .... 61'6% (po zimi) 64'2% (po leti) kisika .... 31-8% „ 27'0 0 / 0 „ ogljikove kisline . 6‘7% „ 8‘8% „ Poleg normalnih vzduhovih sestavin opazujemo v dežnici in snežnici še druge raztopljene spojine organskega in neorganskega značaja: amonij a k, nitrate in nitrite, kloride, sulfate in sulfide, al kalij e itd. Množina njihova pa je jako spre¬ menljiva ter zavisna od raznih faktorjev, n. pr. od višine, v kateri nalovimo izpodnebno močo, in od lokalnih razim r. Dežnica na¬ lovljena blizo selišč ima več amonijaka, nego tista, ki je padla daleč od človeških domov na tla. Roussingault je našel v parižkem dežju povprečno 3 mj amonijaka v 1 litru, na Lieb- franenbergu v Vogezih pa samo 079 mj. Amonijak se razvija tam, J. Šubic : Voda. 3 kjer gnijo organske tvarine, tedaj posebno v obližji večjih m est in krajev, ter se dviga v zrak. Zato nahajamo v rosi in megli ne¬ primerno veliko amonijaka, ker sta obe blizo zemlje. Tako je tudi s solitarno kislino; v Parizu jo je imenovani raziskovalec našel 101 mg v 1 litru, na Liebfrauenbergu pa samo 1'8 mg. Po vzduhu plava tudi dokaj snovij, katere vzame meteorska voda neraztopljene seboj Brezbrojno organskih mikroorganizmov polni zrak, ž njimi vred pa se dvigajo iz tal mirijade neorganskih drobcev in sestavin zemeljskega prahu. Izpodnebna moča objame te tvarine in jih tira s seboj na zemljo, kamor dospe po tem takem časih jako onesnažena. Uže Plinij je trdil o padavini: „Cadens inficitur halitu terrae.“ — Posebno blizo velikih mest in to varen imata dež in snežnica dokaj prilike, da se navzameta raznovrstnih primešanin, ki neugodno spremene poprej čisto padavino. R. A. Smith ceni, da znaša množina ogljenčate in katranove substan- cije, ki vhaja v zrak pri gorenji premoga, kake 3% njegove teže. B. Izpodtalna moča. Velik del meteorske vode prodira v luknjičave površne ze¬ meljske plasti. Tu pride v dotiko z novimi sestavinami tal in takoj se prične zanimiva izmena snovij na obeh straneh. Voda odda nekoliko svoje zaloge, na njeno mesto pa sprejme drugih tvarin iz hribine, po kateri leze navzdol. Ko rine kaplja v tla, popušča v njih svoje neraztopljene in raztopljene primešanine. Primerna tla precejajo (filtrujejo) izpodnebno močo ter jo mehanično čistijo. Vrh tega absorbujejo iz vode amonijak, kalij, magnezijo, fosforovo kislino, natron, klor, vapno, solitarno kislino in sokislino, in dokaj drugih spojin, v prvi vrsti pa vedno amonijak in kalijeve soli. Organske primešanine v tleh se začno s pomočjo talnega zraka razkrajati in oksidovati. Spojine višje vrste se spremene v bolj priproste skupine. Iz organskih tvarin nastane najprvo amonijak, potem se kmalu pojavijo s o ki s le soli in konečno solitarno kisle soli; tedaj so organske substancije razkrojene in uničene V pri¬ mernih in dovolj luknjičastih tleh, katerim ne manjka zraka, se opisani procesi bujno vrše in voda je kmalu prosta organskih bitij. Kjer pa je zemlja preveč gosta ali pa z organskimi sestavinami preobložena, ne dozore oni čistilni procesi. Izpodtalni zrak ne more zmagati organskih skupin, ki jih je prinesla voda seboj. Zgodi se celo nasprotno, da se" izpodtalna voda nasiti in napolni z or¬ ganskimi substancijami in da se obogati na organskih telesih. Polna te nesnage se zbira potem v vodnjakih, iz katerih jo zaje¬ mamo v kvar svojemu zdravju. Poleg organskih sestavin, ki zajdejo v tla in od tod v vodo vsled živalskega in rastlinskega življenja, pridejo tudi v poštev neorganske spojine, iz katerih je zemlja sestavljena : Prosta kre- 1 * 4 J. Šubic.- Voda, mikova kislina in njene spojine z glinico, železom, kalcijem, ma¬ gnezijem in alkalijami; karbonati železa, kalcija in magnezija, železni oksidi in hidrati železnega oksida, sulfati, kloridi, fosfati in nitrati kalcija, magnezija in alkalij. Od teh snovij nahajamo nekatere neraztopljene, druge rastop- Ijene v izpodtalnih vodah. Posebno važne za nas so kalcijeve in magnezijeve soli, ki jih v največji meri povživamo s pitno vodo. Množino teh soli, izražujemo navadno s trdotnimi stopi¬ njami. Voda, ki ima v 100.000 delih jeden del kalcijevega oksida (ali v 100 cm s vode 1 mg kalcijevega oksida\ ima jedno sto¬ pinjo trdote. 1 ) Po trdotnih stopinjah ločimo mehko in trdo vodo. Navadno nam je voda do 10 11 trdote mehka, od 10° dalje pa trda; z 18° trdote ni več v splošno porabo. V njej kuhano sočivje ostane trdo — od tod pač tudi ime —; milo se v njrj razkraja v neraztopno vapneno milo, ki pade v kosmih na tla in ne spolni svoje naloge pri umivanji. Kalcije.vo in magnezijevo milo se tudi r^ido prime v razpokah kožinih in ostane med vlakni tkanine. Oprani deli zgube svojo mehkobo; koža postane ostra in blago dobi neprijeten duh vsled razkrajajočih se zaostankov. Zraven kalcijevih in magnezijevih solij, ki se redno pojav¬ ljajo v naših vodah, opazujemo še druge, poprej naznačene se¬ stavine, ki se pa močno menjujejo po zemlji, katero napaja iz- podtalna moča. Krajevne razlike v pitni vodi so torej zavisne od geologijske formacije Reichardt je analizoval studence iz raznih zemeljskih tvorb in našel naslednji rezultat: V 100.000 delih čiste studenčnice je ') Francozom velja za 1 stopinjo trdote 1 del kalcijevega karbo¬ na t a v 100.000 delih vode, Angležem pa 1 del kalcijevega karbonata v 70.000 delih vode. Jedna stopinja naše mere je torej = 1-79 francoskih in 1-26 angleških trdotnih stopinj. J.'Šubic: Voda. 5 Tudi ista tla se v teku let kemijsko spreminjajo, časih se sama čistijo, in voda v njih se zboljšuje. Množina soli v izpodtalni vodi je zavisna od gladine podzemne moče. Pomnoženje in zmanj¬ šanje soli se vrši vzporedno z dviganjem in nižanjem izpodtalne vode; zato stoji v premem sorazmerji z množinami dežja v do- tičnem kraji. Ko dolgo dežuje, postane voda v vodnjakih slabša; za časa suše pa se zboljša. Za rečnico pa je ta zakon ravno obraten. Rečna voda ima menj raztopljenih snovij, ako se njena množina poveča, ter jih ima več, ko voda upade. (Kratter). Na sestavino izpodtalne vode tudi močno vpliva človek s svojimi obrtnijskimi podjetji in zgradbami. Iz tovaren leze raz¬ lična nesnaga v tla ter se druži s podzemno močo; ž njo vred zajde potem v vodnjake in studence. O vplivu pokopališč na bližnjo izpodtalno vodo smo navadno prepričani, da ni ravno ugoden. Mnogobrojna kemijska preiskavanja pa so našla nepri¬ čakovano ugodne rezultate. Pettenkofer in dragi raziskovalci so konstatovali, da je izpodtalna voda skorej vseh (preiskovanih) pokopališč bolj čista nego onih vodnjakov, v katere zajde moča iz stranišč in gnojnic. Nasprotnih neugodnih slučajev je prilično malo. Se ve, kemična analiza sama še ni nikak dokaz za okusnost vode; večini ljudij se zdi vo’da iz pokopališč sumljiva in nezdrava. Mnogoletne skušnje v raznih krajih vsaj navidezno podpirajo to javno mnenje. C. Potoki in reke. Izpodtalna voda prihaja na dan v podobi vrelcev, ki se družijo v potoke, reke in veletoke. Studenci prineso seboj one sestavine, o katerih sem govoril v prejšnjem oddelku. Na svojem potu zgube tekoče vode nekatere prvotne tvarine, na njihovo mesto pa stopijo nove, poprej nepoznane snovi. Ker pridejo po¬ toki in reke v dotiko z mnogovrstnimi produkti človeškega delo¬ vanja, zato je sestava tekoče vode jako različna; časih je zelo čista, dragi pot strahovito neugodna. V rečnicah opazujemo dušik in kisik, kakor pri izpodnebni vodi; amonijaka imajo vedno manj nego dežnice — a vendar ga nosijo naši veletoki v ogromnih množinah s seboj. Knap p je preračunal 1. 1853, da je z reko Reno teklo vsak dan 16.245 kg amonijaka mimo mesta Lautenburga! — Rečnica je navadno mehka voda; v svojem teku zguhi nekaj ogljikove kisline, ž njo pa zgine ob jednem pogoj za raztop karbonatov, ki prouzročujejo trdoto. 