THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. AMERIKANS PRVI SLOVENSKI LIST X AMERIKI. Geslo: Za yero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU__S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZfc V DENVER, COLORA DO. / V CHICAGI. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 35. CHICAGO, ILL., PETEK, 18. FEBRUARJA -u FRIDAY, FEBRUARY 18, 1927. LETNIK XXXVI. SNEŽENI PLAZ ZASUL KAM PO, KJER JE PRIŠLO ENAJST OSEB OB ŽIVLJENJE. — TRIJE VOZOVI PROTI VZHODU VOZEČEGA VLAKA SO SE PREKUCNILI V VODO; 2 ŽELEZNIČARJA STA PRIŠLA OB ŽIVLJENJE. — LOS ANGELES PREPLAVLJEN; ŠKODA JE OGROMNA. TANK AMONIJAKA. EKSPLODIRAL. Zgornji del tanka je vrglo pol bloka daleč; dva delavca sta težko ranjena; gasilci so z maskami na obrazih reševali ponesrečence. —o- Chicago, 111. — V sredo je pri Fleichmann Yeast kompa-niji na 2655 West 19. cesti na- EASTMAN ODLIKOVAN. t. Vlak je vozil proti stala eksplozija. Tank amoni-. Proga je bila vsled na-j jaka, ki se je nahaja George Eastman iz Rochester, N. Y., lastnik podjetja za Los Angeles, Calif. — Včeraj je že bilo na kratko poro-čano, o vremenski katastrofi, ki je zadela Kalifornijo. Ob življenje je prišlo 25 oseb in škoda povzročena po strahovitem viharju, ki je divjal po državi skozi štiri dni, je velika. Los Angeles vlak, Union Pacific družbe, ki vozi -°>f> ur iz Los Angeles do Ohicage, je zadela nesreča, pri kateri sta prišli dve osebi ob življenje. Nesreča se ie zgodila v bližini Whittier. Vlak vzhodu. Proga .ie nna vsled na-j jaka, ki se je nahajal na vrhu livov pokvarjena ,kar je po-j poslopja je razneslo, zgornji vzročilo, da so se trije vozovi j c]el velikanske kadi je vrglo 1 prekucnili in zdrčali preko pol bloka daleč, šipe na vseh fotografične potrebščine, je bil nasipa v vodo. Le čuda. da ni j oknih okrog so bile pobite: 'odlikovan od italijanske vlade bilo še več žrtev. Poleg mr-j težko sta bila ranjena dva deT s križcem, katerega mu je izro-tvih, jo bilo tudi 15 oseb po-| lave a. čil na svilenem traku konzul : kodovanih. J C.asilci so prišli takoj na lice Cesare Sconfietti. Tudi na morju je bil vihar m mesta. Smrad po amonijaku je so vsi mali parniki in ribiški j hjl tako hud, da so morali dati čolni iskali zavetja v tukaj- na obraze maske in hiteli v snem »in San O i ego pristanišču, tretje nadstropje, kjer sta le-Naliv je bil tako hud, da je žala ponesrečenca v nezavesti, stalo v San Diego na nekaterih ulicah do 1 čevelj globoko vo-'i". fVr.met je bil usAavlj t : vlaki so imeli od ene do šest ur zamude. Trgovski del mesta v Los! Angeles je preplavljen. Xekn-| tore slabejše hiše jo voda spod-t jedla i»i so zrušilo. V Sanj Fernando dolini so prebivalce' redili s čolnom iz hiš, kjer so bili odrezani od ostalega sveta. La Vida, znamenito zdravilišče, jo razdejano. Sneženi plaz je zasul kampo "Big Creek", ki je oddaljena 75 milj od Fresno. Tukaj je prišlo enajst delavcev ob življenje; 2 1 jih jo zadobilo poškodbo. V San Francisco tudi občutili potresne sunke -o- Oba sta težko ranjena, prepeljana sta bila v St. Antony bolnišnico. Kaj je povzročilo nesrečo, poročilo ne pove. politikarjTtlagijo EVROPO K TLOM. FRANCIJA SE ČUTI OGROŽENA. 200 BANDITOV NAPADLO MESTO. New York, N. Y. — Nedavno se je nahajal v Evropi neki novinar, ki je temeljito preštudiral evropske razmere. Glede finance je rekel, da je zato slaba, ker jo politiki tlačijo k tlom. So poboji v vseh evropskih državah za napredek — a politiki zadržujejo napre-FOj dek s političnim bojem. Novinar se jo takole izrazil o Franciji : "Francija ječi pod trdo peto politične mašine .ki osu-ševa blagajno v deželi." Poleg tega pravi tudi novinar, da francoska vlada dela velike --izgube pri podjetjih, katere Letle. malo mesto na ruski ona vodi. To so, poleg želez-meji. je bilo v ponedeljek pri- niCt tudi brzojav, telefon, vlad-zorišče boja. 200 banditov je n\ monopol na tobak in vžiga-napadlo mesto. Umorili so ko- ]ice. prj Vsem tem dela zgubo. misarja ,se bojevali s policijo in jo premagali ter pobrali vse orožje, kar so ga mogli dobiti v mestu. Od tukaj so šli na železniško postajo v Sitomir, kjer so ubili postajenačelnika, u-stavili vlak in oropali potnike. -o- Francija mora imeti zadostno število podmomikov, ker vidi strahove v Angliji in ker Italija ojačuje svojo bro-dovje. London, Anglija. — Francoski poslanik je obvestil angleškega zunanjega ministra, da Francija ne more sprejeti Coolidgeovega načrta za konferenco petih velesil za omejitev oboroževanja na morju. Kakor se sliši, je glavni vzrok, da Francija ne mara KRIŽEM SVETA. — New York, N. Y. — Profesor Brander Matthews iz Co- \ lumbia univerze je pred enim ! mesecem zbolel in bil prizadet na glasu, da ni mogel govoriti. Zdaj pa prihaja poročilo, da se mu stanje boljša in tudi že lahko govori. — Chicago, 111. — Berač s psom, ki je uganjal burke, je dobil v teku dveh ur miloščine $64.00. Berač je star šele 22 let in je pohabljen. Bil je aretiran; sodnik mu je prepovedal beračiti s psom. — London,. Anglija. — V južnem delu Anglije je bila zadnje dni tako gosta megla, kakršne še ne pomnijo. Osem j oseb je prišlo ob življenje in veliko število je ranjenih. Mnogo je bilo nesreč na ulicah in v enem slučaju sta skupaj trčila dva vlaka. — Bombay, Indija. — Semkaj je prišlo poročilo, da so mu-hamedanci v Indore napadli žene Hindusov, ko so se vračale od neke pobožnosti. Posegla je vmes policija. Pet oseb je bilo ubitih in 10 ranjenih. — Baltimore, Md. — 401etna Mrs. Mary Hamil se nahaja v neki tukajšni bolnišnici, kjer spi že osem dni. Hranijo jo u-metno. — Anderson, Ind. — John Said, zadnji član straže, ki je spremljala truplo predsednika Lincolna iz Washington a v Springfield, je v starosti 80 let na svojem domu preminul. -o- VELIKANSKA ŠKODA PO POVODNJI V BRISBANE. IGRALEC-CENZOR. Slika nam predstavlja znanega igralca Winthrop Ames-a, katerega so izvolili na čelo komiteja, ki bo nadzoroval v New Yorku gledališke igre in iztrebil 'vse take, ki so nemoralne in za mladino pohujšljive. Iz Jugoslavije. ITALIJA OBDOLŽUJE JUGOSLAVIJO, DA PODPIRA VSTAJO V ALBANIJI. — ITALIJANSKI LISTI PRAVIJO, DA JE VSTAŠKI VODJA JUGOSLOVAN. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Kaj pišejo italijanski listi. , mače Lenček, star 70 let. Po- "Giornale d'ltalia" objavlja feb je hiI jam 9* d1opo1- dne na domačem pokopališču. — Umrla je 21. jan. v Motniku po dolgi bolezni v o2. letu starosti Magdalena Cene, žena Josipa Cenca, posestnika in načelnika gasilnega društva v Motniku. Zapustila je žalujočemu možu šest otrok, izmed katerih jih je še nekaj mladoletnih. Za očeta je ta žalost še večja, ker je bila ženina smrt žv deveti smrtni sluča j v njegovi družini. -o- KANTONSKE GETE V OFENZIVI. Branitelji Šanghaja vznemirjeni; ofenziva generala Suna se je spremenila v defenzi-vo. — Kantonci prodirajo proti severu; padec Hang-čova je vsak čas pričakovati. članek svojega posebnega poročevalca v Albaniji o pripravah- za novo vstajo v Albaniji. List trdi, da pripravljajo vstajo sovražniki mlade države, posebno Jugoslavija. V Belgrad so bili pozvani vsi albanski voditelji, ki nasprotujejo sedanji tiranski vladi. Iz Belgrada so se vrnili z navodili za organizacijo vstaje, ki je široko zasnovana. V Podgorico (torej na jugoslovanskih tleh) so bili pozvani oboroženi vstaši, ki so večinoma katoliki. Tukaj so se vršila posvetovanja. Vsi vstaši so prejeli po en napoleondor za uvrstitev v zbor zaupnikov. Kot poveljnik je bil izbran Elek-Mirasi, nekdaj albanski, danes jugoslovanski državljan. Tehnično vodstvo je prevzel Mirko Martinovič, bivši črnogorski vojni minister in ministrski predsednik, ki je bil v vojni šoli v Turinu. Vrhovno vodstvo pa sta prevzela dva člana vla- Cerkev so hoteli oropati. V noči od nedelje. 1;. m. m. na pondeljek so neznani cerkveni tatovi obiskali župnijsko cerkev na Polenšaku pri Ptuju. S krampom so se spravili nad kamenit nabiralnik, a brezuspešno. Nato po vse premetali po zakristiji, pobrali vsa pregrinjal:! v. oltarjev in >pravili na kup. A nekdo jih je pr.' /al, da so pustili vse, še kramp, na licu mesta. Isto noč so na jbrže isti tatje poizkušali vlomit' pn de, in sicer generala Hadžič in I trgovcu Muršiču. a so tudi tu Sanghaj, Kitajsko. — General Sunčuanfang je bil začetkom tedna v ofenzivi — vojna Milosavljevič, ki organizirata vstajo kot člana Narodne obrane, da jih bo vlada lažje des-avuirala v slučaju, da bi se jugoslovanska organizacija te vstaje razkrila. Ta vstaja naj Ibi drugim državam pokazala, bili pravočasno prodna: i. Glavni dobitek razredne lote- rije zadel,"ne da bi bil vedel. Neki uradnik subotiške železniške direkcija je kupil svo-ječasno srečko 07,700 razred VELIK OGENJ V HAMMOND, IND. Hammond, Ind. — Ogenj je Sydney, N. S. W. — V bližini Brisbane je poplava napravila deset milijonov dolar-misliti na redukcijo svoje mor- jev škode. Sedemindvajset o-narice. ker se boji Anglije in seb je prišlo ob življenje. Pre-ker Italija, venomer zboijšuje plavljen je bil cel Cairns okraj, svoje bojne ladije. Francija se' Veliko je še ljudi brez strehe. čuti v nevarnosti *in se najbolj _o- zanese na to, če bo imela za-1 dostno število pcAImornikov,' katere zdaj gradi. j Francija se seveda izgovar-ja, da ona misli le na obram-1 izbruhnil v poslopju bo svoje dežele, ne pa na na- Furniture kompamje, visoko 3 pad. Pri vsem tem pa vendar nadstropja in napravil $300,- ni še bila izgovorjena zadnja' 000 škode Tak°J' ko so Plame" beseda, kajti Francija prigo- ni švignili v zrak m se je iz v A r.. varja, naj bi se zadeva zmanj- Poslopja valil gost dim, so bila V Angliji so pa razmere po- ^ mornarice predložila H_ tudi poleg stoječa poslopja v ~ V- da o^oža italijansko-albanski i , ■ • r - ' sreča se je pa obrnila. >an-| M je bi, gfel .en 2? nQ letenje.. Pri zadnja zr tonei so ga prisilili da je za-! bra mh. na Balkan Ije zadela ta srečk, g, , pustil postajanke okrog Hang- _' __jbitok 200,000 ie ju čova .katero mesto bo kmalu padlo v roke boljševiškim četam. V Šanghaju vlada veliko vznemirjenje med tujci, ko1 pott so Minas; polnoma drugačne, tako pravi novinar. Liberalna stranka, ki je dolgo časa gospodovala po deželi, je izginila, na njeno mesto "je prišla konservativna. S to stranko je prišla aristokracija v sedlo. Novinar pa pristavlja, da se ne sme podcenjevati moči delavske stranke v Angliji. Ker je pa ta novinar protidelavskega kova, de- DEERING ZAPUSTIL $100,-OOO BOLNIŠNICI. Miami, Fla. — Charles Deer-ing ,bivši predsednik International Harvester Co. v Chica-j lovanje delavske "stranke ne gi, ki je nedavno tukaj umrl,j odobruje in ji očita, da hujska je zapustil premoženje vredno proti Ameriki, do 10 milijonov dolarjev. V j svoji oporoki se je tudi spomnil bolnišnic .umetnosti in šol, v katere namene je volil vsoto ?1,582,000. Največ od tega de- narja je volil bolnišnici v Mia- ~ Vse J mi, namreč .$100,000. Pozabili?0? /as*stov?ko zastavo — tudi ni rta služinčad, ki je pri| all1.n0Cef'. drugače si ob družini. Vsak uslužbenec ali kr"h; Itahjai;sk! diktator Mus-uslužbenka, ki je v službi pri, f l™ vefno hu?e Pritiska sv°i družini že dve leti, dobi $500 ;l fasist?vskl Vliak' Sedaj ^ iz" gi. Torai, še vedno obstoja u-panje, da se po Coolidgeu predlagana konferenca mogoče le še bo vršila. -o- V CHICAGI JE GRMELO IN SE BLISKALO. Chicago, 111. — V sredo jutro je v nekaterih delih našega velikega mesta, grom prebudil; nevarnosti. Združenim gasilcem, katerim- so prišli na pomoč tudi iz Chicage, se je pa posrečilo z napornim delom ogenj lokalizirati, ki je uničil le poslopje, kjer je iz neznanega vzroka ogenj izbruhnil. -o- POKVARJENA MLADINA. Conneaut, O. — Včeraj je Smrtna kosa. V Kropi je umrl dne 24. jan. ob 7. uri zlatomašnik g. Vari ZOPET NOVA NAREDBA MUSSOLINI J A. mora vsega skupaj je zapustil slom $10,000. -o- po- Ne* odlašaj na jutri, temveč le danes pojdi in agi tiraj za Amer, Slovenca! 