Pomurski MURSKA SOBOTA, 1. JULIJA 1961 Leto XIII. — Štev. 25 Cena 15 din GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE PROSLAVE V POMURJU Vse ljudstvo Pomurja se pripravlja, da na dostojen način proslavi 20-letnico socialistične revolucije. Pri proslavah bodo poleg SZDL prispevale najpomembnejši delež nedvomno organizacije Zveze borcev. Na osrednji proslavi 4. julija v Titovem Užicu bo naš okraj zastopala delegacija Zveze borcev v naslednjem sestavu: Nosilci Spomenice 1911: Branko Bokša, Stane ČervičBojan, Stefan Horvat, Zlato Pavlica, Franc Skoberne, nadalje zaslužni udeleženci NOB Henrik Ribič, Josip Šoštarič, Cveto Margan, Aleksander Arnuš, Koloman Hiršl, Anica Ribič; Hela Sreševa in Frančiška Pihler. Osrednje republiške proslave, ki bo v večernih urah 21. julija v Ljubljani, pa naj bi se iz Pomurja udeležilo 5 ti- soč ljudi, o čemer poročamo na drugem mestu. Veliko število ljudi iz Pomurja, zlasti iz občin Ljutomer in Gornja Radgona, pa bo prisostvovalo osrednji proslavi mariborskega okraja 12. avgusta v Ribnici na Pohorju. Sekretariat okrajne organizacijo Zveze borcev je sklenil prirediti proslavo j 20-letnice socialistične revolucije tudi v okrajnem merilu, Proslava Bo v jesenskih , mesecih. Mimo svečane akademije s pestrim sporedom je v programu pohod partizanskih patrol iz vseh občin, ki bodo obiskale partizanske družine iti kraje; pomembne iz NOB,, in se nato sestale v Murski Soboti. Nadalje bo na sporedu srečanje borcev v Murski Soboti in drugo. Na okrajno proslavo bomo. povabili tudi vse bivše borce in aktiviste, ki živijo izven Pomurja, pa so se v času NOB bojevali in delovali na levem in desnem bregu Mure. Spomenik maršala Tita, ki ga bodo 3. julija odkrili Titovem Užicu OKVIRNI PROGRAMI PROSLAV PO OBČINAH MURSKA SOBOTA Občinski odbor Zveze borcev NOV Murska Sobota bo ob sodelovanju z ostalimi organizacijami in društvi na večer pred 4. julijem organiziral taborjenje večjega števila pionirjev in mladine na Vaneči, znanem kraju iz NOB, kjer je bil 20. oktobra 1944 hud spopad partizanskih borcev z madžarskimi fašisti in kjer sta padla narodni heroj Dane Sumenjak- Miran in njegov soborec Alojz Kosi, medtem ko je bil prvoborec Stane Cervič-Bojan hudo ranjen. Ob tabornem ognju bodo nekdanji borci pripovedovali svoja doživetja iz neizčrpne zakladnice spominov na NOB mladini. Za poživitev proslave pa bo organizacija Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev skupno z mladinci obvezniki predvojaške vzgoje ponazorila eno izmed oblik partizanskih akcij proti okupatorju. Po taborjenju bodo sledila množična tekmovanja v streljanju, patrolnih tekih in drugo. V okviru praznovanj občinskega praznika Murske Sobote je v načrtu odkritje dveh spominskih plošč in sicer: predvojnemu revolucionarju Aliju Kardošu in znanemu aktivistu dr. Ludviku Rogani iz Sodišinec. BELTINCI. 3. julija zvečer bo v kino dvorani v Beltincih svečana akademija. Slavnostni govor bo imel tov. Koloman Balažič, sledila bo enodejanka s tematiko iz časov revolucije. Pisatelj — prvoborec Ferdo Godina bo prebral odlomek iz svojih spominov na partizanska leta. 22. julija pa bo proslava na prostem v Črensovcih. Govoril bo Franc Skoberne, nosilec Spomenice 1941. Nato bo nastop združenih pevskih zborov ob spremljavi godbe na pihala. Obdaritev prvoborcev s cvetjem. Ljudsko rajanje. LENDAVA Večer pred 4. julijem bo v lendavskem parku svečana akademija z bogatim sporedom. Sodelovala bo godba na pihala. Akademije bodo priredili tudi v Benici, Petišovcih, Hotizi, Polani, Turnišču in Dobrovniku. Osrednja občinska proslava pa bo 17. septembra v Veliki Polani pri »Prševem mlinu«, kjer je bil ustanovljen prvi narodnoosvobodilni odbor. Močan poudarek proslavi bo dal nastop KUD »Karlo Mrazovič« iz Murskega Središča. V počastitev proslave 20-letnice vstaje bo občinska organizacija Zveze borcev organizirala predavanja po vaseh o pomenu NOB in uspehih v povojni graditvi. Predavanja bodo spremljana z ustreznimi filmi. Člani Zveze borcev pa bodo odšli tudi po šolah in gospodarskih organizacijah in predavali o 20-letnici revolucije. PETROVCI - ŠALOVCI Tudi v tej obmejni občini so pripravili pester program proslav. 'Republiške proslave v Ljubljani se bo udeležilo 200 ljudi iz občine. Večer pred Dnevom borca bo v Gornjih Petrovcih svečana akademija. Govoril bo predsednik občinskega odbora Zveze borcev. Osrednja občinska proslava 20-letnice vstaje pa bo 10. septembra v Gornjih Petrovcih. Proslava bo združena z otvoritvijo nove šole in zdravstvenega doma in turistične točke (sindikalni dom) v Gornjih Petrovcih na Mikolovem hribu. V vaseh Križevci, Stanjevci, Adrijanci in Petrovci bodo slavoloki. Večer pred' proslavo bodo Organizirali kresovanje po vaseh, pri šoli v Gornjih Petrovcih pa bodo 5meli ognjemet. Mladinski aktiv iz Gornjih Petrovec bo uprizoril igro iz partizanskega življenja. Na dan proslave bo budnica po vaseh, sledila bo povorka, v kateri bodo pionirji, mladina in odrasli, mehanizacija kmetijske zadrge. Povorka bo vodila na slavnostni prostor pred šolo.Po proslavi bodo nastopi pevskih zborov, razna meddruštvena tekmovanja, PRAZNIK VSTAJE NARODOV JUGOSLAVIJE 4. julija bo minilo 20 let od dneva, ko je Komunistična partija Jugoslavije pozvala naše narode na oborožen upor proti okupatorju in domačim izdajalcem. S tem so komunisti zavestno in smelo prevzeli zgodovinsko odgovornost za nadaljnjo usodo naše domovine in njenih narodov. Vladajoči razred stare Jugoslavije ne samo, da bi storil karkoli za obrambo dežele pred fašističnimi osvajalci, marveč je s svojo protiljudsko zunanjo in notranjo politiko pomagal sovražniku. Protiljudska vlada je aktivno sodelovala pri veliki narodni nesreči, ki sta jo doživela naša dežela in naše ljudstvo leta 1941. Jugoslavija je bila razkosala, njeno ozemlje pa preplavljeno s fašističnimi divizijami in domačimi izdajalci, ki so počenjali zločine nad 'mirnim prebivalstvom. Okrog 12 tisoč komunistov in blizu 30 tisoč mladincev, organiziranih v SKOJ, je bilo v začetku vstaje in ti so odšli v vse kraje naše domovine, da bi organizirali in vodili ljudstvo V brezkompromisnem boju proti okupatorju in domačim izdajalcem ter za pravičnejšo družbeno ureditev, za socialistični družbeni sistem. V posebnih pogojih druge, svetovne vojne so naši narodi v krvavi borbi z okupatorjem in domačimi izdajalci, pod vodstvom Komunistične partije in tov. Tita zmagovito izvedli nacionalno in socialno revolucijo. Pri tem smo dali dragocen prispevek v skupni borbi zaveznikov proti fašističnim državam. Narodnoosvobodilna vojska partizanski odredi Jugoslavije so vezali ra desetine okupatorskih divizij, ki bi jih lahko s pridom uporabili na drugih bojiščih. Ne bo odveč, če navedemo, da je v Jugoslaviji en okupatorski vojak prišel na 24 prebivalcev in na 0,38 km. Večjo gostoto okupacije si je pač težko zamisliti. V štiriletni krvavi borbi sta NOV in POJ prizadejali sovražniku zelo hude izgube. Padlo je 450 tisoč okupatorskih vojakov in oficirjev, zaplenjeno je bilo 4530 topov, 13.396 strojnic, 500 tisoč pušk, 7150 minometov, 309 letal, 928 tankov, 20 tisoč motornih vozil in velike količine drugega vojnega materiala. Jugoslovanski narodi so si priborili zmago v narodnoosvobodilni vojni s krvjo in življenjem svojih najboljših sinov. Jugoslavija je v NOB izgubila 1,706 000 ljudi. Največ jih je padlo "med zverinskimi fašističnimi pokoli prebivalstva, To je razvidno tudi iz tega, ker je v partizanskih enotah v borbah padlo 306 tisoč ljudi. Tudi to število padlih partizanskih borcev ni majhno, če ga primerjamo z izgubami nekaterih drugih zavezniških dežel. Toda to še niso vse človečke žrtve naših narodov v drugi svetovni vojni. Jugoslavija je imela še 425 000 ranjenih, 170 000 preživelih vojnih ujetnikov, 32o tisoč interniranih v taboriščih, 530 tisoč prisilno razseljenih, 270 tisoč na prisilnem delu in 320 tisoč prisilno mobiliziranih. Ogromna je tudi gmotna škoda, ki jo je Jugoslavija utrpela med drugo svetovno vojno. Kot neposredno vojno škodo je prijavila 9,145 000.000 dolarjev. Če pa izračunamo škodo, ki jo je povzročila vojna, ker je preprečila normal o poslovanje jugoslovanskega gospodarstva, potem znaša skupka škoda 45 milijonov dolarjev. Uničene so bile tudi celotne panoge industrije, kmetijstva in prometa, e"na četrtina prebivalcev pa je ostala zaradi vojnih opustošenj brez domov. Štiri leta vojne in šestnajst povojnih let je za nami. Zmagovita ljudska revolucija je sprostila ustvarjalne sile našega ljudstva, ki je v povojnem obdobju v relativno kratkem času obnovilo požgane domove in se načrtno lotilo izgradnje novega družbenega sistema — socializma. Ena izmed največjih vrednot socialistične revolucije je ne? dvom o uveljavitev delavskega in družbenega samoupravljanja. Otresli smo se birokratskih spon in dosledno uresničili znano geslo: Tovarne delavcem, zemljo kmetu! Stotisoči naših državljanov sodelujejo pri obravnavanji gospodarskih, političnih, prosvetnih, kulturnih in drugih družbenih vprašanj, ki jih lahko v administrativnem in birokratskem sistemu rešuje samo državna administracija. Naš — jugoslovanski socializem je v ognju prakse dokazal svojo življenjsko silo in vitaltiost ter je postal tudi privlačen za ostale narode, ki se osvobajajo kolonialnega suženjstva. Na mednarodnem torišču dejavnosti pa je socialistična Jugoslavija zaradi svoje miroljubne politike in kveljavljanja načel aktivnega in miroljubnega sožitja z vsenii narodi in državami, ne glede na njihovo notranjo družbeno-politično irreditev osvojila simpatije vsega naprednega človeštva. Potovanje pred- (Nadaljevanje na 2. strani) Belizar Bahorič: Vstaja — spomenik v Delnicah Na 2., 3., 4. in 5. strani; Nosilci spomenice 1941 govorijo in pišejo za „Pomurski vestnik" tekmovanje motoristov in traktoristov, ogled plantažnih sadovnjakov in drugo. Za govornika bodo povabili lov. Vlada Majhna iz Ljubljane. V čast proslave nameravajo izdati tudi lokalni bilten. GORNJA RADGONA 4. in 22. julija bodo svečane akademije s kulturnimi programi. Občinska organizacija Zveze borcev bo organizirala partizanske patrole, ki bodo obiskale partizanske svojce, pomembne kraje iz NOB, kjer so bile postojanke aktivistov OF. Patrole bodo tudi obiskale otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja in jih obdarovale. (Nadaljevanje na 3. strani) VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 28. JUN. DO 9. JUL. V splošnem bo vreme postalo zopet bolj nestalno in bo hladneje Padavine z ohladitvijo pričakujemo med 27. in 28. junijem, dalje okrog I., 4., 6. in 9. julija. Vmes 1 do 3-dnevne periode lepega vremena. NOSILCI SPOMENICE 1941 GOVORIJA IN PIŠEJO ZA »POMURSKI VESTNIK« — NOSILC ISPOMENICE 1941 GOVORIJO IN PIŠEJO ZA »POMURSKI VESTNIK« — NOSILCI SPOM IME Ml JE-PARTIZAN Noč. Partizanska kolona. Poslednje kaplje padajo na mokre vojaške bluze in kopita pušk. Mnogi v vrsti spijo in hodijo... Dve vrsti hiš ob cesti. Na koncu vasi mogočna večnadstropna hiša, mlin z majhnimi kvadratastimi okni. Prava trdnjava. Ustaška postojanka. Iz žita so ob prvem svitu švignile v sadovnjake k hišam sence, pripognjene in grozeče. Hodilo se je tiho jutro po .deževni in nevihtni noči Samo psi so lajali in vnašali nemir v srca partizanov: »saj bodo vso postojanko zbudili. In potem, če jih ne bomo presenetili, bo borba s temi zagrizenimi janičarji huda. — Divizija je bila na pohodu vso noč, v dežju in nevihti. Partizani so bili do kože premočeni in utrujeni, do smrti utrujeni. In zdaj lajajo psi, ki so jih prav gotovo zavohali. Piše: Franc Škoberne Kdo ve ali lajajo tudi takrat, ko partizani ne pripravljajo napada? Iz dimnikov se je tu in tani v tankem pramenu kodral dim proti sivemu nebu. Kakšna domačnost mora biti ob ognjiščih. Toplota, vonj po kuhanem mleku in žgancih, okrog ognjišč široka ženska krila, in gozd, kotli vojna, negotovost. KakšnaPrazfika! Jaka, komandant, še je ob leseni ograji bližal prvim hišam. Bil je razburjen in namrščen. Sunkovito je dvignil roko. Tenek pok in rdeča raketa je sikajoč poletela pod nebo. Z vseh strani so napadli partizani. Nekaj strelov, rafalov, kriki »na juriš .Pol ure boja in vas je bila zasedena. Ustaši so se umaknili v mlin na robu vasi. V štabu so se brž začeli posvetovati,kako bi osvobodili mlin Radiotelegrafist je poročal partizanskim enotam, ki so varovale prihode v vas iz drugih ustaških postojank, da bo borba trajala še nekaj ur, ker so se fašisti vkopali okoli mlina, mlin jim pa služi kot velik bunker. Zadaj, za sadovnjaki so se partizani mučili, s protitankovcem. Brez njega bi skorajne bilo mogoče zavzeti, mlina.. Sinko je s slušalkami na glavi pogledoval med vejevje skozi sadovnjak in opazoval, kako so partizani lomili plot, da bi spravili top čimbliže k mlinu, Pomislil je da je morda tudi ta brez merilnih naprav in da bo treba iskati cilj na oko, skozi topovsko cev. Granat je malo, zato mora vsaka zadeti. V tem trenutku je Sinko zavidal celo topničarjem. Sit in naveličan je že bil prenašati radijsko postajo, zaboj, težak dvanajst kilogramov. Čez nekaj minut je slišal, kako so protitankovske grana- te treskale v debelo zidovje mlina. Prasketanje pušk in strojnic je utihnilo. Nenadoma je čisto nizko nad hišami hušknilo letalo, potem se eno, tretje, četrto. Bilo jih je devet. Nad mlinom je zasijala bela raketa. Letala so se dvignila, napravila krog in začela strmoglavljati. Ob jeklenem tuljenju siren je zaledenela kri po žilah. Hiša, najbližja mlinu se je razletela. Strmoglavilo je drugo letalo in težka bomba je zadela drugo hišo. Sirene so tulile kar naprej. Strojnice z letal so sledile partizanom, ki so se umikali, in nekatere za vedno prikovale k zemlji. Sinko je med vežnimi vrati opazoval, kako brezhibno deluje fašistični stroj v zraku. Eno letalo stalno strmoglavlja, druga se v krogu pripravljajo, da pridejo na vrsto. Hiša za hišo se spreminja v ruševine. Partizani bežijo. Strojnice iz letal so neusmiljene. Mnogi partizani padajo. S Sinkom sta v isti hiši še telefonista Mirko in Jani. Vse hiše okoli njihove so že zrušene. Tedaj strmoglavi štuka, ki si je vzela za cilj prav njihovo hišo. Zdaj ni več nobenega dvoma. Vsi trije se vržejo brez besed na tla pod klopi. Nastopil je strašen trenutek, trenutek, ko ni več ničesar ... Tedaj je blisnilo in zagrmelo. Letalo se je dvignilo in oddaljevalo. Tam, kjer je bila hiša, se je zgrnil gost oblak prahu in dima. Smrdelo je po eksplozivu. Prah se je sesedal. Sinko je dvignil glavo in se ozrl na kvadratasto plavo nebo nad seboj. Zidovi so ostali. Samo goli razpokani zidovi, brez dimnika, brez oken. Pogledal je po tleh. Prah. Sam prah. Potem se je nekaj v prahu zganilo. »Si ranjen?« »Ne.« »Pa ti?« »Tudi ne.« »Bežimo.« Jani je bil že na vratih. »Nikamor. Norec. Nazaj.« Sinko je dvignil puško. V njegovih očeh ni bilo nič človeškega, nič toplega, samo hla- (Nadaljevanje na 4. strani) POLITIČNA PRIPRAVA NA VSTAJO Bilo je 26. maja 1941.Moje službeni mesto je bilo v mehaničnem oddelku jeseniška tovarne. Omenjenega dne, zjutraj okrog devete ure, me je obiskal eden izmed tovarišev tega oddelka in mi skrivaj izročil papir —vabilo OF Slovenije za pripravo na vstajo. Ker v tem kraju nisem imel nobenih zanesljivih znancev, s katerimi bi se lahko povezal, sem se odločil, da takoj odpor tujem v rojstni kraj Novo me- Piše: Podpolkovnik Miha Šušteršič sto. Se istega dne sem zaprosil člana gestapa za dovoljenje. Odgovoril mi je: »Delati ali pa v Radovljico v zapor«. Kljub temu sem istega dne ob 14, uri odpotoval v Šentvid pri Ljubljani. Prvo vprašanje je bilo, kako prestopiti nemško-italijanško mejo, ne da bi prišel v roke Nemcem. Seznanil sem se z domačinom, ki mi je pomagal in pripeljal vodiča. Ta me je srečno prepeljal čez nemško mejo. Pokazal mi je še pot, po kateri naj krenem, da bi čim- prej prišel v Ljubljano. Ko sem že nekaj časa hodil, so se nenadoma pojavili pred menoj štirje Italijani. Legitimirali so me in pregledali stvari, ki sem jih imel s seboj. Po njihovem načinu govora sem sklepal, da se mi nič dobrega ne obeta. Ker se je že mračilo in je bilo temno, sem skočil v gozd in dalje v dolino ter pobegnil. Pozno ponoči sem prišel v Ljubljano na železniško postajo. Ker nisem imel lir, me je službujoči prometnik napotil k Tišlerju, češ da mi bo on menjal marke za lire. Vendar mi Tišler denarja ni menjal, pač pa mi ponudil prenočišče in dal denar, da sem se lahko naslednji dan odpeljal v Novo mesto. Takoj sem poiskal in se povezal z aktivisti ter začel z njimi delati. Naše naloge so bile: politična priprava na vstajo, formiranje osnovnih organizacij OF, pripravljati ljudi za v partizane, zbirati orožje, sanitetni material in podobno. Narodni heroj Dane Šumenjak Rodil se je 11. februarja 1923 v Šmarju. Njegov oče je bil sodnik« mati pa se je ukvarjala z gospodinjstvom. Družina je bila naprednega mišljenja. Dane je končal osnovno šolo in gimnazijo v Murski Soboti. Bil je odločen antifašist, saj je organiziral akcije proti predvajanjem nemških filmov, podobne tistim v G; Radgoni, ko so Kerenčičevi dijaki potrosili po cestah risalne žebljičke, tako da so mnogi imeli preluknjane zračnice pri kolesih in se niso mogli udeležiti predstave. Leta 1941 je Miran sodeloval v prvih začetnih akcijah OF. Deloval je v trojki Šerbec-Cvetko-Gabrijelčič. Izvedel je prvo sabotažno akcijo v Murski Soboti. Sredi proslave SK, »Mure« je večkrat prekinil električni tok. Razen tega se je udeležil še večih sabotažnih akcij. Ob aretaciji Cvetka in tovarišev se je umaknil v Podturen h Gohzi (ustreljen 29. marca 1945 v Črnskih mejah) in ostal pri njem nekaj dni. Nato je odšel v Medžimurje in pozneje k Lini Kanarski, nekdanji sošolki. V Zagrebu je dobil ponarejeno listine od Antona Dolenca, tako da mu je bila zagotovljena pot v Ljubljano preko Novega mesta. Stanoval je v akademskem internatu in prišel v stik z narodnim herojem Brajnikom, ki mu je dal prve naloge. Sodeloval je v oboroženih akcijah sredi Ljubljane do 28. junija 1942, ko so ga Italijani aretirali in odpeljali v taborišče Gonars. Po zlomu fašistične Italije se je priključil NOV. V tem letu so ga tudi sprejeli v vrste članov KPJ. Sodeloval je v mnogih borbah in se izkazal pravega junaka. Sredi pomladi 1. 1944 je odšel z nalogo v Prekmurje in nato v Budimpešto. Ko je zvedel, da namerava Horthyjeva Madžarska kapi- tulirati, se je hitro vrnil v Prekmurje. Vrnil se je preko Medžimurja v Mursko Soboto k tov. Bremenu. Tu je že bila skupina (Nadaljevanje na 3. strani) Praznik vstaje narodov Jugoslavije (Nadaljevanje s 1. strani) sednika Tita, po nekaterih azijsko-afriških državah in obiski voditeljev drugih držav v Jugoslaviji; so dokaz priljubljenosti naše domovine v svetovnem merilu., Prihodnja konferenca izven blokovskih držav, ki bo 1. septembra v Jugoslaviji, bo manifestacija solidarnosti nevezanih dežel in pomemben prispevek za ohranitev svetovnega miru. Maršal Tito v Vrhovnem štabu blizu Drapniča Velika radost nas navdaja ob 20. obletnici socialistične revolucije, ob prazniku vstaje narodov Jugoslavije. Ponosni smo na uspešno prehojejno pot, ponosni narodi zmagovalci, ponosni na velike uspehe povojnih letih. Socialistična Jugoslavija, bratska skupnost vseh jugoslovanskih narodov, nekdaj sen zatiranih in ponižanih, je danes živa stvarnost. Generacija, ki je sodelovala v NOB in ljudski revoluciji, se bo poslovila. Ostale pa bodo svetle tradicije revolucije in osvobodilnega boja, kar bo s svojimi neizčrpanimi izviri oplajalo bodoča pokolenja. Jože Janež V R A Ž J I V R T E C Iz spominov na leto 1941 Na Notranjskem, tik ob slovensko-hrvatski meji, na severni strani mogočnih snežniških gozdov, leži vas Babno polje, pomemben kraj iz NOB, ki je bila v minuli vojni prizorišče krvavih bojev z okupatorjem in domačimi, izdajalci. Na severovzhodni strani vasi se dviga 925 m visok skalnat hrib, imenovan Vražji vrtec. Ta naziv izvira še iz časov, ko so ljudje verovali v čarovnice in so trdili, da se le-te sestajajo na omenjenem hribu z vragovi. V bližini Vražjega vrtca je bilo pred vojno taborišče neke inženerijske enote bivše jugoslovanske vojske, ki je sodelovala pri gradnji obrambnih objektov proti fašistični Italiji, tu je bilo pozneje tudi zborno mesto borcev in aktivistov in naposled so fašistični žločinci blizu tega hriba zverinsko pobili 49 mož in fantov iz Babnega polja, vas izropali in zažgali, preostalo prebivalstvo pa odpeljali v zapore in taborišča smrti. Leta 1940 so tisoči vojakov in delavcev bili zaposleni pri gradnji tako imenovane obrambne »Rupnikove linije«, ki se je vila ob bivši jugoslovansko-italijanski meji. Štabu za utrjevalna dela v Cerknici sem se javil tudi jaz in zaprosil za zaposlitev. Ker so potrebovali delavcev, so uslišali tu- di prošnjo 20-letnega kmečkega fanta. Dodelili so me na sektor Vražji vrtec. Tu sem še seznanil s predvojnim komunistom Matevžem Hacetom, ki je bil prav tako zaposlen pri utrjevalnih delih in kateri je kot član celice KPS Loška dolina med nami delavci opravljal svoje poslanstvo. Šele Matevž mi je dan za dnem pojasnjeval cilje KPJ,, me učil Jože Janež o osnovnih pojmih marksizma, leninizma in mi dajal na razpolago tudi partijsko literaturo. Spominjam se, da smo malone vsi delavci z velikim veseljem posegli po knjigi d Sovjetski zvezi, ki jo je takrat izdalo društvo prijateljev SZ in katero je v- nekaj stotih izvodih med nami razpečal komunist Matevž. Moj prvi politični učitelj in vzgojitelj Matevž je tudi pridno dopisoval v napredne liste. Bližali so se usodni aprilski dnevi 1941. Komandant taborišča Vražji vrtec je prejel povelje za umik in da naj dan pred odhodom tudi zažge barake in skladišča. Vendar pa povelja ni povsem izpolnil. Obvestil nas je, naj pridemo v taborišče in si vzamemo iz skladišč, kar le moremo odpesti. Vsi, stari in mladi iz vasi, smo se jadrno napotili v logor, kjer je bilo vsega na pretek: hrane, obleke, obutve in drugih vojnih predmetov; bilo je tudi orožja, in milnice, po čemer smo zlasti segli mi mladinci. Vso noč smo tako raznašali vojno opremo in jo skrivali na svojih domovih. Orožje pa smo poskrili v gozdovih. Preiskali smo tudi vse bunkerje, ki so jih zapustili vojaki in pri tem našli številne zaboje streliva, bomb, nekaj strojnic in drugega. Dva dni smo bili brez oblasti, zakaj Italijani so ob meji boječe čakali nadaljnjega razvoja dogodkov. Ta čas smo tudi temeljito izkoristili in poskrili vojni material. Partijska celica v Loški dolini Je takoj dala navodilo, da orožje dobro skrijemo in naj ga ne oddajamo sovražniku, četudi je bila za prikrivanje orožja določena smrtna kazen. Nekaj pušk so prinesli tudi vračajoči se mobiliziranci, nekaj so jih imeli v lasti tudi vaščani, ki so se ukvarjali z divjim lovom. Vse to in še razno opremo smo kasneje izročili prvim partizanskim borcem (bataljon Miloša Zidanška). Oborožili smo tudi prvo skupino prostovoljcev za partizane iz naše vasi, ki se je priključila drugi četi že omenjene partizanske enote. V začetku julija 1941 so me poklicali na sestanek v Loško dolino. V Starem trgu pri Ložu smo imeli sestanek, na katerem sta bi- la poleg drugih članov Partije navzoča tudi Matevž Hace in Nace Voljč-Fric. Dobil sem podrobna navodila za politično-orgapizacijsko delo na terenu. Na sestanku je bilo govora o zbiranju orožja in municije, pridobivanju zaupnikov OF, širjenju literature in o strogi konspiraciji. Pri tem je bilo tudi sklenjeno, da me povežejo s tovariši na Babni polici in v sosednjem hrvatskem kraju Prezidu. Čez nekaj dni so me že obiskali tovariši Alojz Mlakar, Franc Mlakar, Janez Mihelčič in drugi tovariši iz sosednje Babne police. Franc Mlakar mi je sporočil sklep partijskega vodstva iz Loške doline, da sem sprejet v vrste kandidatov Partije. To vest sem sprejel z velikim zadovoljstvom. Potem se je začelo intenzivno politično delo na terenu. Tako so minevali meseci v drugi polovici leta 1941. Organizacija OF je našla plodna tla in malone vsi prebivalci Babnega polja so bili člani OF in delovali za cilje NOB in ljudske revolucije. Proti koncu leta smo tudi osnovali prvi terenski odbor OF, ki je pozneje v. letu 1942, za časa prvega svobodnega ozemlja, prevzel tudi oblast v vasi. Bil sem v stalnem Stiku tudi s tovariši iz hrvatskega Prezida. Zanimivo - je pripomniti, da so v Prezidu oziroma na področju sedanje občine Cabar organizirali upor slovenski komunisti, ker KPH v te kraje vse do druge polovice leta 1942 ni prodrla. V Prezid so nekajkrat prišli ilegalci: Janez Hribar, Ivan Novak-Očka, Franc Popit-Jokelj in Ljubo Šercer. Prvi, ki je pričel z organizacijo v tem kraiu, pa je bil Nace VoljčFric, šofer Pečnikarjevega avtobusa, ki je vozil na liniji Ljubljana—Prezid. 