0 nekaterik raztopljenih sestavinah znanih rek nas pouči na¬ slednja tabela: 6 J. Šubic: Voda. Kjer reke teko mimo mest in človeških bivališč, zajele vanje dokaj snovij, kakoršnih bi drugače ne pričakovali v vodi. človek napeljuje v struge odpadke svoje in ostanke svojih izdelkov. Zato nam kažejo reke v obličji obljudenih krajev izvenredne se¬ stavine, ki se menjujejo po dnevnih in letnih časih. Posebno zraven tovaren dobe tekoče vode raznih primešanim Tovarne za izdelovanje volnatega blaga onesnažijo vodo s spiranjem volne 1 ) in raznimi pomijami, ki lezejo po kanalih iz tkalnice, n. pr. sodo, milo, klej, svinjska kri, svinjski odpadki, vinski kamen, galun, barve itd. Papirnice pero cunje za papir, in tedaj mora voda dokaj popiti, kar je bilo lepega in okusnega v cunjah! Da ni število teh tvarin majhno, ve vsak, kdor je imel kedaj priliko opazovati cunjarjevo zalogo. Usnjarije in tovarne za klej spravijo v vodo obilno živalskih ostankov, ki onečedijo rečnico. Cukrar- nice pospešujejo razvoj mikroorganizmov v bližnji vodi; vsled tega se more gnitje bujno vršiti in razvoj smrdečih plinov, posebno žveplenega vodika, godi se v velikanski meri v sose¬ ščini tovaren za cuker. Vodnjaki blizo tovaren za izdelovanje sve¬ tilnega plina se tudi sčasoma napoje s produkti, izvirajočimi iz tovarne. Jednako se godi izpodtalni moči, ki se giblje blizo po škodovanih plinovih cevi j; polni se z organskimi tvarinami in drugimi spojinami v neprilično veliki množini. Zanimive so preiskave o množini organskih snovij v neka¬ terih znanih rekah : ‘) Maumene je zračunal, daje 300 l vode, v kateri opero 1000 kg volne, vredne blizo 85 gld. — toliko je v njej pepelike! — Po Schulzeju in Marek er ju ima voda, v kateri je bilo spranih 100 kg volne, v sebi toliko kalija, dušika in fosforove kisline, da je kot gnojivo vredna 1'4 do 2'4 gld. — J. Šubic: Voda. 7 Vrh raztopljenih organskih in neorganskih spojin plava v rečnici obilo neraztopljenih teles. Tudi navidezno čista voda ima v sebi veliko premiekenih drobcev, bodi si živalskih in rastlinskih organizovanih kalij, bodi si mineralskih telesec. Nekaj jih prinese veter vanjo, nekaj jih sama nabere ob bregovih in strugah svojih. Gasili so tako fina, da jih ne moremo z nikakim precejanjem ločiti od vode Še le po večmesečnem stanji se posedejo na dno posode. Ta naplavljena, nezmerno mala telesca dostikrat odloču¬ jejo vnanjost vode. Zelenkasta in rumenkasta rečnica ima od njih svojo značajno barvo. Natančna preiskava je pokazala, da so omenjeni drobci jako raznih izvirov. Peščena in ilovnata zrnca, kristali ali brezlični deli mnog6vrstnih rudnin plavajo v družbi rastlinskih ostankov (platnena, volna ta in pavolnatna vlakna, rastlinske dlake, slamnati in leseni odpadki, skrobova zrnca itd.), živalskih telesec (dlaka, nožiče muh, pajkov in drugih malih živalij. ustni epitel, ekskrementi, ostanki mesa itd.). Poleg teh mrtvih teles živi dokaj mikroorganizmov. Moča jim je najbolj ugoden element in zato se naselijo vsaj za jedno dobo svojega življenja v vodi. Jajčici raznih črvov, ki so človeški zajedavci, bivajo v vodi. Tu omenim le jajčec od Distomum hepaticum, lan- ceolatum in haematobium (v južnih deželah); od največje naše trakulje, Bothriocephalus latus, žive embrijoni v pitni vodi. F. Cohn deli mikroorganizme, živeče v rečnici in v vodnjakih, v štiri oddelke: 1. bakterije (Bacterium, Vibrio, Spirillum), 2. sa- profite, 3. alge in diatomeje, 4. infuzorije (Volvox, Vorticella, Pa- 8 J. Šubic: Voda. ramecium in dr.). Zraven bivajo še jako mali, prostim očem skorej nevidni črvi, raki in sorodne vrste, ki se kmalu naselijo, ako postanejo pogoji ugodni njihovemu življenju. D. Morska voda. Za našo razpravo ima morska voda le zato pomen, ker je morje ogromna shramba, iz katere voda hlapi v vzduh, od koder prihaja k nam kakor izpodnebna moča. A pri hlapenji vodni delci ne vzamejo seboj nikakih primešanin. Dvignejo se v zrak kot kemijsko čista voda; tuje sestavine morja torej ostanejo v veli¬ kanskem kotlu in ne pridejo v poštev pri naši pitni vodi. Pomen sladke vode. Človek navadno premalo ceni stvari, katerih si lahko v obi¬ lici pridobi brez truda in znoja. Tako se godi sladki vodi. V neizčrpni množini nas obdaja ta temeljni substrat našega obstanka in vajeni smo, da ravnamo ž njim jako preširno in potratno. Malokdo ve hvalo neprecenljivemu božjemu daru. Le tam, kjer ga je mati natora jako pičlo in štedljivo podelila suhim pokraji¬ nam, znajo bolj ceniti vrednost sladke vode. Tam vedo, da je voda ogromna sila, kateri se morajo klanjati vsa organska bitja. Kjer zmanjka mokrega elementa, nastane neobljudena puščava. Neobhodno potrebnost vode je duhovito označil francoski general Lamoriciere, govoreč o pridobitvi črnega kontinenta. Trdil je, da Afrike ni moči podjarmiti z mečem, temveč s svedrom, ki bode vode navrtal po njenih ogromnih pustinjah! človek najprvo potrebuje pitne sladke vode za lastno osebo. Glavna sestavina našega telesa je voda. Človeško truplo ima blizo 63 °/ 0 vode — v mladosti in starosti več, nego v krepki zrelostni dobi; slabo rejen organizem več, nego dobrorejeno telo. V odraslem človeku, ki tehta 60 kg, je te tedaj 38 kg vode in 22 kg trdnih delov. Zdaj lahko razumemo, da spada voda med najbolj važna naša živila. Organi ^ telesa samo tedaj normalno delujejo, ako dobe primerno množino vode. Drugače prenehajo pojavi življenja in izmena snovij zaostane. Človek daje veliko vode od sebe Pettenkofer in Voit sta našla, da izloči po¬ čivajoče telo vsak dan 2253 g vode, a težak za 700 g več. To izgubo je treba vedno nadomestovati, ako hočemo, da nam ostane truplo čilo in zdravo. Vode moremo organizmu dati v raznih podobah; vsako živilu je več ali manj vodeno in nam deloma uže zato nadomestuje čisto pitno vodo. Sveže goveje meso ima 75'9 % vode, mastna svinjska pečenka 50 6 0 / 0 , pšenični kruh 39 — 44 %, sadje 75—90 °/ 0 , vino in pivo 86—90 %. Z jedili dobivamo tedaj v sebe jako veliko vode. Odrasel človek rabi na J. Šubic: Voda. 9 dan 2 do 2 '/2 kg trdne brane, v kateri tiči uže l - 5 do U9 kg vode. Ako računamo, da porabi v istem času 2'5 kg vode, vidimo, da mu je primeroma malo sladke vode potrebno. Ta neznatna množina pa orjaško naraste, če vzamemo vse slučaje v poštev, v katerih je moderni človek od vode zavisen. Rastoča omika za¬ hteva večjo čistost na lastnem truplu in v našem obližji, kakor so jo gojili primitivni pradedje naši. V snaženje svojega telesa, svojih stanovanj in selišč potrebujemo dandanes veliko moče. S kulturo se širi obrtnija in veda. V brezbrojnih slučajih bi bil razvitek nemogoč, ko bi ne imeli mokrega elementa na razpolago. Voda nam goni stroje in sestavlja stoterne produkte človeškega uma. Ž njimi pa se tiho a stalno naseljuje večja omika; naše šege in navade se ogladijo; svoj dom si obdamo z novimi znajdbami in pripravami za čistenje, svežo vodo si napeljemo v hiše, ž njo si krasimo vrte in javne naprave ter urejamo življenje po zako¬ nih umetnosti in lepote. Pomen sladke vode za blagor človeštva so poznali uže staro- davniki. Egipčani so porabili dokaj vode za čistenje svojega trupla, kar nam pripoveduje sv. pismo in grški pisatelji. Znaii so kopati vodnjake in napeljevati vodo v daljne kraje. Stari Indi so čislali sveto reko Ganges ter slavili njeno zdravilno moč. V Grkih je zgodaj in vedno slovela zdrava voda. Zakonodajalca grška, Likurg in Solon, sta skrbela za dobro pitno vodo in Pindar je prvi izrekel slavne besede: T<3 ccptsTOv piv uScop — ki so po¬ stale do današnjega dne gaslo vsem prijateljem našega elementa. Uže za časa Herodotovega je imelo mesto Samos vodovod na¬ peljan, ki je bil nad poldrugi kilometer dolg. Plato in Aristotel tirjata od državne uprave, da skrbi za dobro pitno vodo in za kopelji, in grški narod se je v obilni meri posluževal svetov svojih duševnih velikanov. Poleg Grkov so tudi Babilonci in Per- zijani gradili vodovode. Vse te narode so prekosili Rimci. Uže 1. 313 pred Kr. so imeli v Rimu prvi vodovod, aqua Appia Claudia. Potem jih je nastalo vedno več. Kamorkoli so prišle rimske legije, povsodi so skrbele za dobro vodo in marsikje so naredili velikanske zgradbe za njeno napeljavo. Tudi v stari Emoni so se do današnjega dne ohranili ostanki rimskega vodovoda. Ko so za časa ljudskega preseljevanja propadle vede in umetnije, propadle so večinoma tudi čudovite vodne zgradbe. Ljudje so se stiskali v ozkih, umazanih mestih, kjer jim je debelo zidovje oviralo vsako prosto razširjevanje. Z močnimi nasipi so se obranili vnanjega sovražnika, a v svoji sredi so si vzgojili druzega, nevarnejšega. S svojimi odpadki onesnažili so tla, uni¬ čili dobro pitno vodo ter si ustvarili ugoden temelj za strašne bolezni, ki so bičale v onih dobah človeški rod. Še le novi čas hiti popravljati, kar so zamudili pradedje. Moderna mesta po- J. Šubic: Voda. 10 snemajo starodavnike in si gradijo vodovode, ki daleč presegajo jednake naprave bivših ljudstev., , Vpliv vode na naše zdravje. Da ni vsaka voda ugodna našemu ^zdravju, so vedeli uže stari narodi. Grška basen pripoveduje, da so bile povodnji reke Alfeja vzrok kužnim boleznim. Najslavnejši zdravnik starega veka, Hipokrat (f 377 pred Kr.), je uže ločil mehko in trdo vodo in učil, da je stoječa in trda voda nezdrava: „Kdor jo pije. dobi veliko slezeno (vranico), debel trebuh in voda se mu nabira v koži.