'i dal ukaz, da morajo vse pisarne po celej Italiji — male ali velike, nastavljati le uslužbence, ki so fašistovsko navdahnjeni. ljudi iz spanja. Veterani, ki so bilo na tem mestu poročano o videli grozote vojne, so se"ne-| zagonetnem umoru. F. Brown, hote spomnili na tiste čase, ko ko se je vrnil od dela domu, je so slišali grmeti topove. To kar! našel truplo svoje žene in sinjih je pa omenjeno jutro pre-( čka. Umor je bil zagoneten, budilo iz spanja, je pa bil( sprya se je mislilo, da bo ostal pravi grom, kajti tudi bliskalo nepojasnjen. Slučaj pa je prise je — in vse to sredi mese- vedel do tega, da je sum padel ca februarja. na 16 letnega farmarskega Profesor Henry J. Cox, iz dečka, Flyod-a Hewitt-a* ki vremenske opazovalnice pravi, je po triurnem zasliševanju da ni treba misliti, da sedaj, ko je začelo grmeti in se bliskati, so tukaj znaki spomladi in ne bo več zime. Je še mogoče, da bomo drugi mesec porabili tisto tono premoga, ki smo jo prihranili tekom mile zime. priznal, da je on izvršil umor — ker se mu žena Browna, ni hotela podati, katero je napadel s slabimi nameni. Sinčka nesrečne ženske, ki je bila stara 27 let, je ubil zato, da bi ga ne bil izdal. Sinček je bil star pet let. ko se Je'sk0 kočo moral Sun umakniti iz Hang-- , . . „ cast kralju Aleksandru I cova, kjer se je utrdil, z namenom, da odbije napad in u-stavi prodiranje boljševiških čet. Kretanje vlakov na _ progi Hangčov-Šanghaj je ustavljeno. Poročilo tudi pravi, da se je! dosegel sporazum med zunanjim kantonskim ministrom in angleškim zastopnikom, ki pa še ni podpisan, ker pričakujejo tozadevnega dovoljenja od angleške vlade. V Šanghaju se je ponovno ;Tomaž. Pogreb se je vršil dne izkrcalo večje število angle-126. jan. ob 10. dopoldne. — V ških vojakov. To je nekoliko Sestranski vasi nad Skofjo Lo-pomirilo • inozemce, ne ve se;ko -le umrla vzorna krščanska pa kaj bo prinesla bližnja bo-,matl H- Demšar. Že delj časa dočnost, kajti cilj kantonskih ,m bila prav pri zdravju, in ko čet je Šanghaj. |-ie Pritisnila pred nekaj dnevi _0__.težka bolezen, se je videlo, da MUSSOLINI IN STRESE- |ne bo več vstala. Zelo težke MANN V TAJNI KON - križe je nalagal Gospod na nje-FERENCI. |na ramena, a vse je prenašala Berlin, Nemčija. — Nemški vdana v voljo božjo. Njeno po-zunanji minister Gustav Stre- božnost, ki se je posebno po-semann, ki se nahaja na po-kazala v krščanski odgoji o-čitnicah v San Remo v Italiji, trok, so vsi poznali in globoko se je sestal z italijanskim dik- cenili. Dva sinova sta vstopila tatorjem Mussolinijem, s ka- v jezuitski red, Janko, ki je bil Din. Ur. < bil na srečko že p« ; zabil, zalo je bil te dni ga obvestili, da je zadel "M)0 tisoč dinarjev pač zel > 10 ietno iznenaden. Uradnik i« igral v razredni loteriji prvi''- v svojem življenju. K nakupu srečke so ga pregovorili s težko muko Nov "Aleksandrov dom." Društvo planincev v Bosni in Hercegovini je sprejelo rešitev jkabinetne pisarne kralja Ale- . . . „.. j. .ksandra I. od 27. dec. 1926, s prihaiajo poročila o prodira-' . 1 . / ' , .. „ . ,. katero se je dovolilo društvu, niu kantonskih cet proti seve-i ... . .. „ j • i imenuje svojo novo planm- ru. Zlasti se sedai, ko se je J „ pod Trebevicem naj - - , ... - Al !nJe^OV! tovariši. Kupil je srec- . , , __ , "i ko od nekega zagrebškega a- ksandrov dom. — V domu se , o-enta K nahaja deset postelj, katerih i • , ; , .... . . 'Subotici. se lahko poslužujejo vsi člani, j ki so v Zvezi včlanjeni. Dom, j -0 i ki ima 14 sob, bo popolnoma opremljen tekom letošnjega poletja. K slavnostni otvoritvi, ki bo letos poleti, bodo pozvani vsi zvezni člani. ki je prodajal srečke v Poročil se je terim je tajno konferiral skoro dve uri. — Austin, Tex. — 25. febr. bo tukaj obešen G. J. Hassell, ki je obdolžen umora trinajstih oseb. nekaj časa dušni pastir v Dolenji vasi pri Ribnici, in Anton, ki bo v nekaj letih posvečen v duhovnika. — Dne 22. jan.-je umrl v Velikih Laščah po vsej okolici dobro znani mesar in posestnik Ivan Hočevar, po do- v Trbovljah g. Rihard Kmet, posestnikov sin iz Ojstrega, z Julijano Stopar, zasebnico iz Trbovelj. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljate v bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poši- ljali po teh-le cenah: 500 Din _ $ 9.45 1,000 Din $ 18.60 5 2,500 Din ..$ 46.25 -J 5,000 Din „ 92.00 i 10,000 Din_____ -----$183.00 T"! 100 Ur____ „ 5.20 -Tj 2ftn lif ____$10.10 500 lir____ _____$24.25 1 1000 lir ____________ $47.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vraču- Zaradi nestalnosti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. - Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČESARtf j 453 W. 42nd ST., NEW YORK. N. Y. L 2 "AMERIKANSKI SLOVENEC* Petek, 18. februarja 1927 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski Ust S Ameriki. „ Ustanovljen lets 1S9L Izh»»i vsak dan raz on nedelj, pgo-deljkov ifi dnevov po praznikih« Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave! 1849 W. 22nd St., Chicago, IJL Telefon; Canal 0098, Naročnina i Za Za celo leto pol leta 45.00 . 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto __ _ 6.00 Za pol leta__3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issned dajly, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0098, E- . J j AiSlSi Subscriptions: For one year____$5.00 For half a year--2.50 Chicago, Canada snd Europe: For one year___ 6.00 For half a year------3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo fitevilko v tednu je čas do četrtka dopoldn«.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točah, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Komu bomo sledili, aii našim voditeljem duhovnikom, ali rdečim in liberalnim salobardam? drugi? Bili so duhovniki. Kje bi bil naš slovenski narod danes, da ni imel tako velikih mož? Tako v stari domovini. x In v Ameriki? Pojdimo v duhu nazaj v pionirske čase ameriških Slovencev. Kaj najdemo tukaj ? Isto kot doma. JHihovnik se je odpravil za svojimi ljudmi kot dobri pastir v tujino. Pokojni Msgr. Buh je ohranil in dal narodu prvi slovenski list, in to je naš list Amer. Slovenec. Obiskaval je rojake po zapuščenih naselbinah, jim dajal prilike za spoved in prejemanje sv. zakramentov. Zraven jih je budil v narodnem in verskem duhu. Dajal jim je pobudo za ustanavljanje slovenskih župnij in šol itd. Naši prvi misijonarji so videli veliko potrebo slovenskega ljudstva .v Ameriki, kateremu je manjkalo lastnih dušnih pastirjev, ki bi oznanjali božjo besedo v lastnem jeziku, mu vzgajali deco itd. Kaj so storili naši prvi misijonarji v tem oziru? Odpravili so se domov, tam pridobili slovenske mladeniče dijake, da so odšli*v Ameriko in se tu posvetili duhov-skemu stanu. To so delali naši prvi misijonarji povečini na lastne stroške, samo da so narodu preskrbeli lastnih slovenskih duhovnikov. Kakor doma, tako je delal požrtvovalno za svoj narod tudi slovenski duhovnik v Ameriki med Slovenci. Starejši Slovenci sami najbolj vedo, kolike žrtve so prenašali slovenski duhovniki, ko so ustanavljali slovenske župnije. In tudi tukaj se kažejo najlepši sadovi tega trdega dela za narod. Kjer zgodovini ameriških Slovencev najžalostnejše poglavje, ki jim otrok. Jože je bil od mladega ga ne more slovenski narod nikdar odpustiti. Prav tako, kakor slovenski liberalci, neprestano blufajo slovenski narod slovenski socialisti. Ti so zapisali na svoj prapor parolo, da so "delavski prijatelji." V resnici pa so le prijatelji svojih lastnih žepov in lastnih koristi. Slovenski socialisti lomijo kopja že nad 20 let proti katoliškim Slovencem samo zato, ker jim je silno na poti vera slovenskega delavca v Ameriki. Njihovo časopisje je polno samega ščuvanja in sovraštva do katoliške vere, cerkve in duhovščine. Slovenski duhovnik, dasi jim brat po krvi, jim leži bolj v želodcu kot pa največji pocestni tolovaj. Socialisti neprestano vpijejo v svet, da se borijo za delavske interese, a tega je bore malo opaziti v njihovih publikacijah. Pa bodimo pravični, to kar imajo v svojem programu v korist delovnega ljudstva, nimamo nič proti. Ampak kaj jim je na poti vera slovenskega delavca? Za koliko bo bol ji delavec če zavrže svojo vero? Ali tisti, ki so zavrgli vero, vlečejo po tovarnah ali uradih večje plače kot oni, ki so vero o-hranili in žive po veri? Ne, skušnje uče, da tisti, ki so zavrgli vero, mnogo težje prenašajo težave življenja kot oni, ki jo niso. Med Slovenci v Ameriki je opažati med onimi, ki so zavrgli vero in žive po načelih brezverskega socializma, najžalostnejše družabne pojave. Razbite družine, družinske de-zertacije in celo samomori niso zadnje čase nič nenavadnega v krogu naših brezverskih "naprednjakov." Vzeli ste delavcu vero in z njo ste mu vzeli vso moralo in moč potrpežljivosti Slovenski duhovniki in slovenski narod. ' * Zgodovina slovenskega naroda je zgodovina trpljenja in robstva. Odkar zavzemajo Slovenci svoje mesto med narodi sveta, so preganjani in zatirani na vse mogoče načine. Svet pozna večje in številnejše narode, pa so zginili s površja življenja v pozabnost. Slovenci so majhen narod, a žilav kot malokateri. Vekovi življenja mu niso bili nikdar naklonjeni. Mogotci, ki so se zbirali pri zelenih mi^ah, tega malega naroda niso nikdar poznali. Nikdar mu niso delili usmiljenja — nikdar dobrot. Vendar kljub vsej slovenski skromnosti slovenska zgodo vina ni brez zanimivosti in pomena. Kaže nam jasno in od krito, kako je slovensko ljudstvo, ki je bilo skozi cele veke preganjano, zatirano in zaničevano, kako je to ljudstvo vse to trpljenje prenašalo in preživelo, kako je trpelo in delalo za svoj obstanek, da se je ohranilo na svoji lepi slovenski zemlji. "Od nekdaj stanuje tukaj moj rod, — če ve kdo za druz'ga, pove naj od kod ..." — Tako je pel pred več kot sto O poštenosti in iskrenosti naših socialistov pa sploh govo imajo slovenske župnije in farne šole, tam se bo najdalje o-jrjti ne moremo, odkar so slovenski socialisti tako nesramno in j nič pohabljena. Francika j hranil slovenski jezik in slovenska narodnost. I grdo potegnili narod za nos. Milijonski fond, v katerega so I spoštovane družine Josii Poleg vsega, kako krasno so napredovale tiste naselbine,1 nabrali okrog 60 tisočakov, tudi s pomočjo liberalne reklame, (France v dr. sv. Jožefa in Tone je ravno prestopil iz mladinskega oddelka^ odrasli, žena je pa tudi v društvu sv. Ane, tedaj smo jima priredili zares krasni pogreb. Rajni je bil teden poprej v Puebli po opravkih ter je sprejel sv. zakramente. Seveda se je vse trudilo omiliti po mogočnosti njih pretresljivo gorje. Naj mili Bog pridene, kar je nam nemogoče. Še nekaj. Mr. Josip Šuštar, 2131 Routt, veljak naše naselbine, se je ponesrečil in zlomil nogo pod kolenom. Poulična kara je treščila v truck, na katerem se je peljal. Ker je že dalj časa bolan na cukrovi bolezni, se bo zdravil bolj časno. Franc k a Ž ni d aršič, stara, je tudi povožena Voznik, ki jo je zadel menda precej na pit bilo po nerodnosti. Upamo, da se dekle pozdiavi in da ne bo hči in stanu jočih po- 18 let 00 Park Street. Videti je, da se kmalu pozdravi. V St. Mary's Hospital se tudi povoljno zdravi po nevarni o-peraeiji Mrs. Mary Skubic. so- Narcrd, pred teboj stojijo slovenski liberalci, socialisti in prog:-, slovenski duhovniki. Vsak s svojim rekordom in svojo zgodo- iSpruc Mr. Math St reet. Sk inc. »03 leti naš slavni pesnik Vodnik, ki je bil slovenski duhovnik. Teh .strij i se je pojavil liberalizem najboli okrog leta 1848. misli je bil Vodnik, da Slovenec ni priseljenec, temveč je živel j Liberalizem je največji zaveznik kapitalizma. Takoj, ko že od nekdaj na svoji zemlji, jo obdelaval in užival njen sad. So prodrli liberalni nazori na gospodarsko polje, je začelo rev-Zgodovina seveda tudi pripoveduje, da so se Slovenci začeli no ljudstvo silno propadati. Svetovni trg so začeli svobodomi-šele v šestem stoletju naseljavati v kraje, kjer sedaj žive. Naj selni kapitalisti urejevati po liberalnih načelih. Začela se je bo resnica o tem že to ali ono, resnica pa je, da je bil mali na- silna konkurenca. Kapitalisti so izžemali delavce na najne-rod zatiran in preganjan, odkar obstoji. S severa so ga tlačili usmiljenejši način, samo da so mogli svoje produkte ceneje in izkoriščevali Germani, z vzhoda so pritiskali Obri in Huni, z juga krvoločni Turki. Notri do konca 18. stoletja je ta mali narod tvoril obrambeni zid proti krvoločnim Turkom ter tako ščitil zapad, da se je svobodno in prosto razvijal na polju civilizacije in kulture. Zapadni narodi so živeli v miru na račun Hrvatov in Slovencev. Jugoslovani pa so plačevali ceho s svojo krvjo in življenji za turške pustolovščine, ki so jih uganjali po jugoslovanskih pokrajinah. In tako tečejo stoletja in stoletja samega trpljenja in suženjstva, ki ga je prenašal naš mali slovenski narod. In koga najdemo med slovenskim ljudstvom v časih najhujšega narodnega preganjanja od te ali one strani? Povečini same duhovnike, ki so bili sinovi naroda samega, z njim in za njega živeli in za njega umirali. Slovenski duhovnik je bil, ki je dal narodu prvo pisano knjigo, duhovnik mu je dal prvo tiskano besedo in prvi časopis. Duhovniki so učili narod in