Leto LXXVM it. 57 SpedtzloBc to abbonamenio postali Poštnina plačana • cotovini. Lfablfana, Cena so cent. UKhiL>Nl*rVO Hi UFKAVA: LJUBLJANA. PUOC1NUBVA ULICA » — TSLCFUM: 51-». 31-2». 81-»*. 81-86 u SI-** — IZKLJUČNO £aS'1\jpstvcj sa ogiaa* ia Kraljevine Italije m inozemstva ima RaCunj on poštno cenovnem ITNIOVF PITBBIjriTA 1TAUANA S. A.. Mffl,ANO Ltuhljana *t«rr 10-351 CONCESSIONAR1A ESCLU8TVA par la pabfattcft* ščencev kreditn'h in zavarovalnih podjetij, ki je z velik m zadovoljstvom spreje!a na znanje ukrep, s katerim je Duce razširil na nameščence. kJ jih zastopa, pravico do nagrad ob dvajsetletnici Revolucije Skupščina je kot tolmač v konfederacijo Na afriškem bojišču vlada mir. Pri nočnem rapadu nemških bojnih letal na pristanišče Alžir je bila zažgana trgovska tadja srednje velikosti. Nemška odlikovanja za tficirje MASov na Ladoškem jezera Helsinki, 10. airj*ca 3 Na pudlog vel-kega admiral Raderja so bil' odlikovali v železnim križem drugega razreda kaptari fregate Giu^^pp«. Bianchini, poveljnik flot Ije :taljanskih vM^rvt. jn niegov' oficirji ladijski podporočn ki Carlo Ercolessi Renat: Becchi lr Aldo Benv^nuto. in to aa uspehe v operne - h na Ladoškem j^eru uvrščenih kategorij izrazila Duceju vdane zahvalo Ducejev -kiep je priznanje marljivosti in disc pline nameščencev v bankah n za varova lncah. kj hočejo biti vedno bolj vredni tovarišev v orožju m prispevati z vsemi svojimi energijami k doseg zmage Duce — prvi novinar Italije Berlin, 10 marca s. Izšla je tretja izdaja znane knjige Adolfa Breslerja. posvečena Mussoliniju kot novinarju P~eec je napipaj kratek uvod. v katerem je rečeno, da italijanski in nemški tisk v svoji ak^ijsk" >feri marširata po isti pot; m kažeta najpopolnejšo skupnost duha in namer, kakor izprčujejo ital:jan=k'i-nemške čete na bojiščih trdno bratstvo v orožju. Poveličujoč sposobnosti ki iih je v tej vojni dokazal italijanski tisk piše Adolf Bresler. da je tvorec čudovitega orodja, ki je danes fašistični tisk, prv; novinar Italije Benito MussolinL Vtis vladnrh sklepov v Nemci?! Berlin, 10. marca. s. Vsi dannšnji list objavljajo pod velikimi naslovi poročila o ukrep'h italijanske v*ade v korist 1 rozinam borcev, zlasti padlih in ranjenih, ki jim bo po Ducejevi volji priznana pr me na po. kojni: a z dodatnimi podporami. N- mš'ti listi opozarjajo na duha človeške vzajemnosti, ki veje iz teh ukrepov in ki je e^en izmed trdnih temeljev fašist čne doktrine. Boj Evrsps proti boljšev'zsnci Sodelovanje od boljševizma zatiranih nar £ do v Sofija, 10. marca. s. Pod naslovom »Notranja fronta« objavlja list »Dnes« iz pol-uradnega vira navdahnjeni uvodnik, v katerem piše. la usoda Bolgarije zavisi od zmage Osi v tej vojni, kar je nespo.no dejstvo. Bolgari — stoji v uvodniku — poznamo zelo dobro boljševiško nevarnost in zakadi tega smo prvi razumeli in cenili poziv naših velikih zaveznikov k evropski vzajemnosti proti boljševizmu. Spričo te nevarnosti moramo obdržati notranjo fronto nadvse trdno. Ta fronta je za zdaj naša edina fronta. Zrns-ga se bo samo tistemu nasmejala, ki more vedro prenesti najhujše žrtve in najstrožjo disciplino. Naši veliki zavezniki mečejo v boj vse gmotne in moralne sile? mi Bolgari pa moramo trdno Jržati vsaj notranjo fronto.« Be*"En, 10. marca. s. Neki VCJnJ dopisnik poroča o junaštvih rusko-ukrajinsk h oddelkov sestoječih iz Tartarov, Ertoncev. Letoncev in Litvancev. ki se zdaj bore ob strani nemških čet proti botfšev škemu zatiralcu. Med njimi zavzemajo, kakor poudarja dopisnik, p-eebno mesto Kozaki ln drugi štev 1 ni sinov step ki vodijo proti Stahnu in boljjeviškemu sistemu srdt h-i. ki ga prešinia fanatčno sovraštvo proti Sovjetom. Dopisu k omenja izrecno veSč -no k'zakov v ravnovesni s konji. Bolj ali manj močne skupine delujejo v neposrednem zaledju sovražnika in nanadajo oskrbovalne kolone ter čete za hrbtom in dosegajo znatne uspehe ob neznatnih 'zgu-bah. Tem ljudem so boljševik ubili očete ali brate in sr na svoji koži okusil' znane metode rdeče diktature. Preveva jih trdna volja, vodit" borbo proti zasevrpženemu zatiralcu ter imajo nomejeno zaimanie v končno zmago nemških sil nad bcljševi-škmi. Quisl"»-rov p2xiv k torbi priti boljševizmu Oslo. 10. marca. s. Listi objavljajo Qu s-Mngov poz v vsem Norvežanom na< se pro. st:volj o prikl-uClio borbi proti b-ljSeviz-mu. Vsak evropski - arod pravi Quisl ng v pozivu, je najvišja dc-lžnost. da oprav najvišji napor za un čenje boijšev zrna Se tav-Ijena bo Izbrann formacija, v kateri se bedo bori'i norveški prostov ljci proti boljševikom. Poz v se zak'jučje: »Useda Evrope it? tudi Norveške se bo odločila na boj'šcih ▼ Rusiji.« Ma*žar*-k? odgovor na angleške fantazije Budlmpc$*a. 10 marca s Poluradn »Pester Lloyd« po'^mizira z nck^ter m- švcarsk^rm li-s»'i ki so trdili da namera\ajo Ang'« sas' po* nabiti Madžarsko n obnovir velko Ceško-slova-ko z Bene^em na čelu k- už va p< dporo Moskve List pi'e da b->do an<2'eško amer ški načrti glede ureditve srednie V7hcdnt Evrope ostali v kraliestvu fantazije Gospf-d Bene? ki uživa zaupanje Stalna hi me! v prmenj an gle^ko-amer^ke zma^e nalogo odoreti o^t boli* scvi^emu imper'al'zm'j in potenci države, ki b* se uprle sovjetski ekspanziji Anglija se m ničesar naučila iz preteklosti. Rada bi ponovila tis*c napoke. ki so privedle do svetovne vojne Pajda t\o Angležev pn boljŠčVških načrtih je oč ino in se kaže tudi v podpori, ki jo angleška polirka daje Beneru ki je ziupnk Stalina Na srečo zaključuje list. se bedo ti na> črti boljševiškegs imperializma izjalov li po zaslugi sil Osi. ki so trdno odločene, skupno z ostalimi državam' Evrope k se zavedajo svojega kulturnega poslanstva, zlomiti sile, ki bi rade izročile našo cehno boljševikom. Vojaška porrčiio madžarskemu parlzmetzta Bud mpesta, 10. marca. s. Na sestanku voj e kom sije v p slanski zbDinlci, ki je b.la pod predsedstvom generala Tclvay.i je minister za narodno obrambo general Ra-vay pi-cčital poročilo o vojaškem p^lcžaju na vzh dni fronti. Zbor3vanje kom s je je traj-^.lo nokaj ur. V parkimentar ih krog:;h p:dčrtavajo, da so vsi čl:ni komisje odobril podrobno poročilo minstra za narodno ' brambo o vc;aškem položaju in o bodečem udejstvovanju madžarske vojske. Prrolad 1943 napoveduje dobro vijasko leto Bukarešta, 10. marca, s. Vojaški Kritiki bukaieških listov obširno komentirajo položaj na frontah. Vojaški kritik li^ti ?Cu~ rent u 1« primerja lanski položaj .* letošnjim in ugotavlja, da so letos vojaški d"ero ki še bolj ugedni za sile Osi ter opravičujejo še večje zaupanje v bodočnost. Nova m -č-na in odločilna sila se pripravlja s totalno mobil zaci jo v državah Osi. S pomoč o te sile lahko narodi, ki se borijo za c vil izaći jo. prčakujejo izpzlnitev svojih pravičnih želja. Glede vzhodne fronte pravi vojaški kri-t k tega lista, da je tudj položaj na tej fronti ugoden, kajti navzlic resnosti ovir, ki j h postavljajo boljšev.ki. in izredno težkim trenutkom, ki jih je bilo treba premagati, so Sov.ieti izčrpali gromne sile z ofenzivo, ki n desegla odločiinih uspehov, dočim so na naš. strani nove sile priorav-liene z*1 ' •~vn^^p fronte ob ugo- dnem trenutku. Vojaški krit k Usta *Cu-rentul« zaključuje svoj članek z nnslednjo splošno naprvedjo: »Pomlad leta 1943 nam naznanja dobro vojaško leto.« Sestava n 3ve turške vlade Ankara, 10. marca. s. Nova turdno i.!rav-je Hulusi Alatas. monopoli Suad Hairi Ur-gugiu, kmetijstvo Sevket Rasit riatipoglu promet AJi Fuat Cebeaej, trg-ovina Kola! Sald Siren. Ministri za pravosodje, gospodarstvo, trgovino ln monopole niso bili do- aflej člani vlade. NOVI USPEHI NA OCEANIH Nemške podmornice so v S dneh vnovič potopile 23 sovražnih ladij s l34*ooo tonami Iz HitlfTjevega glavnega stana, 10. marca, s. Vrhovn; poveljstvo nemške vojske je objavilo danes na.slednje izredno poročilo: Mod divjanjem snežnih viharjev nad ae-icrnin Atlantikom, pod žgočo vročino ekvatorialnega sonci* in med jesenskimi nevihtami, ki divjajo ra m rjn okrog rta Dobr< iiade, so nemSke podmornice potopile v zadnjih petih dneh \ hudih borbih 23 so vrat-nih ladij s skupno tonažo 134.000 ton. Na-daljnjh sest ladij so torpedi zadeli. Berlin 10 marca s O operacijah nemških podmornic k- so bile objavljene z dmašnj m zrtdn;n. vojnm poruč'lom st dozuavajo 'z orTsto'nt^a vra nekatere podrobnost, ki znova dukazuje.R zredn< uč nkov!toe»t nodmorn«-:ker»a orožja, k se bor v hud h borbah •» sprein!ie\ain'm edmtcam* sovražnih kcnvoie* v zrrdnc neugodnh vremenskih okof ?č'r»ah Zmagovite akcije zadntih dn- so bile napenene pr(,n konvojem k- so b.li močno zajeten s torpedovkam! midcrn'm- korvetanv in eska* drami bo in h letal Na vseh morjih n v vseh povsod intervenirale fn napadale sovražnika, tako v ne\ihtah na severnem Atlantika Kjer se nevhte izmenjavajo s snežnimi viharji kakor poo žgočim tropskm soncem na Atlantiku m v vodah okrog rta Dobre nade ter v Indijskem oceanu južno od Madagaskar ia. kjer zdaj divjajo siloviti orkani. Nemške podmornice pa n:so interven rale samo pror konvojem temveč tud proti posamezno plovečim ladjam. Na AUant ku ja bila pot pljena brza ladja »Kalifornia Star« pripadajoča londonski plovzi družbi Fred Leinard. z 8700 tonam1 Ta ladja je zaupala svoji brzini 15 mjlj na uro m je cdplula sama bi-ez sprem, stva v upanju, da bo ušla podmornicam s svojim tovorom masla m mesa, pa je le končala na dnu morja. Na Indl^kem ocearu so nemške podmornice 7500 milj od svejih oporišč dosegle okrog 110 milj južnczr.padno od afriškega pristan šco Durtana, in s cer samo 15 km od obale konvoj parnikov. Po srd j tem zasledovanju pamikov k: s: zaradi težkega tovora p-uli počasi, so remške pedmornice, ki so napadr.le podnevi in p^no6i. kljut. siloviti reakciji številnih n močnih spremlje- ^emljepsmh doižinah so nemške podmornice 1 valnih edinic potop le dve tretjini kvnvoja. Nemški napad pri Harkovu nadalje na terenu i Pri brezuspešnih protinapadih so sovjetske čete utrpele izredna velike krvave izgube — Roji na jugu so priuštili Iz Hitlerjevega glavnega stana, 10. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na jugu vzhodne fronte je trajna odjuga omejila bojne operacije na krajevno bojno delovanje, nasprotno pa je pridobil nemški napad zapadno in severno/.apadno od Harkovu nadr.lje na prostoru. Čeprav je sovraž-iuh vrgel v boj naglo naprej poslane čete, ki so v ogorčenih protinapadih izkrvavele, so dosegle naše napadalne divizije svoje dnevne ei!je. V odseku pri Orlu je sovražnik na široki fronti prt šel k novim močn.m napadom, ki so bili zopet z nenavadno velikiiiil krvavimi izgubami odbili. V srednjem odseku vzhodne fronte je poskusil sovražnik z močnimi silami brezuspešno vdreti v načrtne ndmikalne pokn te. Nemške divizije so pri tem sestrelile 17 oklopnih voz in naštele pred svojimi postojankami 2P03 pr<*!ih sovjetskh vojakov. Mesto BjrHj je bMo prrteklo noč po načrtu in presenetljivo za sovražnika izpraznjeno. Sovmžri na.skok proti naš^m poste Janjam pri Stan Ilnsi je včeraj popustil v * . ovit; sti prejšnUn < ni Več krajevn h aa-padov sovražnika se je ponesrečilo. Močni er^dc^ki lef.'l^tva so na težiščih r> jnega delova-ja 'zve:lli silovite urtarco >r ti postojante^m. kilonam na pohoda m tskrbovalnemu prometa sovražnika. Posamezna s vr ižna letala so včeraj po-Inev pr letela nad nemško ozemlje, re da m< t la bom** Ponči fe aapadlo brtrnka letalstvo mrsto Miinchen. Prebivalstvo jo irrelo ;z"ru^e Povzročeni je bla v?iika »keda v sta; cvanjskih okraj:h, več b Iniš-i "ah. cerkvah m drugih ku turn h -:pome-n kih Tu!i no več krajev zapadne N^mčl-e so bile posamič cnlv^žene rušilne bcm-bo Povzročile so mr.n;šo šk*~do ra poslop-: h Nočni ! vel in prot letalsko topništvo so sestrelil* 12 sovražnih bombnikov. Nemška brza vojna letala so izvedla podnevi uspešen napad v nzkem polrtu proti jnžnoanglegkemu mestu \Vor'hlng. V pretekli noči so skupine nemškega leta!-stva ob il"bri vidnosti bombardirale mestr IIull. Druga bojna letala so napadla prista- nfška mesta ob jnžnl angleški obali. S teh uspešnih napadov se eno letalo nI vrn lo. Pred nizozemsko obalo je napadel oddelek britanskih brzih čoln°v nemški konvoj. Zaščitne edin'ce so odb le napad, potopile 3 sovražne brze čolne ln zažgale dva nadaljnja. Finsko vojne pir35il3 Helsinki, 10. marca. s. F na^to vrhovno poveljstvo javi:a: V zanjjh 24 urah je csta_ lo borbeno udejstvovanje na kepnih frontah v splošnem nespremenjeno. V KareLski : zini in pr Mi elsaju so bile odbite majhna apad-ječe sovjetskei skupine. Na fronti Aunusa finske napadalne patrulje vdrle v neko sovjetsko utrjeno or>cnakovo dokazala da de'a jo doslovno po besedah angleškega letalskega maršala Johna Har-ri~ona. ki je rekel, da je t?m bolje, čim več sta^ovanjck'h hiš bo pomšen h in č'm več moških, žensk in otrok bo ubitih. Cilji, ki i:h hoče sovražni^ doseč s terori- črv mi n^oad: na civilno prebivalstvo, pa ne bodo dosežen". Nemški narod ie zadostno močen, da ga napadi ne bodo upo-enili. P»x)ti njim postavlja trdno voljo po povračilu v-eh udarcev ki so mu biLi za- ^a"M 'n to s postoterjeno silo. Berlir, 10. mirca. s. Gled terorističnega napada v p: etekl noči na Mrnakovo se do- Neve! Vel«; Bjelji^ RževT" Kltn ~'GžaTsk P"rnW'"tl .~#Ml ©Demidov j i ^^^^^T^ls^^ tožajsk^ M/ladimtr I Muromlg -Sergač Kričev Čenkov [^-Rogačev lobm iu^až (A Kltmović"i 2 Kozeljsk^ itebsk Jarcev , sGorktj "T^Jelnja / Kaluga *4 ^ w_ ooitev •SDern.enbk^J •*£2R _ "/^5?alihogorlk ^ Bogorodici "^ž^J^ik^pm •sjr Kutebak* Arzamas ^JVikia ?< - t>-^iiTemnikov ^Lukojanov (firjansk kKrasnosJoDod5t Lomov' Drsansk o, M,funndi Sofcnovka Centar % AW525^Kirsanov Kuznec rdobsk i^Obojan ^ ~ ik iT noje 9* rafvo^pn ^ D^,E:fek! AGadjac*Gr, _Čerkas/ FV^Jt^^-^VaJ««^ Kirovarad / Pjafihatka^_^yJo^aciira^ VI pecfca^rja: ^^Ji>-/Grafskaja Voronei •Rogacevka , f Anka •Bobrov tiiievo, arov o I / "*»— ATkarsk tlS/^ fiatašov n-i,«»/ Ca. BuJurlinovkaSkUrjupinskata ^ Migulin5kaia\&3 etrovsk' Url Romih K H voj rog^ brošilovgrad m *^ »hajlovka fNikolaj« rolovo _ lingraa ti ^anovka ivka lerson j^Njvla Cimljanikaja^ >^.j^^id * Abganerovc Tvndutovo um/0 Kokjnikovg »Obiinaj; 2imovml bili mnogi spomen ki velike vmet-niske vrec'nosti, več noma z 15. ttoletjft, Hudo poškodovane s; bile k jižn ce, pina-kotela, gledališče, slavna univciza, akacte« mija umetnosti, slavna katedrala, grad vr* dva muzeja. Barbarska bombardiranje francoskega mesta Pariz, 10. marca, s. Krik ogorčenosti j« c"vigi.ilo v sej Franciji barbarsko botitbar-d renje Rennesa. Ameriška l*»*nla, k; sc lc*-tela zelo visoko, so pri bfiem dnevu ▼ Velikrm Številu napadla gimvno met tO Brr-tanje, mesto, ki leži sredi Bretanje ta torej daleč od obale in utrdb, k: so jih zgrad li Nemci ob vsej atlantski obali. nI nikoli vojaški objekt, ki bi opravičil tak napad. Flennes je bil v kratkem času skoraj pooomoma perušen. Takoj po napadu so našteli 250 mrtvih, med njim* mnoc^ žensk in otrok. Gotovo pa je. da 1e števPo žrtev še mnoeo večje r>od ruševinami porušenih in zažganih his. Ostra Španska obsodba Madrid, 10. marca, s. Anglo-ameriška bombardiranja odprtih mest z uničevanjem cerkev, šol, bclnic in spomenikov, ki nimajo nobene zveze z vojaškimi objekt, smatra tukajšnji tisk kot nekoristna dejanja podivjanosti. Letalski krtlk lista »Arribat p še, da ta bombardiranja, kt samo povečujejo sovraštvo prizadetega prebivalstva do sovražnika in vzbujajo željo po repre-salijah, ne bodo mogla nkoll spremeniti ali odločiti usode vojne. Un'čujoča s"fa novega sredstva nemške obrambe Stockholm, 9. marca. 8. Zadnji napai nemškega letalstva na London je bil zn Angleže nevšečno presenečenje. Med napa-dajočimi letali so obupani Londončani opazili tudi nekaj letal tipa »Heinckel 177« kt se smatrajo za najstrašnejše orožje nemškega letalstva TI stirimotornlkl. ki nosij»> lahko več kakor sest ton tovora, dosežejo brez težave New York. ga bombardirajo ls ae lahko zopet vrnejo na Izhodiščna oporišča. Nastop »Helncklov 177« priča, da gradi Nemčija ta letala v velikem Številu. V Angliji računaio z možnostjo, da bodo nekega dne mesta Amerike imela neljube obiskovalce. Nadaljnje Izkustvo Londončanov ob zadnjem napadu je bilo da so protiletalske baterije za mesto prav taka nevarnost kaknr sovražne bombe število gxanat. ki nls<> eksplodirale tn so deževale na London j« bilo t ©H Ano da te vzbudilo vel; ko vrnemlr- 1#nje Tudi žrtev te Min mnnp;o Prebival-stvo zahtevo taknisnle ukn*ne nmti temu-Nekateri Ustt so Ironieno pisali, da bi bomhardtrania ne dala «»-«»nestl, će ne 14 bilo protiletalske obrambe. Stran 2 »SIOVMSII NAROD«, četrtek, 11. •ter. 57 Zlorabljeno zaupanje Zaupanje je posebna dragoceno, zato JX) pa. zlorabe izkazanocra zaupanja vredne, tem strožje obsodbe. Ni nam treba opisovati neprecenljive škode in nesreče, ki jo mora vse prebivalstvo občutiti zaradi padanja moralnih dobrin dela na^eera ljudstva. — rs a razne pojave nepoštenosti V današnjih časih moramo gledati s pop:Inoma drugimi očmi tor jih no smemo več ocenjevati za odpustljive grehe in za izbr:sljive prestopke kot v normalnih časih, temveč- moramo vse pojave nepoštenosti zaradi splošne blaginje obsojati z najstrožjimi merami ket zločine proti sploš-nosti. v današnjih čas h je pa zaupanje tudi prav posebna odlika ter je zato zloraba izkazanega zaupanja po vsej praviri naj-grši jrrch. Zaradi javne obsedbe smo prisiljeni, da z obžalovanjem poročamo o takem primeru med uslužbenstvom mestne občine ljubljanske. Na drugri strani pa lahko tudi z zadcščer.jem ugotavljamo, da ie ta Izjemni primer zbudil med poštenim mestnim uslužbenatvom zgražanje in og:r-Čenje. kakršno zasluži. Ljubljančani prav dobro poznajo izvršilni odsek mestnega finančnega oddelka ter vsi tudi vedo. kako veliko zaupanje izkazuje mestna občina svojim Izvršilnim organom, saj so v resnici deležni prav izrednih pooblastil, skratka, deležni so res največjega zaupanja, kar bi morali smatrati tucn za največjo čast. Toda prav med tenu mestnimi uslužbenci se je pojavila bela vrana, ki ie zlorabila ta izredna pobla-stila, lahkomiselno zapravila izkazovano zaupanje in s svojim zločinom omadeževala dobro ime drugega zanesljivega in pcStenega mestnega uslužbenca. Mestno županstvo je bilo namreč te dm prisiljeno izročiti policiji takega svojega uslužbenca zaradi skrajno pretkane poneverbe blizu 35.ooo L občnsk^ga denarja. Mestni izvršilni organ S. P. je oškodoval svojo rodno občino in svoje soobčane. kar je tudi vse priznal, čeprav so traja;e njegove poneverbe vse leto, jih je bilo radi pretkanosti in rafiniranosti mogoče ugotoviti šele minuli teden. Po starem triku defravdantov se je tudi S. P. poslužil navadnega izgevo.a