“ Rečnica je,vzrok kamenu in ledičnim boleznim. Studenci, ležeči proti vzhodu, nare.de cvetoč obraz, jačijo duha, čistijo glas ter pospešujejo krepkost in rodovitnost. Grški zdrav¬ niki so nadalje učili, da je tudi kopanje neobhodno potrebno člo¬ veškemu zdravju V obče so verjeli, da nekatere vode naravnost škodujejo telesu. Tukidid trdi, da so za časa atenske kuge Peloponezijani zastrupili vodnjake v Pireju. Zato je nastala kuga, ki so jo kmalo zanesli v Atene. To je prvo poročilo o zastrup¬ ljenih vodnjakih. Kakor je znano, je bil srednji vek istega mnenja; za časa velikih kužnih boleznij so tedaj iskali vzrokov v oko¬ vani vodi ter počenjali izgrede zoper Žide, katere so dolžili, da šo vodnjake zastrupili. O vplivu vode na naše zdravje so bili torej narodi vedno prepričani. A še le v najnovejši dobi jeli so ta vpliv znanstveno preiskavati; še le v našem času se je znanost z vsemi svojimi sredstvi poprijela važnega vprašanja, ter ob jednem nekoliko zdra¬ mila indiferentne mase. čuditi se res moramo, da se nove pre¬ iskave o pitni vodi tako počasi širijo med ljud. Na vsako živilo pazi celo priprost človek, da se mu podaje v sveži, zdravi obliki. Kak krik zaženo gospodinje in gospodarji, ko jim pek, branjevec in štacunar postreže s pokvarjenim blagom ! V javnih glasilih ga napadajo in vlada strogo kaznuje one, ki kvarijo hrano in izde¬ lujejo „umetna“ živila. Razburjeni vstanejo dolgoletni gostje izza svoje stalne mize, ko skušeni vinopivec med njimi konštatuje, da vino novega krčmarja ni več natorno! Le za vodo se vsakdo malo briga. Dosti jih meni, da še „v črevljih ni dobra 11 ter si pomagajo z vinom in pivom. A tega ne pomislijo, daje vino često¬ krat krščeno z umazano vodo; tega ne vedo, da se umivajo z nezdravo močo in da jim postrežnica snaži ter lika posodo in dom z vodo, imajočo škodljive kali v sebi; te tudi vnanjim potem lahko zajdejo v naše truplo in mu bolezen prineso! Znanstveno razmotrivanje o vplivu vode na naše zdravje pričelo se je prav za prav 1 1848. na Angleškem. Razne nalez¬ ljive bolezni, n. pr. tifus, kolera, mrzlica, škrlatinka se širijo z vodo — to mnenje prodiralo je v vedno širše kroge. A kmalu J. Šubic: Voda. 11 so se jeli oglašati nasprotniki in nastal je hud boj o „teoriji pitne vode“. Pri tem pa so se ozirali in se ozirajo še dandanes najbolj na tifus in kolero. O teh dveh morilkah vladata sedaj dva ravno nasprotna nazora. Uže o načinu, kako da voda pro- uzroči bolezen, so mnenja različna. Jedna stranka trdi, da vpliva abnormalna voda otrovalno; kakor strup spremeni redne funk¬ cije našega organizma. Strupen pa je sedaj amonijak, sedaj nitrati; nekateri dolže kloride, drugi zopet alkalije ali pa organske primešanine. — Drugi izsledovatelji uče, da ima pokvarjena voda septičen vpliv na človeško truplo; ona moti delovanje prebavil ter zmanjšuje natorni upor. Pitna voda vstvari tedaj v telesu nekako dispozicijo za nalezljivo bolezen. — Tretji bojniki za teorijo o pitni vodi pa so prepričan , da je voda le sredstvo, po katerem pridejo kužne kali v naše telo. Bolnik izmeče speci¬ fične prouzročitelje bolezni svoje. Kali pridejo v vodo, z njo pa v nas, kjer se dalje razvijo in naše zdravje motijo. Da je pitna voda v tesni zvezi z razširjevanjem kolere, je prvi trdil anglež Snow 1. 1P48. Brzo so se oglasili nasprotniki in znanstvena vojska se je pričela. Zdravniki, ki so živeli več let v Indiji, v domovini kolere, so strastno oporekali novi teoriji. Boj se je kmalu zanesel na kontinent. Slavni Max v. Petten¬ ko f er se je na Nemškem oglasil zoper Snowovo teorijo. Z ogrom¬ nim svojim znanjem in obilnimi eksperimenti nasprotuje do da¬ našnjega dne angleški teoriji. Nasproti mu stoji R Koch, ki je našel specifičnega prouzročitelja kužne bolezni, znane „ Kochove bacile 11 . Z njimi v jedni vrsti stoji Virchovv in večina nemških zdravnikov. Tudi naši merodajni krogi so na strani Kochove teo¬ rije, kakor nam priča lanska okrožnica za časa preteče epidemije. Le Pettenkofer je ostal s svojimi sotrudniki pri starem prepričanji. V najnovejšem času se mu je pridružil prvi veljak med zdrav¬ niki za kolero. Dr. J. M. Cuningham je opazeval to bolezen nad 33 let; 20 let je vodil zdravstveni oddelek indijske vlade. Mož je torej imel dovolj prilike, seznaniti se s kolero. V svojem spisu (nemška prestava ima naslov : „Die Cholera, Was kann der Staat thun, sie zu verhuten“) odločno trdi, da se noben slučaj kolere v Indiji ne more spraviti v zvezo s pitno vodo. Kjer je bilo to na prvi pogled verjetno, so stroga preiskovanja dokazala, da je bilo prvo mnenje napačno! — Kakor o koleri, tako si nasprotujejo o tifusu. Angleški zdravniki in ž njimi večina nemških trdijo, da se nalezljiva tva¬ rina pri tifusu razširja z vodo, Pettenkofer in njegova šola pa uče, da so tla oni medium, ki pospešuje nalezljivost legarja. Tifus je v tesni zvezi s talnimi razmerami, ter ni zavisen od pitne vode; on je talna bolezen. Sedaj je nasprotstvo jako visoko dokipelo. Vse orožje člo veškega uma jemljo učenjaki na pomoč, da podpirajo svoje nazore. 12 J. Šubic: Voda. Menim, da je tak boj stvari na korist; dokaj novih iznajdeb pride na dan, ki bi drugače morebiti še dolgo ne bile dozorele, ko bi se boj počasi in pomirljivo vršil. Kaka mora biti pitna voda. Od pitne vode zahtevamo, da nam gre v slast (pitna mora biti) in da ni zdravju škodljiva. Pitna je tedaj, ko ima nekatere plinove in rudninske tvarine v sebi. Destilovana voda nima ni- kakega okusa. Izmed plinov so do sedaj v prvi vrsti po- vdarjali prosto ogljikovo kislino. Ona prouzroči, da se nam zdi voda sveža in okrepčalna; kjer je zginila ogljikova kislina (n. pr. iz vode, ki dolgo stoji), postane voda plehka, nepitna. Najnovejše preiskave pa deloma zanikujejo tolik pomen proste ogljikovo kisline V nekaterih izvrstnih studenčnicah so namreč našli ogljikovo kislino le kemijsko vezano, neprosto, pa so bile vendar jako pitne in zdrave. — Izmed rudninskih primešanin potrebuje naše kuhenjsko sol in karbonate vapna; ako so v pravi meri v vodi, gre nam posebno v slast Tudi nitrati (izvi¬ rajoči iz mineralizacije organskih primešanin) narede vodo svežo. Sploh trdijo, da je pitnost zavisna od trdote; človek, kateremu ste dve različni vodi na razpolago, nehote poseže po oni, ki ima manjšo trdoto. Temperatura pitne vode je tudi merodajen faktor. V teku leta ne sme preveč menjavati. Sme se gibati samo med 7° — 11° C. Gorka voda nas ne hladi in ni okusna. Zato ljudstvo dostikrat ne praša, je li voda zdrava ali ne, temveč brez pomi¬ sleka seže po hladni pijači, ako mu damo na izbiro slabo, a mrzlo vodo iz vodnjakov in ogreto, a sicer izvrstno vodo iz vodovoda. Razna raziskavanja mnogobrojnih voda so nas privedla do merila, s katerim merimo normalno pitno vodo. Dela angleške komisije za študije o pitni vodi in dunajske vodovodne komisije; raziski kemikov veščakov in dolgoletne skušnje so utemeljile na¬ slednje tirjatve o kakovosti dobre pitne vode: 1. Voda mora biti čista, brezbarvena in brez duha: 2. temperatura v raznih letnih časih sme le malo menjavati (6° 12° C). 3. organskih tvarin ne sme imeti veliko v sebi, a gnilobnih organizmov prav nič; 4. ne sme imeti amonijaka 1 ) in solitarne sokisline; tudi ne veliko nitratov, sulfatov in kloridov; 2 ) 5. ne sme biti pretrda; ') Množina amonijaka ne sme biti večja nego Ol mg v jednem litru. 2 ) Solitarne kisline 2 — 2-5, kloridov ne več nego 4 v 100-000 delih. J. Šubic: Voda. 13 6. ne sme imeti v sebi zdatne množine ogljikove kisle ma¬ gnezije ; 7. Množina vseh rastopljenih tvarin v 100.000 delih ne sme prekoračiti števila 50. Razisk pitne vode. Opisane tirjatve nas pouče, da ne zadostuje samo kemijska preiskava vode, ako se hočemo prepričati o dobroti svoje pijače. Dandanes preiskujemo vodo: a) v kemijskem, b) v fizikalnem, c) v mikroskopskem, d) v etijologijskem oziru. Kemijska analiza se v prvi vrsti zanima za naslednje štiri skupine teles: 1. Klor, žveplena kislina, vapno, magnezija in alkalije; 2. organske sestavine; 3. žvepleni ogljikovi vodik, amonijak, solitarna so- kislina in solitarna kislina; 4. mineralski strupi. Kemijska preiskava. Kužljive kali se najraje razvijajo tam, kjer je dovolj organskih tvarin v vodi, ter pridejo z našimi in živalskimi ekskrementi v tla in v vodo. Cim več torej dobimo v vodi substancij, ki so prišle vanjo iz gnojišč, stranišč itd., tem bolj sumljiva in nevarna je ona voda. Ta moment pride posebno v mestih v poštev, kjer pijo prebivalci izpodtalno vodo iz vodnja¬ kov. Meteorska moča prodira v tla, tu pa mora sprejeti vase veliko človeških in živalskih odpadkov. Dobro obzidane gnojne jame pač mnogo pomagajo, a vender nesnage ne moremo popol¬ noma isolirati. V pouličnih pomijah in lužah, ki lezejo v mestno zemljo, opazujemo: kuhenjsko sol, žvepleno kislino, vapnenec, magnezijo, alkalije, fosforovo kislino itd. Te spojine izvirajo veči¬ noma iz ekskrementov. Po računu Wolfovem in Lehman- novem iztrebi 100.000 ljudij leto in dan: Faeces 3316 6 in scalnice 4282'9 ton (a 1000 kg). 1 ) — Ti odpadki zajdejo v tla in tam se prične kemijsk razkroj. S po¬ močjo izpodtalnega zraka in nižjih organizmov razpadejo imenovane tvarine, v mnogovrstne, do zdaj še malo znane vmesne produkte, potem v prisotnosti kisika v ogljikovo kislino in amonijak ter njemu podobne sestavine. Iz teh nastanejo solitarno sokisle soli in konečno še le solitarno kisle soli. Dušičnate organske tvarine ‘) V Ljubljani torej na leto približno 928'2 ton faeces in 1196'17 ton scalnice. 