19. oktobra je sledila prva oborožena akcija: napad partizanskih borcev na .italijansko posadko v Ložu. Ta akcija je imela velik odmev med prebivalstvom, okupatorju pa je vlila strah v kosti. Po vaseh in zaselkih so krožile številne sovražne patrulje, karabinerji pa so začeli s hišnimi preiskavami Pri tem so jim vneto pomagali domači žandarji, ki so Italijane pri tem delu močno prekašali. Pri nas se je zlasti »izkazal« orožnik Ico Ivoševič, ki pa je kmalu prejel zasluženo kazen. Po akciji na Lož se je razširil glas, da so četniki. napadli ta kraj in da se le-ti borijo za kralja Petra. Mnoge se je polastilo malodušje. Govorili so: če se gre za kralja Petra in za stari režim, potem že več ne bom podpiral OF in ne hodite več k meni... Prizadevali smo si da smo ljudem pojasnili cilje OF in jih prepričali da to niso nobeni četniki, marveč slovenski partizani, ki se borijo tudi za pravičnejšo socialno ureditev. Po uspešni akciji na Lož je bilo v načrtu, da bi Šercerjevi borci izvedli, akcijo tudi na Drago, Podoresko in Travo, kjer je živelo precej nemškutarjev, ki so prirejali poslovilne večere in so se nameravali preseliti na Gorenjsko in Štajersko. Do zamišljene akcije pa ni prišlo, ker je zapadel velik sneg. Okupator je sledil partizane in jim prizadejal občutne izgube v Mikličevem lazu. . Potem so sledile likvidacije narodnih izdajalcev v Loški dolini, Babnem polju in okolici Prezida. Spet so se pojavili oboroženi partizanski borci. Karabinerji iz Babnega polja so pobrali šila in kopita , in neke noči zapustili vas. Osvobo- (Nadaljevanje na 3. strani) DO POSLEDNJEGA DIHA Gotovo ni bilo oboroženega partizanskega borca ali političnega aktivista, ki je deloval v času narodnoosvobodilne borbe v Prlekiji in ki bi ne poznal ponosnega, samozavestnega in narodnim izredno zavednega prleškega kmeta Janka Preloga iz Grlave. In ker je bil on takšen, ni mogla biti drugačna tudi njegova žena Emilija, pa tudi njegovih pet otrok. Kot zavedna prleška korenina je po tragični okupaciji naše domovine dobro vedel, kje je njegovo mesto. Pri njem so se zbirali v večernih urah sovaščani in poslušali tuje radijske postaje, kar je bilo takrat celo smrtno nevarno, tako da so bili on in njegovi zaupni sovaščani stalno obveščeni o dejanskem vojaškem in političnem položaju. V začetku 1942. leta je imel že dobre zveze s takratnimi organizatorji upora v Prlekiji. Z vso svojo dušo, plemenitim srcem in jekleno voljo se je oprijel idej narodne osvoboditve. Od začetka 1943. leta pa vse do njegovega tragičnega konci so ga obiskovali gotovo prav vsi partizanski borci, ki so se mudili in borili v Prelekiji. Nje- gov dom je postala žal preveč znana partizanska »postojanka«, katero smo imenovali »Pri treh mladenkah.« A bila je vendarle bistvena razlika med to »postojanko« in med mnogimi drugimi »postojankami«. Ne samo, da so bili naši fantje pri njem sprejeti kot doma, da so imeli na razpolaga vse, kar so si želeli, ker so bili pač vedno dobrodošli gostje, poleg tega so dobivali mnogi tudi novi pogum in trdnejšo zavest. Pri njem so se oglašali te-renci z leve in desne strani Mure, Medjimurja, borci s Pohorja, Kozjaka, politični aktivisti in funkcionarji, kurirji itd. Tam so bile številne seje, zbirala se je municija, sestavljala in razpečavala se je lite- so se ranjenci itd. Njegovi otroci pa si pravljali razne kurirske posle. Pri Prelogovih so uživali 3 tedne gostoljubnost tudi 3 ameriški piloti, ki so jih sestrelila nemška letala, dokler niso dobili zveze s partizani. Janko Prelog je postal v začetku leta 1944 prvi predsednik vaške organizacije OF. Nekega dne v jeseni 1944 sem bil z manjšo partizansko skupino na Grlavi. Ponoči smo se oglasili tudi pri Prelogovih, vendar smo šli počivat k Novakovim, ker je bila Prelogova hiša že preveč kompromis tirana. Zjutraj, nekako Ob 9. uri, smo prejeli obvestilo, da je na poti na Grlavo četa Kozakovkonjenikov. Da zaščitimo gostitelje in ker je bil dan, sem odredil umik partizanov. S Kozaki smo se srečali prav ob ograji za cesto, vendar nas niso opazili. Z nami se je umikal tudi Janko Prelog. Ustavili smo se v mladem jelševem nasadu blizu Grlave, kjer smo se pripravili na eventualno borbo z okupatorji in njegovimi pomagači, če bi nas napadli. Janko Prelog me je na vso moč nagovarjal, da bi se vrnili v vas in napadli Kozake. Imel je pištolo ter bi šel v napad seveda z nami. Ker je bil sovražnik mnogo številnejši oziroma močnejši, dobro oborožen in na konjih in ker bi pomenil tak napad za nas preveč žrtev, sem moral njegovo prošnjo zavrniti. Delovanje Prelogove družine je dobro poznal tudi Gestapo, ki je čakal na prvo priliko, da jo uniči, poleg tega pa tudi nekaj naših borcev. Gle- POMURSKI VESTNIK, 1. JULIJA S ENCICE 1941,GOVORIJO IN PISEJO ZA »POMURSKI VESTNIK« — NOSILCI SPOMENICE 1941 GOVORIJO IN PIŠEJO ZA »POMURSKI VESTNIK« — NOSILCI SPOMENICE 19 NARODNI Heroj (Nadaljevanje z 2. strani) aktivistov. Sklenili so, da bodo Izkoristili kapitulacijo Madžarske in prevzeli v imenu OF oblast v mestu. Dogovorjeno je bilo, da bo sam šel pred madžarskega poveljnika in ga z orožjem prisilil, naj preda mesto partizanom. Načrte je preprečila izdaja * Franca Bajleca, ki je videl, da sta šla od Brumna Kuhar in Rogan, pa je to prijavil na orožniški postaji. Po drugi strani pa je bilo usodno tudi tof ker partizani niso določili roka za pogajanja in predajo soboške garnizije. Kot je že znano, so se tovariši po vrvi spustili iz Brumnove hiše, Zadnji se je spustil Bojan. Madžari so jih že opazili. Nekaj centimetrov nad Bojanovo glavo se je zarila krogla v zid. Miran je takoj odgovoril s strelom in ranil vojaka v roko. Z vseh strani so priteklo madžarski vojaki, vendar jih je razgnala Bojanova brzostrelka. V sovražnih vrstah je nastala zmeda, kar so tovariši izkoristili in se naglo umikali. Na umiku je bil Juš ranjen. »»Tovariši, ranjen sem bežite, jaz ne morem več naprej. Kril bom vaš umik. Živega me že ne bodo dobili.« Zadnjič se je obrnil proti sovražnim vojakom in jih obsul s kroglami svoje brzostrelke. Nato je pokleknil na desno koleno in klical za ostalimi, ki so tekli v gozd: »Tovariši, maščujte me!« Nastavil si je cev pištole na čelo in sprožil... Okrog njega so se zbrali žandarji, da bi kaj izsilili iz njega- Miran je klical: »Banda fašistična, ubijte me! Ubijte nikogar ne poznam!« Poleg njega je stal izdajalec Novak in ga brcal v glavo. Ko se je Bojan osvestil, je videl kako letijo udarci po Miranu. Miran se je zvijal in kričal: »Ubijte me, a ne izdam ničesar!« Dobil je spet s puškinim kopitom po glavi. Ženske, ki so stale okrog Mirana, so zakrilčale: »Živ je! Ubijte ga!« Končno se je Miran umiril za vedno. Bojana pa, ki je gledal ta prizor, so spet z brcami spravili v nezavest. Zavedel se je šele na vozu. Vozil ga je Ivan Kocen — na ukaz žandarjev. Odpeljali so ga v Mursko Soboto, od tu pa dalje v taborišče Dachau. Posmrtne ostanke narodnega heroja Daneta Sumenjaka-Mirana so po osvoboditvi prenesli na soboško pokopališče. Njemu in ostalim je posvečen lep spomenik v obliki piramide na soboškem pokopališču. Na dogodke na Vaneči, na junaški boj skupine treh partizanov pa nas spominja spominska plošča. J. J. Viničarija na Vaneči, kjer je bila 20. oktobra 1944 borba, v kateri sta junaške padla narodni heroj Dane Šumenjak — Miran in njegov soborec — partizan Alojzi Kosi — France > iz Središča ob Dravi 9 Na čelu treh: tovariš Stane Červič - Bojan Miran, France in Bojan so se srečno prebili v gozd. Bežali so naprej, bolj na desno stran, da bi se izognili Tišini, kjer je bila žandarmerijska postaja. Ko so prekoračili tišinsko cesto, so zagledali Madžare, ki so na tovornih avtomobilih in motorjih pridrveli za njimi, da bi do kraja sklenili obroč. Bilo pa je že prepozno. Miranova skupina si je izbrala dokaj varno pot po rečni strugi potoka Dobla. Na čelu trojice je stopal Stane Cervič-Bojan. Naenkrat zagleda pred seboj madžarskega vojaka s karabinko. Žandarja je to tako presenetUo, da je pustil vse, kar je imel pri roki in zbežal čez polja na Tišino. Sli so dalje in naleteli na madžarsko zasedo. Vnel se je kratek, a hud spopad. Partizanske brzostrelke so odigrale odločilno vlogo. Padli so trije orožniki, ostali pa so se v paničnem begu razpre šili. Skupina je prišla v Vančo vas, kjer so dobili kolesa ter se umaknili v goričke gozdove. Na Vanečo so prišli utrujeni. Prva njihova skrb je bila: kako dobiti zvezo s Puconci, kjer je bila postojanka TV-1 pri Marici Gašperšičev!. Na postojanko so prišli podnevi in zvedeli o dogodkih v Murski Soboti. V mraku so krenili nazaj na Vanečo. Zatekli so se k Ivanu Kocenu, ki je pomagal osvobodilnemu gibanju. Gospodar jih je lepo sprejel in jim postregel s slanino. Tu so ostali do 19. oktobra 1944 zvečer, ko so se poslovili in odšli. Nameravali so iti v Moščance. Bila je temna noč in močno je deževalo. Vražji vrtec (Nadaljevanje z 2. strani) dilna fronta je bila pred novim silnim poletom. Tiha in spokojna je danes vas pod Vražjim vrtcem. Moj rodni kraj je v minuli vojni izkrvavel. Od skupnega števila 500 ljudi, jih je skoraj 100 darovalo svoja dragocena življenja na žrtvenik svobode za ideale socialistične revolucije. Vsako leto obiščem Vražji vrtec in se poklonim spominu ustreljenih talcev. Pot me vodi tudi v snežniške gozdove, na Zupanov laz, kjer je partizanska kostnica. Betonska plošča pokriva posmrtne ostanke umrlih partizanskih ranjencev, ki so umrli v štirih bolnicah pri županovem lazu. Se dalje na hrvatsko stran, Je Milanov vrh, kjer so tudi kosti borcev v grobnici. Na marmornati steni je pomenljiv napis: SVI PU-TEVI SU SADA OTVORENI, MRTVACA NEMA I ŽIVOT CARUJE! Da, življenje kraljuje! Tudi pod Vražjim vrtcem kipi novo življenje. Dorašča mladi rod, sinovi in hčere padlih borcev, streljanih talcev in umrlih internirancev. Dorašča mlada generacija — zakoniti dedič socialistične domovine. Nove hiše in gospodarska poslopja, lep zadružni dom, elektrifikacija vasi, obrat kovinske industrije in še marsikaj drugega je dobrika novega časa, je plod ustvarjalnih naporov preživelih in mladine v povojnih letih tudi v vasi pod Vražjim vrtcem. Jože Janež Po enournem tavanju so se znašli pred malo vinicarijo na griču. »»Tukaj bomo vprašali, kjer pravzaprav smo,« je dejal Miran, s čemer sta se tudi strinjala Bojan in Franjo. Kakor zmeraj je tudi sedaj Bojan ‘ opomnil tovariša, naj ga ne kličeta s partizanskim imenom, ker je bila zanj razpisana visoka nagrada (10.000 pengov). Bili so prijazno sprejeti. Viničar Novak, zagrizen fašist, se je oddahnil, ko je zvedel, da zahtevajo samo informacije in vodo. »Fantje, ostanite pri meni! Odpočijte si in posušite obleko. Pri nas ne hodijo Madžari.« Verjeli so mu in ostali. Mož jim je pokazal prostor nad hlevom. »»Tam boste bolj varni kot v kuhinji, kjer so otroci,« jim je še rekel. »Bojan, potrebno bo misliti na stražo,« je gredoč rekel Miran. Viničar Novak se je zdrz- Stane Červič ~ Bojan nil, ko je zaslišal to ime, za katerega so Madžari razpisali nagrado. Miran in France sta že trdno spala, ko je bil Bojan še buden. Nekaj mu ni dalo spati. A tudi njega je premagal spanec. Okoli 11. ure se je Bojan prebudil s tesnim občutkom. Vstal je in se začel oblačiti. Ravno je čistil brzostrelko, ko jim je gospodar prinesel skledo zabeljenega krompirja. »Bodite brez skrbi, fantje. Sem jih že ne bo. Želim vam dober tek!« Nenadoma je zaslišal udarec jekla ob jeklo. Pogledal je skozi odprtino v strehi. Od presenečenja mu je zastal dih. »Miran, Franjo! Brž se pripravita! Madžari!« Bili so obkoljeni. Ravno so delali načrt za izpad, ko je zaropotalo. Opeka se je drobila. Slišali so, kričanje »Bojan, predaj se! Nič se vam ne bo zgodilo!. Vnel se je boj: trije, partizani proti več sto madžarskim vojakom. Zapele so brzostrelke, puške in Miranova parabela, ki jo je vzel madžarskemu žandarju pri Deblu. France je komaj zmogel polniti orožje. Borba je traja? la že več kot četrt ure. Takrat so jih pričeli Madžari obmetavati z bombami s sprednje strani hiše, ker se drugače niso mogli približati hiši. S hleva je prvi skočil France, za njim pa Bojan in Miran. Namesto, da bi tekel proti gozdu, je France skočil za vogal hiše, kjer so imeli Madžari strojnico. Kratek rafal in France je smrtno zadet omahnil. Miran in Bojan sta bila že v sadovnjaku. Še nekaj korakov in prebila bi obroč. Toda Bojan je hudo ranjen obležal (ranjen v desno roko in glavo), Miranu pa je odpovedala parabela, ko je hotel ustreliti žandarja za drevesom. V tem hipu je priskočil drugi orožnik ter Mirana zabodel z bajonetom v hrbet. ZMAGA V NEENAKI BORBI Ce pogledamo nazaj na kratko obdobje od leta 1941—196i in se zamislimo v čas, ko so se narodi Jugoslavije dvignili z oboroženo vstajo proti fašističnim zavojevalcem in domačim izdajalcem, vidimo, da so v neenaki borbi, v kateri so doprinesli orgomne žrtve, na koncu zmagali in s tem prekrižali najbolj mračne načrte fašističnih nasilnežev, ki so hoteli uničiti naše ljudstvo. Zgodovina Pomurja med NOV in v povojni obnovi is del celotne zgodovine naših narodov. Vendar bi se želel dotakniti v nekaj vrstah prispevka ljudstva Pomurja v NOV in povojni izgradnji. Tudi ljudstvo Pomurja ni držalo križem rok v najbolj tragičnem trenutku v zgodovini slovenskega naroda, ko je sovražnik hotel uničiti naše ljudstvo. Tudi v Pomurju ni manjkalo poštenih rodoljubov, ki so se v kritičnem obdobju postavili na čelo vseh poštenih ljudi Pomurja in se postavili po robu zavojevalcem. Predvsem naj omenim narodnega heroja Štefana Kovača 11 Marka, ki je bil glavni, organizator vseh poštenih rodoljubov. Pod njegovim vodstvom je nastala močna organizacija, ki je zajemala območje domala vsega Pomurja, in se postavila v bran za pravice malega človeka. Spominjam se še, ko smo na raznih sestankih govorili, v čem je pravzaprav bistvo naše borbe. Dejali smo, da se borimo pred- vsem za enakopravnost narodov, za neizkoriščanje človeka po človeku in končno za večje blagostanje vseh ljudi, kar se pri nas sedaj tudi hitro uresničuje. Tovariš Štefan Kovač se je po takšnem pogovora nasmejal s tistim svojim prešernim nasmehom, v katerem pa je bilo polno grenkobe, in rekel: »Vidite, mi se borimo za pravico na svetu, za siromake, ki naj bi jim bilo nekoč bolje, in zato nas ima okupator z do- piše: Štefan Horvat, prvoborec iz Trnja mačimi izdajalci za najhujše zločince, za bandite. Toda bodite prepričani, da bomo zmagali!« In tako je med raznimi akcijami in pripravami čas mineval in prišel je usodni večer, ko je Stefan Kovač, zadet od okupatorjevih krogel, padel v Gančanskem logu. Spominjam se še sestanka ž narodnim he- rojem Vinkom Meglo, po tragični smrti Štefana Kovača, Vinku se je utrnila z očesa solza in rekel je: »Štefan je mrtev: Ko bi le namesto njega jaz padel Vedno, sem šel jaz naprej, zdaj pa je šel on. Če bi tudi sedaj šel jaz naprej, bi on ostal živ.«, Tudi v povojni izgradnji je Pomurje prispevalo svoj delež in še prispeva po svojim močeh in to je tudi povsod že očitno. Kakor ni manjkalo v Pomurju poštenih rodoljubov takrat, ko je bilo treba iti v borbo, jih ne manjka tudi sedaj pri izgradnji domovine Imamo pa tudi vse več mladih ljudi, ki nadaljujejo dela padlih rodoljubov in revolucionarjev in uresničujejo program ZKJ. Ti so porok, da bo delo na vseh področjih in v vseh dejavnostih napredovalo tudi v bodoče. * Nosilec Spomenice 1941 Stefan Horvat se je rodil 21. novembra 1908 v Trnju občini Beltinci, kjer tudi stanuje. V drugi polovici leta 1941 je bila pri Hancovih (kot se imenuje po domače hiša v trnju) ustanovljena prva ilegal a ciklostilna tehnika. Pri Hancovih se je takrat zbiral ves prekmurski legalni in legalni kader:. Narodni heroj Stefan Kovač—Marko je imel tu svoj punkt. Od tod so tudi vodile organizacijske niti v vse kraje bregu Mu- re. Stefan Horvat je bil junija 1941 izvoljen za člana Okrožnega komiteja KPS za Prekmurje. 10. avgusta 1941 je bil pri Hancovih razmnožen tudi prvi letak v madžarščini in sicer v 500 izvodih. Letak je pozival prebivalce" madžarske narodnostne manjšine na boj proti madžarskim fašističnim osvajalcem in domačim izdajalcem. Stefan Horvat je aktivno in organizirano deloval za cilje NOB in ljudske" revolucije, pod vodstvom organizatorja osvobodilnega gibanja v Prekmurju Stefana Kovača — Marka. Vs člani Hancove družine so vneto pomagali osvobodilnemu gibanju. Hancova mati pa je bila v letu 1941 najsvetlejši primer prekmurske partizanske matere. Taka je ostala tudi vso dobo NOB. Odlikovanja za zasluge v NOB V okviru proslav 20-letnice revolucije okrajni odbor ZVVI priredil izlet vojaških vojnih invalidov in borcev iz Pomurja. Cilj izleta je partizanski Rog najpomembnejši kraj iz NOB. Za zasluge v NOB so v letošnjem jubilejnem letu vstaje organizacije zveze borcev predlagale za odlikovanja 1100 udeležencev revolucije iz našega okraja. Odlikovanja bodo slavnostno podeljena verjetno ob Dnevu JLA 22. decembra, ko bomo proslavili 20 letnico ustanovitve nase ljudske armade. J. J. V tem prostoru je bila prva ilegalna ciklostilna tehnika. V ospredju Štefan Horvat. Proslave v Pomurju (Nadaljevanje s 1. strani) 4. julija bodo na Kapeli, znanem kraju iz NOB, odkrili spominsko ploščo v spomin padlim borcem in žrtvam fašizma. Na plošči bodo vklesana imena 38 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Napis na plošči: ŽRTVAM NOB V LETIH 1941-1945 Življenje mlado, borci, dali ste za nas, iz Vaše je krvi rodil se ■ novi čas! 1. julija je v programu Večer instrumentalne glasbe na gradu v Gornji Radgoni Glasbene šole G. Radgona (proslavitev 10-letnice ustanovitve šole). 2. julija bo v čast 20-letnice revolucije proslava pri Negovi ob sodelovanju pevskega zbora DPD »Svoboda« iz Gor. Radgone. la julija izvedba dramskega dela »Rokovnjači« pri Vidmu ob Ščavnici. 22. julija proslave po vseh centrih radgonske občine. Istega dne bo tudi otvoritev »»Pregrade 14 talcev« v Blagušu in otvoritev novega gasilskega doma pri vidmu po Ščavnici. V programu je tudi mladinsko zborovanje ob otvoritvi odseka severne magistrale (datum bodo še določili). 