mu dajali izobrazbo. Duhovniki, ki so se šolali v tujini, so domov prinašali bogate zaklade znanja in isto širili z besedo in tiskom med narod. Kje je bilo do zadnjih novejših časov lajištvo? Ob vsaki priliki se je v večini, z malimi častnimi izjemami, prodajalo brezvestno tujcem. Lajištvo je bilo za časa Avstrije v pretežni večini germanofilsko. Poglejmo samo v slovenska' mesta, prodajati in konkurirati z drugim. Razkosovanje. človeške družbe je čudovito naraščalo. Saj liberalstvo ni prav za prav nič drugega nego razrušitev vseh mej, katere zahteva človeška narava za vsakega posameznika in družbo. Liberalstvo trga vezi, ki drže človeka z Bogom, ruši pa tudi tiste vezi, ki držiio človeka s človekom. Ljudje niso po njegovem nazoru več bratje med seboj. Vsak naj gleda zase, pridobiva kot ve in zna in »e klanja načelu sebičnosti. Kratko, liberalstvo je sebično individualstvo. / Polagoma so prišli nauki svobodomiselstva tudi na malo slovensko polje po dijakih, ki so se nalezli liberalnega duha na Dunaju, Pragi in drugje, kjer so študirali na visokih šolah. Ko so ti dijaki dovršili svoje šole kot pravniki, zdravniki itd., so kajpada, ko so se vračali na domača tla, začeli širiti ideje liberalizma in jih vsiljevati drugim. Kakor se vsaki novota-riji pridruži vedno kak pristaš, tako je tudi liberalizem naredil svoje gnezdo med malim meščanskim delom slovenskega naroda. Med podeželsko ljudstvo ni pa nikdar mogel, ker temelj prave slovenske narodne zavednosti ni po mestih, marveč na kmetih. Liberalizem je pa trčil tudi s cerkvijo in verskimi nazori. Angleški in francoski liberalci so začeli uvajati svoje liberalne nazore tudi v družabno življenje. Kakor so dali svobodo libe-kako je bilo v tem oziru. V mestih je bilo ljudstvo bolj izobra-1 ralnim nazorom na gospodarskem polju, tako so jih.dali tudi ženo kot deželsko. Poglejmo v Ljubljano pred vojno, kako v družinskem življenju. Razglašati'so začeli prosto ljubezen, je rado vse čebljalo nemško. Poglejmo v Trst pred vojno, vse I razporoko itd. Liberalizem je napovedal boj krščanski disci-je čebljalo italijansko. Ali ni to znamenje., da slovensko me- plini v družini. Liberalni bogataši, ki so se v svojih pohotno-ščanstvo je bilo vedno najslabši steber Slovenstva? In med j stih naveličali svojih žena, so iste zametavali in začeli sklepati meščanstvom se je širil liberalizem, za njim socializem itd., zveze z drugimi. Nauke cerkve so prezirali in celo potom za- vino. Dokazano je, da liberalci in socialisti so te samo slepili in vlekli za nos. Delali so za svoje koristi kadar je neslo, drugače te ne vidijo nikdar. Slovenski duhovniki so po naših naselbinah izvršili ogromna dela. Pozidali so nam lepe cerkve in šole. Vzgojili so nam v veri naših očetov in mater nov rod, na katerega mora bil; vsak pravi Slovenec ponosen. Ohranili so slovenski družini v Ameriki tisto nerazrušljivo podlago in vez, ki jo ne razruši noben vihar življenja, pa naj prihrumi odkjerkoli. Ameriška Slovenija se ima zahvaliti za vse. kar se je dobrega storilo za slovenski jezik in za slovensko kulture v Ameriki svoji delavni duhovščini. Kakor doma za morjem, tako tu v novi domovini je bil Slovencu vedno najboljši in naj zveste j ši prijatelj njegov slovenski duhovnik. Zato, kdor je pameten in zna trezno s svojim zdravim razumom misliti, ta bo sledil svojim zvestim voditeljem, dušnim pastirjem. Kdor pa je od časa do časa rad potegnjen za nos, ta pa naj se obrne na naslov slovenskih liberalcev in socialistov v Ameriki. Slednji so v tem strokovnjaki da le kaj —John Jerich. Mala Jennie \T iie K Miši lit- ri 1, Ur. pr ismas. i eej dobro apendicitis. 1 " . Luka da, Colo., jt. Hospital, kj rezati 110 IJol mai Mii .lir« o s>< )d k mi mi olen«i C. RAZNE VESTI iZ BUR GETTSTOWNA. Dne št v a sv. pravili Zlasti še slovenski liberalci in socialisti so bili v narodnem oziru najbolj korumpiran element, narodnost in slovenski jezik so ti prodajali kar za knofe. Ti očitki res niso mili in sladki, a slovenski liberalci in socialisti so jih primorani vedno utakniti v svoj korumpiran žep. Ne tako med podeželskim prebivalstvom. Tukaj med kmeti so ostale zdrave in neokužene korenine Slovenstva. Od tukaj so poganjale vedno nove korenike in dajale Slovenstvu novega življenja — nove krvi. In kdo ga je gojil? Slovenski duhovniki, ki so kmečki narod vzgajali v stanovitnosti, učili ga ljubiti svojo zemljo, svoj jezik in svoj narod. S tem, da so temu narodu dajali živo vero v Boga in njegove večnoveljavne zapovedi, so dajali narodu 0110 kreposfno moč, ki ga je vzdržala pri tisti živi slovenski zavednosti, ki ni nikdar klonila, ne pred turškim handžarom, ne pred germanskimi bajoneti. Ne tako med omahljivimi brezverci, liberalci in socialisti. Tam ni te stanovitnost. Za časa Avstrije so klečali pred vsakim avstrijskim škricem, danes pa bi prodali Slovenijo za krožnik leče, če bi jo mogli. Kakor za turških časov, za časa germanskega robstva, tako vidimo tudi v sedanjih dneh, kdo vodi doma ljudstvo, kdo se neustrašeno postavlja v boj za narodove pravice in narodno samostojnost. To so zopet slovenski duhovniki. Dr. Korošec, eden najspretnejših jugoslovanskih državnikov, je duhovnik, ki vodi slovenski narod skozi sedanje korumpirane čase, kakor veliki Mojzes svoje Izraelce. Vsi slovenski voditelji, ki so bili najbolj zvesti narodu y vseh preizkušnjah, so bili duhovniki. Kdo je bil veliki, nepozabni Krek, Slomšek, Mahnič in številni konodajnih zbornic so cerkvi napovedali boj, začenjali so kulturne boje itd. Preganjali so cerkev in njeno duhovščino, vse zgolj radi tega, ker jim je katoliška cerkev bila na potu, ker jih je svarila s svojimi božjimi nauki, da so liberalci na napačni poti, ter da njih politika vodi človeško družbo v gotov pa-ganizem in v gotov prepad. Liberalizem ni spoštoval pravice, ni upošteval svojega bližnjega, temveč postavljal je vedno le samega sebe na altar, sebe častil, druge preziral in poniževal. Kot tak je naredil in povzročil tudi pgromno škodo slovenskemu narodu. Zanesel je v njegove vrste mlačnjaštvo. Obenem so se med liberalci vedno našli najbolj korumpirani elementi, ki so na eni strani vpili na vso moč, "kako za narod delajo, na drugi strani so pa narod izdajali na debelo. V Ameriki med Slovenci je sejal liberalne-nazore Saksar s svojim švigašvagarskim listom. Kdor hoče vedeti, kaj je liberalizem, naj samo dobro ogleda ta list, pa dobi v njem popolno sliko liberalnih nazorov, ki so vse in nič. « Ta švigašvagarski list se je hlinil in lizal vsem, vsem strankam se je udinjaval, čez noč pa spreminjal politično barvo kot pravi kameleon. Vedno je bil tam, kjer je neslo. Kjer ni neslo, tam se slovenski liberalci s Cortlandta niso nikdar pojavili. Napadali so po vrsti vse delavne in agilne slovenske duhovnike. Med narod so širili s svojim listom prve vrste mlačnjaštvo in s tem gradili teren socializmu in komunizmu. V hinavščini pa slovenskih liberalcev v Ameriki ne bita niti sam Belcebub. Trkajo se, kakor da so najavečji poštenjaki, v resnici so pa narod potegnili za nos že pri več narodnih akcijah, ki so jih vodili. Zgodovina Zavetišča pa je menda v VESTI IZ SLOVENSKE METROPOLE NA Z^APADU. Pueblo, Colo. Vedno slišfmo pregovor "Everybody's business is nobody's business." Vsi smo čakali in želeli, kedaj bomo imeli kako veselico, pa od nikoder nič. Tako ne bo nič. Porodila se je stvarca, ki ni "everybody" (vsak). Samo 15 jih bo notri, ali taka kolesa, ki se vrtijo. Organizacijo smo krstili "Social Activity." Imena ne bomo še objavili, ker se morajo prej pokazati, da so taka kolesa, ki se vrtijo in vedo, zakaj se vrtijo. Seveda bodo delovali po nasvetu cerkvenega odbora, ki je letos 14 mož močan, tedaj to bo njih Advisory board. Zaspancev se bojimo. 20. febr. bo prva pesem tega odbora. Mladi sami so pri seji povdarjali, naj priredi kaj takega, da. bo ugajalo ravno tako starejšim, kakor mladini. So djali: Naši stari postajajo preveč plesnivi in sitni, če nimajo kaj razvedrila; naš narod je rad vesel in kedar ni vesel, je še sam nase jezen. Kako so jo zadeli se mora pokazati v nedeljo zvečer, 20. febr. v šolski dvorani na Eiler vrtu. Zabavno bo v smislu in duhu naših rojakov, strogo Parish party, domača veselica v polni meri. Še pri plesu se bo u-poštevala starejša korenina.— Jerman-Šustar orkester bo o-greval tudi utrujene, da se bo- do vrstili z gibčnimi nogami bistre mladine. Mladi svet hoče ustreči starejšim, in tako "Social Activity" hoče prirejati veselice tudi nadalje. Seveda hočemo vplesti v prijetni venec te veselice tudi kino, tombolo, petje, šaliivo predstavo, dobri prigrizek in bogve kaj še. Odbor je iznajdljiv. Začne se ob pol osmih in bo trajal dokler poželijo vese-_j_ la srca. Vstopnica vsebuje tudi mestu lepo nagrado, ki se bo podelila. Opravičena želja rodoljubov Tomšiču, ki je veliko je tudi, da se naši mladi med seboj bolj spoznajo, ^e medsebojno spoštujejo in kar je treba, s svojimi zaljubijo in slednjič zaročijo; priložnost ima svojo moč. Poročati moramo tudi žalosten dogodek. Jožeta Šteblaj in njegovega 161etnega sina Toneta smo izročili materi zemlji. Mr. Šteblaj, doma iz Želim-lja, je odšel $red 6 leti v hribe, Victor, da bi si hitreje kaj pridobil za svojo precejšno fami-lijo. Imel je v najemu (lease) del Portland rudnika, kjer mu je šlo vse povoljno. 5. februarja je šel na svoje delo s sinom in tam jih je zasulo. Starejši sin ju je šel klicat za večerjo ter našel nesrečneža. Oče se je o-glasil, pa ko so dokopavali, se je porušila velika teža nanj ter ga takoj usmrtila. Rajni zapušča njemu enako skrbno vdovo, Ciljo, rojena Kralj, doma iz Dobrega polja, in pa še šestero Burgettstown, Pa. 5. iL-br. smo t ia ii d ru-Antona Pad. si. na-veselico 11 igro v prid društv.eue blagajne, kajti« hil.i je že zelo šibka. Po ti j veselici je pa pridobila okrog £60.00, kar je hvalevredno pri sedanjih slabih delavskih razmerah. V prvi vrsti gre hvala Dram. j klubu iz Canonsburgha. Prav lepa hvala igralcem Blažu, K 1-terci in Urški, ki so nam predstavljali igro *Fajfico tobaka in skodelico kave.1" Igra je bila smešna. Deklamirakt je pa v prav lepi slovenščini Miss -Josephine Pleskovič. Prav lepo je tudi pela Miss Rose Žigon solo-spev "Kje dom je moj?" Igralci so svoje vloge prav dobro pogodili in privabili mnogo smeha od občinstva, ki je bilo z igro jako zadovoljno. — Mora se pa tudi to vpoštevati, da ni pripravnih kulis in tudi prostor nepripraven za igre. — Kulise že niso bile v rabi štiri leta. V imenu društva se na prisrčno zah valju Prav lepa hvala tudi Mr pom pri zastorju in mnogo svo časa žrtvoval, pa tudi denar, da je prireditev lepo uspela in se je nekoliko nabralo v blagajno. Hvala vsem Slovencem in Slovenkam v Burgettstownu, ki so nas posetili ta večer, tako tudi onim iz Canonsburgha. Tudi mi se bomo odzvali ko nas boste vabili na vaše prireditve. Posebnih novic v naši naselbini ni. Z delom gre silno počasi. Jame slabo obratujejo. Bližamo se 1. aprilu, to je čas, ko poteče pogodba med premo-garji in operatorji. — Upanje imamo dobro v bodočnost, slabo bo pa samo prišlo kakor vselej. Pozdrav vsem čitateljem Am. Slovenca! - Štefan Jenko. (Dalje na 4. strani,) -o- Amerikanski Slovenec je naš zaščitnik proti brezverstvu, je naš besednik in naš glasnik, zato agitirajmo zanjl tem iem. , M. igal lega "AMERIKANSKI SLOVENEC* Nova turška vlada je dala dovoljenje ekspediciji britanskega muzeja za kopanje v o-srčju Carigrada, kjer je baje zakopan umetniški zaklad izza časa cesarja Konstantina. Eks-pedicija ima nalogo izkopati velikanski hipodrom, v katerem so se vršile divje konjske dirke v starih časih. Dirke, kakršnih se v sedanjem času več ne vidi drugje, kakor na kak-šii h starih slikah iz rimljanske dobe. Znanstveniki so trdno prepričani, ko bodo izkopavali hipodrom, bodo naleteli na razne znamenite stvari, kakršnih starinoslovci do danes še niso videli, za katere se bo gotovo zanimal ves svet. Konštantinopel — Carigrad, je postal glavno mesto rimskega cesarstva, ko je prišel do moči cesar Konstantin in ko je mesto Rim bilo preveč izpostavljeno napadom barbarom, ki so prihajali s severa in nadlegovali Rimljane. Veliko vzhodno mesto je bilo glavno mesto krščanskega imperija do leta 1450, nakar je pa padlo v roke muhamedan-cev. Kaj se je potem dogajalo v tem mestu, je nemogoče popisati. Lesk in blesk ter velikanske prireditve — pojedine in orgije. Hipodrom je bil v osrčju starodavnega mesta. Tukaj je bilo, ko so se vršile dirke z dvo-kolnicami, v katere je bilo navadno vpreženih po dva para konj. Dirkači se niso menili za nevarnost, v katero so se podajali, njih edina misel je bila, ko so drvili okrog ob navzočnosti samega cesarja in višjih državnikov ter ogromnega števila ljudstva — venec -^mage. Za časa cesarja Konstantina so tukaj začeli razširjati katoliško vero. V hipodromu v Kon-štantinopolu je bilo le majhno število kristijanov umorjenih in še oddaleč se ne more primerjati morenju v rimskem cirkusu. A vendar je bilo tudi tukaj veliko krvi prelite, da se je zadostilo zahtevam krvoločnežev, ki so sedeli na varnem in pasli oči nad mučenjem nedolžnih žrtev. Hip'odrom se nahaja, kakor že omenjeno, v sredini mesta, na kraju, katerega Turki imenujejo Atmeidan. Zgrajen je bil po modelu znamenitega cirkusa Maximus v Rimu. Ker je bil hrib na potu, ko so začeli z delom, je bilo najprvo potreba s hriba napraviti dolino. V sedanjem času bi tako delo stalo veliko denarja, takrat so pa sužnji to delo opravili z malimi stroški. Severni del hipodroma je predstavljal palačo, imenovano Kathisma, v kateri je bil prostor za cesarja in spremstvo, ko je bil pričujoč' pri igrah. Hipodrom je bil 400 jar-dov dolg, v katerem je bilo prostora za 200,000 ljudi. V hipodromu je veliko kipov, ki so velikanske umetniške vrednosti. Tam se nahajata dva obeliska iz petnajstega stoletja pr. Kr., katera je spravil v Carigrad cesar Teodosius. Neprecenljive vrednosti je kip iz brona, ki predstavlja štiri konje v diru, umetniško delo grškega umetnika Lysippusa. Ta kip, ki je bil kras hipodroma, so pa leta 1205 vzeli Benečani in stoji še danes v veliki katedrali sv. Marka v Benetkah. V hipodromu je pa še veliko takih umetnin, katere sedaj iz-kopuje zgoraj imenovana eks-pedicija, ki se trudi, da bi dobila kar največ mogoče'okraskov, ki so nekoč krasili hipodrom, v katerem je bila udušena revolucija, ki je izbruhnila proti cesarju Justinianu 1. 