o izgubljeni večji vsoti občinskega denarja. Sedaj se namreč zagovarja, da je lani meseca marca pri pijančevanju onkraj sedanje državo ° Tj« je izgubi aktovko z 20.000 L ob** nsi;cga denarja. Da bi bil to izjguto nadomestil, le — seveda tudi no starem »eceptu - ho"-el izgub ieni denar pridcMU z novimi utajami, kar se mu je tudi precej posrečilo, saj je bil primanjkljaj ugotovljen šele sedaj. In prav to dolgotrajna uspešno prekrivanje je dokaz za skrajno pretkanost krivca, ki se mu je posrečilo prvotni orimanikliai 20 000 L povečati še za 15.000 L. ne da bi bil pri tem vsaj del prlmanjkliaia pokril s pošteno pridobljenim denarjem. Izvršlni organi imajo bloke s potrdili za pprejeti denar Tn s kopiio. Za vsak prevzeti denar mora izvrš:lni organ — kot vsi drugi mestni uslužbenci — dati plačniku potr- dilo, Kopijo potrdila pa izroči ti uradu, ki seveda vse kopije takoj natanko prekontro-lira z vplačili. Zato ta nemožati mož seveda ni moge! utaj pričeti z nJemu zaupanimi potrdili, temveč si je pri nekem svojem tovarišu, ki je za njim Izginila sled, priskrbel drugo potrebno potrdilo, kj naj bi cilo nekako pozs b ?no ali Livržcno. Dalje je pa šlo še mnogo laže. ko jo v svoj biok vpi90val lr.nogs manije vsote ne^o j;h jc dooTral pri strankah. Seveda pa strankam izročena potrdila niSO bila <*naka kop jam. Krivec je plačniku Iz svojega bloka sdeer dal potrdilo za pravilno VSOtO, vendar pa tega potrdila nikdar ni kopiral s kopirnim papirjem, pač pa je kopijo napisal s tintn'm svinčnikom ter vanjo zabeležil čim manjšo vsoto. Nekateri so to čudno poslovanie tudi opazili, toda izvršilni organ je povsod imel že pripravljen izgovor, da je pač iz bl'ka nekod izgubil indigov papir. Za kontrolo je bilo na ta način vse njegovo poslovanje na videz v redu, saj je mestna blaeajna res vedno dobila od njega tiste vsote, ki so bile izkazane na izročenih kopijah potrdil Pred kratkim je pa neka stranka pri mestni obč ni imela tudi neko terjatev ter je prišla po denar, a v uradu so stranko imeli zapisano tudi med svojimi dolžniki ter so zato hoteli strankino terjatev obračunat4 z njenim dolsrom. Spogledali so se. ko jim je stranka predložila pravilno potrdilo plačaneca zneska. Tako ie bila ugotovljena prva utala. ki ji je tpkoi s'edila tajna podrobna preiskava pri raznih strankah kjer ie denar kasiral mestn; izvršilni organ S. P Prav naclo ie bilo ugotovljenih še šest na ta način presleolien'h strank kjer je S. P mestno oblino oškodoval za vsote od 2 578 L do 11 20« 15 L Bil je celo tako predrzen, dn si ie to naivišio vsoto prid'bil pri isti stranki z dvema potrdiloma, ko je ta stranka dvakrat nla<*ala po okrog polovice te vsote Pa tudi to še n1 vsa pretkanost. sai si je izkoriščevalec zaupanja upal še daHe ter si 1e večkra* pribrani potrd'lo in kopiio predvsem pr* plačanih manjših vsotah, ko stranki splob ni izrrčil potrdila. Lahko bi navedli še več zvijač tega obžalovanja vrednega Človeka, vendar j:h pa ni treba, ^ai bo sedaj govorila pravica tn dobila tudi oopolno zado$6enfe Takoj pr» moramo podčrtati tudi kr'včevo zarr-tovi lo, da med mestnim uslužbenstvom n; imel prav nobeneea pomočnika. Znradi te^a r>ri mera nenoštenopti je županstvo seveda takoj poostrilo nadzerstv- nad nosiovar**«"^ ter ukrenilo vse mere da b; bila ponovitev takega prmera nli kakršna koli poneverb« popolnoma nemoeroča. Javnost bo getovo odobrila strogost županstva, saj v sedanjih č^sih zloraba zaupanja nikakor ne sme biti dolžna usmiljenja, ker b: občina s svojo dobroto dajala samo potuho. I^epor»•.i.c,!ji-v-o sr *< gos: zn-nanstva naj na meseno ws1iižt>enstvo smatra za zadoščenje, da županstvo hočr» z vsemi sredstvi obvarovati s tem Bločmom ogrožen: dobri glas mestnega oataSbenstva. Izpred ckrsžnega sodišča Konjski tat Jože Zakrajšek ebs 3 j en zaradi tatvine d veli konj na Z leti rc bije in 3 leta izgube častnih pravic Ljubljana, 11. marca Pred maiim kazenrkim senatom, ki mu je predsedoval sos Ivan Kralj in sta v njem kot votanta sodelovala sos Rcjko Lederhas in sodni pristav Matevž Mcbo-nč, se je včeraj zagovarjal 30Ietni delavec Jože Zakrajšek iz Cerknice. Obtožnico je zastopal državni tožilec Branko Goslar. obtoženca pa jo branil dr. Zvoke! j. V noči na 25. januarja lani sta bila ukradena iz hleva posestnika Jožefa Martin-eJča v Dolenjem jezeru blizu Cerknice dva konja, stai-a 6 let in vredna po lastnikov, ocenitvi okoli 30.000 lir. Okradenec je takoj poizvedoval za tatovi. Kljub temu. da je bila v snegu za njimi dobro vidna sled. ni mogel dognati, kdo so predrzni storilci. Ker pa sta konja pomenila zanj težko izgubo, se s tatvino ni mogel kar tako pomiriti. Sum je kmalu padel na tri moške, od katerih sta bila dva domačina, tretji pa italijanski državljan. Razprava proti prvemu ni mogla dokazati njegove krivde in je bil oproščen. Druga dva pa sta se med preiskavo toliko zapletla v zagovoru, da sta morala končno priznnti st rilstvo. Prvega so izročili ljubljanskemu okrožnemu sodišču, drugega pa sodišču v Vidmu. V Ljubljano je bil prepeljan kot krivec omenjene tatvine včerajšnji obtoženec Jože Zakrajšek, ki ima na vesti že več konjskih tatvin. Prvotno Zakrajšek ni hotel priznati sodelovanje in je trdil, da se je v času, ko se je vlom zgodil, mudil pri svo- J jih sorodnikih nekje v okolici Kočevja. j Ko so pa ti njegove navedbe zanikali, je :ašel v zagato in priznal. Povedal je, da sta vlom izvedla skupno z nekim tesnilom, ki je konje potem odgnal in jih pro-tal v Palmanovi za 17.500 lir. Njemu je • al samo 3500 lir. Na razpravi je Zakrajšek vlomno tatvino v polnem obsegu priznaval, izgovarjal pa se je. da je gojil na Martin cica zaradi nekih domačih zadev, jezo SodnTd mu njegovega zagovora niso mogli verjeti, ker je bilo že iz kazenskesa li=ta razvidno, da se je spez:aliziral na koni-ke tatvine. Oškodovanec je zahteval Dovniitev šk-^e v znesku 15 000 lir Vrnieni konii so bili tako izstradani da jih je moral p^d c^no prodati. Okoli 8000 lir stroškov je imel z iskan i em sledu za tatovi. Senat ie Zakrajš*ka soočena! za krlvetfa DO obtožbi in ga po § 317 kz. ob^od'1 na 2 leti robiie in 3 leta -7cipline pod bt in c) se igrajo po č stem pokalnem sistemu čctrtfmala V finalu pa tgra vsak z vsakim Vse icre se igrajo na dva dobljena «eta. Protest1 se upoštevajo le v pismeni oblik1* in vloženi na:pozneje pol ure po oderani igri * oriloženo kavcijo 20 lir. ki se vrne če se protestu ucodi Razsodišče tvorijo: vo^ia turnirja vrhovni sodnik :n po en zastopnik vsakega na stopa očeda kluba Nagrade prejmeio: prva dv^ iz discipline a) ra č^, iz disciplin b) in c) pa prvi Štirje. Vsi našteti prejmejo tudi lene diplome Vodstvo turnirja tvorijo: predsednik AIb:n Ogorelec vod'a runvrja Lojze Kocmur ("namestnik Miro Trš;-ar). blagajnik Ludovik Novak, zapisnikar; ia MMčc Mlakar n Jože Meden Vrhovni sodnik je Franc Recck Icralei moTajo biti vodstvu na razpoko Prred:telj si prdržuie pravico morebitnih sprememb — SK Mladika. Nedeljski šoort v Švici Konec prejfiblega tedna so se v Arosi za čela letošnja Švicarska smučarska pi*\-on-stva, ki so trainla 3 dni in se zaključita v ncrlcl;o popoMne z razdelitvijo nngTad. Letošnje prvenstvo je bilo že 37. Ob njegovem zaključku sta se poslovila cd šv'-carskih smučarjev njihova letošnja trenerja, Šveda Nils Eglund, ki ie vežbal tekače, in Sven Selangc-r, ki je nadzoroval skakače. Tekmovanja so se končala z naslednjima uar ohi: Smučorska pr\-5^r*nj^ je postala Hedr Ho-megrerjeva iz V'en^ena. Prvak;nja v smuku je Antoinotte Mavr. v slalomu pa Vetrna Fuehaova iz D?vosa. Splošni smučarki prvak ie postal Otto vrn Almen iz Wengena. ki mu je ptip&dlo tudi prvenstvo v klrs"ični kom.bjri^ciii. Prvnk aloska kombinacije je Frtz Kaufmnnn 'z Griine-\valda, ki je bil ncj^oliši tudi v smuku. Slalomskj prvaJc Je Edi Penoult. Prvak smuČarslrTb trka^ev je \ViIly Bernard, med skak^.č' pa s:e ie u'eHav:l Gecrg^ Teli iz Da vosa. Istocra dne ie bil v Soletnmu ve'e-Rtalom, v katerem je zmagal Aif ns Stu-der. Kot vedno so bil! na stertu tudi nocm takoj dejal, da se boš prestrašila. za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklaaa podelil zakoncema MarinčiC Cedomirju in Ljubici. Ljubljana. Vodnikova ul 10, o priliki rojstva dvojčic nagrado v znesku 600 lir. Vabljeni tudi fantje, ki imajo veselje do nogometa. Vs»akdo naj prnese s seboj po tn slike. — (ženska akcija.) Vabim vse članice lukof tudi dekleta, ki želijo gojitt šport koršarkanje. lahko atletiko in plavanje, da se udeleže se-fctanka. ki bo v petek 12 t m. ob 19. v posebni Bobi restavracije Ltgat v Predovičevi ulici \ iMcrstah. — Tehnični duektot — Evrop»ko tenisko prvenstvo bo v Budimpešti ? Na občnem zboru madžarske teniške zveze je njen predsednik dr. Petery izjavil, da bo zveza organiz rala letos v Budimpešti evropsko teniske prvenstvo. Na istem zborovanju so odlikovali oba najboljša madžarska teniška igralca Josefa As-botha in Alico Florijanovo. — I tal jaosko prvenstvo v teku čez drn in strn. V Livornu je bilo v nedeljo italijansko prvenstvo v teku čez drn m strn. Zmagal je Salvatore Cc«tantino iz Napo-lija, ki je pretekel 10 km dolgo progo v S3:20. Drugi je bil Osvvaldo Marcone iz Rima v 33:40. Triestmec Romano Burlo Je bil osmi v 34:24.7. Startalo je 46 tekačev, med tekom pa jih je 10 odstopilo. Kot moštvo so zmagali člani gasilcev iz