14. avgusta je v načrtu izvedba dramskega, dela »»Rokovnjači« v Gornji Radgoni na Gradu. Uprizoritev pripravljajo člani prosvetnega: društva iz Vidma. Osrednja občinska proslava 20-letnice socialistične revolucije pa bo združena s praznovanjem občinskega praznika Gornje Radgone 15. oktobra. Ta dan bodo odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma iz gornjeradgonske občine. Že več let je bila težnja prebivalstva po zgraditvi dostojnega spomenika mrtvim borcem revolucije. Tudi na zboru volivcev so sklenili, da se v počastitev 20-letnice revolucije postavi primeren spomenik. Težnje in hotenja občanov bodo letos uresničena. Spomenik bo stal na trgu v središču mesta. Zgrajen bo iz primernega kamna in bo imel ustrezno arhitektonsko obliko. Stroški gradnje bodo znašali blizu 5 milijonov dinarjev. LJUTOMER Tudi prebivalci ljutomerske občine bodo svečano proslavili 20-letnico vstaje. V programu so svečane akademije s pestrimi sporedi, predavanje borcev po šolah in gospodarskih organizacijah, razna tekmovanja, izleti v partizanske kraje, položitev vencev na spomenike in grobišča ustreljenih talcev ter drugo. de na to smo izdali nalog, da na ji borci ne smejo več zahajati k tej hiši. Naglo so se približevali tragični dogodki. Okrog Novega leta 1945 sem bil z večjo partizansko skupino na področju Bolfenka odnosno na področju takratnega ormoškega okraja. Tiste dni so je vršila tam proti nam velika hajka. Partizanski skupini, v kateri so bili tov. Nande Magdič-Navor, Janez Viher-Oskar, Jurij Dobrotinšek-Djuro in Zvonko Turk-Aleks sem naročil, da gre z določeno nalogo na Mursko polje. Posebej pa sem tovariše opozoril, da naj ne gredo na Grlavo. Še danes ni znano, iz kakšnih razlogov so se ustavili partizani pri Prelogovih. Takrat pa se je govorilo, da v sosedni vasi, kjer so nameravali prebiti dan, niso dobili strehe in da so se zatekli k Prelogovim zaradi pomanjkanja časa. Bilo je 5. januarja 1945. O-krog 8. ure je približno 60 Kozakov obkolilo Prelogovo domačijo. Poleg navedenih borcev so bili v hiši še gospodar Janko Prelog, gospodinja Emilija, hčerka Stana, ostali 4 Prelogovi otroci pa niso bili v hiši. Stana je partizane takoj opozorila na prihod Kozakov. Partizani so namreč še počivali, saj so prispeli po dolgi in naporni poti šele pred kratkim časom v hišo. Gospodar se je umaknil na podstrešje, od koder je takoj pričel streljati s parabelo na kozaška oficirja, ko sta vstopila v notranjost hiše. Oficirja sta se nato umaknila na dvorišče. Kozaki so bili presenečeni spričo močnega odpora, ki so ga nudili partizani. Stana je izkoristila priliko ter pobegnila iz obroča, pri čemer jo je ščitil partizanski mitraljezec. Borba na življenje in smrt se je nadaljevala. Bilo je povsem jasno, da bo za maloštevilne partizane to poslednja borba. Tega so se zavedali tako Janko Prelog kakor tudi ostali borci tudi skrajno nečastno bi bilo, če bi se predali. Smatrali so, da je bolje izkrvaveti na bojišču. Kozaki so dobivali pomoč iz Ljutomera. Vsi žandarji in gestapovci so bili mobilizirani ter poslani na Grlavo v boj proti petim borcem za svobodo jugoslovanski narodov. Toda naši borci so nudili še vedno močan odpor. Imeli so precej municije. Kozaki so Preloga in ostale večkrat pozivali na predajo. Gospodar pa jim je odgovarjal, da se partizani ne predajajo. Sovražnik je uvidel, da ima posla z odločnimi in neustranimi borci. Kozaki so zažgali gospodarsko poslopje. Borba še je nadaljevala toliko časa, dokler je utripalo, srce hrabrih borčev. Ni točno ugotovljeno, ali so uničile mlada življenja sovražne svinčenke, ali pa poslednji lastni naboji. Izkrvaveli so vsi borci razen Alekša-Zvonka Turka, ki se je predal živ in ki se je izkazal kasneje kot izdajalec. Zverinski okupatorji so ubili v hiši tudi Prelogovo mamo, mater peterih mladoletnih otrok, pa čeprav ni imela v rokah orožja. Prav verjetno bi se zgodilo isto tudi z otroki, če bi ostali v hiši. Od sosedovih sta opazovala dva najmlajša Prelogova otroka, kako uničuje požar njihov dragoceni dom ter poslušala strašno pesem mitraljezov in brzostrelk. Toda tudi Kozaki se niso izognili večjim žrtvam. Tri Prelogove hčerke smo vzeli partizani v svojo zaščito, medtem ko so se zavzeli za dva najmlajša otroka Prelogovi sorodniki. Janka Preloga lahko torej prištevamo med najbolj junaške prleške kmete, saj je ostal, zvest svojemu narodu do poslednjega diha. Uvrstil se je v množico tistih, ki so žrtvovali svoja življenja za domovino. Rado Pušenjak ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE ALIJU KARDOŠO V ponedeljek 3. julija ob 15. uri bo občinska organizacija Zveze borcev NOV v Murski Soboti odkrila spominsko ploščo v Kolodvorski ulici (na novem stanovanjskem bloku) predvojnemu komunistu Aliju Kardošu. Po odkritju sledi partizanski pohod po poteh padlih prekmurskih partizanove. V tem pohodu bodo sodelovale vse družbene organizacije. Cilj pohoda je Vaneča, kjer bo organizirano partizansko taborišče. V partizanskem taboru na Vaneči bodo poleg drugih sodelovali: KUD Ali Kardoš iz soboške gimnazije, tamburaški zbor Ekonomske srednje šole in godba na pihala DPD »Svoboda« iz Murske Sobote. POMURSKI VESTNIK, 1. JULIJA 3 NOSILCI SPOMENICE 1941 GOVORIJO IN PIŠEJO ZA »POMURSKI VESTNIK« — NOSILCI SPOMENICE 1941 GOVORIJO IN PIŠEJO ZA »POMURSKI VESTNIK«—NOSILCI SP M SMRT OBSOJENI JE POBEGNIL 32. julija 1941 je skupina 36 partizanov, pod vodstvom narodnega , heroja Vasilja Gačeše napadla železniško postajo Grabovac pri Glini. V tej akciji so bili ubiti 4 ustaši, zaplenjeno 10 pušk, postaja razrušena in onesposobljena železniška progra. Ustaši iz Petrinje in Gline šo zaradi te akcije izvedli krvave represalije. Okrog 800 ljudi iz Grahovca in okoliških vasi so ustaši 24. julija 1941 poklali in ustrelili. Takrat je bil na smrt obsojen tudi PERO DRAŽlC, nosilec Spomenice 1941 in eden preživelih borcev s Sutjeske. Njemu in še dvema tovarišema se je posrečilo pobegniti, medtem ko so vsi ostali izkrvaveli. Prisluhnimo njegovemu pripovedovanju: Julija 1941 se je ustaški teror razbesnel z vso silovitostjo. Krvoloki so začeli napadati srbske vasi v Baniji ubijati prebivalstvo in ropati njihovo imetje. Dan za dnem so iz srbskih vasi odhajale kolone vozov z naropanin premoženjem. Ob poteh so ležala razmesarjena trupla nesrečnih ljudi, ki niso ničesar zakrivili kot to, da so bili srbske narodnosti. Pretresljiv je bil pogled na iznakažena trupla malih otrok, ki so jih matere še pred smrtjo hotele zaščititi s svojim telesom. V moji rodni vasi Šušnjar, občina Jabukovac, okraj Sisak. smo organizirali straže in patrole, ki so imele nalogo paziti in sporočiti, če se vasi bližajo ustaški klavci. Tako je minilo nekaj tednov in nič se ni zgodilo. V ljudeh, se je začela utrjevati vera, češ, saj nismo nič zagrešili, naša vest je čista in ustaši nas bodo pustili pri miru... 24. julij 1941, je bil vroč poletni dan. Prejšnji večer smo zaslišali strele v Gabrovca. Prišla je vest, da so gverilci (takrat smo tako imenovali prve partizane), napadli železriško postajo Gabrovec, da je, šef postaje in še nekaj ustašev mrtvih. Naše patrole pa niso vedle nič določnega povedal. Čeprav se je raznesel glas, da bodo ustaši poklali tudi prebivalce naše vasi, smo vsi kot bi bilo zakleto ostali na svojih domovih in z veliko negotovostjo čakali razvoja nadaljnjih dogodkov. V dopoldanskih urah je krdelo ustašev obkolilo vas in ukazali so nam, da se vsi zberemo na določenem mestu. Moj sosed Djuro Pilimac je, ko je videl ustave, planil proti bližnjemu gozdu, ki ga pa ni dosegel, ker se je prej zgrudil smrtno zadet od ustaške krogle. Žene in otroci so začeli bridko jokati, ko so videli kaj se je zgodilo. Prva žrtev v vasi je padla. Vsem zbranim vaščanom je govoril neki ustaški satnik: »Včeraj so komunisti napadli železniško postajo Gabrovec, mrtev je šef postaje in verjetno ste bili tudi vi soudeleženi pri tem napadu. Vsi moški od 18. do 60. leta starosti bodo šli z nami Gabrovec, kjer jih bomo zaslišali, sestavili zapisnik, ter jih nato poslali na svoje domove. Vem, da ste vi tukaj pošteni in kot mi je znano, nimate nič skupnega s komunisti«. Tako je povedal ustaški oficir in kolona 32 mož in fantov iz vasi v spremstvu do zob oboroženih ustaških klavcev se je napotila proti 3 km oddaljenemu Gabrovcu. Za slovo pa so zločinci vas izropali. Šli smo dva po dva v koloni. Ustaši so bili prijazni z nami in nam ponujali cigarete. Poleg železniškega poslopja smo uzrli nekaj stotin ljudi iz drugih krajev, močno zastraženih po ustaših. Našo skupino je prevzel neki oficir. Ta se nam je cinično nasmehnil in dejal:. »A, vi ste Srbi iz Sušnjara. Danes bomo naredili z vami tako, da na zemlji ne boste več obstojali. Majku vam srpsku ... Nato nam je še ukazal, da se drug od drugega odmaknemo, da med seboj ne smemo govoriti in da moramo vsi gledati v sonce, v sonce, ki je tisti dan tako neusmiljeno žgalo. Zaslišal sem glas: «»Dušan Br- kič«. Bil je v naši skupini. Štirje ustaši so ga odvedli kakih 30 metrov vstran. Ker se je revež upiral, so ga obdelovali s puškinimi kopiti. Potem so ga vrgli na tla in potegnili nože. Zaslišali so se grozotni kriki, ki so trgali srce in pretresali ozračje. Morilci so ga začeli počasi in načrtno klati. Počasi je, drsel ustaški nož v nesrečnikovo telo. Žrtev se je zvijala in končno izdihnila v silnih bolečinah. Okrog trupla je bila mlaka krvi... Vse njegovo telo je bila ena sama rana. Minevale so popoldanske ure. Strahotni kriki umirajočih, mlake krvi vsepovsod naokoli, trupla zadelanih žrtev in tuljenje podivjanih ustašev, krvoločnih divjih zveri, ki so svoje delo, delo sadistov, opravljali z vso temeljitostjo. Videl sem na desetine tovarišev, ki so jih ustaši samo zabodli, potem pa pustili. Ubogi ljudje so si s prsti zatiskali globoke rane, iz katerih je vrela kri, tako kot če odpremo vodovodno pipo. Ko jim je že skoraj vsa kri odtekla, so spet vrnili k njim in jim prerezali vratove. Bilo je okrog 6. ure zvečer. Kazno je bilo, da so se klavci že utrudili pri svojem delu. Začeli so nas spraševati, kdo se javi na prostovoljno delo v Nemčijo. Na pol živ in trd od groze sem gledal v tla. Številni so se odzvali ustaškemu pozivu za delo, misleč, da si bodo lahko ohranili življenje ali pa vsaj prihranili strahotno smrt, ki je doletela že na stotine nedolžnih ljudi. »Prostovoljce« pa so odpeljali v bližnji log, kjer so jih pokončali s strojnicami. Nekaj skupin »prostovoljcev« je umrlo hitre smrti. Mračilo se je že, ko so nas preostale uvrstili v vrsto in prešteli. Dobro se spominjam, da nas je ostalo pri življenju samo le 64, od tega še šest tovarišev iz moje vasi. Nato so nas nagnali na dvorišče železniškega poslopja, na zelo majhen prostor, kjer smo bili stisnjeni kot vžigalice. Na postaji je rasla visoka lipa, pod katero so ustaši namestili mizo. Začelo se je zasliševanje. Neki ustaški satnik je klical vsakega posameznika k mizi in začel izpraševati, kaj mu je znano o napadi komunistov na Grabovac. Zdrznil sem se, ko je prišla vrsta na mene. Opotekajočih korakov sem prispel pred zasliševalca. Ko si je zapisal moje osnovne podatke, me je še vprašal: »Mladenič, kakšno smrt si želiš? Ali naj te zakoljemo, kot smo druge, ali pa te ustrelimo?« »Če že moram umreti, potem me raje ustrelite«, sem siknil skozi zobe. Nato se je spet začelo klanje. Splošno klanje preostale skupine in to v moji neposredni bližini. Bili smo stisnjeni na malem prostoru. Ustaši so pobesneli. Kri je brizgala na vse strani. Kmalu sem bil ves krvav po obrazu in obleki. Smrtno ranjeni so si s poslednjimi močmi zatiskali rane, iz katerih je tekla kri. Spominjam se nekega tovariša iz vasi Luščnne. Prerezali so mu žilo na vratu. Žrtev se je valjala med nami, še živimi, in njegova kri se mi je lepila po laseh. Nemogoče je izraziti z besedjemi, nemogoče opisati grozote, ki sem jih doživel tisti usodni dan. Ostalo nas je pri življenju še kakih 20. Ustaši so sklenili, da hitro dokončajo delo, ker so se naveličali klanja, pa tudi nočilo se je že. Zadnja skupina nesrečnikov je morišču. Šli smo v koloni dva in dva. Blizu mesta strel janja so nas še enkrat postrojili in prešteli. Ne vem koliko nas je še bilo. Ker sem stopil korak vstran od kolone, me je ustaš udaril z vso silo s puškinim kopitom v rebra. Padel sem na tla in nekaj časa niti dihati nisem mogel. Že me je zadel drugi udarec v hrbet. »Hočeš, da te tu zakoljemo, ali pa greš naprej!«je zakričal neki krvolok. Tedaj se je pojavila orožmška patrulja iz postaje Kraljevčani. Zaklical sem jim, da jim želim pred smrtjo nekaj važnega povedati v zvezi z napadom na železniško postajo Grahovec. Pozornost morilcev je veljala žandorjem. Bržčas so bili tudi radovedni, kaj mislim povedati. To priložnost pa sem izkoristil. Kot jelen sem planil v grmovje in od tod v bližnji hrastov gozd. Za menoj sta skočila tudi moja vaščana Mi o in Hilutin Polmac. Za nami se je vsula toča krogel, toda nobena ni zadela. Ni minilo dolgo, ko sem se pridružil partizanski četi v Šamarici, ki jo je vodil narodni heroj Vasilj Gačeša. Po pripovedovanju napisal Jože Janež Pero, Dražić Ime mi je - Partizan (Nadaljevanje z 2, strani), den račun. Jani je ubogal kot dresiran pes. »Nekaj minut bomo še počakali. Sedaj smo tu najbolj varni. Razumeš ? « Na četverokotnem velikem plavem kvadratu so preko njihovih glav strmoglavljala letala, čisto blizu, toda zanje je to bilo zdaj daleč, daleč. Potem so se naenkrat vsa letala zbrala v krogu na višini, dokler se ni eno oddvojilo in za njim so poletele tri skupine, trije trikotniki. Počasi so se izgubljali rta nebu. Sinko je pogledal na dvorišče, sadovnjak, cesto. Nikjer žive duše. »Gremo.« Skočil je na cesto, se ozrl proti mlinu, ko sta Mirko in Jani že bila čez cesto. Tudi pri mlinu ni bilo videti nikogar. Na drugi strani ceste je bila globoka jama tam, kjer je prej stala trdna kmečka hiša. Pogledal je to jamo samo z enim očesom in hitel. Morda bodo ustaši sedaj napadli. Saj imajo veliko prednost. »Tovariši, tovariši.« Ali prav sliši? Iz ruševin. Iz kupa ruševin. Ni se ustavil. Podvomil je sam vase. Napravil je še tri korake, potem se je ustavil in zavpil: »Mirko, nazaj!« Onadva sta obstala. »Hitro sem.« Vrnila sta se. »Tu v teh ruševinah je partizan. Živ je. Rešiti ga moramo.« Tramovje, razmetano ko šibice. Opeka, prst; vse pomešano. »Ti, Jani, pojdi ob cesti proti mlinu. Tvoja naloga je, da nas braniš, če bi nas ustaši napadli. Si razumel?« Jani je spustil puško z ramen in se oprezno oddaljil proti mlinu. Onadva sta začela razvlačiti tramovje, odstranjevati opeko in kopati prst z golimi rokami. Na mestu, od koder je prihajal vse slabotnejši glas »tovariši, tovariši.... tovariši.., rešite me!...« »Ustašem te že ne bomo pustili živega, majko jim« je dejal Šinko in še nekaj zamrmral, ko mu je pot lil s temnega čela. »Evo ga. Ga že imam.« Iz prsti so moleli lasje. Potem sta spet grebla, grebla, dokler mu nista rešila še eno roko. »Primi.« Oba sta prijela za roko in potegnila. »Joj, tovariši,« se je oni osvestil na mojih nogah je tramovje.« Sinko je nekaj zamrmral kot da noge niso važne in rekel: »Potegni, vleci!« Sklepi so pokali. Bil je iz ruševin. Hoditi ni mogel. Tudi govoriti ni mogel. Vendar, jasno so ga razumeli: v ruševinah sta še dva živa partizana. Še dva! »Živa?« »Da, živa.« Sonce je začelo pripekati. Nekaj kmetov se je zbralo tu. Prinesli so lopate, motike. Čez pol ure sta bila rešena tudi ta dva, res živa partizana. Kmetje so jih nosili, za ostalimi koder so se premikali Mirko in Šinko vsa prepotena, sta poklicala še Janija in Vsi trije so se napotili proti gozdu, čez dozorevajoča žitna polja. Tam so dohiteli tudi top, protitakovec. Na njem se je vozil partizan, ki so ga prvega rešili. Ko je zagledal Sinka, so se mu orosile oči in s hvaležnim glasom io spregovoril nerodno in jeclja je: •Tovariš., kako se pišeš, od kod si, kako ti je ime ...« »Ime? — Ime mi je: Partizan.«-' Pogled mu je zajel polja, da ne bi pokazal ginjenosti zaradi zahvale. Kljub temu so mu oči zasijale, da je za trenutek v njih zablestelo dozorevajoče žitno polje in temen gozd v daljavi. »Da, radijska stanica je uničena,« se je razveselil, »sedaj bom nosil samo puško,« je pomislil. Toda te misli ne smem nikomur razodeti, ker me lahko kdo obsodi.« MOJA PRVA NALOGA Kmalu po prihodu iz nemškega vojnega ujetništva leta 1941 sem se povezal z organizatorji osvobodilnega gibanja v mojem rojstnem kraju Križ pri Litiji. Novembra istega leta sem postal član Narodne zaščite, ki je delovala v moji vasi. Prva naloga, ki so mi jo določili tovariši, se je glasila: »Rudi, na podstrešju karabinerske postaje je nekaj orožja. Potrudi se, da bo to orožje prišlo v naše rokes Izvedba te naloge prav gotovo ni bila lahka. Odnesel sem drva na podstrešje, nazaj pa puško, ki sem jo takoj nato izročil tovarišem. Decembra istega leta so se naši vasi približali prvi partizanski borci, ki jih je vodil tov. Henigman. Bil je visok sneg in partizani so si poiskali zatočišče v hiši siromašnega kmetovalca. Borci so si sezuli čevlje, da bi jih na kmečki peči posušili. Toda neka ženska je obvestila Italijane. Vnel se je oster spopad, v katerem sta smrtno zadeta obležala 2 partizana, medtem ko se je ostalim posrečilo pobegniti skozi malo okence v sobi. Ognjeni zublji so uničili gostoljub- no hišico in kmetje ostal sredi zime brez strehe. Vodstvo OF v moji vasi je sklenilo pogorelcu pomagati. Sli smo od hiše do hiše, da smo zbrali les, ga tudi posekali in spravili domov. Člani Narodne zaščite smo tudi sklenili izvesti igro, pod menbm prostovoljne gasilske čete in da bi dobiček le-te darovali kmetu, ki je bil brez denarja. Začeli smo pridno vaditi. Ob neki vaji je naš tovariš opazil pod odrom skritih sedem pušk, štiri pištole in vrečo nabojev. Takoj smo se zbrali k posvetu. Jaz in še dva tovariša smo bili zadolženi, da vzamemo' skrito orožje in poskrbimo, da bo prišlo na varno mesto in v partizanske roke. Toda naslednji dan orožja že ni bilo več. Vaški organist in še nekaj nasprotnikov OF so nekaj minut pred nami orožje odnesli. Hitel sem po snegu za njimi in jih kmalu opazil. Tudi oni so me zagledali. Pustili so vrečo s strelivom na tleh, s puškami pa so jo 'jadrno pobrali naprej. Pobral sem vrečo in jim začel slediti. Tedaj se začuje glas: »Fermat — Stoj, po naše. Pred menoj se pojavi fašistični podoficir. »Kaj tako težko nosite?« me je vprašal. »Bil sem pri kovaču, ki mi je dal okovje za popravila igralskega odra«, sem odgovoril. »Zakaj pa ne greste po poti do dvorane? Pokazal sem mu bližnjo hišo in dejal: »Tu stanuje moja. zaročenka (fianzanta)«. Italijan je bil s pojasnilom zadovoljen. Med tem časom pa so seveda oni s puškami pobegnili. Nekega večera smo imeli sestanek v gozdu, imenovanem »Frisvka, ki je dvajset, minut oddaljen od mojega kraja. Sestanek je vodil tov. Niko Šilih, ki nam je tudi naročil, naj nemudoma odidemo v parti- zanske enote. Določili smo tudi datum, kdaj bomo odšli. Ko smo, se vračali s sestanka, je mati našega tovariša Lojzeta čakala pri oknu in vsa v skrbeh povedala: »Lojze, iskali so te Italijani. Vse v hiši so pretaknili. Sklenili smo, da se takoj umaknemo. S tovarišem Dragom sem odšel prenočevat na njegov kozolec. Drago je takoj zaspal, jaz pa sem premišljeval, kako se bova rešila, če naju Italijani odkrijejo. Ura je bila dve po polnoči, ko sem zaslišal pridušeno govorjenje prav pri kozolcu. Naenkrat je bil kozolec razsvetljen z žepnimi svetilkami. Neki fašist je' splezal na kozolec' in mi z baterijo posvetil. naravnost v obraz. Bil sem pripravljen. Ko so me Italijani vprašali, kaj delam na kozolcu, sem povedal, da tu spim. Verjeli sp nama in obema tu- di naročili, naj se z jutraj javiva na karabinjerski postaji Naročila seveda nisva izpolnila. 24.aprila 1942, sem se javil v taborišču Zapadnodolenjskega, odreda.Postal sem partizan! Začelo se je novo življenje. Nekega dne smo se v taborišču pogovarjali o puškah ki jih je, odnesel organist iz njoje vasi. Našemu somišljeniku Zupanu smo pisali pismo in mu v njem naročili, naj napoti določenega dne organista v sosednjo faro. Tega dne smo čakali v zasedi, kdaj, bo prišel organist. Nenadoma smo. opazili italijanskega volčjega psa. »Italijani gredo!« vzklikne naš opazovalec. »Mitraljezec, pripravi se!« Italija- ni so sedeli na vozu, kadili cigarete in se pogovarjali. Namenjeni so bili po hrano v Trebnje. Ko so prišli na 20 m, smo užgali po njih. Nismo imeli preveč sreče. Naboji so bili vlažni in strojnica ni dobro delovala. Toda kljub temu smo pobili štiri sovražne vojake, zaplenili štiri puške in štiri pištole. Italijani so skakali z voza, vpili in bežali na vse strani. Mi nismo imeli nobene žrtve. Zadovoljni smo se vračali v taborišče in se še dolgo pogovarjali o uspeli akciji, ki bi bila lahko še uspešnejša, če bi naše orožje brezhibno delovalo. Dne 2. junija 1942 sem bil hudo ranjen. Imel sem sedem ran na telesu in osem tovarišev me je neslo v partizansko bolnišnico na Kočevski Rog. Bolnica je bila daleč na Kočevskem Rogu, na tako imenovanem »Daleč hribu v hišici, kjer je prej stanoval državni gozdar. Na poti bi mi skoraj odtekla vsa kri. Takoj po prihodu v bolnico me je dr. Igor operiral. Za operacijo je služila navadna miza. Med operacijo me je za vsako nogo in roko držal po en bolničar, da sem bil miren in da je lahko zdravnik opravil zelo zahtevno delo. Potem sem moral prestati vse strahote roške ofenzive. Italijani so bili prav blizu mesta, kjer smo bili ranjenci. Bolničarka Pepca Henigmanova je kasneje pripovedovala: »Prevzela nas je groza. Vse je bežalo iz koče, tudi ranjenci. Bolniki so vpili in se vlačili po tleh. Hudo ranjeni partizan je v živčnem napadu strgal obveze z ran in se plazil proč od koče po kosteh, ki so mu molele iz udov. Bil je to mesar SAVO, doma nekje z Dolenjske, velik in težek človek. Plazil se je po tleh in me presunljivo profil naj mu pomagam. Trudila sem se, da bi ga naložila na rame. Pokleknem ter napnem vse sile, da bi ga dvignila. Tudi sam si je pomagal, kolikor je mogel. Bil je ves krvav. Ko sem ga s težkim trudom dobila na hrbet, nisem mogla vstati, da bi ga odvlekla v hrib. Blizu nekje pa se je čulo streljanj: vpitje in preklinjanje Italijanov;« Jože Janež Prvoborec Rudi Rapl-Savo pripoveduje Prvi sabotažni podvig Branko Bokša, prvoborec iz Ljutomera, ki se je udeležil tudi znane bitke pri Turjaku, nam je opisal eno izmed prvih sabotažnih akcij Ribniške čete leta 1941. Takole pravi: Bilo je nekako- sredi septembra 1941. V četi smo se dogovorili, da bomo uničili da povod, ki je napajal Ribniško kotlino ter Kočevje z rudnikom vred. Bilo nas je devetnajst, komandir je bil tovariš Gašper. Ta je zadolžil obveščevalca Ivančka (Ivana Fajdigo) iz Sodražice, da nam preskrbi velike svedre in načrt daljnovoda. Čez nekaj dni so bile priprave pri kraju. Krenili smo na pot. Bil sem dodeljen v drugo skupino, ki naj bi uničila daljnovod Kočevje — Delnice, medtem, ko je imela prva skupina v programu onesposobitev daljnovoda Velike Lašče — Ribnica. Po večurnem pešačenju in prečkanju več cest in železniških prog smo srečno prispeli do cilja. Niso nas opazili. Postavili smo zasedo. Prvi se je s svedrom napotil do droga Zajo, jaz pa sem bil drugi. Svedri so se zarili v les in kmalu smo luknje napolnili z razstrelivom. Medtem se je v daljavi zaslišalo grmenje. Vedeli smo, da je prva skupina svoje delo končala. Vrvice so prasketale. Eden izmed mojih tovarišev z ogorkom ni ta (Nadaljevanje na 5. strani) LETO 1941 Narodnoosvobodilno gibanje v Prekmurju je bilo ozko povezano z gibanjem v Medmurju in tvorilo tudi enotno dvanajsto vojno področje s poveljnikom — narodnim herojem Stefanom Kovačem-Markom. Z gibanjem v Čakovcu sta od Prekmurcev bila povezana Mirko Bager in Vinko Megla, (ki je bil sicer doma od Tomaža), ki potem delata zlasti v Prekmurju in držita povezavo z gibanjem v Medmurju. V začetku junija 1941 se Stanko Zorman iz Čakovca oglasi pri Stefanu Kovaču, toda že naslednji teden v juliju 1941 pride v Čakovcu do provale. da padeta oba člana Mestnega komiteja KPH Stefan Hajdarovič in Stanko Zorman v ječo in ju pozneje obesijo. Napredni del Prekmurja se je začel, pripravljati na upor že konec aprila oziroma v začetku maja, posebno s prihodom Stefana Kovača iz ujetništva. Takrat je ustanovljena Osvobodilna fronta v Prekmurju v času akcij na Hrvaškem so potekale akcije tudi po Prekmurju. Ko je Kovač obiskal svoje znance po Goričkem in Ravenskem, je seveda povsod pomagal pri razbijanju madžarskih napisov, kajti vse vasi so seveda dobile madžarska imena iz predvojne Madžarske. Že v maju mesecu je Stefan Kovač s članom komiteja Evgenom Kardošem obiskal študenta Kolomana Cigüta iz Rankovec. Takrat so se dogovorili o razmnožitvi proglasa KPJ Narodom Jugoslavije«. V tem času se je začelo tudi. z rezanjem telefonskih žic. Prva akcija v Lendavi z rezanjem žic je bila v noči od 5 na 6. junij 1941 na linijah proti Soboti in Čakovcu. Izredno pozornost je posvetiti grupam, ki so delovale v Soboti. Poleg Evgena Kardoša, ki je bil kmalu v ilegali, je omeniti Alija Kardoša, publicista, ki pa je bil kmalu aretiran. V Ben ko vi tovarni delajo Janko Kulojevič kot vodja skupine ter mesarja Franc Ribnikar in Franc Makovec. Važno vlogo je odigravala trojka Stefan Cvetko. Stanko Šerbec in Dane Sumenjak. Zaupno nalogo je imel Bojan Gabrijelčič, ki je bil povezan s skupino Rudija Zrinskega, ki je povezoval obrtne pomočnike in vajence. V Soboti je za denarne zadeve Osvobodilne fronte odgo- varjal Jože Velnar, medtem ko je organizacijo Rdeče pomoči spretno vodil Joško Brumen. Iz Sobote je bila vsekakor povezava z Razkriško grabo k mlademu inženirju rudarstva Josipu Hedžetu in v Strigovo, kjer sta delala lekarnarja Ivo Kovač in njegov oče ter trgovec Metod Senčar in Matija Golob, ki sta akcije finančno podpirala. Povezava je obstojala tudi z brati Špindlerji v smeri Mala Nedelja — Pesnica