14 J. Šubic: Voda. so se torej razkrojile, na njihovo mesto pa nastopila je kot konečni produkt solitarna kislina. Fosfate, kalijeve soli, dušičnatne or¬ ganske substancije in ainonijak obdrži večinoma zemlja v sebi ter hrani ž njimi razstlinske korenine; kloridi, nitrati in sulfati po gredo v vodo ter ž njo v studence in vodnjake. — Ko tedaj gnijoče organske tvarine prodirajo v tla, se kmalu razkrojijo, če imajo tla zadosti zraka in če so dovolj porozna. Za povrstjo nastajata iz dušika in amonijaka solitarna sokislina in solitarna kislina; zadnja spojina zajde v izpodtalno vodo. Kjer pa ni dovolj zraka, kjer se torej organske substancije ne morejo oksidovati, zajde v vodo tudi amonijak in celo gnijoče tvarine- same. Vogel je našel, ,da ima 1 liter scalnice 6'73 g klora v sebi. Klor pronicuje s poulično mokro nesnago v tla kjer ga zemlja ne absorbuje, temuč izpodtalni vodi odda Množina klora v vodnjaku je torej važno merilo, s katerim merimo čistost pitne vode; kaže nam približno (ko smo odračunali normalno množino klora v tleh), koliko človeških in živalskih odpadkov je morala sprejeti izpodtalna voda v sebe — koliko gnoj¬ nice spijemo v jednem litru vode Gotovo je, da se opisani procesi časih jako redno vrše in da nam konečni produkti kažejo prvotno onesnaženje vode. Vendar pa moramo zelo previdni biti s svojo sodbo o pitni vodi. O veliki množini organskih tvarin sploh ne moremo trditi, da so škodljive našemu zdravju. Ko tedaj konstatujemo organske sestavine v vodi, nismo še konstatovali, da so nam v kvar. Posa¬ meznih organskih sestavin današnja kemija sploh še ne zna ločiti iz vode; zato ji tudi ni možno dokazati direktne škodljivosti te ali one tvarine. Zelo- dvomljive so tudi določbe, ki se pečajo z množino organskih substanci). Navadno sklepajo raziskovalci po množini kalijevega permanganata, ki ga reducira preiskana voda, koliko da ima organskih tvarin v sebi. A ta poskus nam pokaže le ono organske sestavine, ki se rade oksidujejo, poleg njih pa tudi marsikatere neorganske, kakor železov oksidul, nitrite, sulfide in žvepleni vodik. — O vplivu organskih substancij so mnenja jako različna, kajti strogega dokaza pro in contra nam še niliče ni podal. Nekateri raziskovatelji pravijo, da so omenjene tvarine najboljši materijal za gnitje in najboljši substrat za razvoj kuž- ljivih kalij; drugi pa trdijo, da so naravnost škodljive našemu or¬ ganizmu, ker tolikanj žele po kisika. A poželenje po kisiku ne stavi takoj tvarine med škodljiva živila. Mnogotero hranilo — na pr. cuker — bi moralo zginiti z naše mize, ko bi to subjek¬ tivno mnenje bilo splošna istina! Analiza nam torej ne more z gotovostjo dokazati množine in kakovosti organske tvarine ter tudi ne pojasniti strupenosti njenih raztvoibin. Isto tako nam ne more naravnost povedati, ali so J. Šubic: Voda. 15 vsled fermentativnih procesov nastale v vodi zdravju škodljive kali, ki bi potem v človeškem truplu nadaljevale svoje delovanje. Amonijak, solitarna sokislina in solitarna kislina nam pač pričajo o raztvorjenji organskih substancij, a o tem nam nič ne povedo, je-li voda vsled raztvorbine svojih primešani« postala človeškemu organizmu nevarna ali ne. Sploh se pa nahajajo ta telesa v tako mali množini v vodi, da je težko verjeti o kakem škodljivem vplivu teh razredčenih razstopin. Same zase nemajo pač nikakega pomena. Vrh tega more amonijak, solitarna so¬ kislina in solitarna kislina prihajati v vodo tudi iz drugih virov nego iz opisanih. Meteorna voda nad obljudenimi kraji jih prinese uže seboj in zato jih je treba le previdno v poštev jemati, kajti nahajajo se lahko v čisti, dobri pitni vodi. Na drugi strani pa se amo¬ nijak i solitarna sokislina časih celo ne pojavljata v vodah, ki so brez dvombe jako onesnažene z organskimi tvarinami. Po tem takem najnovejši raziskovalci ne iščejo več amonijaka v pitni vodi, ker se njegova množina tako zelo spreminja in ni gotovo merilo za onesnaženje. Ob kratkem moremo te nove preiskave tako-le označiti: — „p o m anj k a n j e organskih tvarin, amonijaka in solita me sokisline ne smemo smatrati kot strog dokaz, da so tla čista in da se ne vrše v njih fer- mentativni procesi. Na drugi strani pa tudi pri¬ sotnost teh sestavin v izpodtalni vodi ni nikako znamenje škodljivosti vode in n i k a k znak dispozi¬ cije tal.“ (Wolffhiigel.) Fizikalna preiskava se peča z dobrim okusom (s pitnostjo) in slastjo (apetitnostjo) vode. Obe svojstvi ste pa za- visni a) od temperature; v raznih letnih časih toplota pitne vode ne sme prekoračiti določenih mej (7—11° C). Temperatura vode nam časih dobro služi pri raziskovanji, od kod da prihaja voda. Stalna, primeroma visoka toplota vode kaže, da izvira glo¬ boko v tleh; po menjajoči se temperaturi sklepamo, da je vodo- nosna plast na površji, ali pa da prihaja v vodnjak rečnica. D. Sal bacil je nam celo podal foimulo, po kateri moremo zra- čunati, koliko izpodtalne vode in rečnice se nahaja v vodnjaku, ako merimo poprej temperaturne razmere, b) Od vonja. Vonj se najbolje pojavi, če vodo segrejemo do 40° — 50° C. c) Od okusa. Ta se najložje, preiskuje, ko ima voda sobno tempera¬ turo. Pomniti pa moramo, da je okus modernega človeka jako pokvarjen. Temu se zdi ista voda slana, drugemu brez okusa, tretjemu lesnata itd. d) Od barve in čistosti. Da se prepri¬ čamo o teh dveh svojstvih, nalijemo vode v 40 — 50 cm visoke steklene cilindre, postavimo jih na papir in gledamo od zgoraj skozi vodeno plast na belo podlago. IG J. Šubic: Voda. A tudi pri teh raziskih moramo biti previdni Kemijsko ne¬ čiste vode so časih v fizikalnem oziru jako povoljne, vabljive in apetitne, narobej pa so zdrave vode dostikrat kalne, nepitne in omrazite. Mikroskopska preiskava. V tem slučaji iščemo or- ganizovana bitja, ki plavajo v vodi. Nekdaj so proglasili vsako vodo kratko in malo za nezdraVo, v kateri so našli mikroorga¬ nizme (posebno schizophyte). A danes vemo, da je med temi ma¬ limi bitji dokaj nedolžnih, neškodljivih in zato je razisk postal mnogo bolj težak in zamotan. Se-ve, kedar lahko volimo med dvema vodama, katerih jedna je brez mikroorganizmov, ne bomo posegli po oni, v katerih plavajo organizovana bitja, ki so dosti¬ krat zelo nadležna vodovodu, če tudi niso zdravju škodljiva. F. Cohn deli vode glede na mikroorganizme v naslednje tri kategorije: Vode, ki imajo malo organske tvarine. V njih plavajo dia- tomeje in zelene alge (Conferva, Protoeoccus, Seenedesmus itd.), a le tedaj, ako jih zadeva svitloba. V tem slučaji razkrajajo oglji¬ kovo kislino v vodi ter jo porabljajo v živilo. Ob teh algah živi mnogo lepih infuzorij, osobito cilijati (Nassula, Loxodcs, Urostyla itd.); od alg in infuzorij se hranijo entomostraceje (Daphnia, Cy- lops, Cyris), večina rotifer, ščetinasti črvi in ličinke od mušic. — Ce množina teh organizmov ni prevelika, smemo trditi, da je voda čista. 2. Vodnjaki, v katerih je suspendovanih veliko organskih ostankov v trdni obliki. V taki vodi se šopirijo glive, živeče od organskih tvarin. Tako tudi mesojede infuzorije (razne amoebe, Paramecium, Aurelia, Amphileptus Lamella, Oxytricha Pellionella Epistilis spec, Chilodon Cucullulus, Euplotes Charon itd.), angui- lule, kotačnik, Rotifer vulgaris, nekateri tardigradi in razne grinje. 3. Vodnjaki, ki imajo prav veliko organskih tvarin raztop¬ ljenih. Tu bivajo schizomyceti različnih vrst in večina izmed in- fusoria flagellata: Bacterije, vibrioni, spirilli, monade, chilomonade, kryptomonade, itd., nekatere amoebe, Peranema trichophorum; poleg njih nekaj velikih trepavičastih infuzorij (Glaucoma scintil- lans, Vorticella infusionum, Colpoda Cucullus, Enehelys, Parame¬ cium putrinum, Cyclidium Glaucoma, Leucophrys pyriformis). — Vode te vrste so v stanji gnitja in vretja; dostikrat jih izda slab duh in uhajajoč plin. Pitne niso. Etijologijska preiskava. Ona nas skuša poučiti o raz¬ merah in vplivu vode do našega zdravja ter se navadno deli v myko!ogijski in v epidemio-logijski razisk. Pri prvem iščemo v vodi prouzročitelje bolezni, pri drugem pa poizvedamo pogoje, po katerih napadejo kužljive kali naše telo in širijo bolezen, ter se trudimo, spoznati natoro škodljive kali. J. Šubic: Voda. 17 Dandanes se navadno poslužujemo indirektnega raziska. S sistematičnimi poizvedami in z izkusnimi preiskavami na okuženem kraji hočemo najti aetijologijske odnošaje med prouzročiteljem in boleznijo. Tedaj opazujemo vodo dotičnega kraja, njeno dviganje in nižanje ter njeno kakovost za časa bolezni in za časa zdravih razmer. Na tak način pozvedamo po vnanjem, pomožnem uzroku postanka in razširjevanja bolezni, potem pa še le skušamo dognati natoro njenega prouzročitelja. Zanimivi so rezultati, ki jih je našel Kratter v Gradci o zvezi pitne vode z lokalnim razširjevanjem tifusa. V tem mestu je bilo v onih hišah, ki imajo dobro vodo (v poprej opisanem smislu) več smrtnih slučajev vsled tifusa, nego v hišah s slabo vodo. To velja posebno za desni breg Mure. Dolgoletni njegovi raziski niso pokazali nikake direktne zveze med vodo in kužno boleznijo. Mikologijske preiskave pričajo, da so nalezljive bolezni veči¬ noma bakterijske bolezni A tu zadenemo na velike težave, ker je število bakterij ogromno veliko in se med njimi dokaj takih nahaja, ki so popolnoma indiferentne; veliko vrst redno dobivamo v vodi, ki jo skušnja in razisk proslavljata kot zdravo in pitno. Preve¬ lika gorečnost more tu več