532 po Kr. rojstvu. Justinian, dasi cesar, je vzel za svojo ženo krasotico iz cirkusa Theodoro. Le malo je manjkalo, da ni bil Justinian umorjen od upornikov. Imel pa je dobrega generala v osebi Belisauriusa, ki je pognal upornike v hipodrom in jih pomoril. 10,000 mož je prišlo takrat ob življenje. Beli-sarius je bil general velikih vojaških zmožnosti v tistem času in so se ga bali sovražniki daleč naokrog. Imel je slabo' opremljeno in malo vojsko, a pomagala mu je zvijača. Včasih se je sam oblekel v beraško obleko in se izdajal NAŠLI KOSE TRUPLA ŽRTVE COFFEY-JA. Ko je W. N. Coffey izpovedal v Platteville, Wis., da je on umoril Mrs. Hattie Hales, katero je poročil nepostavnim potom, je peljal detektive na prostor, kjer je zakopal posa-mezne dele trupla. Slika nam predstavlja prizor ponoči v gozdu, kjir so izkopali ostanke žrtve. Iz širokega sveta. KONFINIRANI FERRERO. Dejstvo je, da se fašistovska Italija ne ozira na nobeno člo-večansko dostojanstvo ne napram tujim, še manj pa seveda za ubogega napram lastnim državljanom. slepca, da je temveč videl in slišal, kar mu je pozneje pomagalo k zmagi. Hipodrom je bil v starih rim-ljanskih časih središče veseljakov in športnega življenja. V hipodromu so se novi vladarji kazali ljudstvu — pa tudi politični izgredi in demonstracije so se odigravale v hipodromu, tako kakor tekme dvokolnic. Dirkači so bili v tistih časih čislani, kakor največji umetniki— ljudski idoli. Eden teh je bil Byzantine, ki je v šestem stoletju priredil zanimive dirke in ga je vse ljudstvo častilo in o-boževalo kakor kakšnega boga. Napravili so mu po smrti krasen spomenik iz brona. Ta spomenik so našli zdaj na pokopališču poleg cerkve sv. Irene v Carigradu — edina katoliška cerkev, katere niso Turki spremenili v mošejo, zato ker so jo rabili že od nekdaj in jo ohranili do danes kot skladišče za staro orožje. V palači bivšega sultana v Carigradu se vidijo tudi danes umetnosti iz starega rimskega časa, ki spominjajo gledavca na pravljice "Arabske noči." Vidi se prestol, za katerim se dvigajo zlata drevesa; umetno narejeni zlati ptiči na vejah, tako umetno narejeni kot bi bili živi; levi iz brona, pa tudi iz zlata, ki stoje poleg prestola, so tako dobro ponarejeni, da jih ni mogoče ločiti od živih. Ker pa je znano, da je še veliko takega zakopano v hipodromu, se je ekspedicija lotila de- Mussolini se očividno drži načela: Za nami potop! In dela to, kar je v prid njemu samemu in njegovemu režimu. I Javljajo iz Rima, da je znani italijanski zgodovinar Gugliel-mo Ferrero, sotrudnik ne le domačih italijanskih, temveč tudi najuglednejših inozemskih revij, prosil za potni list, ki bi njemu in ženi dovolil odhod v Ženevo, kjer je učenjak hotel prirediti niz predavanj o Evropi. Mussolini je Ferrerovo prošnjo zavrnil. Da je pa afront še popolnejši, je istočasno izšel ukaz za strogo nadziranje Fer-rera. Zgodovinarjevo hišo v Florenci straži nič manj ko 15 detektivov, ki od zore do mraka in od mraka do dne vohajo in poizvedujejo, kdo obiskuje Ferrera. Na ta način je Ferrero konfiniran v lastni hiši. Seveda je izzvalo to obnašanje fašizma napram velikemu italijanskemu zgodovinarju v svetu največje ogorčenje, kajti Ferrero je znan kot objektiven znanstvenik, ki zavrača enostranski fanatizem te ali one struje ter motri in presoja življenje po zakonih, ki so fašizmu in njegovim nevednežem Potemkinova vas. POZNALA JIH JE. V neki pariški kavarni je sedela odlična dama. Krog vratu ie imela obešeno dragoceno biserno ovratnico. Iznenada se ovratnica pretrže in vsi biseri se razsujejo po tleh. Okoli sedeči gostje so brž ulju dno priskočili na pomoč, da bi gospej pomagali bisere pobirati. Ta je pa z mirnim nasmeškom ljubeznivo rekla: "Nikar se ne trudite, gospodje, za tako malenkost kot so ti ponarejeni biseri." Kavalirji so ugodili njenim besedam. Ko je pozneje sama bisere zopet zbrala, je u-gotovila, da ji ne manjka niti eden izmed biserov, ki so bili — pristni. VOJNE NE BO VEČ! V Evropi je danes 1 milijon vojakov več kot pred vojno. Pika! LOV NA MOŽA. V angleškem pristanišču Southampton so policijski u-radniki pregledovali potne listine. Neka mlada Američanka je imela zapisano v potnem listu pod naslovom "Namen potovanja": Lov na moža. Urad- , i, . . j . niki so Američanko pobarali, la. O rezultatu bodo gotovo po- . . w . 1 v ,- __ i_________________ kakšen namen pa je ročali, svet. za kar se zanima ves "STUBBY" V MUZEJ U RDEČEGA KRIŽA. pravzaprav to? Ona je pa prav z ameriško ravnodušnostjo odvrnila: "Res je, moža grem iskat. Čemu ne bi smela tega tudi javno povedati?" Uradniki so jo mirno spustili dalje in ji voščili o-bilo sreče na prezanimivem lovu. PASJA ZVESTOBA. V neki londonski predmestni hiši so našli razpadlo truplo neke ženske. Poleg nje je ležal steghjen njej zvesti pes. Na mrtvem truplu so zdravniki zapazili več prask in marog. ' Iz njih so sklepali, da se je v stanovanju zgodil zločin. Na zadnje so pa zapazili na pasjih tacah sledove krvi. Ko je pes vi-^ del, da njegova gospodinja nepremično leži, jo je z lizanjem in praskanjem skušal zbuditi. Ker se živali to ni posrečilo, je še ona poginila. -o- POPOLN SOLNČNI MRK. Letos, 29. junija bo popoln solnčni mrk, ki ga pa bodo videli izmed evropskih narodov samo Angleži. Ta mrk bo nudil redko priliko za opazovanje tako zvane solnčne krone. Angleški zvezdoslovci in drugi u-čenjaki se že sedaj pripravljajo na opazovanje solnčnega mrka. Popolnega solnčnega mrka v Angliji niso videli že 200 let. V začetku 18. stoletja sta šata. nastala dva popolna solnčna | mrka in sicer 1. 1715 in 1724. Od tega časa so videli v Angli- njih glavicah. Če ne verjamete, da je to res, pa poglejte v zadnjo številko "Telephone and Telegraph Journal," ki izhaja v Jeruzalemu. -o- STRAŠEN JEZIK. V Južni Ameriki se nahajajo rodovi Indijancev, katerih jezik tudi najspretnejšim raziskovalcem beli glave. Večkrat je popolnoma nemogoče rešiti ugankam podobno govorico. — Posebno se v tem odlikujejo Indijanci rodu Lengua. Tako na pr. pomeni pri njih beseda "osemnajst" "sohog-emerwak-thla - mokeminik - anthanthla-ma." Dobesedno bi se to reklo: "Vzemi obe roki, eno nogo, k temu pa prištej tri." To zmedeno seštevanje prstov na rokah in nogi da, ako prišteješ tri, 18. Kako se rjravi 100 ali 1000, raje ne bomo poskušali dokazati. Tudi druge besede je le po o-vinkih mogoče dognati. Sirovo maslo se pravi "waitkyar a-mankuklingininikikpithmuk."-Po naše bi se temu reklo: "Maščoba soka kravjega vimena." To je še dobro, da tam še ne poznajo umetnega masla, margarine. Ako bi hoteli to besedo izraziti in povedati, odkod izvira, bi bilo treba dveh ali treh vrstic. DEŽELA STOLETNIH CEV. STAR- Sibirija je dežela, ki je znana po svojem suhem mrazu.— Tam dosegajo ljudje visoko starost kakor nikjer v Evropi. Število stoletnikov, moških kakor ženskih, je zelo visoko. V Sibiriji se ženijo celo stoletni starci in nič posebnega ni, ako tudi v tej visoki starosti dobe potomce. Vsi ti Metuzalemi opravljajo težka dela. Uživajo tudi alkoholne pijače in kade. Poapnenje žil jih redko doleti. Naduhe ne poznajo, čuti so jim ostri, sluh in vid le malo ope- "Stubby," ki je bil v svetovni vojni z ameriško ekspedici-jo v Franciji in nedavno poginil, so ga nagačili, kakor nam ga predstavlja slika, in postavili v muzej Rdečega križa v Wash-ingtonu. "Stubby" je bil priča štirih najhujših spopadov, bil je tudi ranjen. Vojaki so ga litpešno porabili pri svojih operacijah na fronti, za kar je bil večkrat odlikovan. -o--ji samo delne solnčne mrke. — CESARICA ŽITA — OBSO- (Oba popolna mrka 1. 1715 in JENA. 11724 so angleški zvezdoslovci Pariško sodišče je pred par znanstveno proučili. Angleški dnevi razsodilo neko pravdo v listi priobčujejo že sedaj ob-škodo bivši avstrijski cesarici širne članke o zvezdoslovstvu, Žiti. Ta je namreč tožila dra- da opozore javnost na bližajo-guljarja Bienenfelda, da si je či se popolni solnčni mrk. sleparskim potom prilastil dra- l -o- - gulje iz nekdanje cesarske kro- I UBOGE TELEFONISTKE. ne. Bienenfeld je že enkrat do- j Pri nas zadostuje, da znajo kazal, da je dragulje Habsbur- gospodične v te^fonskih cen-žanov pošteno plačal. In tudi tralah le po en jezik, kvečjemu zdaj je sodnik priznal dragu- dva. V Palestini je pa precej ljarjevo poštenost in je obsodil drugače. Glavni ravnatelj pošt gospo Žito von Habsburg na ne sprejme nobene telefonistke plačilo sodnih stroškov in od- v službo, če ne zna tehle jezi-škodnine tvrdki Bienenfeld. jkov: angleško, grško, hebrej- -o— sko, nemško, rumunsko, fran- V mesecu katoliškega tiska cosko, špansko, italijansko, ru-mqramo vsi na delo za katoli- sko, armensko in arabsko. — ški list Araer. Slovenec 1 J Pravcati Babilon mora biti v TRAGEDIJA RODBINE. V Berlinu se je odigrala te dni strašna rodbinska tragedija. Pisar Henrik Jansen, težko bolan na vnetju pljuč, je čutil* da se bliža njegova zadnja ura in je poklical k sebi svojo hčerko Katarino, ki jo je nad vse na svetu ljubil. Ko jo je objel, je naenkrat zgrabil nož in ga zasadil dekletu večkrat divje v prsi, nato pa še sebi v srce, kričeč: Ne morem pustiti svojega otroka samega na svetu, brez vsakega varstva! — Mati, ki je bila priča tega strašnega prizora je omedlela in zblaznela. -o- \ NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na upravo lista. Kanada. Piše :Rev. A. Mlinar, Hod geville, Sask., Canada. (Dalje.) Zopet je čas odgovoriti na razna pisma. Vendar kje pričeti? Menda je rojstni kraj važen in svet kraj, drugače bi se ga tolikokrat ne spominjali. To-raj dajmo, udarimo jo danes nazaj na Koroško za kratek obisk tam doli k mojemu dragemu Francetu v Žvabek pri Dravi! Da dragi čitatelji vedo, kdo je ta France, ga bo treba malo opisati. Dolg je kakor ranta-in se vedno smeji. Kadar se hoče hudega napraviti, kakor se to gospodu župniku včasih spodobi, tedaj je najbolj prijazen. Po svojem rojstvu si je zmislil postati gospod v veliko zadovoljnost svojih dobrih in velespoštovanih staršev. Čez petindvajset let že pase svoje ovčice tam doli ob Dravi, pa jih še vedno ni napasel. Ker se je bal, da bi ovčice šle za njim, če bi se preselil, se je odločil, da bo kar tam ostal. Tam je namreč kar prvikrat za župnika gratal in je sedaj že tako znan v tej mali vasi, da ga vsak pozna. Pa ni ravno njegova dolgost in dobrosrčnost vzrok, da vsak k njemu gre na poset, to je ta Amerikanski Slovenec, katerega bere in študira in svojim dragim razlaga. Po tem tako dolgim in lepim uvodu mislim, da je čas, da povem dragim čitateljem, kaj hočem reči. Vendar pa ni dobro vse kar naenkrat reči in zategadelj sem napravil ta lep uvod, kateri bo nas seznanil po malem s pismom, katerega mi je France