B Maribor in pa Kog preko Jožeta Kerenčiča in pa v smeri Ptuj k Lacku. Kako široko se je zamislilo delovanje številnih skupin Osvobodilne fronte v Prekmurju v letu 1941, naj povedo še naslednje vrstice: Že v mesecu juliju so imeli sestanek pri Kobiljskem potoku za sedanjimi visokimi bloki v Naselju nafte Mirko Bagar, L,udvik Vlaj in Ludvik Raposa ter sestavili v madžarščini letak za delavce v Lovaasziju, kjer je bila takrat že razvita naftna industrija- Narodni heroj Stefan Kovač-Marko POMURSKI VESTNIK, 1. JULIJA 4 OMENICE 1941 GOVORIJO IN PIŠEJO ZA »POMURSKI VESTNIK* — NOSILCI SPOMENICE 1941 GOVORIJO IN PIŠEJO ZA »POMURSKI VESTNIK« — NOSILCI SPOMENICE 19 Prva skojevska skupina v Mokronogu Jože Koračin se je rodil 11. februarja 1925 v Mokronogu na Dolenjskem. Po predaji Stare Jugoslavije je bila julija v Mokronogu osnovana skojevska skupina pod vodstvom znanega borca Ivana Majcna iz Mokronoga. Tovariš Koračin je bil od Partije zadolžep za mladinsko delo v kraju. To je bila prva skojevska skupina v kraju. Med aktivriimj borci te skupine je tov. Koračin edini preživeli član. Jože Koračin Značilno je, da so se zbrali v tej skojevski skupini vsi napredni mladinci. Organizator je bil tudi Franci Žlajpah, študent, in revolucionar,.ki je padel kot prvi talec v Radorhovi vaši. Z njimi je bil še Janči Mevželj, ki se je pozneje z narodnim herojem Milanom Majcnom iz Šent Janža boril do zadnjega diha. Kmalu so se začele v Mokronogu mladinske akcjje, ki so imele nalogo propagirati OF. Mladi skojevci so dobili od Partije nalogo prepleskati s srpom in kladivom nemške napiše, lepake in drugo. Prav to je bila prva akcija tov. Jožeta Koračina. Bil, je šele v 17. letu starosti, vendar je vestno izpolnjeval zadane naloge navzlic nevarnostim, ki so mu pretile od okupatorja in njegovih hlapcev. To so bili tudi začetki dela SKOJ in Partije v Mokronogu. Kmalu nato je odšel tov. Jože. Koračin v partizane. Vključil se je v Krški odred, v Prlekovo četo. Komandir čete je bil iz okolice Ljutomera, Prlek, zato je dobila četa tudi takšno me. Kasneje je bil tov. Koračin v Dolenjskem odredu. Prvič se je uspešno spopadel z ostalimi soborci z belo gardo na Temenici. Bil je to tako imenovani štajerski bataljon, sestavljali pa so ga beli gardisti in četniki. Takih krvavih srečanj je bilo pozneje še več. Tov. Koračin je sodeloval pri številnih akcijah, njegova prva Večja akcija pa je bil napad na Mokronog. Ob tej priložnosti so po zmagi partizani odpeljali s seboj 32 voz usnja. Danes živi tov, Koračin, ki je višji rezervni, častnik JLA, v Rakičanu. Ima številna visoka odlikovanja. Je seveda, tudi nosilec Spomenice 1941. -bš- Ostalo nas je le deset... Zlato Pavlica, rojen 1. oktobra 1922 v Mengšu, nosilec Spomenice iz leta 1941, nam je na kratko prikazal dogodek iz NOB leta 1941: »Eden izmed nepozabnih dogodkov je bil napad na Lož pri Starem trgu na Notranjskem dne 19. oktobra 1941. V naši Krimski četi nas je bilo 47. Bili smo sami mladi partizani, nekateri tudi taki; ki so prišli k partizanom dva dni pred napadom na Lož. Komandant naše čete je bil Ljubo Šercer, ki je bil pozneje ustreljen v Ljubljani. — Naš logor je bil v Kureščku, od koder smo se pred napadom pomaknili v Loško dolino. Okrog dvanajste ure omenjenega dne smo se pomikali dalje nad sam Lož in sa ustavili v gozdičku na hribu pri starem gradu nad, Ložem. Bila je nedelja. Ves naš načrt je bir osnovan na tem, da dobimo Italijane ob peti uri zvečer, ko bodo zbrani skupaj na dvorišču kjer so imeli svojo postojanko — pri delitvi hrane. Ker smo računali s tem nasje presenetilo, ko smo izvedeli, da so vojaki — Italijani dobili tega dne plačano večerjo. Tako so se razkropili po vsem mestu in vaseh. Naša bočna zaščita je krenila na cesto proti mestu. Jaz sam sem bij v središču in naš namen je bil napasti pošto. Začeli smo juriš. Hiša, kjer smo se spustili v dolino je bila polna Italijanov, ki so dajali močan odpor. Italijanom je takoj prišla na pomoč okrepitev iz Starega trga, vendar jo je Zlato Pavlica naša zaščitna četa zaustavila in razbila. Napad sam je bil bliskovit in je trajal dobre pol ure. Od naših so bili trije mrtvi in pet ranjenih. Tudi jaz sem bil težje ranjen. .Ujeli smo sedem Italijanov, med njimi enega oficirja. Mrtvih pa je bilo okrog sto. Po kočanem napadu smo se pomaknili nazaj na hrib k ruševinam gradu in se umi- kali naprej v gozd. Ranjenega so me pustili pri nekem kmetu na Kneževi njivi, kjer so me skrili v seno. Naslednji dan so prišli v vas Italijani, preiskovali po hišah ter iskali naše ranjence, Čez dva dni so prišli po mene in me odpeljali naprej v Vrhniko in nato v Ljubljano. Od vseh, ki smo sodelovali pri tem napadu, nas je ostalo živih le deset.« Jože Dremelj-Perun ZMAGA PO KRVAVI BORBI V Pomurju je med trinajstimi nosilci Spomenice 1941 tudi 61-letni Jakob Galičič iz Drobtinec pri Apačah, kjer še je stalno naselil leta 1946. Doma je iz Zakobil aka nad Poljanami pri Škofji Loki, Odtod je v začetku decembra 1941 odšel v partizane. Že 25 decembra tega leta je sodeloval v prvi večji krvavi borbi z Nemci na Bukovem vrhu nad Poljanami. Tu so Nem- ci, ko so po nekem domačem izdajalcu zvedeli, da še na Bukovem vrhu zadržujejo partizani, naredili obroč z namenom, da uničijo partizansko postojanko. Čeprav je bilo Nemcev »vse zeleno«, kakor nam je ob našem obisku pripovedoval Jakob Galičič, partizani vseeno niso klonili. Nasprotno, Nemci partizanom niso in niso mogli do živega. Zmagali so partizani, ki so v tej krvavi borbi zgubili samo dva tovariša. Nemci so utrpeli znatno, večjo izgubo. Padlo je 65 Nemcev. Jakob Galičič nam je tudi povedal, da je kasneje sodeloval še v mnogih večjih borbah s krvoločnim okupatorjem. Najbolj pa mu je ostala v spominu borba v Dražgošah, ko so Nemci sežgali vso vas. Med NOB je zgubil svojega starejšega sina Franca, ki je padel leta 1944 in hčerko Julijo, ki je umrla v nemškem taborišču, kamor je bila izseljena njegova družina. -rj- PRVI SAB0TAŽNI PODVIG (Nadaljevanje s 4. strani) koj uspel in se je zamudil nekoliko predolgo. To pa je tudi imelo za posledico, da je ob dr ogli pozabil domala vso najnujnejšo opremo z bombami vred. Močna eksplozija je pretrgala nočno tišino in naznanila konec naši akciji. Daljnovod je bil uničen. Vsa industrija v tistem okolišu je ostala nekaj tednov brez toka, rudnik v Kočevju pa je zalila voda. Še isto noč smo z obronkov Velike gore poslušali vpitje preplašenih Italijanov, ki jih je, bilo na vseh cestah dovolj. Streljali so v prazno, vendar le ob cestah. Akcija, ki je bila ena prvih na Dolenjskem, je uspela in še isto leto so sledile druge... Branko Boksa Jakob Galičič Nepozabna borba Nosilec Spomenice, 1941 je tudi Jože Dremelj-Perun iz Plitvic pri Apačah, kamor se je po osvoboditvi preselil s svojo družino. Doma je iz Petrušne vasi pri Stičnina . Dolenjskem. Ko smo ga obiskali na njegovem domu. v Plitvicah, nam je med drugim povedal tudi tole: »Bilo je v drugi polovici decembra 1941, ko je naša četa partizanov, ki jo je vodil nepozabni heroj Franc Rozman-Stane, taborila na Librigi pri Litiji. Za to so zvedeli Nemci in nas nepričakovano napadli. Četa 30 partizanov se je z vso svojo močjo borila od 4. ure zjutraj do 15. ure popoldne z mnogo močnejšim in dobro opremljenim sovražnikom. V, tej nepozabni borbi , smo zgubili dva partizana, veliko več zgub pa so utrpeli Nemci. Po končani borbi smo se z vso težavo prebili na takratno italijansko stran, vendar so nas Nemci zasledovali. Za nas so zvedeli tudi Italijani, ki se jih je zbralo kakih tisoč in se spustili v borbo z našo maloštevilno partizansko četo. Vendar v tej borbi, ki je tajala cela dva dneva, ni padel niti en naš tovariš precej pa je padlo Italijanov. V mnogo hujših borbah sem sodeloval kasneje, posebno v letu 1942.« Življenjska pot revolucionarja Alija Kardoša Ob 20. obletnici ljudske revolucije bo občinska organizacija Zveze borcev NOV Murska Sobota odkrila spominsko ploščo znanemu predvojnemu -revolucionarju in enemu izmed najpomembnejših borcev; za pravice delavskega ljudstva — Aliju Kardošu. Ali Kardoš se je rodil 14. februarja 1914 v Murski Soboti. Njegov oče je bil židovskega porekla in je vodil malo trgovino v Murski Soboti. Ali svojega očeta pravzaprva niti poznal ni, zakaj vihar prve svetovne vojne ga je potegnil v svoj vrtinec in uvrstili so, ga med pogrešane. Ignac Kardoš se torej ni več vrnil in njegova vdova Ana, rojena Hiršl, je ostala sama s tremi nedoletnimi otroci. Otroci Ali, Ivo in Marjeta so ostali brez očeta. Mati se je naprej ukvarjala z malo trgovinobranjarijo pri soboški železniški postaji. Ali je bil nadarjen dečko, zato se je mati prizadevala, da bi končal šolanje in se tako usposobil za samostojno življenje. Toda Ali je že v dijaških letih spoznal razrednega sovražnika, socialno bedo in izkoriščanje človeka po človeku. Ko je obiskoval gimnazijo, je širil, revolucionarne ideje med dijaštvom, zategadelj je bil izključen iz šole in prepovedano mu je bilo študiranje na vseh šolah takratne Dravske banovine. Potem se je vpisal na dvoletno trgovsko šolo v Čakovcu in jo tudi uspešno končal., Po končani trgovski šoli se je zaposlil pri soboški tovarni perila Cvetič. Ko je leta 1933 začelo prihajati iz Ljubljane različno partijsko gradivo, od marksistične izobraževalne literature do različnih protire imskili letakov in ilegalnih listov, kot so bili Rdeči prapor, »Rdeči signali«? itd., je bilo nujno treba organizirati primerno skrivališče. Tega dela se je z vso vnemo lotil Ali Kardoš in ga tudi uspešno opravljat. Se istega leta je Ali postal član prve partijske celice v Prekmurju in je bil tudi njen sekretar. Tako se je Načela njegova revolucionarna pot, pot enega najbolj sposobnih in aktivnih komunistov v Prekmurju. Ker je bil takrat zaposlen v najpomembnejši soboški tovarni, je dobil nalogo sindikalnega dela med soboškimi delavci in V prvi vrsti med delavkami v tovarni, kjer je delal. Tovarnar Cvetič je do skrajnosti izkoriščal delovno silo in v svojem podjetju ni trpel nobenega sindikalnega delovanja. Delovanje komunista Alija ni moglo ostati, dolgo prikrito. Cvetič je kmalu ugotovil, kako gleda Ali na njegovo izkoriščanje. Spoznal je, da je komunist Ali Kardoš velika ovira njegovi samovolji in da širi napredne ideje, med izkoriščanimi delavkami. Odpovedal mu je službo in ga takorekoč nagnal iz tovarne. Ali se je kljub temu dobro seznanil z razmerami v tovarni. Bil je glavni organizator prve stavke v tovarni perila in prav tako tudi stavke gradbincev Ali po odpustu pri tovarnarju Cvetiču ni mogel nikjer več dobiti službe. Bil je na črni listi pri delodajalcih in pri policiji. Ostal je brez zaposlitve, pomagal doma svoji materi vdovi in živel le za aktivno revolucionarno delo Pri tem se je še bolj seznanil z razmerami, v katerih so pred vojno živeli prekmurski ljudje. Ko je v Lendavi začela izhajati Ljudska pravica« je postal Ati prvi upravnik lista. Tudi sam je pisal v- list, opravljat različne, or- ganizacijske posle v zvezi z izgraditvijo mreže poverjenikov itd; Z »Ljudsko pravico« se je preselil tudi v Ljubljano, kjer je potem razen pri njeni administraciji pomagal še pri raznih drugih listih. Njegovo bivanje v Ljubljani je bilo sicer kratkotrajno, kot je bilo kratkotrajno ljubljansko izhajanje Ljudske pravice«. Ali Kardoš je prišel v Ljubljani v stik z ožjim krogom sodelavcev lista ter imel več priložnosti za razširitev svojega spoznavanja marksizma. Kulturno središče Slovenije je tvorno vplivalo nanj tudi kot pesnika. Med drugimi se je seznanil s proletarskim pisateljem Tonetom Čufarjem. Pod Čufarjevim vplivom je pozneje razen svojih sonetov, prevodov madžarskih pesnikov in drugi pesniških stvaritev napisal tudi nešteto epigramov o aktualnih prekmurskih temah v -Totem Ijstu«, katerega stalen sodelavec je bil. Svoje pesmi je Ali Kardoš pozneje objavljal večinoma v reviji -Mladi Prekmurec«. Ohranjeni je tudi pokal njegovih razprav o socialno-političnih problemih Prekmurja. Ali Kardoš se je po nasilni ukinitvi izhajanja »Ljudske pravice? vrnil na partijsko delo nazaj v Prekmurje. Leta 1939 je bil ob navzočnosti tov. Kardelja osnovan Okrožni komite KPS za Prekmurje. Član tega foruma je postal tudi Ali - Kardoš. Že prej je predstavljal prekmurske partijske organizacije, na dveh slovenskih partijskih konferencah. Bil je interniran v Bileči, o čemer je ohranjen tudi njegov dnevnik, ki je, največ pripomogel k osvetlitvi, razmer v Bileči Tu ga je hotel naslikati Moša Pijade, ki ga je pritegnila. Alijeva markantna glava z bujnimi črnimi lasmi. Vendar je bil Pijade potem izpuščen iz taborišča in namere ni mogel uresničiti. Po razpadu stare Jugoslavije se je Ali ves predal osvobodilnemu revolucionarnemu gibanju v Prekmurju. Vendar ni dolgo ostal na svobodi. Med prvimi so ga aretirali madžarski fašisti in ga nečloveško mučili, da bi izsilili od njega, podatke komunistih in , o organizaciji OF v Prekmurju. Okupator pa ni mogel od njega izsiliti nobenih še neznanih podatkov. Tako še je začela njegova mučeniška pot. Madžari so pa odvedli v jetnišnico v Sombothelyju kjer so ga ponovno začeli strahovito mučiti, zakaj vedeli so, da je eden izmed pobudnikov začetnih akcij proti okupatorju v Prekmurju. Konec leta 1941 ga je v jetnišniči »obiskal njegov brat Ivo. Ali je bil zaprt v samici. Smela sta priti samo 10 minut. Ivo pripoveduje, da je bil brat od mučenja zelo slab. Tožil se je, da ga večkrat mučijo in da je režim v jetnišnici neznosen; Iz zapora so ga odgnali na prisilno delo. Na prisilnem delu je bil v več krajih Madžarske, kjer ga je tudi obiskovala njegova zaročenka Marija Ebenšpanzer iz Murske Sobote. Po dovoljenju madžarskih oblastnikov se je z njo, tudi poročil v letu 1943. Leta 1944 so ga prignali na prisilno delo v rudnik bakra v Boru. Po podatkih profesorja Janka Liške so tovariši pripravljali njegov pobeg, vendar je nesrečnemu naključju pripisati, da so dogovorjeno srečanje z njim zamudili. Gestapovci so ga potem odpeljali v uničevalno taborišče Flossenburg. Skupina političnih kaznjencev . in med njimi Ali kar do zje pot v taborišče prehodila peš pod najtežjimi pogoji. Pokojni Jože. Zaplatič iz Murske Sobote je povedal, da je Alija videl še v drugi polovici februarja 1945. Bil je zelo slab, vendar poln optimizma. Rekel je, da, se pričakuje zlom nacistične Nemčije v dveh do treh mesecih. Potem je izginil brez sledu Njegova življenjska pot, pot revolucionarja je bila končala v tem fašističnem uničevalnem taborišču. Po podatkih Iva Kardoša in zapiskih Rudija Čačinoviča sestavil J. Janež Ali Kardoš PRI MAS Menili so se tudi o sabotažnih in diverzantskih akcijah po vsem Prekmurju. V Soboti se je pripravljalo na likvidacijo vidnejših izdajalcev s Hartnerjem na čelu potem so mislilii na podminiranje soboškega sokolskega doma kjer je bila takrat madžarska Vojska in na razstrelitev mačkovskega predora. V Lendavi so mislili na sabotažo na naftnih rezervoarjih in zbirnih postajah v Lovaasziju. Razstrelivo in zažigalna sredstva so prihajala od lekarnarja Kovača iz Štrigove in od inž. Hedžeta, ki je bil v službi v rudniku v Murskem Središču. Številne skupine Osvobodilne fronte niso počivale. Seveda ni počival tudi okupator, njegove sluge in domači izdajalci. Že 22. julija so bile prve aretacije po Prekmurju Kljub temu pa, da so detektivi pretepali prve aretirance v soboškem gradu, se je gibanje širilo naprej. Posebej moramo omeniti velikansko vlogo, ki jo je pri vsem tem narodno- osvobodilnem gibanju imel naš narodni heroj tefan Kovač-Marko. Spominjamo se ga kako je hodil oblečen v prekmurskega kmeta z velikimi brki, ki jih prej nikoli ni nosil s kmečkim klobukom na glavi, nosil prekmurski predpasnik čez prsa, za katerim je imel skrit revolver —legitimacijo. Vozil se je z biciklom, v cekarju pa je imel steklenice in bombe. Vedno hujše so bile sabotažne in diverzantske akcije vedno bolj se je začelo uresničevati geslo; niti zrna okupatorju! Mnogokje so se aktivisti posluževali samo vnetljivih bomb in zagoreli so snopi, v križih. Borci so se začeli oboroževati s pištolami in bombami. Toda 27. septembra 1941 pade črni dan na mlado narodnoosvobodilno gibanje v Prekmurju. Že v zgodnjih jutranjih urah so obkolili žandarji hiše najbolj znanih aktivistov v Prekmurju. Aretirani so bili skoraj vsi, ki so količkaj aktivno delali. Aretirali so okrog 40 ljudi in jih zaprli v sobe Szaparijevega gradu v Soboti. Samo po sebi je razumljivo, da so pripornike madžarski detektivi zverinsko mučili. Usoden pa je bil 18. oktober, ko bi morala biti seja Komiteja, ki je bila sicer redno vsako drugo, soboto. Ko je Štefan Kovač prihajal na kraj sestanka, so se naenkrat posvetili žarometi madžarskih žandarjev in z vseh strani so počili streli. Štefan Kovač-Marko je padel. Prenehalo je biti srce sekretarja; Okrožnega komiteja za Prekmurje in vojaškega poveljnika, 12. vojnega področja. Zasliševanja v Soboti so se nadaljevala. 31. oktobra 1941 so prišli pred preko vojaško sodišče aktivisti. Po dolgi razpravi sta bila Evgen Kardoš in Štefan Cvetko obsojena na smrt na vešalih. Še istega dne popoldne so izvršili sodbo na grajskem dvorišču...Naj prej so obesili Cvetka, za njim pa so umorili, še Kardoša. Prvi upor slovenskega ljudstva v Prekmurju je bil zadušen. Toda seme je bilo zasejano in je počasi, a vztrajno klilo. V letu 1944 je že rodilo spet nov upor in prineslo tako pričakovano svobodo. (Po inž: Kolomanu Cigütu »Iz prvih dni upora v Prekmurju«, Obmurski tednik, 1. oktobra 1954.) Narodni heroj Jože Kerenčič-Janko POMURSKI VESTNIK, 1. JULIJA 5 Veliko priznanje Že nekaj; časa, mordaa že nekoliko nestrpno smo pričakovali pred nedavnim objavljeni sklep, da sta bila Miško Kranjec in dr. Branko Kreft na zadnji letni skupščini Jugoslovanske akademijo znanosti in umetnosti v Zagrebu imenovana za dopisna člana. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti je zelo znana znanstvena ustanova m postati njen član je najvišje priznanje, ki ga more dati pri nas ta najpomembnejša znanstvena ustanova; to je veliko priznanje izredne zasluge in delo. Že daleč , je, ali vendar še nekje blizu se nam zdijo, leta, ko sta se v slovenski literaturi ta Miško Kranjec dva velika ustvarjalca iz Pomurja. Ni še daleč čas, ko je Miško na levem bregu, a Bratko na desnem bregu Mure, začel brez laži, čeprav je bilo včasih tudi nekoliko boleče opisovati življenje malega človeka, ki se je vedno moral boriti za svoj košček kruha — to so Miškovi sezonci in Bratkovi viničarji, med njimi pa so rastll tudi taki kot je Lojz in Ivan Zver, ki so aktivno posegli, v revolucijo, v njo verjeli, bili prepričani, da se lahko le na tak način rešijo in to svoje prepričanje so sejali daleč naokrog sebe. Miško in Bratko sta rastla v različnih okoljih, ali njuni opisi, njima dela se mnogokrat zlivajo v resnično podobo Pomurja. Vsak je na svoj način oblikoval svoja dela, toda oba sta pomagala in tudi oblikovala življenje v tej pokrajini. Milko je vedno iskal malega delovnega človeka in še danes tenko prisluhne slehernemu njegovemu koraku, Bratko pa ga je oblikoval v svojih novela in črticah, dokler mu ni silno zaživel v drami »Velika puntarija«. Težko bi bilo sedaj ocenjevati Miškovo in Bratkovo delo in tudi v tem trenutku nimam tega namena, kajti v nekaj toplih besedah ni mogoče izraziti vsega, kar dajeta že leta in tem slovenskemu narodu, delovnim ljudem Jugoslavije in s čim že prehajata v bogato zakladnico evropske umetnosti in kulture. Za Midka in Bratka je zelo značilno, da se redko ozirata na- zaj in še tedaj je njun pogled zelo kritičen. Oba sta nenehno polna načrtov, ko jih že uresničita nekaj, jima zraste že sto novih, še bolj živih. V vseh teh načrtih pa živi tudi naš čas, naš delovni človek, ki je prehodil že dolgo in grenko pot, dokler si ni ustvaril svoje socialistične domovine. Taka sta ta dva velika sinova Pomurja. Ob tem velikem priznanju, ki ga je izrekla letna skupščina Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v imenu vseh jugoslovanskih delovnih ljudi, Vama dragi Miško in Bratko, pošiljamo iz Pomurja mnogo iskrenih čestitk in pozdravov! Vanek Sejat OLO Murska Sobota VEČ POZORNOSTI INVESTICIJSKIM VLAGANJEM Na skupni seji obeh zborov OLO Murska Sobota so minulo soboto odborniki razpravljali o gibanju gospodarstva v prvih štirih mesecih letos in o poročilu Sveta za šolstvo pri OLO Murska Sobota. Odborniki so ugotavljali, da bo potrebno investicijskim? vlaganjem, predvsem v kmetijstvu in industriji, v bodoče posvečati več pozornosti. Pri tem bi morali več kot doslej sodelovati tudi občinski ljudski odbori. Ker so proizvodni stroški nekaterih kmetijskih pridelkov zelo visoki, kot na primer proizvodni stroški mleka, So bili odborniki mnenja, da bi morali odplačilne pogoje za investicije v kmetijstvu podaljšati. Ne kaže namreč, da bi zviševali odkupne cene, ker je že opaziti, da se nekatere zaloge kmetijskih proizvodov preveč kopičijo. Zavzemali pa so se za čimprejšnjo rešitev zastoja pri prodaji plemenske živine. Glede gibanja industrijske proizvodnje so omenili, da je dinamika gibanja med letom zelo različna. Zato bi morali delovni kolektivi dajati poudarka pomembnosti in potrebi enakomerne proizvodnje skozi vse leto. Za dvig in hitrejši razvoj industrijske proizvodnje bo tudi potrebna boljša organizacija dela, pravočasna nabava reprodukcijskega materiala, dosledno uvajanje nagrajevanja po delu oziroma učinku, pravočasna rekonstrukcija podjetij, pravilno urejevanje notranjih odnosov itd. Na višino industrijske proizvodnje deloma vpliva, tudi pomanjkanje obratnih sredstev, kar dokazuje, da tega problema ne kaže zanemarjati. V poročilu Sveta za šolstvo pri OLO Murska Sobota ih v razpravi je bilo ugotovljeno, da bo potrebno na soboškem učiteljišču čimprej namestiti pedagoga, na ESŠ pa vskladiti učne načrte z našim gospodarskim razvojem. V zadnjem času je nastal tudi velik priliv v prve letnike učiteljišča in ESS. Se vedno je v našem okraju veliko pomanjkanje učiteljev za razredni in predmetni pouk, saj še vedno manjka nad 260 prosvetnih delavcev. Na ločenih sejah so odborniki razpravljali o prenosu ustanoviteljskih pravic nekaterih šolskih ustanov na Občinske ljudske odbore. -rj Seja ObLO Murska Sobota Kako gospodarimo? Na skupni seji obeh zborov ObLO Mursko Soboto, ki je bila preteklo sredo, je predsednik ObLO Karel Lutar najprej podelil odlikovanja osebam, ki jih je odlikoval pred-sednik republike Josip Broz-Tito ob letošnjem 1. maju. Nato je sledila razprava o poročilno zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1960. Podrobna analiza po posameznih gospodarskih organizacijah kaže, da se je celotni dohodek v industriji v letu 1960 v primerjavi z letom 1959 zvišal za 21,1 odst., dohodek za 18,9 odst., čisti dohodek za 20,1 odst., bruto osebni dohodki pa za 25,7 odst. Na tako povečanje je vplivalo povečanje števila