škodovati temeljitemu znanstvenemu postopanju, nego, koristiti. — V prvi vrsti je pač treba v poštev vzeti one mikroorganizme, ki se preiskovalcu bolnega trupla redno kažejo v organih in njihovih izmečkih, ter dognati, so li v kaki izrečni zvezi z boleznijo. V drugi vrsti pa moramo proučiti mi¬ kroorganizme, bivajoče v zraku, v vodi in v tleh v obližji bol¬ nega človeka; z infekcijami moramo študirati njihove pathogenne učinke ter jih razpostavljati raznim načinom življenja, da spo¬ znamo njihove lastnosti v vseh slučajih. Opisana methoda je še le v početnem razvoju, a je brez dvoma prava pot, ki bode v prihodnjosti rodila obilen sad. Re¬ zultat, dosedanjih raziskov pa ni še tako prepričevalen, da bi bili vsi učenjaki istih nazorov; dokaz temu 48 letni boj o teoriji pitne vode. — Vodovodi in vodnjaki. Še dandanes občudujemo velikanske zgradbe, po katerih so starodavniki napeljevali vodo do svojih selišč. Posebno centrala rimskega cesarstva slovi .zaradi mnogobrojnih vodovodov, ki so razvajenemu meščanu v obilici dovaževali hladne pijače in čiste moče za njegove kopelji. To gotovo dokazuje, da je bil pri Rimljanu čut za čistoto jako razvit; prenaglili bi se pa, ko bi trdili, da so le z ozirom na javne zdravstvene razmere vodili stu¬ denčnice in rečnice v mesto. Higijenski vzroki pač niso bili vselej merodajni, vsaj ne pri poznejših rimskih vodovodih, ki so jih gra- 2 18 J. Šubic: Voda. dili razni vladarji zadnje dobe. Neki natorni nagon je gnal me¬ ščana v kopelji; tam se je telesno jednako dobro počutil, kakor na pr. pri krvavih gladijatorskih borbah. Cesar, ki se je hotel obdržati na valovih ljudske prijaznosti, moral je omahljivi masi skrbeti za oboje. Tako so nastajali novi vodovodi. Razumniki so se ve da znali ceniti ugoden vpliv čiste vode. Plinij trdi, da Rim šeststo let ni potreboval nikakih zdravnikov — razun kopališč ! V novi dobi smo staroda,vnike uže zdavnej prekosli. Posebno angleška, francoska in nemška mesta se odlikujejo s čudovitimi vodovodi, zgrajenimi z vsemi sredstvi, ki nam jih podaja moderna veda. Tudi v našem cesarstvu nismo zaostali; vodovod dunajski spada mej najznamenitejše zgradbe sedanjega časa, a tudi drugi jednaki vodovodi večjih avstrijskih mest slove zaradi zanimive in svrhi primerne uredbe. Vodovodi naših dnij preskrbljujejo veli¬ kanska selišča z vso potrebno vodo. Njihov namen ni, da bi pre¬ bivalcem dajali le izvrstne pitne vode, temuč zgrajeni so zato, da sploh pospešujejo porabo vode v interesu čistosti telesa in njego¬ vega obližja; da v obilni meri in na pripraven način dovedo me¬ ščanu sveže, zdrave vode v hišo in njena nadstropja. Ko govorimo o ^potrebni vodi“ hočemo s tem izrazom do¬ ločiti ono množino, ki pride v 24 urah lia jedno osebo, ako vso porabljeno vsoto (za pitje, umivanje, polivanje, snaženje, za živali, tovarne itd.) delimo s številom prebivalcev, ki ne štedijo z vodo, a tudi potratno ž njo ne ravnajo, Množino potrebne vode je težko natanko omejiti, kajti čim ložje človek do vode pride, tem preširneje postopa ž njo. Pri napravi novih vodovodov se v prvi vrsti ravnamo po skušnjah, ki so jih do sedaj naredila druga mesta s svojimi vodovodi. Kjer natanko pregledujejo porabljeno vodo s posebnimi vodomeri, je dnevni kvantum zdatno manjši, nego tam, kjer vsakdo brez kontrole toči vodo. Tako porabi (v poprej navedenem smislu) pri pregledni oddaji pri nepregledni oddaji: mest imelo vsako 179 l vode na razpolaganje (za jedno osebo na jeden dan). Jedna oseba pa je porabila povprečno le 69 / vode. B. Salbaph je preračunal, da na podlagi sedanjih skušenj po¬ trebuje prebivalec malih krajev 45 do 50 l vode; v krajih z 2000 do 5000 ljudij 100 l ; kjer je nad 5000 prebivalcev, se pomnoži potrebna voda do 120 i in v velikih mestih 150 do 200 l na dan. Sploh je treba vodovod tako zgraditi, da zadostuje njegova voda leto in dan za vse potrebe. Ozirati se je ob jednem na J. Šnbic: Voda. 19 povečanje mesta in na število prebivalcev ; vodovod mora biti tako obširen, da mu ne manjka vode tudi takrat, ko se je ljudstvo za 1 U do J /s pomnožilo; urejen pa naj bode tako, da ga je moči pri priliki brez posebnih troskov razširiti (A. Friihling). V obližji večjih selišč dostikrat primanjkuje dobre pitne vode, a druge moče je v obilici. Zato so v prejšnjih časih tam pa tam gradili dvojnate vodovode: jednega za pitno, druzega za vodo v navadno porabo doma in zvunaj hiše. Sedaj iz tehničnih in higi- jenskih ozirov ne delamo več dveh vodovodov za jedni in isti kraj. Voda za hišno rabo ne sme biti namreč nič manj čista in zdrava, nego pitna voda. Prosti ljud je tudi čestokrat zamenjaval vodo iz obeh vodovodov — pitno vodo je rabil za pomivanje in snaženje, drugo pa je pil in ž njo kuhal. Vrh tega so troski dvojnatega vodovoda veliko veči in zato so vsi novejši vodovodi jednoviti. Vendar govorimo navadno le o vpeljavi „pitne vode“, če tudi s tem izrazom razumevamo sploh napeljavo primerne vode za vse potrebe omikanega človeka. Predno pričnemo graditi vodovod, treba je vestno in dolgo¬ trajno preiskovati množino vode na onem mestu, kjer jo hočemo zajeti. Le tedaj, ko najdemo dovolj vode tudi v najneugodnejšem letnem času, se smemo odločiti za napeljavo iz tistega kraja. Vsaj leto in dan je treba meriti množino ter posebno paziti za časa suše, kako se dviga in pada površje studenca ali izpodtalne vode. Se-ve, da moramo ob jednem tudi poizvedeti/če zadostuje kako¬ vost vode vsem tirjatvam, ki jih stavi higijena do dobre pitne vode. Vodo za vodovode nam dajo razni viri: 1. studenci (sploh izpodtalna voda), 2. potoki in reke, 3. ribniki in jezera, 4. izpod- nebna moča. V vsakem slučaji se moramo držati onih vodilnih načel, ki smo jih ob kratkem označili v prvem delu svojega spisa. Največ zaupanja imamo navadno do studenčnice, ki izvira v sa¬ motnem gorovji, ali do potoka, ki se vije po pogorski pokrajini, daleč proč od večjih človeških bivališč. Bolj sumljiva je tekoča voda, katero zajemamo v bližini obljudenih mest in vasij; na poti v ravnino je imela dokaj prilike, da je sprejela vase nezdravih in nečistih elementov. Kjer nam je voliti med studenčnico (iz- podtalno vodo) in rečnico, odločili se bomo vselej za prvo, če le sploh zadostuje znanim pogojem. Tudi bomo pač rajše napeljali vodo iz potokov in jezer, kakor da bi lovili izpodnebno močo v po¬ sebne vodoshrambe. Gorska jezera imajo skoraj brez izjeme lepo čisto vodo; jezera v nižini pa niso nikdar dovolj čista. Vselej imajo v sebi dokaj plavajočih drobcev, mineralskih in organskih ostankov, ki dajo taki vodi znani, neprijetni duh (narod pravi, da voda diši po „ribah“). Vode te vrste niso sposobne za vodo¬ vode. 2* 20 J. Šubic: Voda. Z ozirom na dobavišče vode je nemško društvo za javno gojenje zdravja izreklo naslednje točke (1. 1876.): „Studenčnica, izpodtalna voda in filtrovana rečnica se morejo porabiti; kedaj ima prednost jedna ali druga, o tem odločujejo krajevne razmere. Ako so kvantitativne in kvalitativne razmere jednake, zasluži prednost ona voda, ki: a) omogoči tako varno in prosto zgradbo, da nam najbolje jamči nemoteno dobivanje, in ki b) zahteva najmanjše stroške za osnovo in vzdrževanje/ 1 Če ne zadostuje jeden studenec, združiti jih je treba več skupaj v jedno zbirališče. Posamezne izvire moramo objeti z var¬ nostnimi pripravami, da ohranimo vodo v kvalitativnem in kvan¬ titativnem ozira. Zgraditi je treba posebne zbiralne rove in vodnjake, v katerih se staka čista studenčnica. Krog njih nasa¬ dimo razno drevje in skopljemo jarke, da zabranimo površni moči in njeni umazaniji pot v zbirališče pitne vode. Kjer vzamemo izpodtalno vodo, moramo strogo paziti, da zavrtamo vodnjake na pripravnem mestu. Blizu večjih selišč jih ne smemo vrtati ; tudi se je treba ogniti bližine onesnaženih rek, katerih voda prodira podzemno v sosednji svet in se pomeša z izpodtalno vodo. Za posamezne vodnjake treba paziti, da jih na¬ pravimo v zgornjem teku podzemne vode, kajti v spodnjem so se morebiti uže navzeli razne nesnage. Kjer površje pozemne vode visi, ne bodemo kopali vodnjaka pod gnojnimi jamami, temveč nad njimi, da zavarujemo odpadkom pot v vodo. Vodnjak za navadno rabo naj ima vsaj 80 cm notranje svitlobe; od stranišč, mestnih kanalov itd. mora biti najmanj 5 m oddaljen in dobro obzidan, na vrhu skrbno pokrit. Za večjo porabo vode napravimo več vodnjakov, ki so tudi širji in navadno globlji, kakor po¬ samezni hišni vodnjaki. Med seboj so zvezani s štolnjami. Dno vodnjakovo je 3 do 6 m niže, nego je površina najniže izpod- talne vode. Potočnica in rečnica ima v svojem teku jako različne sesta¬ vine v sebi. Časih sprejme razne nesnage, pozneje pa se jih zopet iznebi in postane čista, 1 ) ako morebiti ne zajdejo v novič nela¬ godne primešanjne vanjo. Kedar hočemo porabiti rečnico v pitno vodo, poiščimo mesto, o katerem znamo, da se tam ne staka nikaka nesnaga v vodotoč. V tomunih in stranskih rokavih, kjer voda leno in počasi teče, ne bodemo zajemali. Sprejemalno cev potisnemo precej daleč od brega ter jo pokrijemo z mrežo, da ne more različna debela nesnaga vanjo. ') Narodna prislovica pravi, da se voda uže sčisti, ko teče ,,čez devet kamenjev.