poslal. V tistem pismu je namreč rekel tako: "Dragi Lojze, T; ne veš, kak velikanski vtis je napravil na nas evharistični kongres v Chi-cagi. Sedaj vidimo, da nismo sami, ampak da so bolji še tam onkraj morja." Seve, ker sem tudi jaz tukaj, sem pri tem prišel tudi do svojega amerikanskega kredita, katerega sem tudi takoj podprl, da sem poslal takoj deset dolarjev, seve ne njemu, ampak moji sestri. Ker pa tudi ona A. S. bere, se bosta mogoče še vjezila, ker nisem testament napravil zavoljo §10.00. Ker pa France za denar bore malo mara, bo pač Zefa vesela nad dolarji! Saj Vam radi privoščimo malo veselja, katero Vi nam zopet povrnete z lepimi pismi. Kar nas najbolj veseli, je dejstvo, da vpoštevate chi-kaški evharistični kongres. Sicer je pozno sedaj o tem pisati, ampak ker je ta kongres zgodovinskega pomena, nikdar ni prepozno ga omeniti. Koliko so amerikanski katoličani bolji od Vas, bo nam mogoče Rev. Ryan, katoliški duhovnik na Angleškem, povedal. Po svojem obisku v Ameriki se je o Amerikancih izrazil, da ravno niso najbolj pobožni, vendar pa zelo verni in praktični in se znajo potegniti za verske pravice. Kongres je pokazal njih odločnost. Pred obrazom šestdeset milijonov Američanov, ki Boga ne poznajo ali nočejo poznati, so se zbrali skoro v največjem mestu ter na kolenih Kristusa pripoznali kot Boga. Ne samo na katoličane, ampak tudi protestante je napravil ta kongres trajen vtis. Vsepovsod se je tačas klanjalo ameriškim katoličanom tako v Kanadi kakor drugod. Moj načelnik na železniški postaji v Lampman, protestant, je šel v Chicago na katoliški shod, katerega nikakor ni mogel prehvaliti. Naši protestantovski pridigarji so stali tako malosrčni, da niso vedeli kaj bi pridigali svojim ov-čicam po tem krasnem dogodku. Ravno tedaj postal je norveški učenjak Louis Eskeland katoličan in je motiviral svoj korak z besedami: "Med tem, ko protestantje preiskavajo Kristusa, kaj da je, ga katoličani molijo kot svojega Boga." Ce govorimo o ameriških katoličanih, ne smemo pozabiti naše sobrate Slovence. Tudi oni so hrabri boritelji in slovenskemu katoličanu moramo iste dobre lastnosti priznati, kakor drugim najboljim narodom in mogoče še malo več. Okoli deset milijonov amerikanskih katoličanov ima en sam dnevnik, "The Dubuque Daily News," medtem ko imajo Slovenci, ki spadajo komaj s stotisoč k Am. Slovencu, svoj dnevnik, o katerem tudi Ti trdiš, da je izbo-ren list in bi rekel naravnost, beletrističen. Glavna zasluga pri tem listu seve gre svoječas-nemu ustanovitelju, Rev. Kazimiru Zakrajšeku, frančiškanskemu očakarju v Chiuagi. Seve je tedaj bila "Edinost," ki je izhajala, ko se je pa pozneje z A. S. oženila, je seve njegovo ime prevzela. Kot Amer. Slovenec se je potem zelo povzdignil in je sedaj na ofenzivi, kar sprva ni mogel biti. Kar je še zanimivo glede A. S. je dejstvo, na katero se -razen urednika in mene skoro nikdo ni spomnil in to je, da je pri A. S. skoro vse "ameriško," medtem ko je on "Amerikanski" ostal. Meško.—Kakor slišim, imaš tudi ti A. S. Prosim, pošlji mi ocenitev. Sicer si se ločil od "Žile," od pesniške "žile" pa menda ne. Še nisem dobil "Franceta," katerega si obljubil. V kako lepem kraju si ven-(Dalje na 4. .itrani.) KITAJSKA SLAVNOST V SAN FRANCISCO. Kitajci, katerih veliko število je v San Francisco, imajo vsako leto karnival, pri katerem nastopijo v svojih narodnih nošah. Slika nam predstavlja tri kitajske lepotice, ki so bile ŠIRITE AMER. SLOVENCA odbrane za boljše vloge pri prireditvi. { t 'AMERIKANSKI SLOVENEC* KANADA. (Nadaljevanje z 2. strani.) dar! Marie, Sheboygan. — Nika- Petek, 18. februarja 1927 kor nisem pozabil, pa dva meseca nisem mogel v Regino. Od t*m so mi svetovali v Ottawa. Pruštvo, ki je velikega pomena in katerega pomen je spoznala velika žena v Sheboygan, ima svojo zastopnico prav pri vladi v Ottawa. Ker imajo pa jfcudi protestantovski pričarji svoj "loby" blizu bele hiše v Wash-ingtonu, bo v pravem času morala ena od Vas tja, da njim malo konkurenco napravi. Društvo, ki se imenuje "League of Catholic Women of Canada," je menda zelo high tone, kar že lahko iz njih mesečnika raz-vidite. Na krasnem uspehu Vam prisrčno čestitam! Koliko stane vožnja iz Ljubljane do Regina? Ravno sto in dvainsedemdeset dol. ($172). Če je starokrajčan trdil, da stane tristo, si je pot dobro zaračunal. Ker so se velike zmešnjave godile v tem oziru, agen-tje ne pošiljajo denarja več domačinom. Na pr. je poslala sestra karto svojemu bratu v stari kraj, ki jo je drugemu prodal in denar zapravil. Sestra ga še sedaj čaka tukaj. Ce kdo hoče svoje dobiti sem je najbolje, da denar pošlje Simon & Ober-hoffner Co., 1717—11th Ave., Regina, Sask., Canada. — Oni potem pošljejo karto v Ljubljano. Iz Ljubljane se potem oseba obvesti, ampak karte ne dobi v roke. Agent, ki za to skrbi, obdrži karto in jo izroči drugemu agentu, ki gre sem čez morje. V slučaju, da oseba noče priti, se potem denar vrne, od katerega se $10.00 zaračuna. Kdor hoče karto tam kupiti, se naj obrne na g. J. Zidar v Ljubljani in on bo vse poskrbel. Glede italijanskih podanikov še nisem mogel kaj gotovega izvedeti. Vse je še pri obravnavi v Ottawa. Pa menda vlada nič nima proti Slovanom v Italiji, če jim je mogoče iz Italije uiti. NASLOVI jugoslovanskih konzulatov in poslaništva v Severni Ameriki. Naslov na konzule se napravi sledeče: Consulate of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes. Konzulati so v Zedinjenih državah trije, v Kanadi dva. Njih naslovi sc sledeči: 1. 1819 Broadway, New York, N. Y. (Pod ta konzulat spadajo sledeče države: N. Y., Pa., W. Va., Ohio, Ala., Miss., Me., N. H., Vt., Mass., Conn., R. I., N. J., Del., Md., Va., N. C., S. C., Fla., D. C.) 2. 936 No. Michigan Ave., Chicago, Illinois. (Pad ta konzulat spadajo sledeče države: Mich., Tenn., Ind., Minn., Iowa, Wis.. Mo., La., 111., Ark.) 3. 244 Kearny St., S. Francisco. CaL (Pod ta konzulat spadajo države: Cal., Nev., Ariz., Ore., Wash., Colo., Idaho, Mont., Utah, Wyo., N. M., Texas, Okla., Kans., Neb., N. D., S.D., 4. 71 Sherbrooke West, Montreal, Canada. 5. 501 Main St., Vancouver, B. C., Canada. Naslov poslaništva ie sledeči: Legation of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, 1520— 16th St., Washington, D. C. IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) ROJAKOM V PREMISLEK! Moon Run, Pa. Prosim g. urednik malo prostora v našem listu. Zadnjič se je oglasila neka naročnica in se izrazila, da tukaj vsi spimo. Verjamem ji, a le deloma; kadar se namreč gre za katoliško stvar, smo vsi precej zaspani, kar imam priliko opazovati zlasti pri agitaciji za naš list A. S. Ko pridem v marsikatero hišo in jih začnem nagovarjati na naš dobri list, je naenkrat vse polno izgovorov, češ, da so slabi časi, malo zaslužka, nič denarja in razne druge stvari, ki so včasih verjetne, dostikrat pa le iz trte izvite. Ko nehote malo pogledam naokrog po hiši, pa že zapazim v kakem kotu kak drugi ničvreden list. Dragi rojaki, vprašam Vas, sdaj se boste toliko izmodrili in izprevideli, kdo je pravzaprav Vaš prijatelj? Ali v resnici še vedno verujete Prosveti, ko kriči, da je delavski list? Odprite oči in trezno premislite, kdo je več storil za naš slovenski delavski narod, ali naši duhovniki, ali mogoče prosvetar-ski pisači. Naši duhovniki imajo nekaj, da lahko pokažejo, kaj so storili. Poglejte lepe cerkve in lepe šole, ki so se zgradile na njih vzpodbudo v korist naroda. Duhovniki nas uče medsebojne ljubezni in prijateljstva, brezverci pa sejejo med nas le razdor in^sovraštvo. Zato Vam kličem, rojaki, pomečite iz svojih hiš umazano brezversko časopisje in nadomestite ga z listom, ki je v resnici naš prijatelj, z Amer. Slovencem! Tukajšnje delavske razmere so slabe. Premogokopi obratujejo z neorganiziranimi delavci, kar nas pa je.organiziranih, pa brez dela postavamo. Pozdrav vsem naročnikom tega lista! Jacob Drašler. I izpod lastne strehe — zato, ker razdelili na jednice ter jih za-[lo te narodne običaje v obliki BIVŠI NEMŠKI CESAR NOE- kralja Jakoba I. iz te dinastije TOV POTOMEC. ne vidi, ali pa noče videti — ali pa ne razume "pisanja na steni." Možje, ki zastopajo višja mesta pri Federal Reserve bankah, hiadnokrvni in neizpros-ljivi, so že obsodili farmarja, da je nespreten in je eden drugemu na potu. Le poglejmo povojne postave: ali ni dohodninski davek na korporacije le zakrinkan davek "sales tax?" Ali ni farmar največji odjemalec tovarniških izdelkov, kot so n. pr. stroji? Toraj on plača davek z drugimi konsumenti vred. Korporacije niso še enega centa plačale. Tovornina je zopet 33 odstotkov dražja na poljske pridelke kot na druge stvari. Znano, je, da mora farmar plačati prvo tovornino. Na pr. on plača freight na pšenico, kon-zument pa na moko. Pa še ne-saj. Farmar je bil nahujskan, da je volil za prohibicijo. Huj- varovali, tudi bo vse preraču- igre v petih dejanjih. Nastopilo nano, tako da ne bo nič "gam-;bo blizu dvajset oseb, članov blinga" in nič rizika. In kaj boj in članic "Jezera." Govorili in potem nad farmar? Ako se on peli bodo v prekmurskem na-sam ne porine v ospredje tega!recju, vendar tako, da jih bo-sistema, bo gotovo v ozadju —'mo vsi razumeli. Obleke za to KAJ BO S FARMARJEM? Sara go sa, Tex. Mislim, da nima nobena druga obrt toliko svetovalcev kot jih ima farmar v Zedinjenih državah. Toliko, kot je meni znano, ni še nobeden čital prav "pisanja na steni." Ameriški farmar je bil kruto borbo za obstanek — a je že skoro podlegel. Stroj, ki je izpodrinil posameznega obrtnika z izdelovalnega polja, bo tudi pregnal farmarja z njegove lastne zemlje. Pred našimi očmi se vršijo gorostasne premembe po tovarnah — vse je tako urejeno, da se producira kar največ mogoče z najmanjšimi stroški. Vse je izračunano do največje natančnosti, je takorekoč jeklena ograja. Kaj pa farmar? On se trudi, silno trudi po divjini v bolj oddaljenih krajih za civilizacijo, da ga bo na stare dni izgnala in zgodovina se bo ponavljala. Neodvisen farmar bo postal hlapec. Pa še ni prepozno. Farmar sicer ne bo imel nikoli več toliko svobode, kot jo je imel v preteklosti. A vendar še lahko ohrani imetje, ako dobi voditeljev, ki niso slepi in ki mu lahko raztolmačijo prvo besedo, ki je že zapisana na steni, že mnogo članov za prodaja-že mnogo članov za prodava-nje poljskih pridelkov, ali to ne bo rešilo farmarja. On se mora združiti tudi za produkcijo. Kaj pomaga zbirati pri čepu in raztresati pri veliki luknji? Kakor že rečeno prej, ako se farmar ne posluži sam moder-skači so mu obljubili, da bo po- ne organizacije in koordinacije tem za njega vse bolje. Je pajin ne upelje vse potrebne upra- nasprotno, tudi tukaj je udar jen. Z umno postavo bi bila pijača lahko plačala vsaj polovico dolga, ki ga je vojska zakrivila — mesto tega mora farmar plačati ves dolg sam. Po računih newyo/skega kongresnika Jakobsteina so od farmarja izsilili indirektnim potom trinajst milijonov dolarjev v zadnjih šestih letih. Ali ni to ogromna indirektna konfiskacija? Zgodovina še nikoli ni beležila kaj takega v tako kratkem času. Še Nemčija ni toliko plačala Franciji, ko je bila pre-' magana. Ali je farmar sovražnik naše vlade? Imetje farmarja je zdaj vredno le polovico tega, kar je bilo vredno pred vojno. Kako pa je s posestvi v mestih? Ali se ni podvojilo? Toraj vse tako kaže, da hoče vlada ugnati farmarja v kozji rog potom postav. In ko ne bo mogel več dalje, bodo bankirji in drugi bogataši začeli obdelovati polje in bodo uvrstili vsa polja in jih ve, tako da ne bo produciral kar tjavendan, bo pisanje na steni veljalo za njega kot je za kralja Balhazarja v starem Babilonu, kot nam pripoveduje sv. pismo. Matt Totter, farmar. -o- NOVA ZANIMIVOST V NAŠI NASELBINI. Chicago, 111. Predstava, ki jo bo prihodnjo nedeljo priredil cerkveni zbor prekmurskih Slovencev "Jezero," bo tako izvirna in zanimiva, kakor morda še nobena naša prireditev do sedaj. Zadnjo nedeljo je "Adrija" pokazala rojakom en biser iz naše stare domovine: našo domačo pesem. Prihodnjo nedeljo bo "Jezero" pokazalo drugi odlomek naših narodnih zakladov: starodavne slovenske običaje pri svatbi, ki so jih še do danes ohranili v Prekmurju. Zavedno prekmursko - slovensko dekle iz naše srede je z neverjetno spretnostjo naslika- Phones: 2575 ia 2743. Anton Nemanich & Son PRVT SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKL USTANOVLJEN I- 1895. N« razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogreto«, krste ia zenitOTtaj«. — Cene zmerne. MOJ — N. CHICAGO. ST. JOLIET. ILL. GLASNIK SHEBOYGANSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV. Podpirajte trgovce in obrtnike v domači naselbini. Podpirajte trgovce, ki podpirajo Vaš list. Omenite jim večkrat "Amer. Slovenca", v katerem oglašajo. S tem pomagate listu in trgovcem. _____ Those advertising in "Amerikanski Slovenec" deserve all support from readers of this paper 1 — Always support your home town dealers and merchants!