zaposlenih, ki je naraslo za 7,2 odst. Za obrtništvo so ugotavljali, da je bil v letu 1960 v primerjavi z letom 1959 ustvarjeni celotni dohodek večji za 52,4 odst. Doseženi dohodek pa bi bil še večji, če bi posamezna obrtna podjetja imela na razpolago večje delavnice, kjer bi bila možna večja delitev dela in uvedba serijske proizvodnje. Obrt je plan celotnega planiranega dohodka presegla za 32,7 odst. V gradbeništvu se je celotni dohodek v letu 1960 povečal za 84,6 odst. Ob tem so Jugotovili, da se je gradbeništvo razvijalo nad planiranim povprečjem, kar je pripisati dobri organizaciji dela v tej panogi! Gostinstvo je planirani dohodek zvišalo za 39,2. odst., trgovina pa za 27,8 odst. V kmetijstvu se je lani celotni dohodek v primerjavi z letom 1959 povečal za 10,9 odst., čisti dohodek pa za 13,3 odst. V razpravi so odborniki zlasti poudarjali, da so o zaključnih računih delovnih kolektivov premalo razpravljali organi delavskega samoupravljanja in da se nekateri uslužbenci. gospodarskih organizacij premalo brigajo za ažurnost Svojega dela, kar je ovira za pravočasno dostavo zaključnih računov drugim organom. Odborniki ObLO M. Sobota so na skupni seji razpravljali tudi o poročilu o izpolnitvi plana gospodarskih organizacij za prve-štiri mesece letos. Ugotovili so, da je letni plan za tekoče leto izpolnjen s 30,8 odst. V tem času so se zvišali osebni dohodki zaposlenih za 21,4 odst., število zaposlenih pa je poraslo za 11,3 odst. Na zadnji seji ObLO so odborniki tudi razpravljali o spremembah družbenega plana za leto 1961 in o ustanovitvi zavoda za pedagoško službo. Za v. d. direktorja tega zavoda pri ObLO je bil imenovan dosedanji direktor enakega zavoda pri OLO Bela Horvat. Dalje je ObLO na predlog. UOKB Murska Sobota razrešil dolžnosti direktorja KB Jožeta Uršiča, ki je odšel na novo službeno dolžnost. Namesto njega je bil imenovan Rudi Horvat, za v. d. direktorja podružnice KB , za kmetijstvo pa Dušan Černelča iz ZHP. Na prošnjo dr. Gregorc-Kastelic Anice jo je Ob- LO razrešil dolžnosti upravnika Zdravstvenega doma v M. Soboti, na njeno mesto pa imenoval kot v. d. upravnika dr. Stefana Gruškovnjaka iz Lendave. Odborniki so razpravljali tudi o predlogu posebne odborniške komisije, ki je predlagala, naj se število krajevnih odborov zmanjša od dosedanjih 104 na 47. Na ločenih sejah, so odborniki sprejeli nekatere nove odloke ObLO, sklepe in soglasja nekaterim gospodarskim organizacijam glede razširitve prometa poslovanja. Na poseben predlog so ustanovili' pri Komunalnem podjetju v Murski Soboti obrat za dimnikarske storitve, ki je edini te vrste obratov v Prekmurju. -rj- RESNIČEN PRAZNIK KOLEKTIVA V Časopisno-založniškem podjetju »Pomurski tisk v Murski Soboti so se dobro pripravili na volitve svetov večjih ekonomskih enot in predsednikov zborov delavcev v manjših ekonomskih enotah podjetja. O pomenu decentralizacije delavskega upravljanja in o kandidatih za nove organe delavskega upravljanja so razpravljali na predvolilnih sestankih, ki jih je sklicala in vodila sindikalna podružnica v vseh proizvodnih oddelkih in poslovnih enotah. Pred volitvami je izšla tudi četrta številka >Pomurskega tiska«, ki je bila posvečena pretežno temu pomembnemu dogodku. Volitve svetov ekonomskih enot so bile v podjetju v četrtek, 29. junija Vse podjetje so lepo okrasili, posebno vzor- no pa so bila okrašena volišča, saj so posamezne ekonomske enote pri krasitvi volišč tekmovale med seboj. Prvo mesto je pripadlo volišču ekonomske enote kartonaža. Delavci so že do 14. lire opravili svojo volilno dolžnost, čeprav so bila volišča formalno odprta do 15. ure. Delovni kolektiv je tega dne povabil v goste tudi godbo na pihala soboškega DPD Svoboda, ki 1e igrala na dvorišču podjetja partizanske in delovne koračnice. Novi organi delavskega upravljanja so že tudi dobili od centralnega delavskega sveta določene pristojnosti, ki jih bodo samostojno uresničevali. Tako so prevzeli pristojnosti s Tudi na šoli v Radencih sta naša sodelavca ugotovila primere, da nekateri starši otroke zanemarjajo in jim dajejo potuho. To kajpak neugodno vpliva na učni uspeh. Dogaja se, če učitelji pokarajo otroke, da se ti doma pritožijo, kar pa povzroča pri starših hudo kri. Precej je otrok, katerih sti so vdani ri ančevvriu. Neka učenka je v svoji šolski nalogi napisala, da jo boli, ker mora pisati o tem, kako ji oče pijančuje. Razumljivo je, da se razvija v nevrotičnega otroka. Velika večina pa je staršev, ki s šolo sodelujejo. Prihajajo na roditeljske sestankc in se zanimajo za razvoj in uspeh svojih otrok. So še starši, ki branijo otroku, da hi šel na izlet, če področja delovnih razmerij, delitve osebnih dohodkov znotraj ekonomske enote v okviru meril in osnov, ki jih je v izpopolnjenem sistemu nagrajevanja po EE za vse podjetje določil osrednji delavski svet, sprejemanja proizvodnih in finančnih načrtov ekonomske enote v okviru družbenega načrta celotnega podjetja, disciplinske politike znotraj ekonomske enote itd. ima slabo oceno. Tudi v tem kraju in občini je nekaj primerov pastirčkov. Starši tudi ne uvidijo radi, da je treba dati zaostale otroke v posebno šolo v Gornjo Radgono. To seveda še ni vse, kar bi bilo treba zapisati ob koncu' šolskega leta. Učilnice so sicer prazne, toda problemi šo ostali: učni, vzgojni, kadrovski in materialni. O mnogih izmed njih bo treba še jasno in odkrito spregovoriti Meda Luthar Bojan Šinko Tudi mladina ima svoje težave, probleme in skrivnosti Zatišje v učilnicah Zadnje dni minulega šolskega leta so učenci in učitelji že šteli ure, ki so jih ločile od začetka počitnic. Če je kdaj bilo dela in učenja vrh glave, potem se je to zgodilo v maju in juniju. Takšen vtis sta dobila naša sodelavca v številnih razgovorih z učitelji in učenci osnovnih šol v Pomurju. Dobri stari učitelji iz predvojnlh časov ali celo iz časov pred prvo svetovno vojno, h katerim smo prihajali k pouku toplicami, kamenčki in gobicami, ne bi niti verjeli, da so se mladi Pomurci učili proti koncu šolskega leta po cele dni. Se manj bi verjeli, da imajo ponekod vsi Učenci nalivna peresa. Šolskega prostora in kadrov primanjkuje skoraj po vseh šolah v Pomurju, čeprav so Naša sodelavka je zaman pritiskala na kljuko zaprtih šolskih vrat v Radencih — šole je konec šli v povojnih letih za nove učilnice 'težki milijoni. Kje so še časi, da se bo izpolnila želja, učiteljev, da bi bilo v posamezni učilnici 20 do 25 učencev. In kje šo še delavnice za tehnični pouk, razni kabineti in drugo ? GOSPODAR ČAS Pouk pa ni edina: dolžnost učiteljev. Tu je še dopolnilni pouk za slabše učence,, a tudi številke naloge, ki sodijo v izvenšolsko dejavnost čas jim odvzemajo tudi številne družbene akcije, zlasti pa administracija pri zbiranju članarine in prispevkov. Učiteljski epi so polni raznih spiskov nabavlja- jo knjige, beležijo vplačila za pionirski tisk, Članarine za družine in društva, za Ljudsko mladino, za šolsko mlečno kuhinjo, prodajajo značke in drugo za Rdeči kriz, za protituberkolozni teden, za požarno-varnostni teden in podobno. Vse to na določen način obremenjuje tudi starše, ki dajejo poleg denarja za knjige dnevno povprečno še petdeset dinarjev. Pred koncem šolskega leta se, vrstijo šetevilna športna ia kulturna tekmovanja, prireditve in nastopi. Za vse to je treba najti prosti čas. Med problemi, ki jih omenjajo učitelji, uvrščajo tudi ocenjevanje. Treba je zabeležiti vsako podrobnost, na primer to, kar otrok v določenem času ni vedel. Nekateri pravijo, da bi bilo bolje uporabiti čas za to, kako pomagati otroku, ne pa izgubljati čas z beležkami. Nekateri si pomagajo tako, nekateri drugače, vprašanje pa je. če zaradi pomankanja časa ocenjevanje pes povsem služi svojemu namenu. Toda tudi dobri učenci nimajo prostega časa. To velja zlasti za tiste, ki se učijo izven šole tujih jezikov, obiskujejo redno glasbeno šolo, delujejo v športnih aktivih, in družinah, pionirski in mladinski ter taborniški organizaciji. Program v šoli je tak, da maralo žrtvovati svoj prosti čas tudi starši, ko pomagajo otrokom pri reševanju zapletenih matematičnih nalog. MLADI LJUDJE SO DOJEMLJIVI ZA VSE vzgojni činitelj so tudi starši. Od njih je mnogo odvisno, da otrok ne iztiri na stranpot. Izkušnje kažejo, da so redki primeri, da iztiri mlad človek, ki je čustveno navezan na starše, jim zaupa in skupaj z njimi rešuje težave in probleme Drugače pa je z otroki, ki čustveno niso vezani na starše, ker leti zanje preprosto nimajo ali pa ne najdejo časa, ker se jim ne posvečajo — včasih so jim tudi sami slab vzgled — ali pa jih sploh ne znajo vzgajati. V nekaterih družinah v mestih majo malomeščanske poglede na življenje. S svojimi nazori nahio v navkrižje s tistimi ki jih puhovun otrokom kleše v značaje novi čas. Vzgojna zanemarjenost v nekaterih družinah se tudi v tem, da je starcem čisto vseeno, kaj počnejo otroci v času, ko so odsotni. Pretiravanje v neprimernem oblačenju — to velja za mestne družine — bi moralo pri starših sprožiti vprašanje kaj je s tem našim otrokom? mladina živi na deželi in mestu v svetu, ki ni brez nasprotij. Škodljivo vpliva na deželi z misticizmom obremenjena vzgoja staršev še huje pa v vinorodnih področjih — alkoholizem. Mladi ljudje so ddjetnljiviV za dobro, a tudi za slabo. Poraščajoči mladini je treba nuditi v prostem času čim več takih oblik dejavnosti razvedrila in zabave, v kateri bo sproščala svojo samostojnost, samoiniciativo in si bo tako pri konkretnem delu krepila samoupravljavsko zavest. S tem je freba začeti že v pionirki organizaciji, nakar pa nadaljevati v mladinski. Seveda so za to posebni materialni pogoji. Zato je potrebna še večja skrb vseh vzgojnih činiteljev, pedagogov na šoli, staršev, družbeno političnih organizacij, skratka činiteljev v tistem okolju, v katerem mladina živi, Pripadniki starejših generacij še danes s pogledom, polnim obsodbe, spremljajo — na primer — dekleta, ki hodijo po ulici s »konjskim repom« in v tričetrtinskih ali kratkih hlačah. Pozabljajo pa pri tem, da se lahko tudi v tej obliski skriva čista, nepokvarjena mladost, težeča k vsemu, kar je lepega. To mladost pa je treba razumeti in jo pravilno oblikovati. ZANEMARJENI OTROCI Tudi v Dokležovju so bili zadnje dni šolskega leta, a tudi prej učitelji zaposleni dopoldne in popoldne. Zaupali so nam primer dveh cigančkov, ki sta vzgojno zanemarjena, saj tudi kradeta. Nedvomno to slabo vpliva na ostale v razredu. V šolo nista redno hodila, kradla sta jajčka, punčki, ki je zbirala denar za RK, pa sta vzela tisoč din. Sicer sta ta cigančka nadarjena, vendar bi potrebovala vzgojno okolje. Razumevanje staršev za napore in težave učiteljev, je v kraju precejšnje. Že tretje leto imajo otroci nalivna peresa. Zaradi neustreznih materialnih pogojev je uspeh tehničnega pouka odvisen od iznajdljivosti učiteljev. Kot že rečeno, je zanimanje staršev za šolo veliko. Na eni izmed obeh osemletnih šol v Lendavi sta naša sodelavca zvedela, da se mestni starši mnogo bolj zanimajo za to, kako napredujejo in se razvijajo njihovi otroci v šoli. Vzgojne težave, ki se odraajo tudi v učnem uspehu, so predvsem pri otrocih iz okolice. Mnogi otroci začenjajo rano po vzgledu staršev z uživanjem alkohola. Nekateri otroci so tako zanemarjeni, da prihajajo v šolo raztrgani, posamezniki pa celo prinašajo na obleki in telesu ostanke človeškega blata. Spričo ranega uživanja alkohola opažajo motnje pri duševnem in telesnem razvoju otroka. Medtem ko mest- Uspele vaje civilne zaščit V začetku tega tedna so bile v M. Soboti vaje mobilnih enot civilne Zaščite. Ljudstvo je bilo na znake nevarnosti zelo pozorno na dogajanje v messtu, zlasti pa na člani mobilnih enot, ki so po danem znaku hiteli na svoja mesta. Z zanimanjem si je ljudstvo tudi ogledovalo vaje na poslopju Komunalne banke v Murski Soboti. Enako resno so svojo nalogo razumeli člani civilne zaščite ter so tako z zadržanjem kot z izvršitvijo same naloge dokazali, da se zavedajo resnosti službe v civilni zaščiti. Več o vajah mobilnih enot bomo še poročali. Na sliki: Tudi sirena gasilskega stolpa v M. Soboti je posredovali znak nevarnosti. Reporter je posnel gasilski stolp z novega radijskega stolpa. (Foto Bernjak) POMURSKI VESTNIK, 1. JULIJA 6 PRED ZASEDANJEM KOVGOŠKE SKUPŠČINE POD ZAŠČITO OZN V BLIŽINI LEOPOLDVILLA O DOKAZ MOČI ZAKONITE VLADE PREMIERA GIZENGE O KAJ PRIČAKUJE KASAVUBUJEV REŽIM O KATANSKI PREDSEDNIK IZPUŠČEN IZ ZAPORA Kongoška kriza prehaja v novo obdobje. Po sporazumu zakonite stanleyviliske vlade s Kasavubujevimi oblastmi v Leopoldvillu se bo prve dni julija (po nekaterih vesteh sodeč bi se to moralo zgoditi že poprej) sestala v bližini Leopoldvilla, pod budnim nadzorstvom čet OZN kongoška skupščina. Dolge tedne smo zasledovali žalosten zaplet v kongoškem razvoju. Polnih deset mesecev je zarota proti neodvisnosti in enotnosti Konga skušala zrušiti zakonite ustanove republike s pomočjo več uzurpatorskih skupin ter tako zagotoviti zahodni, predvsem ameriški vpliv na vsem kongoškem ozemlju. V ta namen so Kasavubu, Mobutu, Kolondži in drugi izvršili osrednji, oziroma provincijske »državne udare« ter »strmoglavili« zakonito kongoško vlado in dve provincijski (v Leopoldvillu in delno v Kasaiju). Toda želje se niso izpolnile. Zločinski umor zakonitega premiera Lumumba, predsednika Senata Okite in več drugih ministrov in poslancev ni bistveno spremenilo prolumbistično razpoloženje pri večini prebivalstva, ki danes podpira zakonito vlado Antona Gizenge. Gizenga vztrajno poudarja, da je skupščina edina nacionalna ustanova, ki je poklicana rešiti sedanjo krizo. Nikake uzurpat^rske konference v Tananarivi ali Coquil- hatvillu ne morejo nadomestiti tega telesa. Zato tudi sklepi s takih konferenc nimajo pravne zakonske veljave. Stanleyvillska vlada je spričo nasilja, ki je vladalo v Leopoldvillu, najprej zahtevala, naj bi sklicali skupščino na nevtralnem ozemlju. Predložila je bivšo belgijsko vojaško oporišče v Kamini (Katanga), okrog katere naj bi uredil nevtralni pas, širok več kilometrov. Nadzorstvo nad njim bi imele čete OZN. Ti predlogi so naleteli med Združenimi narodi na ugoden odmev. Leopoldvillski oblastneži so se znašli v nerodnem položaju. Da bi oslabili pobudo nasprotnika, so pričeli tudi oni govoriti o sklicanju skupščine, toda v Leopoldvillu. Seveda je bilo tedaj vsakomur jasno, da bi Mobutuieve oborožene tolpe lahko uprizorile novo izdajo Bartomejske noči ter kratkomalo likvidirale jedro kongoških nacionalistov. Vendar' je osrednja kongoška vlada sprejela izzivanje in presenetila uzurpatorje. Na pričetku junija je premier Gizenga poslal glavnemu tajniku CZN Hammarskjoeldu pismo, v katerem mu je sporočila da se strinja s sestankom skupščine tudi zunaj Kamine, če prevzamejo Združeni narodi skrb za življenje poslancev in normalno delo skupščine. Taka odločitev je seveda v polnem skladu s resolucijo Varnostnega sveta dne 21. februarja 1961. Takoj zatem so Gizengovi predstavniki na posredovanje misije OZN prišli v Leopoldville in se pričeli pogajati. Kasavubu vsekakor ni pričakoval, da bo premier Gizenga kdaj Čombe — izpustitev v zameno za podporo in denar? privolil v zasedanje skupščine sredi Leopoldvilla, ko so vendar prav tu likvidirali več deset znanih lomumbistov ter poslancev in sena- torjev. Toda zgodilo se je drugače. V Stanleyvillu računajo takole: če bodo Združeni narodi zajamčili svoboden prihod in odhod poslancev in če se bodo Mobutujeve čete umaknile na primerno oddaljenost, lahko pričakujejo, da bo nekdanja Lumumbova parlamentarna večina znova prišla do izraza, navzlic resnici, da je bilo ubitih 12 ali 13 poslancev in senatorjev Lumumbovega Nacionalnega bloka. Od poprejšnjih 137 poslancev jih je odpadlo na Nacionalni blok 62, na Kasavubujev kartel 29, na Combejev Kanakat pa le 8 poslandev. Ostali poslanci so bili razdeljeni med dve glavni skupini. Trinajstega septembra je zajconita vlada dobila v skupščini navzlic pritisku večino 88 poslancev je glasovalo proti Kasavubujemu predsedništvu in le 22 zanj. Leopoldvillski oblastneži skušajo sedaj z določenimi ukrepi nekako odbiti to nevarnost. Tako je Mobutu pred nedavnim zaprl skupino lastnih vojakov in civilov, ki da so ga hoteli zastrupiti, ubiti Kasavubuja in še nekatere prvake. Soldateska spet straši na ulicah, s čimer naj bi pokazali, da varnost senatorjev in poslancev le ne bo tako velika. Slednjič omenimo še najnovejši sporazum s Combejem o ukinitvi meja med Katango in ostalim Kongom ter vojaški sporazum! Combeja so nenadoma pustili iz zapora in sedaj na tiskovnih konferencah v Elizabethvillu zatrjujejo, da je prišlo v njegovem primeru do »tragične pomote« in da so za aretacijo krive — zunanje sile. Kasavubu si je najbrž s tem tudi »kupil« glasove katanških poslancev in si zagotovil denar. MALI ZAPLET VELIKA BRITANIJA DALA KUVAJTU NEODVISNOST O KAJ SE SKRIVA ZA TO POTEZO? O IZJAVA IRAŠKEGA PREMIERA: »KUVAJT JE SESTAVNI DEL IRAKA!« O NAJVEČJE BOGASTVO — PETROLEJ, KI GA IZKORIŠČA ANGLO-AMERIŠKA DRUŽBA Pred dnevi je svet presenetila novica, da bo Velika Britanija dala svojemu dosedanjemu protektoratu Kuvajtu neodvisnost. Tamkajšnji šejk in britanski predstavnik sta sklenila sporazum, po katerem bo Britanija nudila vso pomoč tudi naprej v kakršnikoli notranji ali zunanji nezgodi. Kaj kmalu je bilo jasno, čemu je ob razglasitvi neodvisnosti, potreben še tak sporazum. Predsednik iraške vlade Kasem je namreč izjavil, da smatrajo Kuvajt za sestavni del Iraka in da se bo to ozemlje vrnilo k domovini na miren način. Iraška vlada je pripravljena priznati temu območju posebne pravice, sam šejk pa bi ohranil upravno oblast. V Londonu sedaj raje molče in čakajo na razvoj dogodkov. Očitno je, da si žele zagotoviti svoj: vpliv nad tem območjem tudi naprej: Gre sicer samo za kakih 10.000 km, toda pod tamkajšnjim peskom se skrivajo najbogatejša najdišča nafte, ki jo sedaj izkorišča anglo-ameriška družba. Ze podatek, da Velika Britanija krije s tem petrolejem kakih 40% svojih potreb, je dovolj zgovoren. Kuvajt je že zaprosil Arabsko ligo, naj ga sprejme med svoje člane. O tem bodo šele razpravljali. Vsekakor bo odvisno prav od arabskih dežel, kakšen odnos bodo zavzele do njegove »neodvisnosti«. Če upoštevamo resnico, da je medarabska solidarnost pretr- pela zaradi nekaterih notranjih trenj precejšen udarec (spor ZAR — Irak in spor Jordanija — ZAR), potem lahko tudi pričakujemo, da bodo stališče o tem vprašanju različna. Svet brez dvoma ne bo doživel mednarodnega spopada, pač pa nam to sam primer znova odkriva, kako se nekdanji odprti kolonializem skuša prilagoditi novemu razvoju in si temu primerno zajamčiti svoje pozicije, čeprav na zunaj na demokratnejši, znosnejši način. Naftovodi iz kuvajtskih rafinerij UPOR V VENEZUELI Uporom enodnevnicam, ki smo jih tako vajeni v Latinski Ameriki, se je včeraj pridružil nov. V pristanišču Barcelone, kakih 400 km od ve- nezuelskega glavnega mesta Caracas; se ja uprla 350-članska vojaška garnizija v trenutku, ko se je njen poveljnik mudil na neki svečanosti. Nato je sledil ultimat predsednika Betancourta — vladna vojsska je upor zadušila. Padlo je 40 oseb. Zahodne agencije so skušale zadevo še bolj dramatizirati in so sporočile, da so se uprle tudi manjše posadke drugod. Ni dvoma, da bi venezuelski severni sosed ZDA želel določene spremembe, ker kažejo sedanje oblasti v deželi precej teženj po samostojni politiki, pa tudi želje, da bi omejili nekdanjo popolno vmešavanje severnoameriških petrolejskih družb v deželne notranje zadeve. Taka politika seveda a- meriškim finančnikom ni všeč, zato podpirajo take in podobne upore. Teh je bilo v času, ko je. sedanji predsednik Betancourt prevzel oblast, že nekaj, čeprav so se končali brez uspeha. BETANCOURT — preprečen udar TUDI V TRETJE - ZAMAN Tretje italijansko-avstrijske razgovore o Južni Tirolski so v soboto zvečer zaključili — s popolnim neuspehom. Medtem ko so na prvih dveh že pustili »odprta vrata« za ponovno srečanje, so tokrat obupali. Uradno poročilo pravi, da bodo sam problem odslej dalje skušali rešiti — po diplomatskih kanalih. Ti pa, kot kažejo zgodovinske izkušnje, kaj radi obtiče — na slepem tiru. Razgovori so se spremenili v odprta obtoževanje. Italija ne namerava privoliti v nobene sprembo meja, pa tudi ne v posebno avtonomijo za Južno Tirolsko, Z nekakšnimi širšimi pravicami znotraj dosedanje pokrajine Trentino — Alto Adige pa seveda niso zadovoljni niti južniTirolci sami, niti na Dunaju. Italijani tudi niso privolili v predlog, naj bi posebna mednarodna komisija raziskala delavski položaj na kraju samih dogodkov. Kaže, da se bo avstrijska vlada sedaj obrnila na glavnega tajnika OZN, da posreduje v zadnjem času so »neznanci« razstrelili več podpornikov električnega daljnovoda v Južni Tirolski. Zaradi tega so italijanske oblasti poslale v J. Tirolsko številne enote karabinjerjev in policije, da bi demonstracije te vrste zadušili. OD TEDNA DO TEDNA SPORAZUM »TREH PRINCEV« Z ü r i c h- Predstavniki treh laoških najpomembnejših političnih skupin — Premier Fuma, premier prozahodnjaške vlade Um in vodja levičarskega gibanja Neo Lao , Haksat Sufanuvong — so se prejšnji teden v Zürichu Sporazumeli o ustanovitvi enotne začasne laoške vlade, ki bo potem predstavljala deželo na ženevskih pogajanjih o Laosu. (Vlado bodo sestavili julija.) Člane vlade bo imenoval laoški kralj. Sporazumeli so se tudi o tem, da Laos ne bo sodeloval v nobeni vojaški zvezi in tudi ne bo sprejel nobene tuje »zaščite«. Ta sporazum ocenjujejo diplomatski krogi kot velik uspeh, ki bo olajšal delo laoške konference. REPRESALIJE PROTI KMETOM L i z b o n a E Politično sodišče v Lizboni , je obsodilo na zaporne kazni 25 do 27 mesecev; 7 oseb, ker da so člani prepovedane KP. Gre za kmete in delavce, ki so na območju Coruce organizirali partijski komite. Vsi tisti ki so prejeli več kot dvoletno zaporno kazen, avtomatično izgube tudi politične pravice za 15 let. RASISTIČNI SMOTRI A k r a — Komisija OZN za raziskovanje stanja v Jugozahodni Afriki, ki je pod mandatom Južnoafriške unije, zaslišuje prvake, ki so se umaknili pred nasiljem južnoafriške vlade v Akro. Član izvršnega odbora Vseafriškega kongresa Makimave je med drugim izjavil, da je prebivalstvo Južnoafriške unije brez DELEGACIJA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA V TITOVEM UŽICU Jutri bo odpotovala iz Murske Sobote delegacija-okrajnega sindikalnega sveta, ki se bo udeležila osrednje proslave 20. obletnice revolucije v‘Titovem Užicu. Delegacijo sestavljajo: Viktor Slavinec, delavec Križevskih opekarn, Alojz Budja, delavec Mlina v Cezanjevcih, Barčika Hamler, delavka Slatinskega podjetja v Sl. Radencih, Kristina Vogrinec, delavka Tovarne perila »Mura« in Franc Balantič, vajenec v Proizvodnji nafte v Lendavi. DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI V MURSKI SOBOTI OD 3, 5. do 13. S. 1961. Stefan Rituper —. desetič, Janes Korošec — šestič, oba iz M. Sobote; Stefan Kučko —četrtič iz Turnišča; Marija Zelko — tretjič, Hermina Kološa — tretjič; Terezija Kovač — drugič, Helena Santak —drugič, Majda Vogrinčič — tretjič, Ana Car, Rozalija Somi, Terezija Herženjak, Rozalija Dar- OBVESTILO NAROČNIKOM IN BRALCEM Spričo povečanega obsega in bližnjega praznika vstaje naših narodov je izšla 25. številka »Pomurskega vestnika« danes, v sredo 1. julija. Obveščamo naročnike in bralce, da bo ižšla prihodnja številka »Pomurskega vestnika« v četrtek, dne 6. julija na 6. straneh. UREDNIŠTVO IN UPRAVA vaš, Estelka Kulčar, Terezija Horvat, Marija Biroj, Marija Bojnec, Terezija Cestnik; Geza Rituper, Radovan Fautonuč, vsi iz Dobrovnika; Ana Bartalanič iz Krajni; Adela Bunderla iz Vidonec; Stefan Kovač —petič) iz Salamenec; Marija Hozjan — drugič, Ana Pučko četrtič, Bara Jerič — tretjič, Ana Kolenko — drugič, Stefan Zerdin — tretjič, Stefan Gelt — tretjič, vsi, iz Velike Polane Katarina Hozjan — drugič, Ana Hozjan tretjič, Kristina Čopek, Marija. Hozjan, Ana Raščan — tretjič, Ana Gjuran, Marta Balažič — drugič, Kristina Prša, Marija Hozjan, vsi iz Male Polane. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje TRANSFUZIJSKA postaja MURSKA SOBOTA ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA razpisuje: 2 ŠTIPENDIJI za šolanje na zobotehnižni srednji šoli Prosilci naj vložijo prošnje na upravo ZD Murska Sobota do 10. julija 1961. UPRAVNI ODBO KMETIJSKE ZADRUGE M. SOBOTA razpisuje delovno mesto: 3 Traktoristov Pogoj: 2-letna praksa. Nastop službe takoj. RAZPIS Industrijska rudarska šola v Zagorju ob Savi razpisuje vpis učencev v I. letnik šole za šol. leto 1961/62 in sicer: Rudarski oddelek: 40 učencev za poklic, rudarja — kopača. Kovinarski odsek: 45 učencev za poklic strojnega ključavničarja, strugarja, rezkarja, kovača. Elektro odsek: 25 učencev za poklic obratnega električarja, elektro inštalaterja in elektro-navijalca. Pogoji za vpis: 1. Dokončana osemletka. ,V rudarski odsek bodo sprejeti tudi kandidati z manjšo šolsko izobrazbo vendar z izpolnjeno šolsko obveznostjo. 2;. Starost od 15—17 let, za rudarski odsek 15-18 let. 3. Da je kandidat telesno in duševno zdrav. KANDIDAT MORA PREDLOŽITI ZA VPIS-NASLEDNJE LISTINE: 1. Prošnjo kolkovano s 50 din; 2. Izpisek iz rojstne matične knjige; 3. Zadnje šolsko spričevalo; 4 Mnenje osnovne šole o sposobnostih in nagnjenjih kandidata, če prosi za vpis neposredno po končani osnovni šoli. V prošnji obvezno navedite točen naslov (mesto, kraj, hišno št. in pošto) ter stroko in poklic, katerega se želi kandidat izučiti. V primeru velikega števitevila prijavljencev za posamezni odsek, bodo morali kandidati opravljati sprejemni izpit iz slovenskega jezika, in matematike. V času Šolanja prejemajo učenci redne mesečne nagrade v znesku od 2500 do 4700 din ter poseben jamski dodatek. Sola nudi učencem vse potrebščine za izvajanje praktičnega pouka, potrebno delovno obleko, rudarskim, učencem pa tudi delovno obutev in perilo. Pouk je teoretičen in praktičen. Sola ima lastne delavnice oz. delovišča. Pri šoli je internat, nudi učencem popolno oskrbo. Kandidati, ki žele stanovati v Internatu morajo to v prošnji posebej navesti. Oskrbnino v Internatu krije gojenec z nagrado, otroškim dodatkom (v kolikor ga prejema) ali štipendijami. Pri sprejemu v internatu imajo prednost učenci rudarskega odseka Vpis učencev bo vsak delovni dan od 8 do 12. ure od 20., junija do 31, julija. Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo po pošti. Ravnateljstvo Industrijske rudarske šole Zagorje ob Savi OBVESTILO BRALCEM Iz tehničnih razlogov so v tej številki izostali odgovbri predsednikov LO pomurskih občin na naše vprašanja glede stanja po ukrepih za- stabilizacijo gospodarstva v posameznih občinah. Objavili jih bomo v prihodnji številki. UREDNIŠTVO prodam 88, arov, stoječega sena v vinogradu. Vprašati Ljutomer, Ormoška 10, Avgusta Cimerman. političnih pravic in celo brez pravice do enakega plačila za enako delo. Predstavnik Združene fronte Moloki pa je zahteval od komisije, naj si ogleda položaj v Jugozahodni Afriki ne glede na to, da ji Verwoerdova vlada ne dovoli vstopa. I 888/59 dražbeni oklic Dne. 17, avgusta, 1961 ob 8. uri bo pri. podpisanem sodišču v sobi št„ 10 dražba 1/2 nepremičnine Zemljiške knjige M. Sobota vl, št 2269 s parcelo štev. l1087/5 hiša še brez številke, stavbišče in drvarnica v izmeri 7 arov. Cenilna vrednost 1,571.000 din. Najmanjši ponudek 785.500 din. Pravico, ki ne bi pripuščala dražbe, je priglasiti pri sodišču, najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se je ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem opozarjamo na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti dne 19. junija 1961 PRVI »UVODNI« RAZGOVORI Ne w Y o r k — Sovjetski predstavnik Zorin in posebni Kennedyjev odposlanec McCloy se za zaprtimi vrati menita o pripravah na sovjetsko-ameriške razorožitvene načrte. Ameriški delegat je baje predložil, naj bi ha razorožitvena pogajanja povabili poleg petih predstavnikov vzhodnega tabora in petih predstavnikov zahodnega bloka še deset dežel po geografskih področjih, a ne samo nevtralnih dežel. Sovjetski predstavnik je ta predlog baje zelo hladno sprejel. POMURSKI VESTNIK, 1. JULIJA 7 Pomurski strelci v počastitev Dneva borcev OSREDNJA PRIREDITEV V M. SOBOTI V nedeljo, 2. julija dopoldne bo; v Murski Soboti veliko patrolno tekmovanje v počastitev Dneva borca in 20-letnice ljudske revolucije. To bo doslej že četrto tekmovanje ob tem prazniku, toda kot pričakujejo bo letošnje tekmovanje po množičnosti in kakovosti preseglo vsa dosedanja, saj se je doslej že prijavilo nad 50 tekmovalnih ekip iz Pomurja, obeti pa so, da se bo to število še povzpelo na 80, kar je po števila udeležencev enkrat več kot lani in hkrati tudi svojevrstven rekord Občinski strelski odbor v Murski Soboti je že predpisal propozici je za vse tekmovalne ekipe. Tako lahko na tb tekmovanje pošljejo svoje skupine vse družbene in športne organizacije: SD, UROP, lovci, gasilci avto-moto društva. KM, JLA, odredi predvojaške vzgoje, sindikalne podružnice, podjetja, ustanove, itd. Tekmovalne skupine so lahko pešačke (odrasli in pionirji), kolesarske, mopedisti in motoristi, vsaka s po 3 člani. Vsaka skupina bo morala prevoziti ali prehoditi določeno prosro in tekmovalec bo izstrelil po 5 nabojev iz malokalibrske puške v oddaljenosti 50 m, medtem ko bodo pionirji tekmovali v streljanju z zračno puško v oddaljenosti 10 m. Vsak doseženi krog na tarči bo veljal 5 pozitinih sekund, ki jih bodo odšteli od doseženega časa, na progi. Ekipa, ki bo imela največ krogov, bo imela tudi največ izgledov za prvo mesto v tem tekmovanju. Zanimivost letošnjega tekmovanja motoristov pa bo v tem, da je organizator zanje predvidel ocenjevalno in ne hitrostno dirko. Tako bodo motoristi morali določeno progo prevoziti v 30 minutah, kdor pa bo privozil na cilj prej ali pozneje, bo dobil točke v svoje, slabo. Motoristi bodo izvedli spretnostne vožnje v ulici Štefana Kovača. Zbor vseh udeležencev tega tekmovanja bo zjutraj ob sedmih na dvorišču Doma JLA, od koder bodo udeleženci potem krenili v povorki na Trg zmage, kjer bo pred samim pričetkom tekmovanja občinski strelski odbor razvil svoj prapor, prvi prapor te vrste v Pomurju. Ivo Perinič, kap. JLA Kvalifikacijski turnir za vstop v republiško rokometno ligo Izenačenost nastopajočih moštev V nedeljo je bil v Murski Soboti pod pokroviteljstvom CZP. »Pomurski tisk« kvalifikacijski turnir, vzhodne skupine za vstop v republiško rokometno ligo. Na tem turnirju so nastopila štiri moštva TVD Partizan Videm-Krško, Rokometni klub MTT Maribor, Rokomet sekcija grafičar iz Murske Sobote in TVD Partizan Celje.Ta pomembna prireitev je bila posvečena tudi 5-letnici organiziranega rokometnega Pomurju! Ob tej priložnosti so ob izdatni pomoči k pokrovitelj a izdali spominsko brošuro, v kateri so objavljeni vsi važnejši podatki in pretekli dogodki o začetkih rokometnega delovanja v Pomurju in njegovem nadaljnjem uveljavljanju med pomursko mladino. Na turnirju so bili navzoči tudi nekateri ugledni gostje: poleg predstavnika pokrovitelja še član Izvršnega od bora.RZS Stanko Toš, zvezna rokometna sodnika Andon. Mihailovič in Vinko Marko ter republiški sodnik Drago Rankovič. Ob zaključku tekmovanja, ki je potekalo v veliki vročini in je bilo tudi odlično organizirano, saj so o organizaciji prireditve dali laskava priznanja navzoči častni gostje in tudi zastopniki nastopajočih klubov so izročili priznanje skupščine RZS nekaterim aktivnim rokometnim delavcem iz Pomurja, priznanja in pokale pa so prejeli tudi prvaki v posameznih pomurskih rokometnih ligah: v I. članski ligi moštvo soboškega Grafičarja, v II. članski ligi moštvo soboškega Tekstilca, v konkurenci članic moštvo ESŠ, v II. ligi članic II. moštvo ESŠ, pri pionirkah moštvo Cankove in ža pionirje moštvo soboškega PŠD Polet z Osemletke II. Okrajni rokometni odbor je izročil spominske plakete pokrovitelju prireditve in Rokometni zvezi Slovenije v znak priznanja za izkazano pozornost in tovariško pomoč. Spominske plakete so prejeli tudi najboljši strelci v posameznih pomurskih rokometnih ligah. Kvalifikacijski turnir, je zelo dobro uspel v zadovoljstvo vseh nastopajočih moštev in pomeni tudi lep turistično-propagandni prispevek, saj so nastopajoči športniki drug za drugim izjavljali, da bodo doslej zanje še neodkrito Pomurje v bodoče radi še večkrat obiskali. Tehnični rezultati: Grafičar .: Videm-Krško 8:9 (5:5), Celje : MTT 11:9 (6:5), Grafičar : Celje. 10:13 (5:7), MTT : Videm-Krško 11:15 (6:9), Celje : Videm Krško 15:14 (6:6), Grafičar : MTT 9:24 (4:10). LESTVICA Celje 3 3 0 0 39:33 6 Videm-Krško 3 2 0 1 38:34 4 MTT 3 1 0 2 44:35 2 Grafičar 3 0 0 3 27:46 0 Najboljši strelci: Branko Kukovec (MTT) 13, Mišo Zgomba (Videm-Krško) 12, Vlado Pocait (Celie) 10 zadetkov, med domačimi pa Rudi Kokalj 7, Ludvik Stevančec in Tone Lebar po 5 zadetkov itd. Na turnirju je nastopilo skupno 49 igralcev, strelcev pa je bilo 31 ali 63 odst. Vsa nastopajoča moštva so bila tehnično in kondicijsko dokaj izenačena in bi lahko bilo vsako izmed njih tudi prvo. Toda o zma- govalcih posameznih srečanj in tudi prvih mestih na tem. turnirju je odločala predvsem duševna pripravljenost in vzdržljivost igralcev; v tem pogledu pa je najbolj šepalo pt;av domače moštvo, ki je v prvih tekmah tudi večkrat izenačilo in celo vodilo, vendar ni moglo dosežene prednosti obdržati do konca tekme. Neprisotnost psihične vzdržljivosti je bila zlasti očitna pri domačem moštvu v zadnji In odločilni tekmi, v kateri je nasprotniku, ki v prejšnjih srečanjih ni bil nič boljši; prepustilo z visokim rezultatom izraženo zmago. Moštvu Grafičarja se pozna, da v tem -pogledu ni doraslo težjim nalagam, predvsem zaradi tega, ker doslej ni imelo nobenih priložnosti za srečanja z boljšimi nasprotniki. Tudi v pripravah na kvalifikacije so imeli domači mnogo manj ugodnih priložnosti. Moštvo Celja je na pr v samih pripravah odigralo 43 tekem, moštvo MTT se je pripravljalo za start na turnirju na Mariborskem otoku itd. V luči vseh teh ugotovitev ne pomeni doseženo, zadnje mesto na tem turnirju neuspeh za domače moštvo. Sedemnajstletni Milan MUHIC iz Gornje Radgone, republiški prvak v vožnji z miniaturnim avtomobilom Gokart. Naslov prvaka Slovenije si je priboril na avtomobilsko-motoclklističnih dirkah na asfaltni stezi Javnih skladišč v Ljubljani dne 14. maja, kjer je zmagal v konkurenci dvanajstih vozačev. Vozilo Gokart, ki je na sliki, si je izdelal sam s pomočjo svojega očeta. Kvalifikacije za vstop v SCL Grafičar izpadel Moštvo soboškega Grafičarja je v nedeljo gostovalo na vročih celjskih tleh in se pomerilo v kvalifikacijski tekmi za vstop v Slovensko consko ligo z moštvom žSD Celje. Kot smo pričakovali, je naš predstavnik to srečanje izgubili rezultatom 0:7 in tako izpadel iz nadaljnjega kvalifikacijskega tekmovanja. Mednarodna nogometna tekma v Soboti SOBOTA : 4:2 (2:1) V nedeljo je bila v Murski Soboti mednarodna, nogometna tekma. Prvo moštvo domače Sobote je sprejelo tokrat v goste nogometaše KAC iz Celovca in jih v povprečni igri pred okrog 2000 gledalci tudi zasluženo premagalo z rezultatom 4:2 (2:1), kar je za domače uspeh, če upoštevamo, da igra moštvo KAC v II avstrijski zvezni ligi. Pri domačih je bil tokrat najbolj uspešen Sečko. Povratno srečanje obeh enajstoric bo v Celovcu. Tudi v Celju se je pripetilo približno tako kot nedeljo prej doma. Gostje so se požrtvovalno borili in imeli celo priložnosti za gol vse do 29. minute igre, dokler se domačim ni posrečilo načeti njihove mreže. V tej minuti pa je Belcer odprl serijo golov za domače barve. Na splošno Celjani tokrat niso imeli posebno težavne naloge, saj so igrali boljše kot gostje in so imeli v svojih vrstah tudi izredno razpoložene strelce. Njihova premoč in razpoloženost v zaključnih akcijah sta prišli do izraza zlasti v drugem polčasu. Najboljši igralec pri Grafičarju je bil tokrat vratar Fujs, ki je bil nekajkrat deležen priznanja navzočih gledalcev, ko je uspešno posredoval v zelo nevarnih situacijjah pred svojo mrežo. Zadnje tekme v Pomurski nogometni ligi PRVO MESTO ZA RADGONO V Pomurski nogometni ligi so bile v nedeljo odigrano zadnje tekme, ki so prinesle zmago favoritom. Rezultati posameznih srečanj: Tišina : Pušča 1:2 (1:1), Radgona : Ljutomer 3:0 (2:0), Beltinci : Turnišče 1:2 (1:0). Ta tekma je bila prekinjena pred zaključkom, zato uraden rezultat e ni znan. Ne glede na to je letošnji nogometni prvak Pomurja moštvo Radgone, ki si je to pomembno priznanje priborilo prav z zadnjo zmago nad »večnim« tekmecem — moštvom Turnišča. Vrstni red na lestvici: Radgona 32, Turnišče .31, Nafta B 24, Beltinci 20. Sobota B 19, Pušča 18, Ljutomer 12, Tišina 10, Dobrovnik 10 in Bogojina 1 točka. V nedeljo, sta bili v Pomurju tudi dve tekmi za Jugoslovanski pokal. V Murski Soboti sta se srečali moštvi Sobote B in Nafte B Zmagali so domači z rezultatom 7:3 (2:3), v Šalovcih pa je bilo srečanje med domačim moštvom in Dobrovnikom. Tudi tu so slavili zmago domači z rezultatom 3:0 (1:0). Tudi rokometašice niso uspele Tretje mesto v Mariboru Okrepljeno moštvo soboške ESS se je v nedeljo udeležilo kvalifikacijskega turnirja za vstop v republiško rokometno ligo za ženske. Poleg našega predstavnika sta na tem turnirju nastopili še dve moštvi: Branik iz Maribora in Piran. Rezultati: ESS : Piran 6:13, Branik : ESS 15:3, Branik. : Piran 9 7. Vrstni red: 1. Branik; 2. Piran, 3. ESŠ Moštvo ESŠ je na tem turnirju pokazalo premalo hitro in kolektivno igro, čemur pa se ne smemo niti čuditi, saj je imelo pred turnirjem samo tri pripravljalne treninge. Povabilo na turnir je dobilo namreč komaj 10 dni prej. Ob doseženi množičnosti tudi v ženskem rokometu kaže v Pomurju čimprej sestaviti iz najboljših igralk osrednje kvalitetno moštvo, ki bi ga sestavljale pretežno igralske ESS in bi še z enoletnim sistematičnim delom lahko solidno pripravilo za prihodnje kvalifikacijske tekme. Tako kakovostno moštvo bi namreč lahko potem na kvalifikacijah tudi uspelo, kar je prav gotovo hvaležen in za nadaljni razvoj pomurskega ženskega rokometa tudi koristen in potreben cilj. ABSOLUTNO VODSTVO ESŠ V torek je bila v Lendavi tekma za prvenstvo v okviru Pomurske hokejske lige med moštvoma domačega Partizana in soboške ESŠ. Zmagali so gostje z rezultatom 8:2 (4:0). Tekmo je vodil Zelko. Strelci: Balantič in Žilavec po 1 za Lendavo, prof. Titan 6, Bohar in Ružič po 1 za moštvo ESŠ. V četrtek bo v Murski Soboti trening tekma za izbor članov pomurske reprezentance, ki se bo pomerila z ustrezno reprezentanco Celja. LESTVICA ESS 3 3 0 0 22:3 6 Part. Lendava 2 10 1 5:10 2 Part. Beltinci 2 0 0 2 3:11 0 Part. Sobota 10 0 1 0:6 0 Ob zaključku tekmovanja tudi v II. pomurski rokometni ligi PRVAK: TEKSTILEC Ob zaključku tekmovanja v II. pomurski, rokometni ligi (ostalo je še srečanje med moštvoma soboškega Agroservisa in moštvom Ljutomera, ki pa ne bo več bistveno spremenilo razvrstitve moštev na lestvici, saj bo odločilo samo o tern, katero od obeh moštev bo pri- stalo na 4 in katero na 5. mestu) lahko zapišemo, da je tudi v tej konkurenci zasedlo prvo mesto in osvojilo naslov prvaka Pomurja moštvo, ki predstavlja delovni kolektiv enega največjih pomurskih podjetij. Zadnja srečanja so se končala takole: Krog II : Ljutomer 24:32 (12:12), Tekstilec : Agroservis 21:17 (12:7). LESTVICA Tekstilec 6 5 0 1 179:98 10 SURŠ 6 5 0 1 118:66 10 Trgovec 6 4 0 2 94:113 8 Ljutomer 5 2 1 2 79*82 5 Agroservis 5 2 0 3 77:74 4 Pomurje 6 1 1 4 68:132 3 Krog II 6 0 0 6 84:134 0 Najboljši strelci v tej ligi: Janez Flegar 52, Janez Fridrih 33 in Slavko Ambruš 31 zadetkov (vsi Tekstilec, M. Sobota). Tekmo za pokal FLRJ v nedeljo, 2. julija 1961: V Murski Soboti: Sobota B : Pušča ob 17. uri; v šalovcih: Salovec : Turnišče ob 17. uri, delegat sodnik. Moštvo Radgone je prosto. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA I LJUBLJANA 0d 2. do 9. julija 1961 NEDELJA 8.00 Mladinska radijska igra — V; Stoenescu: Zaklad v Gradišču; 8.33 Iz albuma skladb za otroke; 8.50 Filip Bernard: Venček narodnih; 9.00 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.50 Karol Pahor: Slovenska suita 1941—1945; 10.00 Se pomnite, tovariši... Miha Klinar: Prva bitka; 10.30 Hej tovariši! (Partizanske pesmi Marjana Kozine); 10.45 Spoznavajmo svet in domovino; 11.45 Orkestra’ Franck Pourcel in Mantovani; 13.30 Za našo vas; 13.50 Jules Massenet: Slike iz Alzacije; 15.30 Pokaži, kaj znaš; 17.00 Športno popoldne; 20.00 Poseben praznični program Jugoslovanske radiotelevizije; 22.15 Zabavni zvoki za vse; 23.05. Plesna glasba; 23.50. Demetrij Zebre: Svobodi naproti, simfonična pesnitev; PONEDELJEK 8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani 9 'Leopold Suhodolčan: Skriti dnevnik; 8.45 Slovenske pesmi poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skoberneta; 9.00 Odlomki iz opere Istrska svatba Antonia Smareglie; 9.40 Sever — Dlesk: Med Savco in Dravco — Pihalni orkester LM p. v. Rudo’fa Stariha; 10.15 Godala v ritmu; 10.40 Aleksander Obradovič: Simfonični epitaf po pesmi Ka-dhvača Slavka Vukosavljeviča; 11.00 Prenos svečanosti ob odkritju spomenika; 12.00 Partizanski motivi v narodni pesmi; 12.15 Melodije za opoldne; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Nastopajo naši virtuoz; 14.15 Holywoodski simfonični brkester; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Zavrtimo na glasbeni globus; 15.40 Iz filmov in glasbenih revij; 16.00 Poljanski marš (reportaža); 16.20 Novi posnetki godbe JLA; 16.50 M. Stahuljak: Radniku; 17.00 Poročila s proslav; 17.15 Trio Rudija Bardorferja z novimi skladbicami: 17.30 Orkestralni koncert; 18.30 Revolu- cija v pesmi najmlajših; 19.05 Prvo dejanje opere Gorski vjenac Nikola Hercigonje; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Pesmi gneva in upora; 20.30 Teš, poet. svoj dolg?; 21.10 Z okrajne revije zabavnih ansamblov zveže Svobod in prosvetnih društev ljubljanskega okraja; 22.15 V prijetnem večeru; 23.05 Plesna glasba. TOREK 8.00 Mladinska radijska igra — Aleksander Marodič: Junaki Mihčeve brigade; 847 Mladinski pevski zbor RTV Ljubljana poje partizanske pesmi; 9.05 Partizanske in delovne brigade nam pojo; 9.49 Simfonični koncert; 19.40 Prenos velikega mitinga iz Titovega Užica: 12.45 Poje invalidski pevski zbor: 13.30 Za oddih in razvedrilo; 14.15 L. M. Škerjanc: Pet pesmi iz osvobodilnega boja; 14.30 Od Tri glava do Ohrida: 15.15 Zabavni orkester RTV Beograd; 15.30 Iz tornistra partizanskih skladateljev; 16 00 Renortaža iz Črnomlja; 16.20 Zabavne skladbe Bojana Adamiča: 16.30 Barve in zvoki moje domovi- ne: 17 00 Lene melodije: 17.30 Reportaža s Poljan: 17.50 Natko Devčič: Pesem z groba, poem za zbor in orkester na besedilo Skenderja Kulenoviča); 18.00 Odlomki iz štirih jugoslovanskih oper; 19.05 Kaj so nam novega pripravii naši narodni zabavni ansambli; 19.30 Radijski dnevnik; 20.on Josip Slavenski: Tretji g dani. kvartet: 20.25 Radijska igra — Vekoslav Kaleb: Čudoviti prah; 21.10 Karol Pahor: Scberzo pastorale: 21.15 Zabavni zvoki iz studiov Ijana; 22.15 Vedri zvoki; 23:05 Plesna glasba* SREDA 8.00 Poročila; 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji: R.30 Počitniško ponotovanje od, strani do stkani; 8.45 Klavir v ritmu 9 00 Vsaka ura ima svoj zven; 9.10 Slavni skladatelji pri klavirju; 10.15 Zabavni potpuri; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Mihovil Logar: Concertino sinfonico za klarinet in orkester; 12.00 Pesmi iz Polinezije; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Melodije, za opoldne; 13.30 Pihalni orkester LM p. v, Rudolfa Stariča; 13.55 Glasbeni desert; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Glasbena medigra; 14 40 Slovenske narodne v priredbi Vlada Goloba poje Viriborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 15.40 Aram Hačaturjan: Maškerada, suita; 16.00 Radijska rnverza — prof. Branko Vesel: Kdo je močnejši;116.15 Koncert po željah poslušalceV; 17.15 Radi jih posluate; 18.00 Melodije iz tujih krajev; 18.30 Nastopajo Logarski fantje; 18.45 Šport in športniki; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi zvoki; 21.00 Giacomo Puccini: Gianni Schicchi — Opera v enem dejanju;, 22.15 Zaplešite z nami!; 23,05 Nočni koncert. ČETRTEK 8.00 Poročila; 8.05 Dobro jutro« in še nekaj drugih skladb Edvarda Griega; 8.30 Oddaja za cicibane; 9.00 Naš zvočni magazin; 10.15 Ljubljanski operni solisti v Dvorakovi operi Rusalka; 11.00 Zbor slovenske filharmonije; 11.15 Branje za vroče dni; 11.35 Sovjetska in Poljska zabavna glasba; 12.00 Bosenske narodne pesmi: 12.15 Kmetijski nasveti; 12.2.5 Melodije za opoldne; 13.30 Skladbe o mestih in deželah: 14.00 Vedri napevi 7. zabavnimi ansambli: 14.30 Hreditve dneva : 15 40 Kvintet Zadovoljni Kranjci; 16.00 Zabavala vas bosta orkestra Raphaele in Alfred Scbolz; 16.20 Iz oper Alberta Lortzinga, Giacoma Meyerbeera ih Carla Marice Webra; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Pevec Marko Novosel; 17.30 Turistična oddaja; 19.00 Jazz na koncertnem odru; 18.20 glasbene miniature s sporedov Britanskega radia; 18.45 poletni kulturni zapiski: 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer do- mačih pesmi in napevov; 20.45 Glasbena medigra; 20.50 Literarni večer; 21.30 Vilko Ukmar: Simfonični poem; 22.15 Nočni akprdl; 22.48 Rudolf Matz: Dekliške pesmi; 23.05 Plesna glasba. PETEK 8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.45 Boris Paoandopulo: Concertino za trobento in godalni orkester; 9.00 Med arijami in dueti: 10.15 Z melonami, nh obalah južnih morij; 11.00 Sestanek instrumentov; Ji 40 Otroci nozdpavljajo; 12.00 Trio . Avgusta Stanka; 12.15 Kmetijski nasveti — dr. ing. Vilko Masten: Zatiranje ameriškega kaparja s poletnim škropljenjem; 12.25 Orgle in orglice; 12.40 Domači naoevi izDOd zelenega Pohorja; 13.30 Slovenske narodne in domače melodije; 13-55 Revija slavnih tenorjev; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Goda1 a in voka’hi zabavni ansambli; 15.40 Pesmi in priredbe Rada Simonitija: Pesmi o morju; 16.00 Športni tednik; 16.20 S sprejemnikom na dopust; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Koncert za vas; 18.00 Četrt ure s pevcem Vice Vukovom; 18.15 Ljudska glasba raznih narodov -Pesmi in plesi iz Kanade; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.30. Radijski dnevnik; 20.00 Zabavni orkester Nelson Riddle; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30. Iz del Antonina Dvoraka; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Godala v noči; 22.35 Moderna plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno 23.05 Od Skopja do Ljubljane. SOBOTA 8.00 Poročila; 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu; 8.30 Pionirski tednik; 8.50 Hammond orgle; 9.00 Pri klasičnih mojstrih; 10.15 S sprejemnikom na dopust; 11.30 Popevke se vrstijo; 12.00 Kvintet Niko Štritof poje slovenske narodne pesmi; 12 15 Kmetijski nasveti; 12,25 Narodni motivi iz Hrvatske; 12.45 .Pozdrav z gora; 13.30 Nekaj razpoloženjske glasbe; 14.00 Vedri zvoki; 14.30 Prireditve , dneva; 15.40 Dahe Škerl: Serenada za godala; 16.00 Humoreska; 16.20 Godala in tipke; 16.40 Medani zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Plesni orkester Max Greger; 17.30 Po kihu se dobimo, 18.00 Odlomki iz oper Danila Švare in Matija Bravničarja: 18.45 Ono v svet; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Po domače ..» 