“ J. Šabič: Voda. 21 Za ribnike in jezera veljajo v obče ista pravila, kakor za rečnico. Ribnike skopljejo v tla, kjer se potem zbira izpodnebna moča in bližnji studenci; časih pa zajeze cele doline z velikimi nasipi, za katerimi zastaja voda. Posebno na Angleškem so pri¬ ljubljene take naprave; zato jih tudi zaznamujemo kot ^angleški sistem." Izpodnebno močo nabiramo v »kapnicah" ; voda v njih je mehka in rabi navadno le v kuho, pomivanje in za druge hišne potrebe. Le v najhujši sili pijo ljudje rumeno vodo iz kapnic. Čiščenje pitne vode. Ako ne moremo dobiti primerne čiste vode, ki bi zadostovala vsem našim potrebam, skušamo si pomagati z vodo, ki nam je sploh na razpolago. A predno jo pi¬ jemo, jo očistimo; z raznimi sredstvi ji namreč odstranimo suspen- dovane organske in neorganske tvarine, ter ji zboljšamo okus. Uže starodavniki so vodo precejevali (filtrovali) in ji dodajali či¬ stilnih tvarin. Plinij pripoveduje o skledah, v katerih so Rimljani vodo precejevali skozi volno. Nezdravi vodi so primešali zdrob¬ ljene mete .(Mentha pulegium L.), ter menili, da so s tem uničili vse škodljive njene sestavine. Filtrovanje vode odstrani iz nje suspendovane drobce. V novejšem času so izumili veliko število cedil za dom, za obrtnije itd. Vodo precejamo skozi oglje, kamenje, pesek, volno, pavolo razne tkanine (ki so napojene s čresleno kislino, galunom, žele¬ znimi solmi itd.), železno gobo, morsko gobo in dr. Vsako cedilo moramo pridno snažiti, kajti kmalu se zagloči z onimi tvarinami, ki jih je vodi vzelo. Tako cedilo nam potem vodo onesnaži, ne pa sčisti. Kjer precejamo vodo v večji množini, je treba vso napravo zgraditi v veliki meri. Voda teče skozi čist pesek. Cedilo je zidano. Vanj nasujejo več plastij peska; debelejša zrna spodaj, drobnejša na vrhu. Pod peskom je odprtina za odtok precejene vode, ki teče v vodoshrambe, iz katerih se poda naravnost v cevi. Pesek je vsaj 1'5 m visoko nasut ter ima kacih 7 raznih plastij. V prvi leže zrna, do 60 mm debela, v drugi 45, v tretji 30, potem 15, 75, 4 in 2 mm. Ce ni voda preveč onesnažena, drži se cedilo več mesecev; za časa kalne vode pa ga je treba v malo dneh popra¬ viti. Blato se vleže v zgornje plasti, 2 do 5 cm globoko. Zato odstranimo vrhovni nasad, pomijemo skrbno blatnati pesek in ga zopet nasujemo na prvotno mesto. Voda zgubi v cedilu vsa plavajoča telesa, vrh tega pa po¬ pusti v pesku nekaj raztopljenih organskih tvarin. Veliko pa jih prinese tudi skozi pesek s seboj; zato nam precejena voda ne d aje nobenega poroštva, da je zdrava in pitna. Novejši raziskovalci trdijo, da celo razni mikroorganizmi uidejo skozi cedilo; sploh fil¬ trovanje nikakor ne jamči, da je voda popolnoma zdrava zapustila peščene plasti. 22 J. Šubic: Voda. V čiščenje vode rabijo nam še drage metode. Znano je, da kuhana voda zgubi dokaj svojih sestavin. Ogljikova kislina jo zapusti, ž njo vred pa se ločijo iz vode karbonati ter se po¬ sedejo po vodi. Zato postane voda mehkejša. Tudi razni mikro¬ organizmi poginejo v vroči vodi, ako vsaj nekaj minut vre. Za vsa mala bitja pa tega še ne moremo trditi; tudi raztopljeni strupi ne zgube svoje moči. V obče je voda veliko varnejša, ko je kuhana. Absolutnega poroštva pa vendar nemarno, da je zgu¬ bila vse škodljive kali. — Destilovanje (prekapanje) vode služi posebno mornarjem, da si iz morja napravljajo pitno vodo. Prekapanje na ladijah je v obče jednako onemu, ki ga izvršuje kemik, da dobi svojo „aqua destillata". Vendar je treba previdno postopati, ako hočemo dobiti čisto vodo in varovati svoj aparat. Destilovana voda pa še ni pitna. Poprej jo mešajo z zrakom in precejajo skozi pesek ali oglje, da se napije onih tvarin, ki ji vzemo plehkost in ji dajo pitnost. — Na mnogotere načine či¬ stijo vodo kemijskim potom. V takih slučajih rabijo raz¬ lične tvarine, ki taložijo neprijetne vodne sestavine ali jib pa oksi- dujejo; nekatera sredstva vzemo vodi slab duh ter jo narede bolj okusno. A prim&šanine poslednje vrste navadno le varajo naša čutila; v istini ne poboljšajo pitne vode ter ne uničijo škodljivih substancij v njej. O kuhenjski soli imajo vero, da uniči organska bitja. Zato vsujejo v vodnjak pergišče soli, ter mislijo, da so ž njo dosegli zaželeni vspeh. Znanstveno ne moremo podpreti tega postopanja. Za tolaženje neugodnih sestavin vzamejo vapneno vodo, galun, železne soli, čresleno kislino itd. A tudi v tem slu¬ čaji ne poginejo in ne izpadejo mala bitja in sumljive raztopljene tvarine se ne razkrojijo. — Organske sestavine skušajo uničiti z oksidacijo s pomočjo kalijevega permanganata, pa ne vselej z ugod¬ nim vspehom, kajti kalijev permanganat ne okisa vseh organskih tvarin in ne razruši vseh fermentov. F. Schulz e priporoča na¬ slednjo metodo, ki napravi iz zelo slabe vode rabljivo pitno vodo. V vodo vlijemo malo vapnenega mleka in toliko kalijevega per¬ manganata, da ji ostane čez 15 minut še slaba rudečkasta barva. Od nastale oborine odlijemo vodo proč, ter ji pridenemo natrije¬ vega bikarbonata, ki odpravi preobilno vapno. Ko smo odstra¬ nili vapneno oborino, neutralizujemo ostanek s solno kislino. Pri tem uhaja ogljikova kislina, ki popravi slab okus. O napeljavanji vode. Kjer si vodo napeljemo od daleč do svojih selišč, porabimo vse pripomočke, katere nam dandanes podaja tehnika. Vodovodi morejo biti dvojni: gravitacijski in tlakovni. Pri gra¬ vitacijskih vodovodih mora dobavišče tako visoko ležati, da pri¬ teče voda z lastno težnostjo do mesta; pri vodovodih z velikim J. Šubic: Voda. 23 tlakom pa stroji dvigajo vodo kviško, da potem sama ali pa s pritiskom v zaprtih ceveh teče v namenjeni kraj. Dolžine vodo¬ vodov so časih velikanske. Studenci dunajske vode leže 97 km oddaljeni od mesta; posebno dolge vodovode ima francoska stol¬ nica; jeden meri 131 km,, drugi pa 173 km — tedaj veliko daljši, nego so bili akvedukti starega Rima, ki so bili dolgi od 19'5 do 100'6 km. Iz vodovoda je voda speljana ali naravnost v mestno cevno mrežo, ali pa teče poprej v posebne vodoshrambe, iz katerih drže cevi v hiše. V prvem slučaji mora biti vodovod toliko zdaten, da zmaga tudi največjo porabo vode; drugače pa je treba zgraditi posebne velike vodoshrambe, v katere spuščamo nepo¬ rabljeno vodo, da imamo zalogo za neugodne dni. Pri vodovodih z velikim tlakom so bili poprej običajni takozvani „vodni st,olpi“, v katere se je stekala voda iz vodovoda. Iz teh malih reser- voarjev na visokem temelju peljejo cevi v mesto. Vodni stolpi so bili nekdaj potrebni; imeli so nalogo, urejevati in zmanjševati vodni pritisk, ki jako naraste, ako potrošek nagloma pojenja. Sedaj si znamo pomagati brez vodnih stolpov. Tlakovnim sesal- kam damo velike vetrenike, tlakovnim cevem pa zaklopnice Var¬ nice, ki se samodelno odpro, kedar naraste pritisk. Vodoshrambe morajo imeti toliko prostornine, da morejo vsaj jeden dan sedišče preskrbeti z vodo. Zgrajene so blizo kraja na kaki višini. Časih postavijo mesto jednega dva visoka reser- voarja na dveh nasprotnih koncih selišča, ter ju zvežejo s pro¬ storno cevjo. Vodoshrambe so zidane z opeko in ometane s ce¬ mentom ali pa so železne. Če je le mogoče, skopljemo jih v tla, da ne more dnevna vročina in mraz do njih. Na oboku nasujemo 1 do IV 2 m na debelo prsti in jih sploh obdamo s slabimi pre¬ vodniki toplote, da je notranja temperatura kolikor možno neza- visna od vnanje toplote. Velike važnosti so tudi priprave, po katerih teče voda iz dobavišča v vodoshrambo in iz poslednje v mesto. Dobre vodovodne cevi morajo biti v kemijskem in fizikal¬ nem oziru kolikor mogoče indiferentne. Pretakajoča se moča ne sme od njih sprejeti nikakih škodljivih (kovinskih) snovij in ni- kakih neprijetnih primešanin (železo, gnjile lesne odpadke itd.); cevi pa morajo biti toliko vztrajne, da jih ne poškoduje ne no- trajna, ne vnanja moča; tudi naj imajo dovolj upornosti za no¬ tranji in vnanji pritisk. Kjer je denarja in časa na razpolaganje, napravijo zidane kanale od dobavišča do vodoshrambe. Zgra¬ jeni so od opeke in s hidravlijskim vapnom nepremočno ometane; prorez jim je okrogla ali jajasta ter tojika, da more delavec zlesti vanjo. Zato ppste na vsakih 300 m posebna okna za vhod in odhod. Poleg njih postavijo stolpiče za ventilacijo (1500 do 2000 m narazen). Kanali gredo skozi gore po tunelih, čez doline po posebnih mostovih. Sploh jih je treba vselej poglobiti v zemljo, 24 J. Šubic: Voda. ali vsaj s prstenimi nasipi zavarovati, da se po leti preveč ne ogrejejo, po zimi pa ne ohlade. Starodavniki so skoraj izklučljivo rabili zidane kanale. V zgled navedem vodovod, ki ga je 1. 