_____n South Side Wood Supply South 10th Str. in Alabama ave., Sheboygan, Wise. Se priporoča za nakup raznovrstnih drv vsem Slovencem in Hrvatom. ROK JURIČEK, lastnik. Jeweler. On the Cor. 8th Str. and New York ave., Sheboygan, Wis. ................ .....^^..w.^.^i.: JACOB GEREND POHIŠTVO IN POGREBNI ZAVOD 704-706 N. 8th Street, Sheboygan, Wis. Tel. 377 J. 3747 W. Najboljši prijatelji so bančne knjižice! Navadno je tako, da prijatelji hitro pridejo, pa tudi hitro gredo. Nikjer jo pa ne dobi, če si jo sam ne preskrbi. Zato je vsakdo dolžan, da pridno in marljivo hrani za svoja stana leta. Hranite! Človek na stara leta je potreben pomočj. 1. za svoja stara leta. 2. za svoje počitnice. 3. za prihodnje božične praznike. 4. za svoje otroke. 5. za vse slučaje. V vasem interesu je, da se je poslužujete! State CORNER LEAVITT AND 22nd STREET CHICAGO, ILL. predstavo so si sami naredili in bodo ravno take, kakor so jih v stari domovini v resnici rabili za enake priložnosti. Predstava je prav na debelo potresena s pristnim slovenskim humorjem. Več ne smem povedati za sedaj. Rojaki, pridite vsi pogledat to "ohcet," — ne bo vam žal! Dohodki so namenjeni za nove orgije. Ivan Račič. mehTaImeh. Risar. "Kaj pa rišeš Vilče, kaj naj to predstavlja?" — "Pes je vendar." — "Ja, kje pa ima rep?" — "Je še v tintniku." * ■[• Mrzlica. "Nocoj me je strašno tresla mrzlica." "Oj, revica! Si morebiti z zobmi šklepetala?" "Ne, to pa ne — zobe sem zvečer dala na stol poleg postelje." Dobra kuharica. Lastnik cirkusa: Zakaj je hotel atlet, ki z zobmi lomi železo, usmrtiti našega kuharja? Ravnatelj : Spekel je kruh, ki je imel tako trdo skorjo, da je atlet ni mogel jesti. NERVOZNE IN MELANHOLIČNE ŽENSKE! PRODA SE je bil princ Hannoverski, pred-Švedski zgodovinar Albert nik vladaioče dinastije angle-Lugad je pred kratkim izdal ške> "Je ČIan Je bil tudi ViUem knjigo "Primitivno indo-evrop- po svo-'i materi- s tem sku-sko sveto pismo," v kateri sku- ša učenJak dokazati, da je raz-ša dokazati, da izvira bivši cesar VilJ*em direktni potomec nemški cesar Viljem II. direkt- Noetov-no od svetopisemskega očaka Noeta. Ta učenjak pravi, da je Noe vladal v Mezopotamiji do leta 2224 pred Kristusom. — Dva njegovih potomcev sta se leta 1491 pr. Kr. izselila na Špansko, kjer sta ustanovila dinastijo, ki je vladala 484 let, torej do leta 1007. Kelti in Goti so pregnali to dinastijo, ki se je zato izselila v Irsko in kasneje na Škotsko. Iz te dinastije izvirajo kasnejši Stuarti. Nečak dvonadstropna hiša dva bloka od slovenske cerkve. Z dvema stanovanjema. V hiši je elektrika in plin, kopalna banja in soba za pranje ter vse udobnosti. Proda se za primerno ceno. Lepa prilika za kako slovensko družino. Za podrobnosti vprašajte v upravništvu tega lista. p-18,p-25 Skrliile za olajšanje, nikar lic trpite, takoj naročile Laxviburnum, znamenito zdravilo ; vse ženske bolezni. Tisoče žen.uk sa zdravi tem zdravilom — tisoče hvali dan, ko s jirvič slišali o tem čudovitem zdravilu. Vsaka bolezen pusti znak na obrazu in tck-.u. Ni treba, da zjrledate starejši .kakor v resnici ste. Kdo msu:i za staro suho žensko'.' Zgledajte tako, kakor zahtevajo vaša leta, ne pa starejši. Ako ste nervozni, slal>otni, imate glavobol. vzemite Laxviburnmm. ki vsebuje snovi, ki so neobhodno ]»otreline za zdravje žen s. Ako trpite na neredni periodi, kar povzročil prehlad .ne odlašajte, temveč takoj naročite na I axviburnum. ki je najboljše zdravilo za vse ženske bolezni. Stane samo SI o.-IS, kar je malenkost proti dobroti, ki vam jo du s tem. ko vam vrne izgubljeno itd ra v je. Zdravila, ki se kupujejo za majhen denar, niso zanesljiva in ne učinkujejo. Kupite gotovo Laxviburnum. dobite KU edino lc pri L.AMKCO LAUOKA-TOKY, 189 Lamcco Bid«-. Box 962. Pittsburgh, I'a. Da i>ošljatev zavarovale, i»ošljito 2r>c več. (Ne bojte sc pi-ati nam o značaju bolezni, kor mi ne izdajamo tajnosti.) Po povzetju (C. O. |).> ne pošiljamo. Za. bolezni in bolečine PAIN-EXPELLER Tvorniaka znamka reg. v pat. ur. Zdr. dr. & Prijatelj v Potrebi PROTEKCIJA, NE PREGANJANJE WILLIAM IIALE THOMPSON bo zopet odredil, da bodo policisti vršili službo in prebivalce varovali pred zločinci, ne da bi se brigali za malenkostne prestopke in preganjali kršitelje suhaške postave. OBLJUBA NJEGOVE PLATFORME "Jaz bom odredil, da jo policija protektala prebivalce mesta pred vsakovrstnimi zločinci, — katerih je vse polno po mestu, ki nadlegujejo prebivalstvo. Ne bom dopustil, da bi se zločinci prosto gibali in policisti bi bili zaposleni pri preganjanju dobrih državljanov, ki napravijo malenkostne prestopke, kakor n. pr. če kršijo suhaško j postavo. "Vsakega policista bom odpustil iz službe, drznil priti v kakšno hišo ali podjetje, za kar postavnega '"warranta." k*i bi se ne bi imel PREIZKUŠNJA POLICIJSKIH DEPART Al ENTOV O NJHI SPOSOBNOSTI SE POKAŽE S TEM, KOLIKO ZLOČINCEV PRIPELJEJO PRED SODIŠČE, NE PA KOLIKO DOSTOJNIH LJUDI SO NADLEGOVALI. WM. HALE THOMPSON JE BIL VEDNO VAŠ PRIJATEU VOLITE ZA NJEGA PRI PRIMARNIH VOLITVAH 22. FEBRUARJA NA WASHINGTONOV ROJSTNI DAN. Volišča odprta od 6. ure zjutraj do 4. popoldan. % "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so mihuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika Dv Arcy poslopje, 2. nadstropje štv. sobe 204 Phone: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. Preiskava in BREZPLAČNO ženska postreinica Odprto: od t. zjutraj dsft. zvečer. ■ V nedeljo od 10. zjutraj d» 12. opolvdn«, Petek, 18. februarja 1927 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC m Družba U sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zedinjenih Državah Severne Amerike SEDEŽ ■ JOLIET ILL Naše geslo; "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.' Predsednik................ I. podpredsednik... II. podpredsednik... Glavni tajnik........... Zapisnikar................ Blagajnik----------------- Duhovni vodja......... GLAVNI ODBOR: ........GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, I1L .....JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St„ Joliet, I1L JOS. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. ...............„.JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, IlL ...........PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, IlL ..........SIMON SHET1NA, 1013 N. Chicago St., Joliet, IlL ........REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pjl NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1941 W. 22nd St., Chicago, IlL JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, IlL POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St, Joliet, 111. -o- Do dne 1. jan. 1927 jc D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $46,481.91. Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svo-;in naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se uioski in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se zviša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA. Z URADA DR. SV. CECILIJE ŠT. 12 D.S.D. Joliet, 111. Naznanjave, da je naše dru-t o sv. Cecilije št. 12 D.S.D. meio d no 25. januarja svoj o-i.ieajni Card party v korist na-si društveni blagajni. Cisti dobiček te^a Card Party znaša $103.56. V dolžnost ste je ve, da se za-hvalive vsem članicam našega društva, kaU re so na kakšen-koli način pripomogle do takega uspeha. Zahvalive se vsem tisiirn članicam, ki so darovale akes, vino (grape juice), in um, ki so darovale razne do-.'»itkr. ter še onini članicam, ki 40 prodale vstopnice in knjiži-1 in še vsem onim članicam na-•ega društva, ki so nam pomagale na Card party. Xadalje se zahvaljujeve na- imladinski oddelek. . mi gl. tajniku D.S.D., Mr. J. j Zatorej, drage sosestre, de-ajmičar, Mr. Ani. Štefanich, iujmo in trudimo se še zanaprej ' i r. Ed\v. Štukel in Mr. J. Špe-jza večje društvo sv. Cecilije Jiar, ki so nam pomagali isti {št. 12 DSD. rčer. j Pozdrav na vse članstvo Na naši zadnji seji dne 13.-DSD.! bruarja j'1 pristopilo 6 novih Mary Klepec, predsednica, ; nic in nas je -eilaj 68 članic. Josephine Erjavec, tajnica. -o- IMENIK ip naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine. Sklenjeno je bilo na seji, da bo naše društvo za vsako novo članico dalo nagrade $1.00 iz društvene blagajne, in ker še vedno DSD. daje $1.00 za vsakega člana in članico, zatorej za vsako novo članico se dobi $2.00 nagrade. Torej, drage sosestre, agitirajmo odslej naprej malo bolj za naše društvo in ako bi vsaka izmed nas dobila vsaj eno novo članico do konca leta, bi naše društvo še vedno ostalo največje žensko društvo DSD. Gotovo je še mnogo deklet In žena, ki niso še pri nobeni slovenski organizaciji in čeprav so nekatere že pri drugi slov. organizaciji, bi mogoče vendar še v naše društvo pristopile. Tudi otroke sprejemamo v l'a se vrli vsako četrto nedeljo v mesecu. } Št 11.[Društvo sv. Družine, Pittsburgh, ra.: — Predsednik Joseph PavlakoVich, 39 Winchell St, Sharps-burg, P»., tajnik John Flajnik, 5156 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., blagajnik Mathew Balkovec, 5641 Carnegie A Ve., Pittsburgh, Pa. Seja se prši vsako tretjo nedeljo v mesecu, po osmi sv. maši v K. S. Domu, 57. cesta. Št. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet, III.: — Predsednica Marie Klepec, 901 Scott St., tajnica Josephine Erjavec, 1013 N. Chicago St., blagajničarka Jennie Nemauich 1015 Raynor Ave. Vse v Joliet, 111. Seja se vrši vsako Irugo nedeljo v mesecu, ob 2. uri popoldne v dvorani stare šole sv. Jožefa. Št. 13. Društvo sv. Ivana Krstitela, Chicago, IlL: — Predsednik John Horvath, 2050 W. 23rd Street, tajnik Steve Foys, 1929 W. 22nd Place, blagajnik John Densha, 2730 Arthington St. Vsi v Chicago, ill. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal So. Lincoln St. in 22nd Place. Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa.: — Predsednik George Miketich, P. O. box 353, East Pittsburgh. Pa. Tajnik John Pavlakovich, 1617 Ridge Ave., N. Braddock. Pa. — Blagajnik Peter Malek, P. O. Box 1198 Kast Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Hungarian Hali, 338 Beech St. Št. 15. Društvo gv. Srca Jezusa, Ottawa, 111.: — Predsednik John Duerr, 640 Forth Street, tajnik in blagajnik Joseph F. Madic Jr., 1123 Pine St. V si v Ottawa 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Joseph Madicovih prostorih. Št. 16. Društvo sv. Terezije, Chicago, 111.: —* Predsednica Mary Kreme-sec, 2323 S. Winchester St., tajnica Anna Skala, 1818 W. . 22nd Place, blagajničarka Clara Foys, 1920 W/ 22nd Place. Vse v Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu^ v cerkveni dvorani sv. Štefana. Št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, 111. — Predsednica Josephine Bra-dish, 804 Jackson St., tajnica Kathc-ritie Bayuk, 528 Lafayette St., blagajničarka Katherine Lenac, 820 First Street. V se v Ottawa, Ili. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bavuka. Št. 18. Društvo sv. Družine, Springfield, 111. — Predsednik Math Rarbo- SIROM JUGOSLAVIJE Nalezljive bolezni v Hercegovini. V nekaterih okrajih Hercegovine razsaja trebušni legar, ki je zahteval že več smrtnih žrtev. Pojavila se je tudi gripa zlasti v Mostarju in okolici. Bati se je, da epidemija zavzame večje dimenzije. Smrten skok v Neretvo. V o-kolici Mostarja je skočil delavec Gjuro Arilič v Neretvo ter utonil. Valovi Neretve so ga odnesli tako, da trupla doslej še niso našli. Vzrok samomora ni znan, domneva pa se, da je izvršil obupni čin zaradi epilep-sije. Za izgradnjo pristanišča v Splitu. Direkciji za pomorski promet je nakazan kredit v znesku 15 milijonov dinarjev za izgradnjo splitskega pristanišča. Morski akvarij na Marjanu. Kakor poročajo iz Splita, se tnica zgradi na Marjanu poleg priro-dopisnega muzeja v kratkem velik morski akvarij za favno in floro Jadranskega morja. Institut bo edini te vrste v naši državi. Po možnosti bo akvarij že letos otvorjen. Gripa tudi v Jugoslaviji. Gripa, ki se je v zadnjem času razpasla v Angliji in Franciji, je prešla že v Srednjo Evropo in tudi v Jugoslavijo. V Zagrebu so v zadnjih dneh ugotovili tri slučaje gripe. Ministrstvo za narodno zdravje je naročilo vsem zdravstvenim oblastim, da morajo vsi zdravniki vsak slučaj takoj prijaviti mestnim fizikatom, oziroma pristojnim zdravstvenim uradom. Ako se bolezen v večji Umrl je v Trbovljah priljubljeni kapel-nik rudarske godbe Alojz Dra-ksler v 38. leta.starosti. Lansko leto je bil reduciran, in to mu je šlo tako k srcu, da je zbolel. V bolnišnici je bil več mesecev. Vsak dan so ga obiskovali njegovi mnogoštevilni prijatelji. Godbo je izvežbal na najvišjo stopnjo, kar je pohvalil celo ob neki priliki g, dr. Čerin. Bodi mu žemljica lahka! -o- Z revolverjem se je igrala zasebna uradnica Dragica Škvorc v Zagrebu. V šali je namerila orožje proti svojemu bratu in pritisnila petelin. V tem hipu je počil strel in'brat se je zgrudil. Dobil je težko rano v vratu. Ko je Dragica videla, kaj je napravila bratu, je obrnila orožje proti sebi in se ustrelila v desni komolec. Prepeljali so oba v bol- rich, 1504 So. 15th St.: tajnica in blagajničarka Agues Barborich, 1504 So. nalezljiva 15th St. Vsi v Springfield, ill. Seja se meri razširi tudi pri nas, bodo # T mes%7* v morale naše zdravstvene obla- Slovenski dvorani. 