20.20 Radijska komedija; 21.26 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba. TELEVIZIJSKI PRENOSI PROSLAVE V TITOVEM UŽICU NEDELJA, 2. VII: popoldne — športno popoldne: prenos državnega prvenstva v orodni telovadbi iz Titovega Užica; 20.45 posebna reportaža iz Titovega Užica. PONEDELJEK, 3. Vil: predpoldne —odkritje spomenika v . Titovem Užicu, govor A. Rankoviča; 15.30 —, prenos športnih tekmovanj in slavnostne otvoritve muzeja v U icu; dokumentarni film o muzeju;. snemanje prihoda predsednika Tita; 19.00 — slavnostna akademija -prenos iz doma JLA v Užicu; 20.15 — posebno poročilo iz Užica. TOREK, 4. VH: predpoldne — prenos velikega mitinga - v Titovem Užicu; popoldne — prenos športnih tekmovanj (nogometni turnir) v Titovem U-žicu; 20.15 — posebno poročilo iz Titovega Užica; 20.30 — zabavna oddaja ali prenos ljudskega rajanja s trga v Titovem Užicu. SREDA, 5. VII: popoldne — prenos športnih tekmovanj (nogometni turnir) Iz Titovega Užica; panorama Užica; 20.15 — posebno poročilo iz Užica. Radio Murska Sobota NEDELJA 12.00 Razgovor z volivci, lokalna poročila; 12.20 Domači zbori in ansambli; 12.30 Obvestila, reklame; 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.05 Želeli ste, poslušajte! PONEDELJEK 17.00—17.15 Športna poročila, oddaja za mladino, obvestila. TOREK 17.00 Lokalna pomočila; 17.20 Obvestila, reklame; 17.30 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.40 Glasbeni spored. ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.20 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.30 Želeli ste, poslušajte! SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila, reklame; 17.30 Želeli ste, poslušajte! Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 05.00 do 08.00 in od 15.00 do 23.00. Ob nedeljah in praznikih pa od 06.00 do 23.00 ure. POMURSKI VESTNIK, 1. JULIJA 8 Razstava domačega tiska v Študijski knjižnici Studijska knjižnica v Pomurju bo slavila novembra svojo petletnico. Sele februarja letos se je iz tesnili sob soboškega gradu preselila v današnjo stavbo na Grajski 2, kjer si je že uredila spodnje prostore stavbe za nemoteno poslovanje. Razstava domačega tiska želi prikazati publikacijsko dejavnost pri nas od Küzmičevega Nouvega zakona do danes. Vsega seveda ni. bilo mogoče razstaviti, ker bi bilo preveč. V prvi vitrini so pomembnejše, Starejše prekmurkse knjižice, ki niso bile natisnjene v Prekmurju, služile pa so prekmurskim Slovencem. Lepo ohranjena St. Küzmičeva Nouvi zakon ali testamentom (1. iz leta 1771, drugi iz 1817. leta) kažeta, da posveča knjižnica poleg ostalih nalog vso pozornost domačemu tisku in ga še nadalje zbira, da bi mogel služiti čimširšemu krogu ljudi. Prvo vitrino dopolnjujeta knjižici: Mikloša Küzmiča Staroga i nouvoga testamentoma Svete historie kratka summa in Košičevo delo Kratki navuk vogrskoga jezika za začetnike, kjer je zadaj madžarako-slovenski rečnik. To je prvi poskus madžarsko-slovenskega slovarja pri nas. Knige čtenja, Knige molitvene (raznih izdaj) in dva madžarsko-slovenska slovarja dokazujejo stalno uporabo slovenskega jezika v Prekmurju iz najstarejših Časov. Zanimiv del razstave je prav gotovo skupina knjižic, ki so izšle v prvi soboški tiskarni (ustanovljena je bila 1884). Marko Granbaum je imel kamnotisk. Knjižice iz te tiskarne posebno pritegujejo obiskovalce razstave. Druga vitrina ima dva dela. V prvem so razstavljeni naprednejši tis/ki med obema vojnama: Novi čas iz 1932 že kaže, da se je začeta mlada generacija usmerjati v naprednejše smeri. Novi čas je prvi časnik, ki je izhajal v lepem knjižnem jeziku. Po prepovedi Novega časa dobi napredna mladina in sploh partijsko vodstvo v Sloveniji svoje glasilo v Ljudski pravici, ki je začela izhajati v Lendavi 1934. Razstavljen je tudi komplet Mladi Prekmurec 1936—1940, prva prekmurska, v knjižnem jezeku pisana, napredna literarna revija, ki je izhajala v Murski Soboti. V drugem delu vitrine so nadalje v tisku izšli po osvoboditvi leta 1945 v Murski Soboti: Novi čas že 15. aprila 1945, Poročevalec, Volilni vestnik, Napredek in Tu- dosito, ponatisnjene pa so bile knjižice lOOF Slovenije: Zgodovina Osvobodilne fronte, Partizanska pesmarica in Edvarda Kardelja Moč ljudskih množic, Pot nove Jugoslavije, O današnjih glavnih nalogah zaledja. V čitalnici so na večji mizi razstavljeni tiski, izšli v Murski Soboti od leta 1945 dalje: med njimi M. Kranjca Nekaj bi vam rad povedal, gledališki listi, M. Kokolja Prekmurje in Prekmurci, Pajlina Ker sem človek, Svet ob Muri 1956—1958, Spomeniško Pomurje Ud. Za madžarsko manjšino je izšla Szép Vida, za izseljence pa Dragi kraj domači. Dve večji vitrini v čitalnici nam dajeta kronološki pregled pomurske periodike. Pomembnejši časniki so razstavljeni le s fotokopijami. Periodika, začenši s Prijatelom (1875—1879), preko Rdečih novin, koledarjev in madžarskih časnikov, izšlih bodisi v Prekmurju, G. Radgoni ali celo v Ameriki, kaže na veliko publikacijsko dejavnost za severovzhodne Slovence. Periodika je razstavljena z eno ali dvema številkama oz. letnikoma, zraven pa so navedene letnice izhajanja. Razstava domačega tiska resno opozarja na najmlajšo slovensko študijsko knjižnico in njeno lepo dejavnost. N. B. Inšpektorji ugotavljajo —Inšpektorji ugotavljajo — Inšpektorji ugotavljajo — Inšpekt. Nezadovoljiva postrežba - neurejeni lokali Kako prijetno se gost počuti, ko stopi v okusno urejeno gostilno. v kateri mu takoj vljudno postrežejo. In kako je razočaran, ko se znajde v zanemarjeni gostilni, kjer mora večkrat prenesti težo telesa z ene noge na drugo, preden se pojavi oseba, ki naj bi bila natakarica in ga naposled vpraša, če bo kaj jedel ali pil. Na to gostinci pogosto pozabljajo. Menijo, da je poslovni uspeh odvisen le od dobrega vina. poznanstva in tradicije, ki jo ima gostilna. Nedvomno so to osrednji pogoji, vendar postaja, ko stopa v ospredje turizem in je uvedena postrežnina, tudi postrežba zelo važen pogoj! V ljutomerski občini lahko najdemo različne gostilne. V nekaterih je skoraj vedno precej ljudi, v nekaterih pa le tu in tam pride kakšen gost' in naroči brizganec ali kako drugo pijačo. Ali je ta razlika odvisna samo od tega, kje gostilna stoji? Deloma, vendar v še večji meri odvisno od tega, kako zna gostilničar goste pritegniti. Tržni in sanitarni inšpektor sta pred kratkim zopet pregledala gostilne in ugotavljala, kako so posamezniki uveljavili predpisane ukrepe. Ob koncu sta rekla takole: »Kjer hočejo, lahko precej napravijo tudi z manjšimi sredstvi.« Ta trditev bi lahko veljala predvsem za gostilno Veršič v Logarovcih, kjer kljub temu, da nimajo na razpolago dosti sredstev, obnavljajo gostinske prostore, pa tudi sanitarije so obnovili. Pa še v nekaterih drugih gostilnah, med njimi naj omenimo le gostilno Dušana Rajha na Moti in Andreja Kocipra na Cvenu, se trudijo, da bi gostilne kar najbolje uredili. Najbolje pa je za sedaj v ljutomerski občini urejena gostilna Dragice Sadi v Križevcih, kjer bo potrebno le še primerneje urediti sanitarije. Dobra tretjina gostiln v občini je še precej zanemarjenih. Stene so okajene, točilne mize in sanitarije ne ustrezajo, ponekod pa so tudi kotlički za tekočo vodo prazni. To pa so. tudi glavni vzroki, da sta dve 'gostilni dobili odločbi o prepovedi obratovanja. Gre za gostilno Franca Senčarja v Lukavcih in gostilno Feliksa Kolbla v Vučji vasi. V teh dveh gostilnah je sanitarni in- špektor že večkrat po vrsti ugotavljal premajhno čistočo. V zasebnih gostilnah v ljutomerski občini pa bi, razen male izjeme, skoraj zaman iskali hladilnike. Ravno tako je s tekočo vodo, ki stoji v kotličkih tudi po več tednov. Nekoliko žalostna pa je ugotovitev tržnega inšpektorja v Murski Soboti: ob pregledu gostinskih podjetij v Murski Soboti je namreč odkril precej nepravilnosti. V največ primerih prodajajo vino z drugimi sortnimi oznakami, imajo na cenikih navedene višje alkoholne stopnje kot na računih ter mešajo slabša vina z boljšimi. V enem gostinskem podjetju, ki že tako ustvarja , sorazmerno majhen promet, pa je inšpektor ugo- tovil, da je bilo vino pomešano z vodo. Ugotovitev, da gostinska podjetja še zdaleč ne morejo zadovoljiti gostov, tako glede izbire in kakovosti jedil ter kakovosti pijače, lahko skoraj posplošimo. Držala pa bo tudi ugotovitev, da nekatere soboške natakarje bdi j zanima kramljanje o športu, kot pa gostje, ki čakajo, in da se natakarice v eni izmed ljutomerskih gostiln nekoliko preveč rade zadržujejo v kuhinji kot za točilno mizo. Mogoče je tega deloma kriva celodnevna zaposlenost natakarjev. O tem bodo morali gostinski kolektivi razmisliti. Gostje namreč vse to vidijo, opazijo pa tudi vidne napise: »Zaračunavamo 10 odst. postrežnino!« USPELE REVIJE PEVSKIH ZBOROV V počastitev 20. obletnice revolucije je bila te dni v zdraviliški kavarni v Radencih revija pevskih zborov »Svobod« in prosvetnih društev iz občine Gornja Radgona. Na reviji je nastopilo pet pevskih zborov, in to: moški zbor iz Slatine Radenci, gornjeradgonski ženski pevski zbor, gasilski oktet iz Radgone, ženski pevski zbor iz Gor. in mešani pevski zbor iz Gor. Radgone. Skupno je nastopilo blizu 100 pevk in pevcev, ki so jih zdraviliški gostje in domačini prisrčno in navdušeno pozdravili, zborovodje pa so bili nagrajeni s šopki. Zapeli so okrog 30 partizanskih umetnih in narodnih pesmi. Vsak zbor je pokazal s svojim nastopom svoje posebnosti in značilnosti, zato tudi nastopi niso bili dolgočasni, ampak pestri in zanimivi. Z istim programom kakor v Radencih so omenjeni pevski zbori nastopili še v Apačah in v Gornji Radgoni. Tudi v teh krajih so bili pevci navdušeno sprejeti. Po nastopih so bili dobro pripravljeni družabni večeri, kjer so se pevci in pevke, zbrani z raznih koncev naše občine, pobliže spoznali ter si izmenjali svoje misli in izkušnje. Taki večeri so prav gotovo spodbuda za uspešno delo. V Radencih sta počastila pevski koncert ter družabni večer med drugim tudi dolgo-letni predsednik zveze »Svobod« in prosvetnih društev tov. Ivan Regent ter ravnatelj ljubljanske Drame tov. Jan. Pevske nastope je organizirala občinska zveza »Svobod« in prosvetnih društev pod vodstvom Manka Golarja. Ika PO RAZGLEDNEM STOLPU V JERUZALEMU -JEZERU NA PODGRADJU Na občnih zborih turističnih društev so često omenjali pomanjkanje sredstev. Tudi v Ljutomeru ni izostala ta ugotovitev. Sredstev so imeli zares malo; program, ki so ga sprejeli, pa je bil velik, skoraj nedosegljiv. Od občnega zbora je minilo že več mesecev in preko polovico nalog je uresničenih. Novi razgledni stolp na Jeruzalemu že odpira razgled izletnikom in turistom daleč po slikoviti okolici. Stari trg krasijo zeleni pasovi in cvetlični nasadi, pa tudi Glavni trg krasijo bohotni šipkovi nasadi. V izletnikih in vseh drugih, ki potujejo, pa vzbuja zadovoljstvo informativna tabla z voznim redom avtobusov, ki peljejo iz Ljutomera. Posebna brigada, ki so jo organizirali, je obsadila cesto proti Jeruzalemu. Povedati moramo, da je organiziral to akcijo Vlado Porekar, ki se med drugimi vneto zavzema za razvoj turizma v občini. Tudi Mestni breg je menjal svojo prejšnjo odvratno podobo. Mladi člani TOD iz obeh osnovnih šol so ga temeljito očistili in jeseni bodo cesto obsadili še z živo ograjo. Podobno ograjo namerava društvo urediti še pri poslopju obč. ljudskega odbora. Zadnje dni pa imajo največ dela z urejanjem okolice novih blokov na Ormoški cesti. In kaj imajo letos še v programu? Upajmo, da bo še letošnjo jesen uresničena idealna zamisel: ureditev izletniškeea jezera v bližini sedanjih ribnikov na Podgradju. Tega bi pozneje opremili še s čolni in uredili kakšen bufet, tako, da bi slutil izključno samo za turistične namene. Je- zero naj bi se raztezalo na več hektarjih. Za to se je zadnje čase zavzel tudi občinski ljudski odbori Ta bo skušal odkupiti ali zamenjati površine, ki naj bi jih zajelo novo jezero. Razen tega pa imajo v programu izpolnitev nekaterih sten v Ljutomeru z reklamami. Pa še marsikatere drobne stvari so predvidene. Doslej uresničeni program Tu-ristično-olepševalnega društva v Ljutomeru pa daje upati, da bo kmalu uresničen tudi njegov drugi del. Ob vsem tem pa moramo podčrtati, da ima društvo pri uresničevanju programov tesno povezavo z Zavodom za komunalne zadeve, tako da delata skoraj z roko v roki in stremita za tem, da bi mesto in okolica kar najprijetneje izgledala. Da so zadane naloge uresničene kljub pomanjkanju sredstev, je tudi zasluga podjetij, ki so pokazala precejšnje razumevanje. Pri urejanju razglednega stolpa se je zlasti izkazal tov. Fistrovič, ki je skupno z Dragico Mihalič žrtvoval precej prostega časa za zbiranje sredstev. Ne smemo pozabiti, da so tudi ostali člani vložili za uresničenje nalog precej truda. Kdor se ustavi v Ljutomeru, pa ne more mimo tega, da ne bi prebral svarečih stihov na opozorilnih tablicah v cvetličnih nasadih. Naj povemo, da je njihov avtor prizadevni član in funkcionar društva Drago Novak. Kar pa zadeva turistično oziroma izletniško dejavnost, pa se društvo za zdaj ne more pohvaliti, vendar skuša tudi na tem področju čimprej prebiti led. -ko POMURSKI FILMSKI BAROMETER GOLA MAJA — Ameriški barvni film znanega rešiserja Henryja Kosterja. V teh dneh poletne sopare bo občinstvo pozdravilo ta film. Ob gledanju prizorov na platnu ni treba preveč napenjati možganov, čeprav se vrstijo burna in druga dogajanja kot na tekočem traku. Krog malce zahtevnejšega občinstva velja opozoriti, da je to film o slavnem španskem slikarju Franciscu Goyi in lepi vojvodinji Albi. Naj dodamo še to, da igra lepo vojvodino Ava Gardner, ki ji slava sicer že zahaja, slikarja Goyo Anthony Francols, nastopajo pa tudi številna »zvočna« imena italijanskega filma: Amadeo Nazzari, Glno Cervi, Lea Padovani, Massimo Serato in drugi. Naposled je treba povedati še to, da nam bo film nazorno prikazal, kako je nastal svetovno žnanj akt Gola Maja«, po kate- rem je dobil film tudi naslov. DEVETI KROG - Domači -lanski firm zmagovalec festivala jugoslovanske kinematografije v Pulju. Film je prejel na festivalu obilo nagrad in priznanj, dostojno pa nas je zastopal lani tudi na festivalu v Cannesu. S svojim scenarijem je nudila scenaristka Zora Dirnbach režiserju Francetu Štiglicu nežno, ganljivo in prese- netljivo zgodbo židovskega dekleta v pogojih krute fašistične okupacije, a tudi o nedolžni, otroško čisti ljubezni obeh mladih glavnih junakov filma. Snemalec Ivan Marinček je prav tako dobro opravil svoje delo, zelo dobro pa učinkuje tudi široko platno. Glavna junakinja Dušica Zegarac, mlada dijakinja gimnazije, je ustvarila v filmu navzlic temu, da je bila prvič pred kamero, umetniški lik. ki je trajne vrednosti. Vendar se ne namerava posvetiti filmu, čeprav jo nekateri kritiki primerjajo s Tatjano Samojlovo, filmsko igralko št. 1 Sovjetske zveze, drugi pa s skromno, a simpatično nemško igralko Marijo Schell. Oba filma bosta ob koncu tega in v začetku prihodnjega tedna na sporedu kina. »Park« v Murski Soboti. PARTIZANSKE ZGODBE - Domači film režiserja Stoleta Jankoviča. Film obsega dve zgodbi, od katerih je prva — »Rdeči šal« — po sodbi kritike mnogo boljša od druge. Za vlogo Janeza Vrhovca v prvi zgodbi velja povedati, da jo je kritika lani v Pulju ocenila kot eno najzrelejših igralskih ustvaritev. Kritika je tudi ugotovila pri filmu trenuten blesk s prekipevajočimi emocijami, globoko strastjo, patosom in najvišjimi ambicijami, čeprav to ne velja za film kot celoto. V dneh, ko proslavljamo 20. obletnico naše ljudske vstaje, ima film tudi dokumentarno vrednost o težkih, a slavnih dneh naše narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije. Film bo sredi prihodnjega tedna na sporedu kina v Ljutomeru. KROJAČ ZA DAME - Francoski film, ki ga bo občinstvo nedvomno dojelo tako, kot je potrebno. Njegovi ustvarjalci namreč niso imeli drugih teženj, ko da nudijo občinstvu poldrugo uro lahkotne, a tudi frfotave zabave, ki je nekoliko osvežena z duhovitim francoskim humorjem. To toliko bolj, ker nastopa v glavni vlogi Fernandel. Dejstvo, da je film malce »odišavljen« tudi z erotiko in podobnimi prilastka, najbrž ne bo v teh pasjih dneh nikogar motilo, saj je znano, da francoski filmski ustvarjalci ob takih priložnostih ne pozabijo na mero in okus. Vendar — kot že rečeno: film je nastal z edino namero, da zabava občinstvo, posreduje pa mimogrede tudi nekaj drobtinic življenjske resnice. Film bo v soboto in nedeljo na sporedu kina v Šalovcih. -bjš- Dušica Zegarac in Branko Tatič v filmu »Deveti krog« Sončimo se zmerno Bliža se poletje, ki nam prinaša vesele urice kopanja in brezskrbnega sončenja. Čeprav je sončenje zdravo, nam vendar lahko škoduje, če pretiravamo. Sončua pripeka nam daje zdrav videz, toda ne smemo pozabiti, da povzroča tudi hitrejši nastandk gub. Ce s sončenjem pretiravamo, izgubijo celice v koži vodo in koža izgubi svojo vitalnost. Premočno sončenje pa tudi povzroča rdečico in težjo obliko opeklin — mehurjavost. Vsi ljudje ne prenašajo enako vročine na soncu. Tako imajo na primer svetlopolti in rdečelasi ljudje manj kožnega barvila, zato se jih rdečica prej prime. Koža postane nabrekla in boleča. Pri premočnem sončenju, zlasti takrat, če Človek na soncu zaspi in so sončni žarki enakomerno uprti v človeško telo, nastopijo posledice, ki čestokrat terjajo smrtno žrtev. Nervozni in slabokrvni ljudje ljudje lahko ostanejo na soncu le malo časa, prav tako pa tudi ljudje, ki trpijo zaradi glavobola. Ti naj si zaščitijo glavo pred soncem. Kako se sončimo? Kot smo že zgoraj omenili, se moramo sončiti zmerno. Najprej ostanemo na soncu le nekaj minut, nato pa s časom stopnjujemo po vsak dan več, da dobi koža rjavo zaščitno barvo, potem sončenje ni več škod- ljivo. Se večjo pozornost sončenju pa moramo posvečati na morju, kjer je sonce močnejše. Priporočljivo je uporabljati zaščitna o- lja in kreme za sončenje, ki jih dobimo v vseh drogerijah in lekarnah. Uspešno pa lahko uporabljamo tudi olivno ali ribje o-lje. Kožo namasiramo vsaj pol ure pred sončenjem, da koža dobi lepo zlato rjavo barvo. Ce se pojavi lahka sončna rdečica, potem se napudramo s kakšnim neučinkovitim pudrom, olja ali mazil ne uporabljajmo. ŠOLA NI MODNA REVIJA Navzlic temu, da je že konec pouka, ne bo odveč beseda o oblačenju v šoli. Našo šolsko obleko moramo gledati predvsem iz praktičnega stališča. Krilo in pulover sta vedno primerna, ker sta praktična in lepo izgledata. Z lahkoto lahko podčrtamo športno noto in nikoli ne izgledamo neskrbno oblečeni. Za modno revijo pa v šoli ni mesta in dobro je tako. Tega bi se morale zavedati tako učiteljice kot učenke. Pretirana eleganca v šoli je smešna in nesmiselna. Seveda pa ne smemo naše šolske obleke zanemarjati. Vedno mora biti čista in urejena; zanemarjenost nima v šoli kaj iskati. Hlače nosimo raje v prostem času, pri igri in pri športu. V šoli učinkujejo neprimerno. Lahko so praktične, toda niso nam v okras. Razen tega pa vidijo mnogi učitelji hlače neradi in si ustvarijo neodgovarjajočo sliko o osebnosti šolarke, ki jih nosi. Lahko sodimo pri tem krivično, kar res ni potrebno. Tudi široka krila s spodnjicami ne sodijo v šolo. Prijetna so za svečanejše priložnosti, v šoli pa povzročajo velikokrat, nevoljo. In tega nočemo. Pri pouku se ravnajmo po učiteljih, če nočemo postati nepriljubljene. Oblačimo se praktično in vseeno lepo, potem bomo sebi in učitelju naredile največje veselje. Res pa je, da so za šolo najprimernejše — razen ob izredno vročih dneh — halje iz črnega ali modrega klota. To zopet iz razloga, ker v šoli res ni mesta za modno revijo, vrh tega pa ne bodo imele neprijetnega občutka učenke, ki jim starši ne morejo kupovati oblek v tolikšni meri, kot si dekleta danes to želijo. Pri tem je tudi zelo važen vzgled, ki ga dajejo učenkam učiteljice s tem, kako se oblačijo. Tea Sinko Pitje vode po uživanju sadja je lahko zelo nevarno V poletnih mesecih, ko je dovolj svežega sadja, se često dogaja, da kličejo zdravnika k otroku, ki se je najedel svežega sadja in napil vode — posledica so hude težave v prebavilih. Iz izkušenj je znano, da neposredno po obilnem uživanju svežega sadja ne smemo piti vode. Sodobna medicina je že ugotovila, za kaj gre pravzaprav pri pitju vode po uživanju sadja. Ce pride sadje, razgrizeno na kosce, v želodcu v dotik z vodo, sadje najprej nabrekne. Črešnje, na primer, povečajo svoj obseg približno za 100 odst. Pri temperaturi 37 stopinj, kot je v želodcu, se prične nenormalen proces vrenja. Pri tem vrenju se razvijejo plini, ki povzročajo omenjene težave: Pojavijo se lahko tudi zelo hudi krči. Ce je želodec zelo razširjen, lahko želodčne stene izgube svojo elastičnost in se ne skrčijo. S tem se začenjajo motnje v prebavi. Posledica tega je celo lahko ileus. ki ga je treba odstraniti s takojšnjim operativnim posegom. Ker ti nenormalni procesi v črevesju in želodcu zelo pritiskajo na trebušno prepono, ovirajo dihanje in delovanje srca. Pri bolniku- se zaradi tega pojavi občutek strahu pred smrtjo. Zanimivo pa je, da se pri pitju prekuhane vode, na primer v kavi ali čaju, take težave ne pojavljajo. Posebno nevarno pa je po uživanju svežega sadja pitje takih tekočin, ki vsebujejo ogljikov dioksid (sodavica in podobno). DVAKRAT 12 ZADETKOV NA ŠPORTNI LOTERIJI Bogoljub Vitanovič, delavec v tovarni sladkorja v Belem Manastiru, je imel na športni prognozi pred dvema tednoma nenavaden dobitek. Na enem in istem športnem kuponu je imel dvakrat po 12 zadetkov. Dobil je 613.000 dinarjev. Razigrani Bogoljub je za 60.000 dinarjev kupil nove drese za moštvo nogometnega kluba »Spartak« v Belem Manartiru, saj je njegov dolgoletni navijač. Vrt Gostinskega podjetja Jeruzalem v Ljutomeru ŽENA - DOM - DRUŽINA POMURSKI VESTNIK, 1. JULIJA 9 Veselo razpoloženje v Barbatu >Danes se nam obeta vročina do 30 stopinj Celzija... že prvi dnevi bivanja v našem počitniškem domu so lepi. Dovolj sonca, mirno vreme, več kot primerno za kopanje, pa tudi dovolj vetra za jadranje. V prvih štirih dneh so se prvi gostje počütili zelo dobro. Doslej, še sicer niso pripravili nobenega izleta, vendar je tudi to v programu. Iz dobro obveščenih krogov pa smo izvedeli, da je bila za večino gostov včerajšnja prva nedelja nekoliko prekratka, zato smo bili deležni manjše galame tudi po polnoči. Primerno bi bilo te dni prirediti krajši izlet v okolico Barbata, morda celo na katero izmed bližnjih letovišč... (Barbat-press, glasilo lepega vremena željnih dopustnikov ČZP »Pomurski tiskt, št. 1 z dne 19. junija 1961). Prva izmena naših dopustnikov torej že uživa lepe, sončne dni ob Jadranskem morju na otoku Rabu. Kot smo se že lahko prepričali, je prva skupina naših fantov in deklet tudi dokaj podjetna: kmalu za tem, ko so prispeli v Barbat, so po vseh novinarskih in grafičnih pravilih napolnili in uredili z vedrim gradivom prvo številko »Barbat-pressa« in nam jo tudi takoj poslali v podjetje. Njihove pobude smo bili v podjetju kajpak resnično veseli in našim dopustnikom lahko samo sporočimo, da smo njihove vesti in tudi »recepte«, ki bodo lahko mnogo koristili še tistim, ki se bodo v prihodnjih izmenah korajžno podajali za njimi, z zanimanjem prebrali in se ob tej ali oni sočni novici tudi iz srca nasmejali! Kot nam sporočajo naši dopüstniki v »Barbat-pressu«, je vreme na Rabu zelo ugodno za sončenje in kopanje, pa zato ne manjka dobre volje med našimi mladimi, saj mimo rednih dnevnih opravil kot so redne operacije »repetašev« pri obedu ali večerji, obvezno poslušanje programa v »glasbenem studiu« počitniškega doma, prvih izletov v okoliška letovišča itd.) razdere jo tudi marsikatero veselo, tako da v prvi izmeni na Barbatu res ni mesta za dolgočasje. Tudi s hrano so zelo zadovoljni, pa z morjem — le Gezo so, ko je mirno posedal na pomolu —, meni nič tebi nič poslali v hladno vodo, da se je po- šteno skopali Tako minevajo v veselem in mladostnem razpoloženju prvi dnevi naših dopustnikov v Barbatu in radi jim verjamemo, da se jim bo, ko bodo odšteli štirinajst dni, težko posloviti od barb in njihovih bark, pripekajočega sonca in blagodejnega morja... In vendar: treba bo odstopiti mesto drugim, kajti v Pomurskem tisku jih je letos mnogo, ki želijo uživati blagodati morja in se pošteno sprostiti za jutrišnji, še odločnejši delovni juriš. Prvi letošnji letoviščarji v Barbatu O Življenju so odločali centimetri »Zaviraj! Zaviraj...!