Rima. ] glavnik ova slika v ustaški unlrormL V promet pride 500.000 takih znamk v \Twmosti po 5 + 3, 7 + 5 in 12 + 8 kun. Male poie po 16 komadov imajo napis >TJsta^ka mladina« in spominski datum 1941 — 10. aprila, — 1943. Iz Hrvatske — Poglavnik na Inšpekcijskem potovanju Poglavnik dr Pavelič je v spremstvu ministra dr. Puka pregledal zadnje dni nekaj postojank v boju proti komuniotom poslanih čet Na povratku je ooiskal ranjence v bolnici v Glini. — Stanovanjska zaščita podaljšana. Veljavnost zakona o stanovani-cki zaščit: z dne 4. decembra 1941 je bila podaljšana do 31 decembra 1943. — Prof. Colin Ross v Zagrebu. V soboto prispe v Zasreb znani nemški pisatelj in raziskovalec prof. Colin Ro?s Na Hrvat'kem ostane do konca marca, da ?c neznani s šegam*', navadami ter razmerami v katorh žive Hrvati. Iz Zagreba ?e -d pel je v Osijek, Karlovac in Zemun, irjer bo predaval o svojih dosedanjih potovanjih po svetu. — Zđravn'ki c0 zborovali Včeraj je bil v Zagrebu izredni občni zbor Hrvatskega zdravniškega društva Na nicm je predaval šef ortoped "čne klin/ke in profesor med:oin-ke Ealrulfete na monakovsk; univerzi dr. Krrel Brnfarc! — Vpokojitev. Hrvatski poslanik in pooblaščeni minister dr. Josip Berkovič je bil vpokojen. — Dr. VValter v Zagrebu. V* Zagreb je r>T-i-~pol iz Berlina oni dan prod^edn:k drža \Tteea odbora za zatiranje tuberkuloze dr. Walter. Po^etil je državnega tajnka in glavnega ravnatelja za sor:a'no skrbstvo r>rof. A. Seitza. V navzočnosti zastopnikov hrvatskega socialnega zavarovan la se vršilo da!jše posvetovanje o socialnih vprašanjih. Potem ie pa posetil dr. Wal-ter glavnega ravnatelja za narodno zdra-vie dr. Iva StipŠ'ču. Pred Dovratkom v Nornčno si bo ogledal dr Walter še razne zdravstvene ustanove za zatiranje tuberkuloze. — Mobilizacija lekarnarjev. HT-vr-Nki no-tranji mini-ter ie dobi! pooblact:lo, da lahko namesti v javnih lekarnah vse leknr-n^rie m ]ekam;ske pomočnike, ne slede r»a nanovo sedanjo zaooslitev. Obstoječe s^Užnesio razmeji3 mob;vziranih lekamar-J"v :n lekarniških pomočnikov se avtoma« *:č^o razveljavi — f,e« ko* sirovina. Na povab:lo izp°-efave Nemške akademile v Zagrebu je neredava] te dn1 v-ouč;!iški profesor iz Tje-'pzf^a dr. Alfred E'erhe o pomenu lesa kot p-^T-r>jč^e Ptnovine Predavan le je bilo 7»?o dobro ohi-Vano in vzbud^o ie tem v**61e zai^manfe. ker Dokr»vaJo gozdov: nad v«e "^T^-'ne Hrvatske. — o-Tkunna cena soje. Odkupna cena letine t01^ ie bila določena na 2.000 kun metrski stot. — Obvezna prijava Židov. Zagrebško noHcrjsko ravnatelj ^vo je pozvalo vse ž!de. da ^ ^ morali od 8. do 10. t. m. po-«oAm0 lavTti. Obvezna nriiava se je na--.^j-^'a na *:de ne ^ede na drža vi j an-"tvo In morebitno Izpremembo vere. — Vea zer^l.fa bo obdelana. Mestno po-a varstvo V Križe vcih je pozvalo vse last- n:ke zemljišč, naj obdelajo vsak košček T°m'ie. ObdeTovanje zemlje mora imc'.l ^red^o^t nred vsakim drugfm delom. — Da bo pridelek sladkorne pese večji. V rrv.nirt^*vu narodnega gospodarstva SO bila nedavno važna posvetovanja o pospe-tevaniu pr'd^ovan^a industrijskih rastlin. Porebnn nozornost bo Hrvatska posvetila 'eo zaseja-nega okro« IT.o^o oralov polja. — Zvišan ie davka na pivo* Hrvatski finančni minister je izdal naredbo o zvišanju kooznranega Tavka na. pivo. Na 100 litrov domačega piva, od 4 do 7" se bo odslej plačevala na redni k^nzumni davek doklada. v višini ra^!:ke med rednim konzumnim davkom in zneskom f00 kun Tudi od uvožen-ga piva so bo pobirala ^cklads na redni kon-zumni davek, toda samo od piva izpod 8°. — Proslava 25!etnice Ufe. Znano nemško filmsko podjet'e Ufa je priredilo v proslavo 251etnice svojega obstoja v Zagrebu več kulturnih prireditev, za katere se Zagrebčani zelo zanimajo. Glavna prireditev je bila v petek 5. t m., ko so vprizorili v kinu »Dubrovnik« komedijo 1 Sedem let sreče« za hrvatske in nemške ranjene vojake. — Krediti gospodarskim ustanovam. Z državnim nroračunom za tekoče proračunsko leto so bili odobreni naslednji krediti državnim ustanovam: Zavodu za zavarovanje v Zagrebu 3,017.400 kun, Državni srednji gospodar, šoli v Križevci h 7.875.720 kun. Državni kmetijski gospodarski Šoli v Gospiću 1.355.400 kun, v Petrinji 2.600.600 kun, in šoli v Zacretju 3,484.120 kun. državnemu posestvu Božjakovir.a 12,457.340, državnemu posestvu bana Jelačica v Novih dvorih 5.237.320, državnemu posestvu Topolov ac 19,493.800, državni gospodarski poskusni in kontrolni stanici v Zagrebu 1,342.760. državni konjerejaki stanici v Novigradu 1,534.260, državni stanici za živi-noznanstvo v Zagrebu 904.400. in Zavodu za kolonizacijo v Zagrebu 9.741.760 kun. — Ustaške znamke. Poveljstvo ustaške mladine je dobilo pooblastilo, da sme izdati letos posebne poštne znamke z doplačilom v svojo korist. Na znamkah je doprsna Po- Iz Sp^dnfe štajerske — Novi grobovi. V Mar'boru so umrli: upokojeni železniški revirje-1 Franc Hartng. star 95 let, magistratni uslužbenec Maka Močnik, star 39 let, inžonirjeva soproga. Ve_ turia Munkolt, stara 58 let, in profesorjeva hčerkica Helena Klasrc. — DHetantskn gledališče v Slov. BIMrici. Mlado diletantsk; gledališče v Slov. B strici »topi jutri prvie pred javnost. Za svoj prvi nastop si je izbralo veseloigro >Adam in Eva v rajuc, delo Ridi \Valfr-edn.. Z Gorenjskega — Poroke. V februarju so se poročili v Kranju: Jože D lin ar z Angelo Dolenc iz fekofje Loke. Štefan Poznič z Marijo Križaj iz Medvod, Leopold Pungarčar z Antonijo Osovmk iz Kranja oz. Škofje Loke. Janez Kozjek z Ivanko K z jok iz Besni ce, Stanislav štefe z Valentino Bened'čič iz Nakle-era Anton Kov č s Frančiško Skopec ta Kranja. Frr.nc Cvajnar z Alojzijo Kuhar iz Medvod. Aleksander Kozinc s Katarino Debevc iz Kranja. Frnnc Kr stanec z Mart. jo O sel iz Smlednika, Ant-m Remec z Irana Kulrat :z Medvod. D urnik Ki"cjnn z Marijo Skuber z Jezerskega, Frane Ka'an 3 Fra'či^ko Rcprot \% Šenčurja, Ivan Urbane iz Cerkelj s Tilko AJičia ti Komende, Jože Sitar S Kitarno Hribar ck! Sv Kri*at I\-an Guzelj z Ano Wetsel z Nakloga. v licenc Stopar z Marijo R«'š:e jz Krnnja A! Kaltneeker ■ Franc- ško Wctse1 iz Kranja, Peter Ješe iz Mavčič z An- Bosta Ki i-nia. Adolf Grošel iz Krnn.n z Mar*jo Drnk-sler iz Šenčurja, Gašper Koondaf z Jesene z Marijo Tonile iz Besnice, Frmc Valavec z Ivano Huber iz Preddvora, Franc Troha z Lojzko Klemenčič iz Osi ce. Filip Nagode s Frančičko Reven iz Ž1 rov, Anton Rebolj z J žefino Praprotn k iz Kranja, Albir. Pogačnik z Marijo Pol.čar iz Kranja. Franc Mlhsl č s Stanislavo Florjančič iz Akof je Loko Valentin Gasoer z Ljudmil-* $imid iz Sor ee. Peter Habjan z Ivano Zupane Is Scriee. Anton Kalan z Ivano Novak iz Med-vo-fronij. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Krvava svatba. Kino Sloga; Medeni mesec. Kino Ilnion: Tri prijateljice. Drama: Jesen. Red Cotrtek ob 17. Opera: ISvgenlj Onjegin. Premični. Red Premierski ob 17. DEŽURNE LEKARNE Dane**: Mr. Bakarcič, Sv. Jakoba trg 9; Ramor, Bflkošiceva cesta 20; Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Radio Ljubljana PETEK. 12. MARCA 1943-XXI 7-30: Operetna glasba, 8.00. Napo"ved časa; poročila v itaiijan;čim. 12.20: P.oščc 12.30: Ponjčila v stovcnšcJni 12.45- Simfonična glasba. 13.00: Napoved časa; potučia v italijanščini. 13.10: Poročilo Vibovnegi poveljni^tva Oboroženih sil \ slovenščini 13.12: Moderne pesmi, vodi dirigent Zemc 13.25: Simfonična glasba. 14.00: Poročila v Italijanščini. 14.10: Kcnecrt radijskega orkestra vodi dirgent D. M. ^:jancc. Pisana glasba. 15 00: Poročila v slo> venščinl. 17.00: Napoved Ca-a; purečila v ita# ! iun>J:i:ii. 17.15: Prenos iz Instituta za roman« ske htud;;e. 19.(M>: »Govorimo italijansko«, policaje prof. dr. Stan';., l.cbcn. 19 30: Poročila v slovenščini. 19.43. Lahka glasba. 20.00: Napoved časa; poročili V italijan-čim 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Kadio za družine. 21.15: S;infonxni koncert-22 05: Predavanje t slovenščini 22.15- Klasični orkester, vodi d:riocnt Manno. 