15th in Laure St. OPOMBA- P°svetiti tej zadevi posebno Ta imenik se priobči v listu po en- jpozornost in poskrbeti, da dobi krat na mesec. Ako kateri izmed u- jprebivalstvo potrebna navodila radnikov spremeni svoj naslov, naj to in potrebno zaščito. naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto. da se ista popravi. St. 1. Društvo sv. Družine, Joliet, H-: — Predsednik George Stonich, Chicago Strei-t, tajnik Frank n 'lic, 501 Lime Street; blagajnik ii.scph Geršich, -4■' 1 Hutchinson St. V: i v Joliet. lil. Seja se vrši ysako za i n jo nedeljo v mesecu, v dvorani iT š .le .sv. Jožefa, ob 1. uri pop. št. 2. Društvo sv. Družine, Mount Olive, 111.: — Predsednik T^ike Golda-< . i;iM'i'v i;: blagajnik Sam Golda- !i, 1». o. Box 650. Vsi v Mount <>lis«\ III. Seja .se vrši vsako drugo i.cf! lin v mesecu. St. 3. Društvo sv. Družine, La Salle. 111.; — Predsednik Frank Mišjak, 1253 Sei'.nd St., tajnik Anton Kastigar, 114'» — 7th St., blagajnik John Šetina, Il'j „ 5th St. Vsi v L a Salle. III. Se i a se vrši vsako dru^o nedeljo v m -.ccu. v šolski dvorani sv. Roka, ob 1. uri popoldne. Št. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Pennsylvaniji, New Yorku, Connecticut itd. naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Anton Jaksetich, kateri je pooblaščen pobirati naročnino in oglase za lista Amer. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja tudi Družinsko Pratiko za leto 1927 in vse knjige naše knjigarne. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti katoliški tisk. Uprava Amer. Slovenca. Smrtno ponesrečen rudar. Pri separaciji premogokopa v Kr-melju se je na novega leta dan smrtno ponesrečil uslužbenec Josip Keše, star 45 let. Bil je ta dan zaposlen tam kot straža. Ko mu je žena ob 5. popoldne prinesla malico, ga je šele po dolgem iskanju našla ob železniškem triu pod separacijo mrtvega z veliko rano na glavi, hv tem zadeli, bo seveda poka- lu. . _ Predsednik George K rail, P.O. 462, tajnik John Zaje. P. O. i 55, blagajnik Deniel Raich, P.O. 1 - 284. Vsi v Bradley ,111. Seja se vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 5. Društvo sv. Družine, Ottawa, 111.: - Predsednik Jakob Simonu. -I X. Pine Strict, tajnik Frank Po-uli Jr., 11)21 Mulberry St.. blagaj-• k Frank Lass, 1206 Chestnut Street. Vsi v Ottawa „111. Seja se vrši vsako sredo po tretji nedelji v mesecu, v Math Bayukovi dvorani, ob pol 8. uri z večer. Št. 6 Društvo sv. Družine, Wau-kegan, 111.: — Predsednik Frank Gmm, 901 Commonwealth Ave. Wau- kigar.. 111.: tajnik Joseph L. Drašler mL, 60 Tenth St.. North Chicago, IlL; blagajnik Joseph Drašler, 66 Tenth St. North Chicago, 111. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v novi šolski dv rani na Tenth St. ob 1. uri popol. Štev. 3. Društvo sv. Družine, Rockdale, 111.: — Predsednik John Panian, 416 Bell view ave. Tajnik in blagajnik Anton Anzelc, 322 Mocn ave. Vsi v Rockdale. 111. Seja se vrsi vsako prvo nedeljo v mesecu. Št. 9. Društvo sv. Družine, Chicago, 111.: — Predsednik Michael Žu-gel, 5636 S. Maple wood Ave., tajnik George Husich. 2131 W. 21st Place, blagajnik lo.-eph Lašich. 1847 W. 22nd St. V~i v Chicago, 111. Seja se vrši v.iako č^lrto nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal S. Lincoln in 22nd Place. Št. 10. Društvo sv. Družine. South 'Chicago, 111.: — Predsednik in bla-j gajnik Frank Chernc, 2672 E. 79th I St.. tajnik Anthony Motz, 9630 Avenue I "L". \ si v South Chicago, 111. Se- POZOR LOŽ AN JE! Če jev kateri namenjen iti v stari kraj, se mu nudi lepa prilika, da kupi lepo posestvo v vasi Nodlesk, hišna št. 31. Za podrobnosti vprašajte: Anna Zalar, Willard, Wis. p,s ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Ne ve, ali je revežu spodrsnilo na ledenih tleh, ali pa je padel z 2 m visokega mostu. Odpeljali so ga v mrtvašnico, v Št. Janž in ga pokopali ob veliki udeležbi sorodnikov in prijateljev. Njegova uboga udova je ostala sedaj sama z dvema še nepreskrbljenima otrokoma iz prvega zakona in 80 let staro materjo prvega moža, ki leži na ruskih poljanah. -o- Velika dediščina. Amerikanski konzul v Bel-gradu je obvestil ženo umrlega mizarja Jurija Zieglerja v Su-botici, da ji je stric v Ameriki zapustil 4 in pol milijona dolarjev. to je okrog 250 milijonov dinarjev. Ta si bo že opo--'mogla. -o- Prvi mrlič čez novodograjeni most v Otočah. Tudi naš most je dograjen. Že vozimo po njem. — Dne 24. januarja smo prepeljali čezenj prvega mrliča: 76-letna Marjeta Pogačnik je šla iz Otoč v mošenjsko 'župnijo obiskat nevarno bolnega sina in je pri njem umrla. Zgodilo se je to v hiši, v kateri je pred 20 leti umrl njen soprog, ki*je bil 20 let starejši od nje. Njega so tudi peljali po takratnem mostu na Otoče. -o- BORBA ZA ŽUPANSKI STO-LEC V CHICAGO. Politična borba za županski stolec v Chicagi je vsak dan hujša. Trije prav resni kandidat je so v boju za primarne volitve, ki se bodo vršile dne 22. februarja, na Washingtonov rojstni dan. Pristaši Mr. William Thomp-sona prerokujejo zmago na clan volitev. Mr. Thompson pridobiva prijatelje vsled svoje taktike, ki jo je zavzemal do salonov in prohibicije začasa svojega uradovanja kot župan mesta Chicage. Pravijo, da Mr. Thompsona bodo podpirali vsi ljubitelji mokrote. V koliko bodo ti preroki ............................................................................................................................ 1 SLOVENSKA PRALNICA I | 1 Prinesite perilo k podjetju, kjer je dobra postrežba in delo prvo- a I vrstno. Mi napravimo vaše perilo belo ko sneg. Ne vporabljamo § | "kodljivih kemikalij, najsibo perilo še tako tanko in delikatno, prav nič | g se ne pokvari. Le ena poskušnja in prepričali sc boste, da je naše delo = 1 brez konkurence. Vozniki pridejo na dom po perilo, pokličite i i Canal 7172 ali 7173 Naše geslo je: "Dobrr. in solidna postrežba." Za delo jamčimo! PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. = 8 I 1727 West 21st Street, Chicago, 111. g ? zal volilni dan. Druga velika podpora, ki jo pričakujejo za Mr. Thompsona so chikaški črnci, ki so tudi precej močni. Ti so začasa Thompsonovega uradovanja dobili baje več naklonjenosti, kakor kdaj prej. Boj za županski stolec bo še hud te zadnje dni. Agitacija se širi za vse kandidate. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" Bal se je žene. Piš se je privlekel ob 3. uri zjutraj domov in našel svedrovca pri zadnjih vratih njegove hiše, ki je z vetrihom odpiral vrata. "Čakaj, prijatelj," pravi Piš svedrovcu, "jaz ti pomagam, če se pogodiva. S ključem jaz odprem vrata, da se ne Boš mučil, pod pogojem, da ti prvi vstopiš." * * Previdnost. Peter:. Ne boj se ga, ker je velik; ne veš tega, čim večji je, tem hujše pade? Janez: Vem, vem. Tega se ravno bojim, da bi ne padel na mene. * *. * Bo tako. Tika: Je milijon reči, katerih ne veš o svojem Milanu. m Taka: Bo že mogoče — zato ga pa ljubim. * * Razume svojo obrt. Oni zdravnik razume najbolj svojo obrt, ki pusti korbico zelenih jabolk na porču, kjer mu jih lahko pokradejo sosedni otroci. * * * Ni najhujše. "Pomisli, žena mi je ušla!" — "Le potolaži se, to še ni najhujše. Meni je tudi ušla, a najhujše je bilo to, da se je tudi vrnila." * * * Ženske — povsod enake. Pravijo, da je med zakonskimi vedno najmanj 50 odstotkov samih žensk. * # S: Dvomljiv politik. Zdravnik: Čestitam, čestitam gospod Flink; oče ste trojčkov!" Politik: Zahtevam, da se štetje vrši še enkrat." -o- Nezgoda železničarja. V Poljčanah je ponesrečil 601etni železničar Mihael Mur-šec. Zlomil si je pri padcu levo nogo v stegnu in več reber. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE NA PRODAJ. TAKOJ MORA prodati bungalow 6 sob spod. in 3 zgor. Prva ponudba v gotovini se sprejme. 6320 School St.___:____96-p do p NA IRVING PARK blvd. trgovina in 2 stan. garaža za 2 k. — Samo $21,000, lastnik odhaja z mesta. — Juniper 2167^_ 92-p do p PRIPOROČAMO ZA VARNO INVESTACIJO 6 % prve vknjižbe (MORTGAGE) 6 % zlate bonde od $500 naprej NA POLJUBNI TERMIN. Denar pošiljamo brzojavnim potom v vse kraje Evrope za kar računamo le 50 centov. PRISTOPITE K NAŠEMU HRANILNEMU BOŽIČNEMU KLUBU 1927. Novak & Steiskal State Bank 1817-19 SO. LOOM IS ST., CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 3205-6-7. Odprto ob ponedeljkih in sobotah >d 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Druge dneve od 9. ure zjutraj do 5. večer. PRVO LETOŠNJE SKUPNO POTOVANJE V STARI KRAJ priredimo na francoskem parniku "PARIS" ki odpluje iz New Yorka DNE 23. APRILA 1927 "Paris" je zlasti za tretji razred priznano najboljši parnik. Kakor na dosedanjih skupnih potovanjih se bodo tudi to pot nudile našim potnikom razne posebne ugodnosti in naš zastopnik bo potnike spremljal prav do Ljubljane. Potniki naj se čim prej prijavijo, zlasti ne-državljani, da jim bomo mo-Vli preskrbeti še pred odhodom po-vratveno dovoljenje (Permit), na podlagi katerega se bodo lahko nemoteno vrnili nazaj v Ameriko. Razume se, da Vas lahko in radi odpravimo z vsakim drugim parnikom. Drugo skupno potovanje se vrši istotako na parniku * Paris' in sicer 4. junija. SAMO $200.00 TAKOJ. 5234 S. Winchester, poslopje 2 nadstr. Po 4 in 5 sob, elektrika. $7500 Bik. Ro-bcv-51st, A. J. Lieberman, 105 North Clark St. State 5647.__30-srdosr ZID. POSLOPJE, trgovina, proda na 717 W. 691 h blizu Halsted, 4 sobe flat, za vsako obrt. $12.500. 36-srdosr PRODA 2 nova zid. bungalow v Austin. $9500 vsak. Vprašajte Oscar A. Anderson, 51 IS W. Division St. 10-s do s VEL. REZIDENCA za vel. družino, na južnem delu mesta. Dobra transp. 6355 S. Ashland Ave., Pro- spect 2500___»56-p,s,t 12 STAN. poslopje, 8 po 2 sobi "kitchenette Apts." 4—3 sobe kitchenette apts. -67th & Campbell Ave. F. R. McGarr, 6355 S. Ashland ave. Pros. 2500._58-p,s,t PARME NA PRODA J 1 AKR blizu Downers Grove. 4 sobe hiša, vse improvements. $4500, treba $1500 takoj. Mr. W. L. Dane, 4048 W. Lake St., City.__07-s do s PRODA 71 AKR. hiša 7 sob, tudi druga poslopja, le nekaj treba takoj, cena $4500. Tudi druge razne male farme pri: Orwell Realty Co., Orwell. Ohio.____ 04-sdos 62 AKR., 11 je paše. 40 "rod" do šole in trgovine. Dobra poslopja. 1578J4 East Gleason St., Portland, Ore. ___18-t do t 80 AKR. ob posuti cesti, dobra zemlja, hiša 6 sob, hlev in druga poslopja, mlin na veter, sadonosnik, lep dom. samo $4500, takoj treba $2000. Govt. Farm & Loan, A. R. Johnson, Lyman Block, Muskegan, Mich. ____88-t do t 80 AKR., alfalfa, sk.dkorna pesa, za vrtnarstvo, blizu "sugar dump" elevator za žito in "canning factory," 20 milj do Denver, Colo. Lepo podnebje. Pišite: John Ehler, 274 So. _ 3rd Ave., Brighton, Colo. 23-t,sr,č ILLINOIS FOX RIVER FARME na prodaj. Vrtnarstvo in "truck" farme blizu Elgin, 40 do 300 akr. Cena od $135 do $500 za aker, z dobrimi improvemets. Idealni prostro za kolonizacijo. Xa odplč. Vprašajte W. B. Kirkpatrick, Elgin National Bank Bldg., Elgin, 111. Phone Elgin 351. _ D-l srdosr GLAVNI STAN za kokošjerejo. $150 deset akrov blizu Tacoma. Mutual Realty, 938^ Pacific Ave., Tacoma, Wash._ 34-srdasr Z A MALE FARME, 100 milj do Houston, Texas, blizu mesta in železnice. Cena nizka. Geo. S. Gayle, 1223 W. Bell Ave., Houston, Tex. ___ 32-srdosr 60 AKR. obdelane farme, posuta cesta, blizu mesta. $75.00 za aker. C. _E:_Gardner. Franklin, _La._ 27-sr,č,p 40 AKR. mora takoj prodati, cena znižana od $2800 na $2000. Robert Howe, Flippin, Ark. 26-sr,č,p >20 AKR. vse obdelano, črna zemlja, blizu mesta, dobro poslopje. Lahka odplč. Walch Land Conip., Winni- ncGf. Canada._ 40-čdoč ŽIVINOREJO in mlekarstvo proda zelo ugodno, vprašajte takoj, Clara A. Wagner, Box 5(>, Hornbrook, Calif. 