305 po Kr. zgradil Dioklecijan v Spljet. Dolg je 11 km, ter je pripeljal vsak dan 15.000 m 3 vode v mesto. Skozi gore so bile prevrtane štolnje, čez doline pa zidani akvedukti. Prorez kanalu je bil približno 1 m 2 , višina 1'6 m in širina 0'75 m. Akvedukti so z rezanega kamenja (kraški vapnenec). Pri manjših vodovodih vložimo mesto zidanih kenalov cevi iz cementa ali gline z okroglim ali (pri cementnih cevah) z jaja- stim prorezom. Da jih ne stare vnanji tlak, morajo ležati vsaj poldrugi meter globoko v zemlji. Veliko boljše nego cementne 1 so železne cevi; odlikujejo se z veliko absolutno in relativno trdnostjo, ter se dajo vliti v vsaki poljubni obliki. Trajajo zelo dolgo, ako nima voda sestavin v sebi, ki neugodno vplivajo na železo. Znotraj se dela potem ruja in voda se napoji železa. Tudi nastopijo v ceveh čudne go- moljaste konkrecije, ki sestoje iz raznih stopinj železnega oksida. Ti izrasteki zožijo profil cevi tako, da je kmalo treba položiti nove. Vnanja moča isto tako škoduje cevem, da začno rujaveti, posebno tedaj, če leže sedaj v suhi zemlji, sedaj pa jih zaliva izpodtalna moča. Poskušali so na razne načine konservirati železne cevi. Najboljše je baje metoda Angus Smith-ova: Segrete cevi se pomočijo v zmeso degeta (Theer) in lanenega olja, ki imata toplote 150° C. Pri izviru od glavne cevi imajo po¬ stranske cevi posebne zapore ali zatvornice in na različnih mestih priprave, da se more voda spustiti iz njih ; porabimo jih tedaj, ko je treba cev popravljati.. Na najviših mestih stoje zračne pipe, skozi katere spusti čuvaj zrak, ki se nabira v najviših delih vodovoda. Železne cevi morajo zdržati tlak 12 atmosfer; pri po¬ skusu jih tolčejo z železnimi, 0‘5 do l - 5 kg težkimi kladvi, da konštatujejo njihovo upornost. Poprej so dostikrat rabili lesene cevi, vsaj za krajše vodo¬ vode. Najbolj so čislali v pozni jeseni posekana debla jelke in smereke. A ker trajajo le kacih 12 let in rade onesnažijo vodo, jih sedaj pri novih napravah pač malo rabijo. Poleg železnih cevij priporočajo tudi steklene, ki so baje izvrstne. A obširneje jih do zdaj še nikjer niso uporabili. Tudi papirnate cevi hvalijo. Delajo jih od brezkončnega papirja, ki ga namočijo v stopljeni kameni smoli. Te cevi zdrže do 20 atmosfer tlaka in so menda neomejeno trpežne; vrh tega so popolnoma nepremočne in toploto slabo vodijo. Ker jim tudi cena ni visoka, imajo morebiti veliko prinodnjost. Iz vodoshramb teče voda po cevni mreži po vsem mestu, do najvišega nadstropja. Glavne poulične cevi morejo biti po¬ ložene na dva načina: po razraščevalnem in obtočnem .J Šubic: Voda. 25 sistemu. Pri razraščevalnem sistemu se cepijo posamezne cevi od osrednje tako, kakor veje od drevesnega debla; pri ob¬ točnem sistemu pa je cevna mreža urejena tako, kot ocevje pri krvnem obtoku. Čeravno prvi način manj stane, je vendar drugi sistem boljši, ker se v ceveh ložje poravnajo različni tlaki in voda dlje časa sveža ostane. Od glavne cevi odcepijo v vsaki ulici jedno ali dve postranski, z glavno vzporedni cevi. Od teh se vijejo ožje cevi v hiše. Hišne cevi delajo iz železa, svinca in kositra s svinčenim obodom (plaščem). Zdržati morajo tlak 12 atmosfer. Najbolj v navadi so svinčene cevi, ki jako dolgo trajajo in so tudi po ceni. Samo v mokrih tleh in pod cementnim ometom postanejo krhke ter se pokvarijo. Tudi podgane jih časih preglodajo. Žal, da niso povsodi rabljive. Nekatere vode stope namreč nekoliko svinca ter ostrupijo ljudi in živali. Vendar so nasprotni slučaji mnogo šte¬ vilnejši. Veliko mest ima pri svojih vodovodih svinčene cevi, pa vendar nikdar ne čujemo, da bi otrovno vplivale na prebivalce. Vzrok, zakaj da nekatere vode svinec načno in raztope, še ni povsem jasen. Trde vode (8—15°) se poprej lotijo svinca, nego mehke, ki imajo 1—6° trdote; tudi gotova množina kloridov, nitratov in nitritov pospešuje raztopnost svinca. Posebno pa, de¬ luje v 'tem smislu zrak, ki je vodi primešan. Zračni kisek napade kovino ter tvori ž njo okside, ki zajdejo v vodo. Vendar smemo v obče trditi, da navadna studenčnica in voda iz vodovodov ne raztopita svinca; nasprotnih slučajev je tako malo, da je strah pred svinčeno cevjč neopravičen. Osobito tam, kjer se voda v cevi čestokrat menjuje, ni nikake nevarnosti. Boječi ljudje spuste zjutraj iz pipe ono vodo, ki je po noči stala v hišni cevi; to je vsega priporočila vredno, kajti po dolgem stanji je lažje mogoče, da se je voda navzela svinca, nego tedaj, ko hitro teče po njej do pipe. Prebivalec dobi vodo ali zastonj iz vodovoda, ali pa mora zanjo plačati letni davek, ki se zračuna na razne načine; po šte¬ vilu sob ; po površini tal v stanovanji, po najmovini, po hišnem davku, po številu rodbin in njenih oseb, po posestvu, po vodo¬ meru. Voda se mu oddaja brez kontrole ali s kontrolo. V prvem slučaji se veliko vode potrati in po nepotrebnem vzame iz cevi; kjer tedaj ni brezmejno vode na razpolago, treba paziti na to, da ljudje vode če tudi ne štedijo, vendar ne zapravljajo. Tedaj se mora poraba vode urediti in z raznimi sredstvi zagotoviti pa¬ metno ravnanje z vodo. Zato jo oddajajo podjetja na tri načine: po neprestanem, po prenehajočem in po neomejenem sistemu. V prvem slučaji teče voda neprestano iz cevi. A pre¬ mer cevi je tako urejen, da še le v 24 urah izteče iz pipe toliko vode, kolikor jo je odmerjene posamezniku Po prenehajočem sistemu dobi konsument določeno množino vode, spuste mu jo v 26 J. Šubic: Voda. določeni uri iz glavne cevi, potem pa pipo zapro. Na tretji način oddajajo vodo neomejeno, prebivalec odpira in zapira pipo sam ter si nalije vode, kolikor hoče. Da mu vedo zaračuniti porab¬ ljeni kvantum, napravijo posebne vodomere (kakor pri plinovi svečavi), ki na svojem kazalcu naznanijo število litrov, — ali pa oddajo vodo na diskrecijo. Zaupni možje namreč cenijo množino vode, s katero obitelj lahko shaja; potem pričakujejo od nje, da je ne bode tratila po nepotrebnem. Tu se sicer javljajo različni nedostatki; nekatere hišne gospodarje obdačijo preveč, druge pre¬ malo, a vendar ima oddaja opisane vrste prednost pred drugimi, ker vodomeri občutljivo podražijo vodovod, poleg tega pa tudi niso vselej zanesljivi. Od dobrega vodomera tirjamo, da nam pove naj¬ manjše in največje množine vode, ki more skozi aparat; da se tlak zdatno ne zmanjša, ko teče voda skozi in da ni vodomer predrag. Zadnje zahtevanje je danes težko spolniti, kajti dobri vodomeri stanejo od 45 do 180 gld. V rabi sta posebno dva sistema: vodomeri z betom in vodomeri s kolesom na lopate. Pri prvih teče voda v posebne cilindre in dviga v njih bet, ki dregne v brojilo, na katerem naravnost čitamo množino porab¬ ljene vode. Vodomeri s kolesom na lopate pa imajo v sebi kolo, ki ga vrti pretakajoča se voda. Število vrtežev je sorazmerno množini porabljene vode; to nam označi brojilo, zvezano s kolesom. Troški za vodovode so zavisni od mnogobrojnih faktorjev. Zanimiva je v tem oziru statistična tabela E. Grah nova. Od 159 angleških mest jih ima 63 gravitacijske vodovode, 53 pa vodo¬ vode z umetnim tlakom. Izmed 80 nemških vodovodov jih je 35 prve vrste, 33 druge; 68 nemških mest pije studenčnico in izpod- talno vodo, 12 pa rečnico. Povprečno znašajo troški (v markah): J. Šubci: Voda. 27 Dunaj ima gravitacijski vodovod, ki ga je zgradila občina. V Gradcu pa je vodovod privatno podjetje. Iz dveh vodnjakov (Hauptbrunnen in Wiesenbrunnen) na severu mesta zajemajo vodo s sesalkami ter jo tirajo v mesto. Prvi vodnjak je 9 m globok, 5 m širok in 42 m od Mure oddaljen, drugi pa 8’5 m globok, 6 m širok ter 18 m proč od Mure. O kakovosti vode v dunajskem in graškem vodovodu se lahko prepričamo iz tabele, ki jo bodemo navedli pri opisu ljubljanskih voda. Ljubljanske razmere. Da v stari Ljubljani talne razmere niso ugodne dobri pitni vodi, ve pač vsakdo. Stoletja in stoletja prodira uže mestna ne¬ snaga v zemljo ter napaja tla globoko navzdol. Zastarela kana¬ lizacija skrbi tudi po svoje zato, da se mešajo človeški in živalski odpadki z izpodtalno vodo. Vodnjaki kranjske stolice so po tem- takem jako slabi. Silne množine klora v njihovi vodi pričajo, da popije stanovništvo ljubljansko z vsakim požirkom vode dobršno porcijo gnojnice in druge ne ravno vabljive sodrge. Naravno je tedaj, da je vprašanje o zdravi pitni vodi postalo akutno za raz¬ voj in osodo glavnega mesta. Dne 29. maja 1885 se je ustanovil poseben odsek za mestni vodovod, kateremu je predsednik mestni odbornik g. Ivan Hribar. Naloga mu je bila, da ukrene vse poizvede, ki so potrebne v grajenje vodovoda. Odsek se je obrnil do strokovnjakov; ti so pregledali ljubljanske vodnjake ter iskali dobrih pitnih voda v ljubljanski okolici, ki bi bile sposobne, da se napeljejo v mesto. Preiskava vodnjakov je očividno pokazala, kako skrajni čas je, da odstranimo sedanje razmere. Kemijsk razisk je izvršil profesor Balt h. Knapitsch. 1 ) Veliko vodnjakov je tako slabih, da bi najbolje ukrenili, ko bi jih nemudoma zasuli. Trdnih sestavin nahajamo v njih navadno 60—-100 delov, a v normalni vodi jih ne sme biti čez 50. To dokazuje, da je veliko organske tvarine v tleh, ki daje izpodtalni vodi ogljikovo kislino; s pomočjo te spojine more voda toliko solij raztopiti. Kuhenjske soli bi smela,, imeti voda približno 4 dele v 100.000 delih, ako se oziramo na normalne razmere v Ljubljani. A dokaj vodnjakov se neugodno odlikuje z veliko večjo množino soli, ki dohaja vanje večinoma iz pouličnega blata in stranišč. Vodnjak za stolno cerkvijo ima 15.795, v Nušakovi vojašnici 15.21 delov ') Po njegovem poročilu so posnete naslednje številke. 