22.45: Poročila v italijanščini. DOM ANI AL C1NE JUTRI V KINU UNION MABCHEPJTA CAR0SI0 AftMANDO FALCCNI ftOBERTO VILLA UM HtM CM PtOtjfi^lONC FTl MJf UVlJlU f o morom a jLUX OJtlTTbrudža je merila 772C kv. km in štela 319551 prebivalcev. Kasneje si je Bolgarija pridružila še bivšo jugoslovansko Južno Srbijo in obalo Egejskega morja. Po bolgarskih podatkih je priključeni del Južne Srbije meril 26.990 kv. km in štel 1.260.000 prebivalcev. Obala Egejskega morja pa je merila 17.800 kv. km in štela 800 000 prebivalcev. Z obema ozemljema skupaj ie Bolgarija konec L 1941. menla 154.000 kv km in štela 8,792 000 prebivalcev. Gostota preb valstva na k v. km je znašala 56 8 DNEVNE VESTI znznamova 1 a po teh podatkih preobljude-nosrt edino Japonsko, ki znaša njeno indeksno število 131. Italija in spremembe v sedanji vojni Do maja 1941 je merilo ozemlje Italije 864.135 kv. km., od katerih je odpadlo na njene evropske pokrajine 310.195.55 in 553.940 na afriške pokrajine. Od 3. maja je pridružena Italiji južna Slovenija in od 18. maja istega leta del Palma7aje. Italijanska Slovenija tvori pokrajino zase. ker pa ima kompaktno slovensko prebivalstvo uživa avtonomno ureditev: šolski učni jezik je slovenski in prebivalstvo nima vojaških obveznosti. Italijanska Dalmazija je razdeljena na tri pokrajine in tudi te imajo, vsaj za sedaj, posebno ureditev: tvorijo dalmazijski gubernij. ki je podrejen neposredno Duceju. Z Dalmazijo so bili priključeni ItaTji in prideljeni Carnarski pokra.;:ni tudi ka-stavski. sušaški, čabarski in del delniškega političnega okraja. Obenem tudi otoka Rab in Krk z nekaterimi manjšimi otoki (1346 kv. km. in 79.000 preb.). Italija meri tako skupno s Slovenijo in Dalmazijo v Evropi 321.263 kv. km. Prebivalstva je imela do maja 1941 po štetju iz 1936. leta 43.059.889. Z Ljubljansko pokrajino in Dalmazijskim gitberni-jem je bilo priključenih po štetju iz leta 1931 okroglo 707.000 prebivalcev, od katerih odpade na Ljubljansko pokrajino 305.000 in na Dalmazijo 500.000. Gostota prebivalstva na kv. km v Ljubljanski pokrajin: znaša 66 prebivalcev na kv. km. Glede rudarstva priključenih pokrajin ugotavlja priročnik, da zaenkrat ie ni na razpolago natančnejših podatkov. Ugotovljeno je le, da so na priključenem ozemlju razna lež:šča rudnin, od katerih jih nekaj doslej sploh niro izkoriščala. Med najsigumejše vire rudnin je treba prištevati bavksit, ki ga kopljejo na Pćibu in Krku, kakor tudi v Italijanski Dalma-ziji. Kar se tiče premoga, je., na teritoriju italijanske Slovenije ostalo manjše ležišče v okolici Kočevja. V Dalmaziji so nod italijanslvo upravo ležišča premoga pr: Se- I benicu (Velušič), med tem ko so premo- j govniki v Siverču pripadli Hrvatski Znan je dalmaz'jski lapor, ki ga vnovČuje daimazijska industrija cementa. Med rudami, ki si ne izkoriščajo, ie treba omeniti predvsem železni kršeč v čabarskem in delnškem okraju, železo v Dalmaziji in drugo. Albanija je od L 1939. združena v personalni uniji z Italijo. Italijanskega kralja zastopa v Tirani generalni namestnik Med obema kraljevnama je v veljavi tudi carinska unija. Skupni sta tudi vojska in vodstvo zunanje politike. Do konca 1. 1940. je Albanija merila 27.538 kv. km in štela — Na polju slave 5ta padla topniški podporočnik Karol Stabilini ter skvadrist Al-do Corozzi. Pokojni Stabilim je bil po rodu iz Milana. Carozzi je padel v zasedi v nekem gozdu na Hrvatskem Izše] je iz milanskih fašijskih vrst. — Odkritje antičnega grobišča. Pr. izkopavanjih na trgu Duomo v Milanu so odkrili sledove in ostanke antičnega, rimskega grobišča, ki vsebuje serijo grobov Strokovnjaki si pr.zadevajo, da bi točno dognali čas. Iz katerega poteka to grobišče. Z zadevnimi raziskovanj- so že pričel, prof. Calderini, dr Albert De Capitani ter prof Bognetti od milanske Kr univerze — Italijanski ter nemški umetniki italijanskim ter nemškim vojakom in častnikom. Na pobudo milanskega Dopolavora je bila v prostorih skupine Corridoni v Milanu prisrčna italijjansko-nemška tova-riška počastitev, namenjena v Milanu bi-vajočim italijanskim ter nemškim častnikom in vojakom Najpreje je bil glasbeni spored z izbranimi italijansko nemškimi skladbami Zatem so nastopili italijanski ter nemškj umetniki, ki so razvedrili na-vzočne častnike in vojake s svojim solističnim izvajanjem Tovariška prireditev se je zaključila z loterijo. — Zanimiv meteor na bolognskem nebu. Iz Bologne poročajo: Te dni popoldan se je utrnil na nebu nad Monteveglijem pri Bologni velik meteor, ki je padel v smeri zapad-vzhod v zelo bleščeči paraboli. Meteor je padal z neverjetno hitrostjo. Posebnost meteorja je v tem. ker je njegova svetloba ožarjala nebo in vse ozračje pri belem dnevu, dočim so meteorji navadno vidni le v nočnih urah — Zanimiva slikarska razstava v Vene-zfji. V soboto je bila otvorjena v beneški Umetnostni galeriji San Marca zanimiva Slikarska razstava slovečega sHkarja Friderika Vari c pinta. Razstava prikazuj? po večini slikovite krajinske motive, v prvi VTst1 s področja Ischie ter Gardona Riviera. (Agit.) — Plovra pr; ga Locam°—VOnezia. Švicarski tisk posveča vzadnjem času posebno pozornost problemu plovne zveze med Svi Co ter Adriaticom. Pri tem navaja ž vahne zanimanje prizadetih švicarskih trgovskih ter finačnih krogov za to pomembno zasnovo, katere uresničenje s>e že zelo prjbiižujc. Agencija »Agit« poudarja, da bo ustvarila, vodng ter piov-a zveza med državama, ki predstavljati stik srednje in zapadne Evrope ter Sredozemlja potom novega velikega kan:-la, izl'vajcčegra ae v AurinrJco, bistv-t-rc, odločilne p goje za živahno srednjeevropsko ter italijansko trgov nsko gospodarsko delavnost v povojni dobi. Za realizacijo omenjenega načrta se predvideva plcvna ureditev obeh rokavov reke Po, ki se zhvrta pri pristanišču Margrherr* pri Benetkah ter pri pr Jtanišču Garibaldi pocl Ferraro, pa tudi reke some tja do Ccnio-ne. Od tod bo izpeljan 130 km dolg- ka,—al, ki pojue mirna Miiana in ki bo direktno spajal reko Po z jezerom M?.gg'ore. Milan bo predstavljal trgovinsko pristanišče ter ir.dustr';'sko sredi'če neve velike prometne žile. Skupni stroški te spodarske-finančni dopolnilni vest-ik agen-c jo ;Agit« p:roča: V z-.dnjih dvajsct;h le-t'h je beležila industrija dest ladje premoga v Italiji nenavaden razvoj. Pred 20 leti je znašala dnevna destjlacijska kapaciteta L500 tor. Do danes je nara tia destilacij-ska kapciteta nn okoli 10.000 ton dnevno. Razen tega so v gradnj še drugi V»st;ia_ c:jsk; obiati, ki bodo omogočili proi-.v dno dnevno k.lič no 15.000 ton. Na področju proizvodnje plina deluje da es 182 ob; nt v Prodaja F lir. a je narasUa od 280 milijonov kub metrov v letu 1923. na 820 mil ;omv. kub. metrov v letu 1912. Proizvodnja ben cela se je p:večala od 1080 ton leta lOJT* na 25.000 ton kenec 1. UD42. Tudi v proizvodnji katrana se kaže vel k nrpredek, sa.i je nara^tla proizvo&ija od 41.00D na 100 i;, č ton. — Postni pastirski listi. Postni pastir?ki listi udinskega nadškofa ter triest n?V-pga in fiumskega Škofa vsebujejo tople, ;7-podbudne besede vernikom. Triestfcisk škof se obrača na žene ter jim predočujt-njihovo vzvišeno poslanstvo v času ^ojne Družba se oblikuje v srcu in v delih žena Ob sklepu priklicuje škof božji blagoslov na italijanske vojake. Fumski škof opozarja v svojem pastirskem listu na dolžnosti, ki jih ima vsak kristjan v sedanjem trenutku. Poziva k molitvi za domovino. V sličnom snrfslu je sestavljen tudi letošnji postni postirski list udinskega nadškofa Nogare, ki poudr.ria ob zaključku, da clo-ni ljubezen kr.toličanov do domovine ne samo v naravnem čutu, ampak tudi v božjem nauku Podeljuje poseben blagoslov materom in nevestam, vsem, ki objokujejo iunaško smr* dragih svojcev ter vsem bojevnikom. Id naj se zdrav: in zmagoviti vrnejo k svoiim dragim. — Umrl j* sl?kur Eroes Croci. V Ivfc* s tu je umrli odlični ?TiI:pr Emest v\oc. Nad fiO tet se je živahno »idel^ips« v«-S umetnostnih manfestacii v Priesttt. Svoji-umetnine je razstavljal od zorne mladosti do pozne starosti, saj je d ožive! častitljivo starost 85 let Bil je značilen pred-stavn'k krajinskega vei'zma Pokojni nI razstavljal samo v Tfpj'ii amnak tud: v Nemčiji, Španiji jn Švic' ter je žel pov sod pozitivno priznanje inozemske umetnostne strokovne kritike. — Zlata svetinja junaško padlemu pehotnemu poročniku. Spomin pehotnega poročnika Julija Veninija iz Milana je bil počaščen s podelitvijo zlate svetinje. V utemeljitvi visokega odUkovanja se navaja: Z 20 vojaki je hrabro vztrajal na zaupani mu postojanki proti nadmočnemu sovražniku. V boju z golim orožjem je bil ranjen, pa je odklonil vsako pomoč. Ko je bil drugič ranjen, je zbral še toliko moči da je pometal zadnje bombe proti sovražniku Sele ko je bil tretjič ranjen, je omahnil na tla in junaško izdihnil — Novi komisar pri Federaciji trgovce* z vinom. Korporacijski m:nister je imenoval fašista Gobija Belcredija za konvsarjs nacionalne federacije treovcev z vinom — Novi predsednik U. C. E. F A. P. Z odlokom pristojnega ministra je bil imenovan delovni vitez Henrik Pozzani za predsednika urada za razdeljevanje žitaric, moke. testenin in drugih sorodnih potrebščin. — Ko bi bil poslušal nasvet, bi bil dobil skoraj pol milijona lir. Iz Verone poročajo: V kraju Alpone živi mladenič Alojzij Perinett.i. ki je zelo navdušen loterijsk; igralec. Tudi topot je poizkusil srečo Stopil je v loterijsko poslovalnico. Stavil je na štev. 16. 49 in 72. Imel je sicer srečo in zadel je 42.500 lir Toda ko bi bil poslušal nasvet poslovalniČne gospodične Lucije, dt bil zadel desetkrat več t. j. 425X00 lir. Ke je Perinett: doznal za to naključje, ki bi njegovo loterijsko srečo lahko izdatno pomnožilo, je dejal, da bo v bod~če bolj upošteval nasvete po=IovaTnične uradnice — Usodna nesreča na odru. V kraju Co-gorno pri Genovi je bila igra v tamošni filodramatični dvorani. Sredi igre je bil nosilec določene vlo,qo IS-ietni Darij Raffo v smislu besedila in rcie!:a odrćkesa dogajanja predmet več stre!ov. V vlogi strelca je nastopil 17-letni Ivan Binasco, ki si je bil za to pri 1'ko izposodil pri očetu, vendar brez njegove vednosti, samokres. Mladenič pa ni niti slutil, da je bil samokres nabit. Streli :z tega samokresa so bili usodni. Mladi Raffo je ves krvav obležal na tleh in je kmaiti zatem izdhnil za smrtnimi poškodbami. Tragična smrtna nesreča vrlega mladeniča je vzbudila splošno sočutje. Obenem kaže ta žalo?tn: primer, koliko previdnosti terja ravnanje z orožjem. — Sezona simfoničnih koncertov v Bologni. Od 4. do 29. aprila bo v občin.-kem gledal ^ČU V Bologn: nova sezona s'mfo- nienih koncertov. Kot dirgenti sodelujejo Herbert Albert, Albert Ercde, Aiceo Gs!