41-čdoč (»0 AKR. ob vel. cesti blizu cerkve, šole in trgovine. Nov hlev in druga posip. Studenec. Cash's Real Estate _Agency, Westminster, Md. 49-pdop i AKR. dobro obdelane zemlje, fina poslopja, jagode. 25 milj do Spokane, Wash. 2Yz do Post Falls, Idaho. E. G. Hardesty, Helena, Morit._____50-p,s,t POMISLITE — Svet v Kaliforniji z vodo za namakanje in domačo potrebo, po $50.00 v Hemet 111 San Jacinto Valley, Riverside Co. Vrednost pridelkov 1926 — $3.261.945.96. Gilmans in Soboba Hot Springs v visočini 1600 čev. Har-rv S. Minnick. Hemet, Cal. _51-p 97 AKR. 4 bik. do Swanwick, III. 2 bik. dobre ceste, vse improvements in lepa hiša .Samo $8000 na odplč. Za inform. E. J. Grcisbaum, 114 N. Morrison Ave., Collinsville, 111. T: , 52-p,S,t DELO IN SLUŽBf Ravno tako se vselej obrnite na nas: 1) kadar ste namenjeni poslati denar v stari kraj; 2) če želite' dobiti denar iz starega, kraja; 3) ako ste namenjeni dobiti kako ose- bo v to deželo; 4 kadar rabite kako pooblastilo, izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino, ali če imate kak drug opravek s starim krajem. SLOVENSKA BANKA ZAKRAJŠEK & 455 W. 42nd St., N. Y. ČEŠARK New York, 2 NADSTR. hiša 11a 90th in May Str. 5—5 moderno $13,500, lastnik 8952 Aberdeen St.______________ PRODA ALI ZAMENJA 2 trgovine 4stanov. 6341 -Dorchcster Aye. Dohodki $5300, $10,000 je treba'gotovi-ne. — John D. Austin Co., 6334 Cottage Grove. Fairfax 0212. ____________________02-S dO S PRODA TRGOVINO in stan. 6 sob, 2853 Lincoln Ave., blizu Grace St. _Cena $18,000.__03-s_do s PRODA HIŠO 5 sob, porči za spat, tudi garaža, poslopje na vogalu. — 3024 Addison St., Keystone 7847. ________________98-s do s ZID. BUNGALOW*. 6 sob; nizka ce na za takojšno prodajo. 6146 Sout! Keating Ave. Prospect 5967. ____17-to dtt 10 SOB "light housekeeping" 3 kop sobe. 3 "English basement" za sebe. Dohodki $160, rent $70. luč ii plin $15; na lepem kraju, vedno od dano. Radi druge kupčije odd.' $2000. 4016 Ellis Ave.__12:t,sr,<" I1H5A NA vogalu za trgovino 5 stan garaža v 2 nadstr. Trgovina zda.' prazna, a je pripravna za vsako obrt. Lastnik v 2. nadstr. 2700 W. _23rd St._13-tdoi "SHEEP RANCH" 600 akr. sveta ograjeno, dobra poslopja. 328 ovac Saginaw Co., Perry Hillier, Burt, Mich .__14-tdo« PRODA trgovino, hiša 2 stan. garaž;i za 3 kare. "coal, express business' samo $9500. 100'J W. 69th St. __48-č,p,s 4 STAN, hiša zid. 4-5 sob, 4 parni kotli, plinove pečice v stan. $25,000. O. Krichel, 4915 N. Monticello Ave ____35-č.p,s 4 STAN. HlSA 2-5 in 2-4 porči za spat, dobra transportacija, lahka % o d plč. 7342 Vernon._5 3->p,s,t XA~ASHLAND AVE. blizu 67. ceste. 3 trgovine, nizka cena, samo $30,000. Frank R.# McGarr, 6355 S. Ashland Ave. Pros. 2500. 55-p,s,t FOREMAN-PRESSMAN, Al, sko zinskoz izkušen, z-4. "Bookwork," imeti mora reference in* naj pove koliko zahteva plače. Quinn & Boden Co., Inc., Railway, N. J. __29-sr,č,p DEKLE za splošna gospodinjska dela 2259 E. 73rd St. Ph. Saginaw 5310. _59-p,s,t ITGODNA PRILIKA "CHICK! C HIC K1 CHICK!" Naše piške vam delajo žlvjenjc — kupčija dobra. Rocks, Red, $18.50, Leghorns, $16.00, Minorcas $23.00. — Z naročilom jc poslati denar. — Flake's Petland, Salem, Ore. 70-t do tt DELICATESEN, na lepem prostoru 6842 Dorchester Ave. Nizka cena. 54-p.s,t AVTOMOBILI NA PRODAJ. FORD COUPE 1925, malo rabljen, dobro rona. Al stanju. Nizka ceiia. Pridite v nedeljo. Joe Ederle, 4514 Washington Blvd. Ph. Mansf. 0816. ______ ______45-č,p.s FORD 4-DO OR Sedan 25, kakor nov. Cena nizka, le $195.00. Joe Ederle, 4514 Washington Blvd._40000<>00<>000<>00000 PISANO POLJE ■ooooooooooooooooooo oooooooooooo oo oo ooo Dr. P. A. Tominec: SONCE IN SENCA. 'pohabljencu mora Bog znova Božje razodetje je človeku tudi priti na P°moč z razodetjem I GOSPODINJE V JOLIETU so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi^imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS., Chicago Telefon 2917. JOLIET, ILL. Phones: Canal 6138 Roosevelt 2107 Ustanovljeno 1912 J. L. TELSER Furniture & Housefurnishing 2107-11 W. 22nd STR., CHICAGO, ILL. TRGOVINA ZA VSE HIŠNE POTREBŠČINE PO ZMERNIH CENAH PROTI GOTOVINI ALI NA OBROKE. STEWART-WARNER Ma tched-Unit_ Radio i L*——^ TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC Izvrfiuje vsa v tiskarsko stroko spadajo&a dela, kakor društvene uradne tiskovine žlasti pisemski papir in kuverte z naslovi drufitev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz alevenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike. ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMALO — NOBENO PREVELIKO. i Slovenec 1849 W. 22ad ST., CHICAGO, ILL. Veliki stenski zemljevid "Amerikanski Slovenec" ima v zalogi najnovejši stenski zemljevid celega sveta. Zemljevid meri 25x 8 palcev (inčev) in ima tri liste z zemljevidi in raznimi nad vse koristnimi geografičn.mi podatki Prva stran predstavlja zemljevid celega sveta, vzhodno in zapadno hemisfero, narodne zastave vseh držav in narodov; dalje celo zemeljsko površje, na katerem je zaznamovano, koliko je ob enem in istem času ura v raznih delih sveta. Druga stran podaja Število prebivalstva vseh sedanjih obstoječih držav, večjih mest, opis otočij, rek itd. Tretja stran predstavlja zemljevid Severne in Južne Amerike, Evrope. Azije, Afrike in Avstralije. Četrta stran kaže vsa morja, vode in otočja. Na peti strani je tabela pristojbin za paketno poŠto. Na šesti strani je podrobni zemljevid Združenih držav, na katerem so označene vse cementovane avtomobilske ceste, kar je pripravno za avtd-voznike. Ta zemljevid stane s poštnino $1.00. Brezplačno pa ga dobi vsak, kdor pridni listu Amer. Slovenec enega celoletnega ali dva polletna nova naročnika. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. potrebno. Celo za popolno spoznanje naravnega cilja je človeku božje razodetje potrebno, kajti človeški rod splošno — izjeme 'le potrjujejo pravilo — bi ne 'mogel ali le z največjo težavo mogel dognati vse naravno-ver-ske resnice, ki so mu potrebne. Zgodovinsko dejstvo je namreč, da je vsako ljudstvo, naj si je izobraženo ali ne, padlo brez božjega razodetja v naj-, večje verske zmote, proti katerim goli razum tudi največjih modrijanov ni mogel nič storiti. Znano je pač, da je — izvzem-ši izraelsko ljudstvo — po vsem svetu vladalo pred božjim razodetjem najostudnejše mno-*;oboštvo, malikovanje itd. — Znano je, da so narodi častili te svoje bogove večkrat z največjo krutostjo in nesramnostjo, in sicer tem bolj, čim bolj so se oddaljevali od prvotne re- ... ligije in napredovali v kulturi njih goljufijo." Radio V zraku je vse polno zabave, bodite tudi vi tiste deležni in kupite RADIO pri nas, cene od $50.00 naprej. MESEC FEBRUAR je mesec velikih dogodkov. Mi smo sedaj gotovi z inventarjem in imamo razne predmete, ki morajo iz trgovine, da napravijo prostor novemu blagu. Naša velika zaloga vam nudi razne predmete ravno sedaj, po znižanih cenah. Pridite pogledat naše nove vrste pohištva, ki je različno. Tudi preproge zelo lepe za nizko ceno. Lahko prihranite sedaj 33 1-3 odstotkov. Zberite takoj za poznejši čas. Pridite k nam in, sami se prepričajte kaj imamo in kakšne so naše cene. "Gas Range" plinove peči bele plošče zadaj in na strani ,ki ne zar-j ave j o, za kar garantiramo, so take kakor slika. Sedaj posebna cena "ECONOMY SALE" navadna cena je $52.50. Sedaj samo $39.95 To je le ena primera izmed tisočih predmetov, ki vam jih nudimo sedaj za znižano ceno. — Nikar ne zamudite te lepe prilike. Izberite sedaj mi vam dostavimo kadar boste želeli. Oče mora dati zgubljenemu sinu spet nanovo obleko itd. Kje je torej krivda? Pri Bogu ali pri človeku! Prarazodetje je le pobožna pravljica. "Poglej! Ce veruješ Mojzesu in njegovemu svetemu pismu. ne smeš verjeti tistega, kar veš." — "Znanost temelji na tem, kar vemo, torej se ne sme mešati s tem, kar verujemo. K ajti tisto, kar vemo, ostane neizpremenjeno. če ne, nismo vedeli, temveč samo mislili, se nam je le zdelo. S tistim pa, kar smo videli le v pijanosti ali v prevelikem navdušenju, — s tistim se filozofija ne sme pečati, s tistim se ne sme pečati sploh nobena znanost (ali veda). S tistim naj se pečajo vere." — "Znanost sama pa noče imeti nič opravka s takimi čudeži. K večjemu, če dokazuje in izobrazbi. Znano je dejstvo suženjstva, znani napačni pojmi o ženski itd., in to ne morda samo pri preprostem ljudstvu, ampak pri njihovih prvih mislecih, kakor so bili Platon, Aristotel, Ciceron in dr. Ker so bili sami v mnogih rečeh na nejasnem, umevno niso mogli u-čiti drugih, pa tudi če bi jih mogli, niso imeli za to potrebne veljave (avtoritete), ugleda in moči. Poudariti je treba, da so do spoznanja vsaj nekaterih temeljnih resnic prišli le posamezni modrijani in paganski veleumi. Za' dosego tega spoznanja v splošnem človeški rod nima ne zmožnosti ne časa in tudi ne potrebne vztrajnosti. Za to spoznanje je potrebno dolgotrajno proučavanje, ki si ga morejo povprečno le redki privoščiti. In če hi ti prišli do lastnega svetovnega naziranja brez večjih zmot, bi pa vendar ne imeli gotovosti. Ker pa pri teh vprašanjih ne gre za posameznike, ampak za celotno človeško družbo, ki zaradi raznih znanosti in napredka. Izbral si Take in podobne trditve krožijo tudi med slovenskim ljudstvom. Božje'razodetje, kakor ga beremo v početku Mojzesovih knjig je baje le pobožna pravljica, ki nasprotuje temu, kar vemo, to je znanosti, ki zagotavlja, da noče imeti nič o-pravka s takimi čudeži, kakor je to n. pr. razodetje, ali kvečjemu le v toliko, da dokaže njih goljufijo. Znanost narodoslov-ja ali etnologi ja se je res lotila te nalojre, toda povedati moramo, da v božjem razodetju Mojzesovih knjig ni našla goljufije, ampak vprav nasprotno; dokazala je, da se božje razodetje povsem ujema z znanstvenimi uspehi, ali z drugimi besedami, tla katoličani čisto prav verujejo. Solnčne pege in zgodovina človeštva. Ruski profesor arheologije Cijevskij, ki podučuje na moskovski univerzi, je nedavno predaval v ameriški Akademiji težkoč ne more spoznati ver-sko-naravnih resnic v celoti, zato je jasno, da je božje razodetje več ali manj potrebno tudi, če bi človek imel doseči le naravni cilj. Toda človeški rod je pozvan k nadnaravnemu cilju, namreč h gledanju Boga samega, in zato je razodetje brezpogojno potrebno : kajti odkod naj bi človek sploh njogel vedeti za ta cilj? Saj sam od sebe še slutiti ne more, da bi naj postal otrok božji in gledal kedaj Boga od obličja do obličja. Kakor slepec ne more slutiti, kaj so barve, kaj je zunanji svet, tako človek brez razodetja ne more slutiti, kaj je nadnaravni svet in nadnaravni cilj. Slepcu morajo drugi, ki svet gledajo, to raZodeti, v kolikor je to sploh mogoče; človeku pa mora .o razodeti Bog sam, kajti on edini je znal in vedel za to. Pa pravijo: če človek celo naravnih resnic ne more spoznati in rabi za to razodetja, potem je Bog slab mojster, ker j je ustvaril pohabljenca! Res je, človek je "pohabljen" na svojem umu in volji, toda tega ni kriv Bog, ampak človek sam. Iz božje roke je izšel človek kot krasen umotvor z bistrim umom in plemenito voljo. Toda greh, izvirni greh, je zastrupil človeka, ga nagnil k slabemu in ga pohabil. In temu Dr. ST. P. BONK dentist Uradne ure: Od 10 do 12.—Od 1 do 5 pop. in od 7 do 9 zvečer. 4231 Archer Ave., pol. Brighton P*k Tel.: Lafayette 1544. je za temo svojega govora od-nošaje med solnčnimi pegami in med človeško zgodovino. Trdil je, da je oboje v tesni notranji zvezi, ki je sicer ni mogoče pojasniti s konkretno razlago, ki pa vendar obstoji in se da dokazati. Profesor pravi, da je človeška volja neodol jivo podvržena električnemu vplivu solnca. —• Propad mavriškega kraljestva na Španskem, odkritje Amerike, francoska revolucija, ruska revolucija, Bartolomejska noč, pojav Ljenina, svetovna vojna — vse to in drugo so po trditvi učenjaka dogodki, ki so se pojavili samo tedaj, ko so bile solnčne pege vidne tudi s prostim očesom. Cijevskij je tudi našel npv terminus za znanost, ki se bavi z odnošaji med solnčnimi pegami in med usodo človeštva. — Imenuje jo misterijometrijo in trdi, da se bo iz nje razvila v prihodnosti čisto posebna panoga učenosti. -o- Katoliški Slovenci ne pozabimo, da je naše katoliško časopisje naša največja obrambena moč! PREVOZ Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Place. Chicago, 111