28 J. Šubic: Voda. klorovega natrija. Nekatere vode ga imajo nad 20 delov, na pr. vodnjak otroške varovalnice 24 57; vse pa prekosi vodnjak v fa- rovžu sv. Jakoba; tu nahajamo 36'85 delov kuhenjske soli! Teh par zgledov pove, da nikakor ne kaže, kopati v Ljub¬ ljani novih vovovodov; tako sotla onesnažena. Treba se je ozreti v okolico mestno, ki nam podaja neizmerne množine sveže in zdrave vode. Na jugozahodu ljubljanskega mesta se širi barska latvica, obdana krog in krog z nepretrganim robom; le pri Ljubljani se poniža natorni zid in tu se odtekajo vse vode, ki napajajo kot¬ lino. Gorovje krog barja pripada, kraškemu gorstvu ter sestoji iz skrilavcev triasne tvorbe ter iz vapnencev in skrilavcev karbo- nove formacije, iz vapnencev in peščencev kredine eocenne forma¬ cije. Iz takega gorstva teko navadno dobre pitne vode; dokaz temu so gorenjska gorovja, ki so bistveno ravno tako sestavljena. A barska kotlina in njena stoječa moča neugodno vplivata na studence ob robu, ki se tedaj uže a priori ne morejo toliko pripo¬ ročati, kakor gorenjske vode. Na gorenjski strani se širi ob Savi velika, diluvijalno-tercijarna kotlina, po kateri se pretaka neizmerno moče, Podkorenjska Sava, Savica, Tržiška in Kamniška Bistrica, Kokra in druge reke jo napajajo z najlepšo vodo. Gorovje- na severnem robu ne se¬ stoji iz samega vapnenea; karavanke imajo dokaj skrilavcev in peščencev silurske in karbonske formacije med katerimi so raz¬ treseni vapnenci in dolomiti silurske, karbonske in triasne tvorbe. Izpodnebna moča napaja torej v teh gorah vapnenčeve in skrilave hribine; potoki imajo vodo, ki je nekako v sredini med vapnenčevimi (trdimi) in skrilavčevimi (mehkimi) vodami. Potoki in reke gorenjske kotline oddajajo svojo močo deloma prodovju, ki v več ali manj debelih plasteh pokriva ravan. Pod zemljo se pretaka voda nižje in nižje ter časih kot mogočen in krasen studenec prodere na dan. Gorenjska diluvijalno terci- jarna kotlina je velikanska in neusahljiva vodoshramba izpodzemtie moče! Oziraje se na te geologijske razmere krog glavnega mesta, sklenil je vodovodni odsek, da se natančneje preiščejo naslednja obvirja: 1. Viri pri Studencu (pri Fužinah), 2._ viri pri Skaručini, 3. izpodtalna savska voda med Savljami in smodniškim stolpom in 4. viii pri Babjem Dolu. Druga dobavišča niso prišla v poštev čeravno so v pričetku 53 voda pregledali in nekoliko preiskali. Viri pri Studencu, pri Skaručini in izpodtalna voda na ljubljan¬ skem polji imajo jeden in ist postanek: izpodtalno močo gorenjske latvice. Viri v Babjem Dolu so nezavisni od kotline in ne stoje v nikaki zvezi z njeno izpodtalno vodo. J. Šubic: Voda. 29 V vseh štirih slučajih je voda izvrstna, ako jo sodimo s sta¬ lišča, ki smo ga poprej označili. Razisk se je sicer vršil večinoma samo s kemijskega in fizikalnega stališča. Podrobne mikroskopijske preiskave, žal, še nemarno. Naslednja tabela nam kaže kemijsko kakovost imenovanih voda: Da moremo primerjati dobroto preiskanih virov, sledi tu kakovost dunajske vode: 30 J. Šubic':'Voda. Voda v graškem vodovodu ima trdoto 8'3; zaostanka pri ža¬ renji 193 mg, klora 6 - 7 mg, organske snbstancije 0 mg, solitarne kisline 3'7 mg, solitarne sokisline 0 mg in amonijaka 0 mg v jednem litru. Številke v tabelah pomenijo dele v 100.000 delih vode. Samo ogljikova kislina je izražena v mg (miligramih) v jednem litru. Ako primerjamo preiskane vode s slovečo dunajsko, vidimo takoj, da jo deloma celo prekose, ako vzamemo za merilo one tirjatve, ki se navadno stavijo do dobre pitne vode. Viri pri Studencu imajo več velikih napak. Za časa po¬ vodnji se jim primeša umazana Ljubljanica Ko bi jih napeljali v mesto, privedli bi z velikim trudom ob taki priliki ono nesnago nazaj, ki se jo je bila malo poprej napila Ljubljanica. Trebalo bi dobro izolirati izvire, kar bi stalo veliko troskov. Nad izvirom leži tudi pretenka plast prodovja (debelost ji je 8 m); skozi tako tenko odejo bi se voda preveč ogrela, oziroma ohladila v raznih letnih časih. Gnoj iz bližnjih njiv bi prodiral skozi tla v stu¬ dence in jih onečiščeval, škodljive kali bi meteorska voda lahko J. Šubic: Voda. 31 direktno vanje zanesla in okužila vodovod. Viri leže tudi jako nizko, 275'2 m nad morjem, tedaj 23 m pod horizontom ljub¬ ljanskim, kateremu je kota 298 m. Morali bi postaviti sesalke, ki bi dvigale vodo v mesto in od tam v vodoshrambe. Porabili bi torej veliko denarja za vodo, ki je v vedni nevarnosti, da se po¬ kvari in neužitna postane. Viri krog Skaručine leže nad mestnim horizontom; naj- nižima dvema je nadmorska višina 3161 m, oziroma 316'4 m; tedaj sta kakih 18 m nad Ljubljano. Voda teh studencev bi prišla z lastnim tlakom v mesto in tudi še v najnižje hiše. Le v bolj visoke oddelke bi jo morali dvigati s stroji. Ko bi pa segli nekoliko nazaj ter vjeli vire krog Brega in Lahovč, ki izvirajo 340 m nad morjem, dospela bi voda z last¬ nim pritiskom v najvišje kraje. Tako bi se ognili dragih in kočljivih parnih strojev. Se ve, vodovod bi bil mnogo dražji, kajti dolgost bi mu bila v zadnjem slučaji 18 lem; o d Skaručine do Ljubljane pa je le nekaj nad 11 lem. Pod ljubljanskim poljem se pretaka obilno izpodtalne vode , ki je geologično istega izvira, kakor studenci pri Skaručini in pri Fužinah. Samo da je njeno površje veliko nižje kakor pri skaručenskih virih. Prodova plast je med Savljami in vojaš¬ kimi magacini kacih 20 m debela; od zvunaj ne more tedaj nikaka škodljiva primešanina dospeti do izpodtalne vode. Trebalo bi ko¬ pati velike vodnjake, iz njih pa vodo dvigati s parnimi stroji ter jo gnati v mesto. Vodovod bi bil jako kratek, kajti smodniški stolp je oddaljen od Ljubljane le 2 1 / 2 lem, Savlje pa 4 x / 3 lem; ko bi na sredi med obema zgradili vodnajake, bi dovod meril kake 3 Jem. Obvirje Babjega Dola obsega 7 večjih studencev, kidajo v ugodnem času 6000 m 3 vode na dan. Izpodnebna moča pada v tej dolini najprvo na vapnenec in dolomit ter ju pronicuje. Konečno dospe do karbonskega skrilavca, ki je podlaga vsemu ondotnemu gorovju. Najniži studenec izvira 358'8»w nad morjem, tedaj kacih 60 m nad ljubljanskim horizontom. Voda bi potrebo¬ vala 13 lem do mesta, a prišla bi z lastnim tlakom in se dvi¬ gala sama čez najvišja nadstropja; izmed vseh preiskanih voda je najbolj cista. Neugodno je to, da se po leti preveč ogreje (do lb° C) in da ob suši jako usahne. Ko bi se mesto povečalo, bi ne mogli pridružiti sedanjemu dobavišču novih virov, kajti prostor je zelo omejen in majhen. Glede na te rezultate je vodovodni odsek sklenil, da se ne bode oziral na studence pri Fužinah in v Babjem Dolu. V Fu¬ žinah imamo izpodtalno vodo gorenjske latvice, a to vodo dobimo bolj svežo in bliže na ljubljanskem polji; v Babjem Dolu je pre¬ malo vode in ta je bolj podvržena vplivu vnanje temperature. V poštev pride tedaj samo izpodtalna voda na ljub- 32 J Šubic: Voda. 1 j anskem polj i m ed sm o dni šk im stolpom inSavljami ter studenci krog Skaručine. Treba bode voliti med dvema dobaviščema, ki oba tekmu¬ jeta. z izvrstno, zelo jednako vodo, vsaj kolikor nam to kaže kemijski razisk. Z ljubljanskega polja bi imeli skoraj štirikrat krajši vodovod, kakor spod Šmarne Gore, od koder bi voda mo¬ rala čez Savo. Troski bi bili v prvem slučaji morebiti za polo¬ vico manjši, nego v drugem. Ti momenti morajo biti merodajni pri odločilnem sklepu. Pozabiti ne smemo, da nam moderna zna¬ nost še ne podaje nikakega neovrgljivega merila za dobroto vode. Kjer se namreč gibljejo primešanine v jako ozkih mejah, kakor v teh dveh slučajih, ne moremo trditi: ta voda, ki ima v 100.000 delih par desetink mg več amonijaka, solitarne sokisline ali kake druge sumljive spojine, je slabša nego druga, ki ima trohico onih tvarin manj. Kjer dvomimo zaradi malenkostnih delov, ne smemo naravnost zavreči vode, ki jo subjektivni raziskovalci brez posebnih dokazov uže stavijo med nevarno pijačo. S tem pa nočemo reči, da kdo zanikuje pomen čiste in sveže vode; tudi nasprot¬ niki teorije o pitni vodi povdarjajo povsodi in zmirom, kolikega pomena je dobra voda za naše zdravje, ter uče, da imajo mero¬ dajni faktorji sveto dolžnost, ljudstvu preskrbeti zdrave pitne vode. S tem izvrše jedno onih neizogibnih zdravstvenih reform, ki se morajo izvesti, ako hočemo da znižamo mrenje prebivalstva, posebno v večjih seliščih. A pretirati ne smo svojega zahte¬ vanja do kakovosti vode. „Yčasih, osobito revnejšim ob¬ činam — pravi Wolifhugel — moramo neobhodno sveto¬ vati, da nekoliko št.edijo s stroški za vodovodne naprave; drugače jim milje dolgi idealni vodovodi s studenčnico vzemo toliko denarja, da jim nič ne ostane za druge, tudi potrebne zdravstvo.ne naprave*.