-liera, Anton Guamieri, Pavel von Kem-pon. Rihard Krans, Anton Votto :n Karol Zocchi. Kot solisti pa bedo nastopih Ar-tur Benedetti Michelangelo, Henrik Cam-pagnola, Gaspar Cassabo in Gicconda de Vito. Na sporedu so med drugim Beethovnova deveta simfonija ter Pe.osijevo »Kri- Stili i vo vstajenje«. — Nesreče. Včeraj se je zopet zateklo po zdravniške pomoč v ljubljansko bolnišnico več ponesrečencev. Bogdon Gori-šek, 2-;-stni sin de'avca iz Ljubljane, fg je oparil s kavo po desni nogi. — Stanka PeTka. 5-letn.ega sna delavca iz Borovnice, je podrl neV vo-n"k: otrok je p»-ere; ranjen. — Pranja Škot, 42-'etna žena delaven iz Ljubljane, se je pri prdcu ranila ra delnici - Ciril Končan. št:n*Totn: sin posestnika iz Korji^a si je nri nad^u vlomil leir:co — Jože Grandovec. 59-!et~i Tvy-e~fn:k iz vidove^ ^e on^ke1 no ro-ksn ln obratu. — Mihael Vrečar. 47-1e+ni posestnik ;z ^^^borja, si ie pr: pidcu z voza n^omil r^bra U LJUBLJANE —Ij O^re'o s,- bo. Ze orvi dan p--* take »znarneti t*-fn. dnevu, po dnevu 40 muče-nikov. je vreme >.e drugačno. Včeraj do-poldi.«9 je hi'o še oblačno in ozračje mlač no !<:«;;o r>*o na-''ip:; jočem južnem vremešan, rx^neje je pa burja zopet očistila neV n rjosiia'.n ;e sonce. Popo.dne je !>iia hurje i-recej močna, kljub temu 3e je oa ■?r*+]:. ir» 11.2°. kar je najvišja tempera-% slomih dneh Poncč: se jo povsem -jasn'-. burja se ie pa polegla Davi je b;lo •>*-'« čisto in biez megle. Sonce je iM-ijo-n*. ^relo že dopoldne —IJ h\- rlanč umrl. Era vi je umr! Fr. Blanč, ■jicjr^k Meteoroioškcra zaveda v Ljubljt-i ^.rirt ga je rešila trpljenja po *>lgi b_i srni Ril je zelo priljubljen med rneŠČan carađi svojega blagega značaja Meteorekjk* °mo zavodu je dolga leta posvečal rae -\*oje siie dokler ni bol- '.?n r>r:l V';?'a na posteljo — Svojcem —Ij Naj sunfrmični orkester ho proslsvi' .ia svo;em koncoitu v pone'"?ljek. dne lo. t m. 8*Hetnico *n-ojegra z\'e=?te^a izvršMjo-*e^a a. skladatelja Saš*> šantla. Prof iZa&r fkn* H je bil iojen dne 15 marca 1983 leta v G-*j:c4 ter se posn-etU pozneje pro-fesonotemu Jn urretniškenvj poklicu. Ves čas svojega Studija je užival tudi glasbeni pouk ter ga nad H je val tudi na Dunaju Prakrilno pa se ie rs.'-Čel udeistvovati ket skladn! ;ii ko je nastopil profesorsko mesto r**Vs*«dd gimnuzl]!, čeprav je napisal tod? razfičnfh skladb svojpga gtmnazi-skega študija. Pi-of^sor Santel je bil v Pi-zino naJbofjS organizator pevskega in glasbenega življenja istetako tudi na S š ku Leta 1V20 je bil Dremeččen v LJubljano in njegova prva pot je bila v Glasbeno Matico kjer se ttdelstvufg še danes, \ddimo ga p" '-udi na vsakem simfoničnem koncertu, kjer KINO MATICA - TELEFON 22-41 Predstave ob delavnikih ob 14.30. 16.30 in 18.30. Ob nedeljah ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30 Pretresljiva ljubezenska žaloigra med izseljenci-rudarji. Film močne in globoke vsebine ter napetega dejanja. — Sijajni igralci: Fosco Giachetti, Lui*a Ferida, Beatrice ManHnl Krvava svatba 14INO SLOGA -'ON -30 Enkrat tudi film za novoporočence! Medeni mesec z Assia Noriš, Aldo FiorelJi, Carlo Canipaninl Predstave od 14.30 ure dalje KINO LMON - TELEFON Odličen film iz življenja mladih deklet Tri prijateljice s/ glavnih vloeab Liha Silvi. Ro. berto Vilki. Irasema Dilian. Carla dJ Pop^io in drugi ^redstave: ob delavnikih ob 16. m H 15 uri: ob nedeljah ob 10.30. 14.30 16 30 in 18.30 url iedi med violisti. Pod vodstvom Draga Ma-tia Sijanca bolo izvajali v ponedeljek na .simfoničnem koncertu, v počastitev svojega zvestega tovariša, člani sio.ifoo. čnega orkestra njegovo Suito za godalni orkester Poleg Santla so na sporemu še Tart ni. Schubert in Liszt. SALON KOS, PREHOD NEBOTIČNIKA LTmetno«*tna razstava akad. slikarja = FRANA K L E M E N C I C A - I nega združenja opozarjamo ie danes, pred- i prolaja se bo začela jutri v petek dopoldne j v knjigarni Gl3«bene Matice. —Ij Slikarska razstav* mojstra Frana | Kleiuenčiča bo občinstvu na ogled do 31. marca. Razstavljene krajine in tihožitja »o vzbudile živo zanimanje. Klemenčičeve novejše stvaritve ad je ogledalo res številno občinstvo. Ogled odlične razstave t« plo prt-poročamo. —Ij Sindikat delojemalcev brivsko-fri-cerske kozmetične stroke vabi na širši sestanek vse frizerske članice, kakor tudi ne-članlce sindikata. Sestanek se bo vr5il v petek, dne 12. marca t. 1. ob pol 14. uri popoldne v prostorih Trgovinskega oddelka PDZ Miklošičeva cesta 22 I (prostori nad knjižnico). Vabimo, da se radi važnosti čim večje število fr.zerk udeleži tega sestanka. —Ij Poverjentetvo Pokrajinskega sindikata delojemalcev vrtnarske stroke PDZ vabi vse člane, da se udeleže ustanovne skupščine s ndikaia. k se bo vršila v nedeljo dne 21. marca 1943 od 9.30 uri dopoldne V pi?arni Oddelka poljedelskih delojemalcev PDZ, Miklošičeva c. 22 I, soba st. 7 Dnevni red-" Poročilo o ukrepih za zaščito delojemalcev vrtnarske stroke. 2. Volitve predsednika in predsedstva- 3. Predlogi in sklepi. Za vse člane je udeležba obvezna. — Predsedstvo poverjeni-štva —Ij Predsedstvo Pokrajinskega sindikat* poljedelskih delavcev PI>Z v Ljubljani vabi vse člane, da se udeleže 1. redne skupščine sindikata, ki se bo vršila v nedeljo dne 21. maarca U'43 ob 2. uri popoldne v Pokrajinski delavski zvezi, I. nad., soba št. 5. Dnevni red: 1. Vcrif.kacija. 2 Odobritev zapisnika ustanovne skupšć no. 3. Poročila. 4. Predlogi ln sklepi. Za vse člane sindilcata iz Ljubljane je udeležba obvezna — Predsednik sindikata. —Ij Sv. maša zadušnica zn pok. ing. Anton Kl;nar-jcm bo v petek 12. t. m. ob 9. uri v župni cerkv: Marijinega oznanenja. —Ij Retrospektivna razstava slikarskih n grafičnih del, s katero bo slikar pref Saša šantel v nedeljo 14. t. m. otvoril po_ mtodno sezono v Jakopičevem paviljonu, b^ i>okazala o priliki umetnikove 601etnici njegovo obširno in mnogostiansko delo na polju liko\ne umetnosti. Razstava bo napolnila vse prostore paviljona, katerega razstavna ploskev bo še povečana s posebnimi stenami, ker bi bila sicer za okoli 250 del pretesna. Posebnost pri otvoritvi te razstave bo nastop komornega orkestra pod vodsvom dirigenta Drago Pijanca. Odsviral \ o stavek iz Santlove suite za godalni orke. s ter. Nastop orkestra bo točn-u ob 11. uri ter je občinstvo naproSeno, da pride v razstavne prostore že prel tem časom, da ne bo motilo muzikalnoga izvajanja. —Ij V zadnjih letih je imel Izmed godalnih kvartetov, ki so nastopili v naži koncertni dvorani, brez dvoma največji uspeh Kvartet P<>ltron:eri iz Milana. Ta kvartet bo ponovno nastopil v Ljubljani v sredo, c'ne 17. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki iLiharmoničnt dvorani. Izvajal bo Bocehe-r:nijev, Beethovnov in Smetanov Godalni kvartet. Na koncert znamenitega komor- Assumo telelorvst* 1«— 25 annl m n m o l.ceni.i scuola med a infet orc conosc.mo ljagu* ei jppure sloveno. L re c n quanta g ornaljere re> den2a Lub .ina. N iE>oni liti ital.ana Ser vere Sprejmem telefontstke 18 do 25 let najmanj m.»la maturi I usnjen hnra-4 il .slovenkega ]m-/ k., petclcvet lr dnevnp. b vahsče LJubljana, oa -odn.- t Italijanska. — P.« te Cassetta 63 B l'n one Puhbieita It..' mi • Venez'a MALI OGLASI RUMENO KORENJE rumeno kolerabo in krmilno pego kupuje - Gospodarska zvezi. Ljubljana. Blei\veiso-va cesta 29. KLOBUCAKNA »P A J K« vam strokovno osnnZi. preoblika ln prebarva vas klobuk, da izgleda kot nov. - Lastna delavnica Zaloga klobukov. — Se priporoča Rudolf Pajk. Ljubljana. Sv. Petra cesta 38, Miklošičeva cesta 12 (nasproti hotela Union). SADNO DKKVJE obrezujem in strokovno čistim. Naslov ort-d.ti. vVolfova ulica 12 pri hišniku ali Koblar-jeva ulica 5. Malo aktovko s propustnico in osebno izkaznico sem iz>-grubda v Trebnjem na Dolenjskem. - Prosim Jotlčnega, ki je naSeL naj si denar in vsa drugo obdrži, samo dokumente naj mi vrne proti še enkratnemu znesku v nagradil na naslov, ki je na \Zr-kaznicl. Aicune delle piu significative realizzazioni detla Nekaj najznačilnejših del TRA nel campo detla musica sinSonica ed operistica na p j? ju sinf 2n!čne in operne glasbe CONCERTO B?ANDJEBURGHESfe N. 5 LN RE MAC.vjlOKh — (G S. Bjch) — Pcr flauto. v:olinu, cenr.balo e orehestra d'archi — Maestro concert.. dir d'Orchestra Fernando Pre-virah (CB 201*9 a 20161) CONCERTO IN LA MAGGlORfc — (A Vivaldj) — Pcr violino pnncjpalc. orehestra d'archi, čembalo, organo ed un quartctto di archi pcr »Peco in lontano« — Trascr^tonr di B Mo hnari — Nfie^trn concert.. dir d'Orchcftra : Villv Ferrero INFONlA N. 4 IN MI MINORE — (J. Brahms) — op. 98 — Orchestra Filarmonica di Berlino — Maestro direttore Victor de Sabata (OR 5001 a 5006) jiNFONlA N. 5 in Ml MINORE (op. 9s) — (Dvofjit) — »Dal nuovo mondo«. Orchestra Filarmonica di Berlino — Maestro direttore Herberr von Karaian -marji. ki s hodili v tujino na božjo pota Sicer je pa b;l kmet odrezan od sveta ter se je zonima! predvsem za sv je rr.zm;Ti-in najb. žjo okolico Prod sto leti je pa na_ stzl v svetu velik nemir m valovi tega nemira so začeli pljuskati tud. v naše zakol -ne vas: Kako je živel tedaj dolenisk kmet pa tudi kako je gledal na svet. zvemo marsikaj zanimivega iz škec janske oznanjlic knjige, ki jo ie napisal župnik [van Zal 5-kar. s'ovenski puatelj v letih 1842- 1849 v sl:v3nščri ter j? zato tem bolj zanimava, saj diha iz nje čar ježka prejšnjega stoletja O tej knjigi ie poročal loaip VV«*-ster v j>Carnioli« 1. 1911 in priobčil neka; značilnih Zalokarjevih oznaril Oznaniln* knj go hrani ijubljansk: muzej. Ljudp so bili aeuu . ■ , r>a so bili v tistih čaa h ljudje še zelo neuki sprevidjmo 'z naslednjega oziian.la (1842): Se vam Oznani, kar t če t ste, ki pridejo k poroki, de skušnja nas je ačila de nekteri žentrj \n neveste ne vedo da*i zapisati imeu svojih staršev, to je, ne vedo kako jim je ime biio; posebn; pa jih je več, ki ne vedto povedati kako 90 se nj n matere po starših pisale. Odsjhmal ne bo n b**-den poročea, dokler ne bo prav vedil povedati, k? ko jo ženiricvcmu očetu me kako materi in pa. kako se mati p.še;o po svoj:h starš h Ravno tak. tudi od nevest-n'h staršev, kako je nevestnimi! očetu ime kako materj in pa, kako se tudi nevestna mati pi*e po svojih starših. Kteri tega ne bo vedil, ne bo v poročivne bukve zapisan in torej tud: ne bo poročen d kler ne bo vedil tega povedati ampak bo domu pcslan vprašat De ce boste torej zaderžani, re vam to oznan* Tud morata vsak ženin n nevesta včdeti Numero svoje hiše in pa. kolike de je kteri star.« ... in potrebni vzgoje in pouka Drugo advertno nedeljo 1. 1842 je žup-n"k oznanil svojim *farmanom«: Nekaj Časa semkaj vidim, da so ljudje, kar jih je iz spodaj h vasi. navadili tukej k farni cerkvi po moj m vertu hoditi, in kadar je tma — z lučjo gred,:. Ker po mojim vertu n nobena ljudska cesta, ker po mojim vertu ni ne bliže no lepši kakor tam po cesti v cer-kuv Iti ker 9 to navado ljudje meni škodo delajo, in b; se se lahko permerilo, da. ko z lučjo mem kopičev in slame h:d jo. b nas še m robiti pržgali. se vam oznani de tega nič več ne terpjm in ne perpust'm, in če bt kter za to prepoved re maral, bo per-v^krat nazaj na cesto obrnjen če bo pa silo delo delal, bo rubljen. Dobro ohran te!« — Za snago župljani tudi niso imeli pravega čuta in v cerkvi se niso zn^li vesti, zato je župnik 1. 1S42 oznanil: »Se vam oznani, de okeli cerkve Jn po br tofi r>e sme nobeden srati ali Kake reč^!nosti ielatf; kteriga bomo taciga najdli ga bomo v štrafingro v komesijo poslali.« — L 1S46 je pa župnik v oznanilu tak'- s^'ar 1 £upljn-ne: »Tud' se vam še enkrat oz ani, de fan-tinov, kter: nimajo sedežev na kori, ne ter-pim na kori. in b d štrafani če bodo ra kor hodili Ravno tako tudi ne terp m, ie bi se na stranske oltarje naslanjali. • 2n;e klobuke, mrele cula itd. poklndaT: b^d^ štrafani če ne bodo mara'i Tud okol: cerkve nesnag ne terpim. bodo štrafar.i, kteie bomo najdli.« trmasti in nepokorni... Kmet je trmast m nerad ub^ga V tem pogledu menda res ni bilo velikih s- r^memo v zadnjem stoletju Zalokar je tako težil nad nepokornost jo svojih župljanov 1. IS 17: >Kak r so vaši otroci vam repokorni. tako ste tudi vi nam nepokern :n navajeni. }o brič s ralco za herbtom n'\ ne bogati. Dans tjeden Mno vam oznaniL kteii rie raj ta. tjeden k spovdi pridejo in niso skorej nič prišli. Gorenc dolencam očitajo, de so leni, in morem reč- kak. 1 ste v demač h reč**a in v vsim zares ler-1 ln ničvredni go..podan, tako tudi v božjih rečeh Ce vam oznanimo k Vw<ž mu pr.cu te dni na i ti 'n ti pridejo k spovedi gotovo jih ni ne vlani re leta«*. Lenoba to stori, de ne bogate. Ce icčem. jutri naj pndejo k sp vedi iz Hrov broda ;t3. . .. ber?. kc ne, de ne bodo priši . Se bedo raj kak drug dan vsi po svoj, giav: r.abral: *n prišli, de jih bo per spovednicah kakor ^"lajov 12- ne bod mogr val na ver- sto priti, p.tiej bodo pa izgovarjali se n rekli, da ni bik. mogoče velikočne soovdi opraviti. O ^- • dobija ležnjiva!« ... pa ne poslušajo nasvetov L. 1846 je župnik svaril pred nevarnost- : i . !. 1 pete d kletom, ki ščejo dela uri železnici. To -'-rilno saj kaže, da se te-daj tudi ž- : • iso branile najteij h te- žaških del. Oznanlo sc glasi: *še r.ekaj. farmanje b vam zdej perporočjl, desi vem. de neradi bogate, kadar vam kaj dobriga svetvacno; pa vend-ar ctoril bom. Vem. farmanje. de eni med vami čakajo de. ko se bo začelo spet delati na žciez'i cesti, pojj-doj' tjo Vem,dC tudi ženskih nekaj, ki ni-bo hiti- --luž't iti na to čakaj:. Ofetie n m ttere bratje n so: tro, gospodari in žlah-ta. prosim vas ter prosim za Boga in za vade oiušc n.kar re perpustite dekletam v tako nevarnost h diti Nobena pastora tn pnmeuia ženska ne gre v take kraje, in ktera -gre. je že zaz amnjana. kaj de je. Ktera delati hoče ima ^ela doma dovolj Vsej iz naše fare naj n. bena ne gre; pa ^rj na i tudi ;z diaizih far ne.« Kmetu ne gre denar iz rok Kmet je v nekaterih pogled h zeio skop. Daruje zelo nerad, če pa že mora, vzdihuje, kakor da ga je zadela največja re^reča ter se skl.cuje na svojo revščino. Tudi za cerkev kmetje ne dajejo vedno tako ract kakor se morda zdi. To sprevidimo iz sko-cjjanskih .znanil; Zalckar s\ je dolgo pr*-^.adeval. da bi nabral denar za popravio razpadajoče^ zvo: ika Oznanilo na 9 po-ulnkoštno nedeljo 1. 1843 se glasi: *Kai ciče poravnanja tu:na smo unkrat z možm. tako zgovcrili. de bo nas eden ta '.eden po fan šel in zarj bral Pr de na vsak grunt 3 f. PcLvica mor 1 biti zdej. crruga p.«icv;-ca pa prec po VS h Svetih letaš Tisti kteri bo zdej vso plačal ali dal, bo zapisan ko-rko je cal; tis^i pa kter* 113 bo vsiga ^deJ dal. se bo podkrižal do bo gotovo o vs-h Svetih dal. kar manjka. Farmanje! Skusite, ko'.ikor bozte nar b.lj megli, de boste to j vkup spravili, ker vid te aaanl. de turen more narejen biti, 'n če bi se odlažr-Uo. bi potlej le veliko več šk:da bila.« — Za 11. | pobikeštno nedrljo istega leta je pa Zalo. t kar napisal nasleinja oznanilo (ki ga ;e I pezneje spremenil ter namen 1 za prihrd-' n->o redeljo): »Farmanje! Kakor smo unkrat z možmi se zmenili, smo bil: d«dej I poslali trikrat za turn brat. V spodnjim t j kraj: ni^o 1 ji1 d je nič pregovarjali, ampak so vsi pri volji b li pomagat'. Hribovci pa ' so se eni p:sknli ln otroke učili legati, de j niso doma, icj so bili; drug" pa so Gospodam ne le debele grobosti delali in pove-j dali. ampak tudi nobene pomoči ne oblju-j bili. Gori so se zgovarjali, de i-majr aa svo. j je cerkve skrbeti kakor de b{ tiste njih j fare bde. Mende tedej niso ped Skocjan. in dozdei n sem še vedil. de se o*" i ne štejejo pod šk^cjan v faro. Mende imajo tedej oni svo4e učenike in masnike v hribih. Far- '< manie! nikar ne mislte. de mi. ki za turr beremo, za se b«rem:. Okcli 100 f so. več-delj iz spodnjih krsjev, ljudje dali. S temi pa ne maremo nič p č?ti. Torej t:sti. kteri so i?h doli. naj pridejo po s\*oje dnar;'e jih bom j'm nazaj dali." Nikoli b; jez ne bil 1 miril, de sa reš* hr'hovc^ tako grobi in za farno eerkuv nič veti v kateri so keršen. kjer ss zakramente prejemajo in božjo beseda si ži;o Vaši sprednik* so tukej cer kuv. tum zidali kolike terp'penja vožnje p'ačila ie bilo: vi pa, rjih otroci, boste pustiti, de bo to. kar so eni k pridu vas vs*n preskerb^Ti ,n 9 to'lk'm trudam fn kostanjem dodelali konec vzelo. Farm-^nie! ne le prosta vdja ampak dolžnost wšs je eerkuv v dobrim s>tanu ohraniti, ker je vaša; kdo drug bo za vašo eerkuv skerbe: ka. k r vi?« — Zalokar je pa učil tudi svoje župl"a-e gospodarsk'h reči in oznanila te vr te so še posobno zanimiva, ker vam razodevajo, kakšne s'* b le tednj gospodarske razmere na Dolo^i^kem, zato si jih bomo ogledali prihodnjič. Italijanske čete so prispele po zračni poti \ neko taboriVe tuniške fronte znanja nudijo Ljudske univerze slušateljem tudi primemo spiešno izobrazlx>. Slušatelji so večinoma kmetje in njihovi sinovi. Na ljudskih univerzah se poučuje literatura, zemljepis, zgodovina in socialna politika. Bolgarija — dežele stoletnikov Nad 93 let stari ljudje v Bolgariji rise cokena redksst Krimpir med trtami Bolgarsko kmet jsko ministrstvo je opozorilo vinogradnike na to. da je treba vinograde bolj izkoristiti. Med vin?kim. trtami je povsod dovolj prostora za koruzo, solnčn ce. krompir, čebulo itd. 2e lani ^e je pokazalo da je mogoče pridelati v vinogradih poleg grozdja tudi mnogo poljskih pridelkov Mnogi v;nosradn;Jd so s prdekom po vinogradih krili ne samo lastno potrebo, temveč so lahko še marsikaj prodali Med ženskami so tudi take — seveda zelo redke —. ki trdijo o seb , da so že stare, čeprav jim ni še niti 25 let. Zatajujejo pa to, ker dobro vedo, da j m nihče ne bo verjel. Skratka to si še lahko privoščijo. Na drugi stran, so pa tudi ženske in le so v lg^umni voč'r.i, ki nočejo biti nikoli priletne, kaj fie'^ sta *o. G: v^re kvečjemu o tom, da so dobro ohranjene, mlad stne. čile itd., o starosti pa nočejo ničesar slišati. Srednjo pot hodijo v tem pogledu B: gari, ki govore o starih ljudeh šele po izpolnjenem 90. letu. To pa ni samo izraz vljudnosti do ženskega spola — mimogrede rečeno je tudi med moškimi mnoga takih, ki so v tem prgledu silno občuti ivi — ne Bolgarija je tista evropska dežela, kjer nad 90 let stari ljudje niso nobena redkost. Statistični podatki nam kažejo, da ima Bolgar ja med evropskimi državami največ slolotn'kcv. Vedrio znova *e n ora člo-vok čuditi, če v di te starok. in starke, l-:a- ko čili. zdravi in krepki so Se. S:avi ljudje v Bolorr^i *-—**» 1 —n de'^iO cd jutra zelo r?di. In njihovo življenje ne teče gladko. Tudi oni so morai prenašati vse njegove tegobe, vzgajali so otroke , idel! so vnuke in pravnukc. kak a doraščajo. V zapadni Bolgariji Živ: 105 let stara ■\T.iea. S?dem otiok je rodila in najstaicj-£ srn je star že S7 let. Njen h vnukov, pravnukov in prapravnukov pa rpich ni mog-ečvi prešteti. Sosedje jo poznajo pod imenom >vaška mamica*. Ko je b la stara že nad 90 let, je še p: id.io pomagala pr delu svojemu naptare š^mu sinu, in rada si je privcSčila kczarčrk dobrega vnea. Jodla je vse kar so jed'i drrgi. B Ina ni bila nikoli. Ed no. kar hudo r°S cša. s zobje. Spat hedi zgodaj, navadno že cb šes-ih zvečer, zato pa vstaja že ob tren zjutraj. Bol cr :ir=:ki starčki in strurke same ne ve- do. kako ;o mogoče, da so deč-kaii čili ba zdravi tako v s ko starost Mnenja sa v Civezaa c^f*a|a b trot baza v Bolgariji Lnni prde!nn; bombai morajo bofgaiski kme? tcvalc' oddat- direkciji ?a ž;to sami pa smejo obdržati le neznatne ko!'č:ne za la>tno porabo Za prostovoljno oddsn bomhiz plačuje država kme^ov-^cem pesebn? premije, in scer po 10 levov za kilo^rsm Ves neoddsnt bombaž bo kmetovalcem zasežen in v takem pnmeru tudi premtje nc bodo izplačariL. Olajšave so dr* voljene lamo tam. kjer je bd prdeleJc bombi/a ns dekar manjši kakor 40 kg ali pa ce kmetovalce ni imel z bombažem rittjTBBTfli voč ka* kor cn d«.kar polja. Velitve v Turčiji končane Končne volitve v sedmo veliko turdko iut. rodno sliup^eino so s'.e po nacrtu, fitevi o kandidatov je bilo večje, kakor je stevi1* poslancev in tako s« imeli vcllici prilito. da niso volilne liste samo mehanično po* trdili, temveč da so 1 hko s\'obo.vSih poslancev jih 29 m bdo ponevmo iz\-oljenih. V parlament pride 140 novih poslancev, torej sli >raj tretjina. Največ SjlaSOV 200S le dobd zuruinji minister Numanj Nemedzoglu. Meinarirf ni R.leči križ v Grčiji V Pirejsko pH^tanisče s^ pripluli nedav*-'0 Švedski pmnikl mednaroi'neg.i R I »č:ga kriza M^ngr.* arra. M ormo a, Bard:il\"d 'n Feir;3. Pr per Mi s; okrog 20 000 t n fdtn. etncinlc kond-jnziraneg:* mleka. Pravil itd. Vso to je pos'a! madnar v*n< P 1 ,%! križ, da se razdeli med grško prebival«tv"mo- trijsk' pojem, 54. gora nad Beljak m. fi*. pritrdilnica. Navp'č'o: 1. HfimFllBi 1'stlna. 2. arah. sko pristanišče, 3. rmnjvažni (iogodKi po:tnk. 5 medmet. 6. n^-kvij kar So ne dckssujc dejanja samega, Is pa osnova da lahko pogjo sklepam . ali se je dc'-njo zgc ilo nl; ne, 7. veliko o*očja na Pacifiku. 10. del posode, 15. gorovje na švicarsko-frano-ki meji 16 ierm, pri kateri žrebaj, dobitke na d ločene šte-v lke, 22. mestece V Črnil ?ori ob reki Tnri. 24. za življenje ne~bho ino potrebe" p'in[ 28. medmet. 29. večji k»-nj ob Dravi n^d Maribo^cm, 30. njega. 32. vrsta hizardme igre 34. način premikanja, 38. vajen davčni člen 40 krnica za označbi StSTOStiL 43. perem. 44. r:!.;.. j^lcost, 45. s-Iav^stna prireditev, po jed na. c hleka, 46. glasbeni pojem, diplomatski korak, 49. vzr->čni zaimek 51. okrajšav* za Gornji Eanat, 51. predlog. ItK^TTFV KRIŽANKE ftT. 48 12. Srb, ropar 22. Besede pomenijo Vod ravno: 1. ie boljša k t žamet, 5. del obraza. 8. pred'.og, 9. lasulji. 11. sred tv3 za spajanje dveh kosov papirja, les*i itd., 12. znamenit f iz k 1 fon.). 13. veznik, 14 važen znr^k v p san e m stuvku, 16. go?j> ^aki predpisanega gospodarskega in strokovnega | sport, 17. reka :a Hrvatskem, 18. znamenit Vodara\-nO: ] Belizsr, 7. man j a 15. orositi. 17 Ivana, IV. ar. 2'» i Molotov. 24 nove. 2o Adjkale. 2b. eb. 2». osebek, 30 čer, 31 ne. ^2. Stenar 35 ma'a, 37. dtjb.tck. 30. Nil, 40. Pan/an. 41 Čiro. 4Z ukina. Kavpično: 1. berač 2 lopar 3 Irak. 4 Znw ran, 5 as. 6. rune 7 M Ltič. 8 nit. 9. [vo^ 10 ja\oT. 11. AN. 13 Ravd 14 btakada 16. tc, 18 anemik. 21 Odcss 23 obeti. 2^ obala. 27. Leda 32. SB 33. Ncr. 34. ako. 36. ki, 38. on, 3V. nu. georgen ohnet: 27 @ PRODAJALEC STRUPOV rom \N Po vožnji deset milj daleč čez polje sta bila pa tudi zaslužila prijazen sprejem, samo da je bila niegova prijaznost tudi vse. kar sta spravila iz njega. Pomiril ju je glede svojega zdravstvenega stanja, o katerem sta se lahko tudi sama prepričala, da je sijajno in če bi ne prišla tedaj stara dama, ki jima je ponudila piva. bi ju bil odslovil, ne da bi jima ponudil vsaj kozarec vode Vila je pa drugače čisto čedna in prilazna, dasi skromna ha njeni prebivalci so najbrž dobri pariški meseani na počitnicah Po tem. kar sta bila Vertemousfce in Longin zvedela ali vsaj naslutila, je lepa svetlolaska hči tiste stare dame A Kristijanu ki pase lonobo v senci košatega drevesa in posluša njeno čitanje, se menda prav nič ne mudi domov, kjer je življenje živahnejše. Po teh ve?teh se ie Et;ennetta globoko zamislila. Slutila je. da gre za nio in vsa divja od jeze pri misli, da bi io utegnžl Knst;jan zapustiti, je sklenila z vso odločnostjo zaperstaviti se taki nevarnosti. Razlog, da ji je Vemier prepovedal hoditi v Sv. Jurij, ji je zadostoval, da se je nemudoma napotila tja. Da, stari Vernier je gotovo vedel, zakaj hoče svojemu sinu onemogočiti stike z njo. Njene lastne koristi torej zahtevajo, da se takoj odloči za ta korak. Toda kako*7 Ali naj se napoti tja pred vso javnostjo v lastni kočiji ali pa naj najame iz-voščka, kakor sta storila Vertemousse in Longin Mar ni povsod še predobro znana tako, da se zapro pred njo vsa vrata, čim se pojavi kje njen solnčnik? Njena pojava je bila res dokaj kričeča tudi če je hotela dražestna Etiennetta nastopati čisto preprosto. Kakor je dejal o nji CIamiron: Mnogo prahu dviga. Tudi Če bi hotela bi ostala le težko neopa-žena. pa naj bi se napotila kamorkoli. Kako torej izogniti se Vernierovi prepovedi? Kako pres^n^t1'^ Kristijana, temeljito pomeniti se z ujm in odpeljati ga zleoa ali zgrda? Kot bivša igralka si je izmislila čisto gledališko sredstvo. V Trouville si je kupila moško obleko in tako nreoblečena je hotela posetiti svojega bolnega ljubčka. Zadovoljni in srečni Kristijan niti slutil ni. kakšna zarota se kuje proti njegovi svobodi Povrnila se mu je bila niegova bivša prostodušnost ha mu prinesla s svojim povratkom nes'uteno srečo Njegov oče. obveščen no doktorju Augagneu. je pripeljal s seboj tudi ženo in nienega stalnega sprem Vievalca barona Tcmpliera Eleganca in lepota Em-meline Venverove je napravila na gospo Harnov globok vtis. Gospa kar ni mogla na iti dovoli besed s katermi bi izrazila svoie obžalovanie da ji ta vsem tako prijeten poset ni bil vnaprej sporočen Genevieva je bila 2 vso svojo prirojeno ljubeznivostjo in mikavnostjo prijazna gostiteljica Kristi-janove rodbine. Na hitro je pripravila skromno zakusko, krasne sveie jagode s smetano. Ta čas je pa Kristijan govoril s svojim očetom. Posledice njunega razgovora so se kmalu pokazale. Vernier je bil ves srečen, ko je slišal svojega sina. kako naenkrat pametno govori. Po?ebno ga je pa veselilo, ko nu je sin strokovnjaško opisal težak finančni položij svojega gostitelja Ker je pa pri njem vedno in povsod prevladoval čisto trgovski smisel, je Vernier t ikoj pojasni svojemu sinu, da Harnov. ki ni znal ispešno voditi svojih trgovskih poslov v ugodnih razmerah, tudi zdaj najbrž ne bo nič opravil Dati denir temu komsijonarskemu pod-ietju bi pomenilo isto kakor metati ga v jamo brez dna. Ker mu je pa Kr stiian oJločno ugovarjal in očital, da je njegova sodba prenagljena, je odgovoril Vernier-Mareuil smeje: — Storimo lahko nekaj mnogo boljšega Gospodu Harnovu ne dam denarja, ki bi mu itak nič ne za-legel. pač mu ni om leorm obogatitev. Poverim mu zastopstvo tvrdke Vernier-Mareuil za vso Južno Ameriko. Pozna te dežele in vem da 'ma z njimi trgovske stike. Tudi mi sami smo imeli tam že mnogo odjemalcev, zajamčim mu delež pri dobičku in tako sra enkrat za vselei rešm vseh skrbi — Dobro, pomeni se z nrm o svojem namenu ;amo previden in --—»-«»p Hodi Ta mož ie ?:e!o ob-*iitl-nv. k«kor so sn'oh vs; imdie. ki n.^o Htihfjenci sreče... Če bi stopil predeni s svoj m predlogom brez potrebne obzirnosti, bi utegnil biti užaljen. To pa ni potrebno. — Bodi brez skrbi. Kaj pa ti sam? Kakšni so tvoji nameni? Ali nameravaš še ostati tu? — Ah, dokler bo le mogoče. Bivanje v tem domu mi je prava naslada, Jem tu in spim. kakor nisem jedel in spal že davno. Zrak teh poljan me osvežuje. 2e večkrat sem se vprašal, da-li nisem rojen za kmetovalca ? — No, dobro, kaj te ovira pri tem? Zadostuje, da odideš v Moret, se tam naseliš in prevzames vodstvo vsega veleposestva. — Oh! Moret? Ne! V Moretu mi ne ugaja . .. Tu pa zelo . . . Toda kdo ve, morda bi tudi tu .ne bil dolgo zadovoljen. Vernier - Mareuil je ^opazil, da se je Kristijan ti zmračil obraz. Zato ni več silil vanj Izprememba ▼ vsem sinovem vedenju je bila tako nepričakovata. da si sploh ni upal točno meriti njene dalekosežni> sti. Zadovoljil se je zaenkrat z že doseženimi uspclU in mislil si je, da bo že bodočnost vse pojasni'11. Nehote je pa tudi pomislil, da ni bil samo sveži zrak v Sv Juriju Beunevillskem vzrok, da je njegov sin tako temeljito izpremenil svoje vedenje in nazore Takoj ie spoznal, da bi madame Harnov- dani vzorna bomška strežnica, sama ne mogla tako trdno prikleniti Kristijana k tej normandski h š'ct, skriti sredi pašnikov v senci dreves Kaj lahko je ueotovil vd!;v m^ade svet'olaske ki ga je tako Prijazno nozr.r^vila in ki so h'le niene oč tako očarljiva in njena usta tako mikavno nasmejana. Urejuje Josip Zupančič — 2* Narodno tiskamo Fran Je ran — Za inseratni del Usta: Ljubomu Volčič — Vsi ? Ljubljani