« Zaman, Mlada kolesarka ni več slišala dobrohotnega vreščanja svoje sopotnice. V nevarnih cikcakih je negotovo drvela po strmini, posuti z gramozom. In sredi strmine ovinek. Skušala je zaviti, vendar .,. Črni ženski »Rog« je tičal v objemu gabrove ograje, dekle pa je obležalo v travi, nekaj metrov vstran. Sopotnica je bila pri njej, vendar se ni spomnila, da bi ji pomagala, ampak je kar naprej vpila: »Zakaj nisi zavrla!« Počasi se je dvignila iz trave in najprej negotovo pogledala na kolo. Kolo in kolesarka sta dobila le manjše buške. In kmalu sta se dekleti peljali naprej. To se je v Seliščih minuli petek dopoldne odigralo pred mojimi očmi tako hitro, da niti nisem imel časa, da bi zamižal, ko je dekle prav ob orehu švignilo s kolesa v travo. Cesta Čez hrib v Seliščih (Žuničev breg) je zahrbtna. To trdijo tudi izkušeni kolesarji in šoferji. Precejšnja strmina, obdana z gozdom in sredi strmine dvojni ovinek. Tonček Zunič mi je pozneje pripovedoval, da je ta ovinek že marsikomu naježil lase. Pa ne samo to. Pred več leti se je zgodila smrtna nesreča, več ljudi pa so morali s težkimi poškodbami prepeljati v bolnico. Zadnja večja nesreča se je zgodila okrog leta 1951, ko se je neko dekle skoraj ubilo. Peljala se je s precejšnjo brzino ter zaradi tega, ker cesta v sredini hriba daje videz, da si že na ravnini, ni več zavirala. V zadnjem hipu pa ni imela več zavesti. Obležala je ob zidu okrvavljena, ob njej pa razbito. kolo. In še več jih je povedal Tonček, vendar vseh ne morem opisati. Spomnil se je tudi debele ženske, ki se je s kolesom zarila v živo ograjo tako močno, da jo je pozneje komaj izpulil iz nje, fanta, ki je »prakticiral« salto s kolesa Čez ograjo in še marsikatere druge ... Marsikaj se je zgodilo, vendar je cesta ostala neizpremenjena — zahrbtni ovinek čaka nove žrtve. Ko bi pristojni Vsaj namestili tablico, ki bi označevala ovinek ali splošno nevarnost, bi imeli za vse, kar se dogaja, čiste roke. Tako pa ... J. Stolnik Zahrbtni ovinek v Seliščih. Puščica označuje mesto, kjer se je zgodila že vrsta nesreč, med njimi tudi ena smrtna VESTI LENDAVA — V Lendavi je bilo v soboto posvetovanje o šolstvu. Prisostvovali so vsi upravitelji šol in ostali javni delavci lendavske občine. Razpravljali so o dosedanjem delu nepopolnih osemletk ter sprejeli sklep, da bi se naj te šole v prihodnje smatrale kot oddelki osemletk in da se naj z novim šolskim letom ukine oddelčna šola v Nedelici. Govorili so tudi o novih pristojnostih ravnateljev. LJUTOMER — Na posvetovanju prosvetnih delavcev v Ljutomeru je bilo govora predvsem o novem nagrajevanju v šolstvu. Najzaslužnejšim prosvetnim delavcem so podelili priznanja. MURSKA SOBOTA — V soboto je prispela v Pomurje na večdnevno poučno ekskurzijo skupina slušateljev slavistike na ljubljanski univerzi. Bodoči slavisti bodo pod vodstvom svojih profesorjev in predavateljev obiskali nekatere zgodovinske in kulturno-umetniške spomenike na obeh straneh Mure. GORNJA RADGONA — Gornjeradgonska mladina je v nedeljo organizirala pohod članov mladinske organizacije. Obiskali so razne zgodovinske kraje v občini iz časov NOB. BELTINCI — Krajevni odbor SZDL v Beltincih je pred kratkim imenoval, na pobudo članov Socialistične zveze, iniciativni odbor za gradnjo kopalnega bazena, katerega bi naj zgradili v Beltincih. Za gradnjo bazena se ne zavzemajo samo vaščani iz Beltinec, ampak vsi občani, ki so pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom, zlasti mladina. GOMILA — Turistično društvo Gomila bo v nedeljo, 9. julija proslavilo 15-letnico obstoja in delovanja turizma na Gomili, hkrati pa bo prireditev posvečena tudi 20-letnici vstaje. Prireditev se bo pričela že dopoldan, kjer bodo med drugim žene in dekleta priredile tekmo žanjic. VELIKA POLANA - Gasilsko društvo v Veliki Polani si jo zadalo nalogo, da bodo med drugim uredili in prepleskali gasilski dom, uredili vodnjake, poživili pa bodo tudi delo članstva in pridobili čimveč mladih ljudi. SIRENA, KI JE 40 LET LEŽALA NÁ DNU MORJA Naš najbolj znán! potapljač v akcijah dviganja potopljenih ladij z dna Jadrana, Jerko Tanfara, ima sireno, ki je 40 let ležala na dnu Jadrana. Sirena je bila v avstrijski podmornici, potopljeni nedaleč od Boke Kotorske. Pravi čudež je, da morska voda in njena sol nista poškodovali niti en del te naprave, tako da jo je moč še danes uporabljati. Novi sezonski vlaki Maribor - Jadranska obala Dne 29. VI. 1961 bodo iz Maribora za Jadransko obalo uvedeni trije sezonski vlaki, ki bodo zelo ugodni tudi za potnike iz Pomurja. Prevoz potnikov s temi vlaki se bo odvijal v popolnoma novih štiriosnih vagonih, ki so bili lani nabavljeni v inozemstvu. Vlak, ki bo vozil iz Maribora do postaje Herpelje—Kozina, je namenjen predvsem potnikom za slovensko obalo. Ti potniki se bodo lahko poslužili kombiniranega prevoza vlak-avtobus po železniški tarifi in z železniškimi vozovnicami direktno do postaj Koper, Izola, Strunjan, Portorož in Piran. V tem vlaku bo tudi bile z jedili in hladnimi pijačami. Vlak za slovensko obalo bo odhajal iz Maribora ob 5.55 — zveza iz Pomurja z motornim vlakom, ki odhaja iz Murske Sobote ob 4.24. Direktni potniki smejo vnesti v zadnji voz motornega vlaka svojo osebno prtljago. Prihod v Herpfilje-Kozino ob 12.28 in Piran ob 13.55. Povratek iz Pirana ob 20.50 s prihodom v Maribor ob 4.00 oziroma v M. Soboto ob 9.06. Direktni vlak za Reko odhaja iz Maribora ob 22.24, zveza iz M. Sobote ob 17.58, s prihodom na Reko ob 4.11. Povratek iz Reke ob 10.30 s prihodom v Maribor ob 16.44, oziroma v Mursko Soboto z motornim vlakom ob 20.49. Direktni vlak za Split odhaja iz Maribora ob 16.50, zveza iz M. Sobote ob 9.44 s prihodom v Split ob 7.30. Povratek iz Splita ob 18.05 in prispe v Maribor ob 9.56, v M. Soboto ob13.32. V vseh vlakih se lahko potuje s popustom po leg. K-15, medtem ko je rezervacija sedežev možna le na postaji Maribor. Vas s tremi hišami in 18 prebivalci Rinkcovci pri Vidmu ob Ščavnici so nedvomno najmanjša vas v murskosoboškem okraju ali celo v Sloveniji. Sestavljajo jo namreč komaj tri hiše z 18 prebivalci. Hiše pa so grajene v takem obsegu in slogu, da bi nedvomno lahko sprejele še tolikšno število. Ni dolgo tega, ko so vasici napovedali konec in jo formalno združili s Kutinci. Ponos maloštevilnih vaščanov pa s tem ni upadel. Vas se še namreč v pogovorih, pa tudi v marsikateri uradni listini nadalje naziva s prejšnjim imenom. Vse tri hiše se bohotijo v slikoviti dolinici, ugreznjeni med hribe, obrasle z bujnimi sadovnjaki in vinogradi. Pravcati svet tišine. Tod namreč le redko trga tišino trušč avtomobilov, le traktor se tu in tam prikaže in s plužnimi ostmi obdeluje del družbenega posestva. To pa obeta, da bo v vas kmalu peljala boljša cesta in dala kraju še prijaznejšo podobo. Ko človek stoji v tej dolini, se skoraj nehote vpraša, ali je bila vas tako majhna že od vsega začetka. Ne. Leta 1445 je štela šest hiš, pozneje pa se je število še nedvomno nekoliko povečalo. In na konca prepüstimo še besedo vaščanom: »Čeprav nas je malo, smo tu zadovoljni. -ko V ospredju trije izmed osemnajstih vaščanov Javna produkcija gojencev glasbene šole v Murski Soboti V torek, 20. junija je Glasbena šola v Murski Soboti priredila ob zaključku šolskega leta v telovadni dvorani gimnazije javno produkcijo svojih gojencev. Nastopili so gojenci oddelkov za klavir, violino, pihala in trobila, skupine harmonikarjev ter šolski orkester- Ob dokaj zahtevnem, klasičnem repertoarju so izvajalci pokazali veliko smisla in tehničnega znanja za resno, umetniško podajanje izvedenih del Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je pazljivo in z velikim zanimanjem sledilo sleherni točki programa ter izvajalce toplo in sproti nagradilo v obliki prisrčnega aplavza. S svojim podajanjem so izvajalci še enkrat potrdili sloves in priznanje, ki ga je žela Glasbena šola ob nastopu gojencev — solistov na nedavni republiški reviji v Mariboru, ter šolskega nastopa na republiški reviji v Ljubljani. Kvaliteta produkcije pa je pokazala velik vzpon v tehničnem in muzikalnem pogledu, dosežen v preteklem Šolskem letu. NAŠA NOVINARJA S ČOLNOM PO GLADINI MURE Prihodnjo sredo dopoldne se bosta naša novinarja podala s čolnom »Lilijana« po gladini Mure. Za sedaj samo to, da imata na poti precej pester program, več pa boste zvedeli v reportaži. Uredništvo Pravni kotiček VPRAŠANJE: Zanima me, če obstaja zakonski predpis, ki bi določal, koliko zemljišča se lahko vzame za eno stanovanjsko hišo ali stanovanjski blok. V mesecu februarju 1960 sem priglasil, da bom zidal na zemljišču, ki je pred nacionalizacijo bila moja last. Za gradnjo sem že imel nekaj gradbenega materiala, zidati pa nisem mogel, ker nisem dobil posojila. Zanima me, če se mi lahko vzame parcela in drugje dodeli in če imam pravico do odškodnine za drevje, ki je bilo posekano na parceli? Vsa zazidana in nezazidana zemljišča, ki ležijo v ožjih gradbenih okoliših (rajonih) mest, so nacionalizirana. Veljavni predpisi ne določajo, kakšne zemljiške površine náj se uporabijo za posamezne gradbene objekte. Površina zemljišča se določa ob priliki ožje lokacije gradbenega objekta, odvisna pa je od tega, ali je objekt stanovanjsko ali poslovno-gospodarskega značaja, po načelu racionalnega izkoriščanja zemljiških površin. Kot prejšnji lastnik nacionaliziranega zemljišča imate pravico zahtevati od občinskega ljudskega odbora, da vam dovoli sezidati na tem zemljišču družinsko stanovanjsko hišo, če se sme po urbanističnem načrtu ali po odloku, ki nadomešča ta načrt, na tem zemljišču sezidati taka hiša Ta zahteva se vloži pri občinskem LO v roku, ki ga ta določi z objavo. V roku treh let mora uporabnik tega zemljišča sezidati hišo, sicer izgubi pravico do uporabe gradbenega zemljišča. Pogoj, da ste prijavili svojo željo po gradnji in pripravili gradbeni material, še ne zadostuje za pridobitev pravice za gradnjo, temveč morate zaprositi od pristojnega organa še posebno gradbeno dovoljenje. Za nacionalizirano nezazidano gradbene zemli išče dobi Prejšnji , lastnik odškodnino. Ta znesek se določi po posebni tarifi, ki jo je predpisal "OLO v letu 1957. Prejšnjemu lastniku nacionaliziranega zemljišča, ki je na tem zemljišču opravljal kmetijsko dejavnost, ki mu je bila edini ali glavni vir dohodkov, lahko da občinski LO drugo kmetijsko zemljišče. Za razlaščena in nacionalizirana zemljišča, v katera so bile vložene investicije, se poleg odškodnine za zemljišče prizna tudi investicija, ki je bila posebej vložena v to zemljišče. POPRAVEK V zadnji številki »Pomurskega vestnika« smo objavili pod naslovom »Podlegel težkim poškodbam« — da je Okrožno sodišče v M. Soboti obsodilo Andreja Ropošo na 1 leto in šest mesecev zapora. Pravilno je: na 2 leti in šest mesecev strogega zapora. poslovalnico »Gao«. Oba sta bila lažje poškodovana. Z AVTOMOBILOM ZADEL MOPEDISTA Po cesti drugega reda iz smeri Murska Sobota proti vasi Beltinci je upravljal osebni avtomobil Šofer Stanko Klepec. Na križišču v Lipovcih je zagledal mopedista Evgena Kucošija, ki je vozil proti vasi Bratonci in mu na ta način zaprl cesto. Stanko Klepec, je takoj zavrl, vendar kljub temu ni mogel takoj ustaviti avtomobila. Zavil je na levo stran ceste in pri tem zadel s prednjim desnim delom avta v zadnji del mopeda, na katerem je bila naložena miza. Ob trčenju se je na avtomobilu razbila luč z okvirjem. DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI MURSKA SOBOTA OD 12. DO 24.' JUNIJA 1961 Ema Fartek iz Kuzme,— drugič, Roža Hartman — desetkrat. Valentina Kukel — tretjič, Gizela Pozvek — drugič, Franc Planinc, vsi iz Murske Sobote; Martin Nerad iz Črensovec — četrtič; Gizela Camplin — drugič, Lidija Rimahazi — drugič, Marjeta Barič, Justina Lopert, Marija Derijerič, Ana Kerek — drugič, Ema Felšo, Kata Kostec, Marija Božič, Marija Stopar, Katica Peras, vsi iz Lendave; Frančiška Žabota Franc Senar — enajstič, oba iz Stare vasi; Viljem Bežan iz Tišine — drugič, Veronika Poredoš iz Bodonec — šestič, Marija Berden iz Strehovec — drugič, Terezija Cokan iz Lipe — sedmič, Ana Toplak — 'drugič, Marija Bukovec, Neža Pozderec, vsi iz Kobilja; Helena Kiral iz Zitkovec — drugič, Stefan Berket — šestič, Ludvik Solar — šestič, Maks Vajda — četrtič, Ludvik Veren — tretjič, Ana Kar — tretjič, Katica Perdigal — tretjič, Jožica Tratnjek — drugič, Ivanka Štimec. Klara Švarc, vsi iz murskosoboške bolnišnice. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najboše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota ROJSTVA Rodile so: Ana Gaubar iz Mürskih Črnec - dečka, Marija Meolic iz Kroga — deklico, Helena Gorza iz Vučje Gomile — deklico, Ela Ovček iz Šalamenec — dečka, Marija Huber iz Bačko ve — deklico, Emilija Smodiš iz Adrijanec — deklico, Olga Malačič iz Filovec — dečka, Marija Sabo iz Doline , deklico, Marija Slavič iz Bratonec — deklico, Antonija Šmit iz Gornje Radgone — dečka, Kristina Gjerkeš, iz Nedelice — dečico, Terezija Čerpniak iz Martinja — deklico, Emilija Kosi iz Segovec — deklico, Rozalija Volgi iz Gornjega Lakoša — deklico, Marija Lukač iz Bakovec — dečka, Irma Vöröš iz Renkovec — deklico, Justina Antalič iz Bunčan — dečka. Angela Žemljič iz Sratovec — deklico. POROKE Poročili so se: Jože Cvetko, delavec iz Murske Sobote in Marija Kocjančič, delavka iz Ljubljane. Podjetju Avtobusni promet Maribor v presojo Ko smo se ondan ustavili v Spodnjih Ivanjcih, so se nam vaščani potožili, da si že dalj časa želijo avtobusno zvezo s Ptujem. To so nam pozneje povedali še v Radencih in na Kapeli. Čeprav to to željo že večkrat javno izrazili, se še podjetje Avtobusni promet Maribor za vzpostavitev proge ni zavzelo. Nasprotno. Ko je hotelo progo med Slatina Radenci in Ptujem preko Kapele, Grabonoša in Ivanjec vzpostaviti podjetje »Avtoremont« iz G. Radgone, je omenjeno mariborsko podjetje temu nasprotovalo. Ker bi bila. omenjena avtobusna proga nedvomno rentabilna, se prav tako, kakor prebivalci omenjenih krajev sprašujemo, iz kakšnih razlogov podjetje Avtobusni promet Maribor zavira vzpostavitev te proge. 60.000 ŠPORTNIH RIBIČEV Pri nas je okrog 60.000 športnih ribičev, zelo aktivnih športnikov. Če pomislimo, da je v drugih državah vsak deseti prebivalec športni ribič, nas to število pri nas ne more zadovoljiti. To še posebej zato, ker so pri nas pogoji zelo ugodni. Vendar v zadnjem času narašča zanimanje za ta šport pri delavcih, kar je zelo pozitivno. Opažajo namreč nagel razvoj športnega ribolova v naših velikih industrijskih središčih. Nedavni plenum Zveze jugoslovanskih športnih ribičev se je med drugim ukvarjal tudi s tem vprašanjem, kako bi postal ta šport pri nas še bolj množičen. 29 stebelc iz ene rži V G. Petrovcih je vzklila blizu gradbišča novega sindikalnega doma v breskovem plantažnem nasadu rž, ki ima 29 stebel. Zanimivo je, da je teh 29 stebel zraslo iz enega zrna. Predvidevajo, da je zrno prinesel ptič ali pa veter. Okrog gradbišča sindikalnega doma je 10 ha plantažnih breskovih in hruškovih nasadov. Te bodo julija preorali in posejali rumeno deteljo. Tako bo do otvoritve doma vsa okolica urejena. Naša slika prikažuje prej omenjeno zanimivost. Z MOPEDOM STA SE ZALETELA V ZID Iz gostilne Flegar v Murski Soboti sta se po Lendavski ulici pripeljala z mopedom Angela Zadravec in Ivan Vegi. Vozila je A. Zadravec, kljub temu, da ni imela izpita in vozniškega dovoljenja. Vegi je hotel zaviti iz Lendavske v Cvetkovo ulico in je z roko nakazal spremembo sineki. Zadravec va je med tem že zavijala in je spričo tega izgubila ravnotežje ter zaodjala preko pločnika in se zaletela v vogel hiše pri vhodu v POMURSKI VESTNIK, 1. JULIJA 10 TEDENSKI KOLEDAR Petek, 30. junija — Emilija Sobota, 1. julija — Bogo Nedelja, 2. julija — Marija Ponedeljek, 3. julija — Nada Torek, 4. julija — Dan borca Sreda, 5. julija — Ciril in Metod Četrtek, 6. julija — Dušica KINO MURSKA SOBOTA - od 30. junija do 2. julija ameriški barvni kinemaskopslh film: »»Gola Maja«; od 3.-4. julija jugoslovanski film: »»Deveti krog«; od 5.-6. julija ruski film: »»Prvi dan miru«. LJUTOMER - od 1.-2. julija italijansko-japonski film: Madam Buttefly«; pd 5.-6. julija domači film: »»Partizanske povesti«. SLATINA RADENCI - od 2.-3. julija ameriški barvni kinemaskopski film: »»Preko mnogih rek«; 6. julija argentinski film: »»Smem te klicati mati«. ŠALOVCI — od 1.-2. julija francoski film: »»Krojač za dame«. GORNJA RADGONA - od 1.-2. julija italijansko-francoski barv- ni kinemaskopski film: »»Bistrice Cene!«; 4. julija ameriški barvni film: »»Džubili«; 5.. julija domači film: »»Štiri desetletja«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od 1.—2. julija italijanski Zgodovinski kinemaskopski film: »»Herkules«; 5. julija domači film: »Krvava srajca«. MALI OGLASI RADIO »»Philips«, trpežno moško kolo, čevljarski voz (cilinder) in lahki voz prodam. Elizabeta Prigl, Lutverci 1, p. Apače. M-668 MLATILNTCO v dobrem stanju, boben 70 cm Prodam. Konrad Niederl, Sp. Ščavnica št. 82, p. Gornja Radgona. M-670 POSESTVO v izmeri 1—2 ha z gospodarskim poslopjem in gozd 0,42 ha prodam. Informacije Bučečovci št.. 32. M-675 FANTOVSKO kolo, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-676 PRODAM dobro ohranjen kombiniran otroški voziček, košarico z žimnico in stajico. Ogled v nedeljo od 10.-12. ure. Planinc Mikloš Kuzmiča (nova hiša). M, Sobota. M-685 NOČNEGA ČUVAJA sprejmemo v službo. Nastop službo takoj. Obrtno podjetje »OBRTNIK« M. Sobota Upravni odbor Studijske knjižnice V Murski Soboti razpisuje mesto BIBLIOTEKARJA (pogoj fakulteta z diplomo) in KNJIŽNIČARJA (pogoj srednja šola z zaključnim izpitom). Pravilno kolkovano prošnje z življenjepisom naj pošljejo kandidati na Studijsko knjižnico v Murski Soboti do 10. avgusta 1961. RAZSTAVA DOMAČEGA TISKA V STUDIJSKI KNJIŽNICI je odprta od 28. junija do 3. julija 1961 dnevno od 13. do. 19. ure« v nedeljo od 8. do 16« ure. AMD Gornja Radgona proda na LICITACIJI dne 2. julija t. 1. ob 8. uri v društveni garali na Apaški cesti naslednja osnovna sredstva: 1. TOVORNI AVTOMOBIL znamke Opel-Blitz 3 tone, v voznem stanju, izklicna cena 420.000 din. 2. Železne rolete z okvirjem, 4 kom., primerne za vrata avtogaraže. Plačilo v gotovini ali z bariranim časom takoj. Direkcija za ceste OLO Murska Sobota obvešča, da bodo zaradi gradnje mostov od 26. junija 1961 do preklica zaprte za ves promet naslednje ceste: 1. III 2009, RELACIJA DOBROVNIK - RENKOVCI 2. Ul 2013, RELACIJA HOTIZA -BROD - MARTIN NA MURI Promet iz ceste in 2009 bo preusmerjen na cesto III 2008 in del 2009, relacija Bogojina, Gančani, Renkovci, Turnišče in obratno. UPOKOJENCI V nedeljo, dne 2. julija ob 9. uri dopoldne bo sestanek upokojencev v gostilni Flisar v Murski Soboti. Vabljeni! Predsednik: Marič. OBVESTILO Privatnim odjemalcem izdobavljam pesek samo proti takojšnjemu plačilu, gospodarskim organizacijam pa samo na naročilnico. Pesek izdaja Franc Novak, Branoslavci 14 (pri Kapeli). Stefan Joha, Branoslavci AVTOMATERIAL Poslovalnica M. Sobota, St. Kovača 20 obvešča cenjene odjemalce, da bo Prodajalna zaprta 1., 2. in 3. julija zaradi redne inventure, zato si pravočasno nabavite material. MLATILNIČARJI POZOR! Za Vas imamo na skladišču vse vrste krogličnih ležajev, ki si jih lahko po nizkih cenah pravočasno nabavite. AVTO FIAT ZASTAVA 600-D, 615-B, 1100, TAM, F AP in DKW si lahko nabavite preko naše Poslovalnice v Murski Soboti kjer vam nudimo vse nadaljnje informacije. Na skladišču imamo motorna kolesa TOMOS, NSU-Pretis, Panonija, Danuvia in Jawa. Avto in motogume, rezervne dele ter splošni material za gornja vozila imamo na izbiro. AVTOMATERIAL, Murska Sobota Sprejmemo več vajencev Stanovanje preskrbljeno, nagrade po tarifnem pravilniku. Pleskarstvo in soboslikarstvo »Sloga, Ljubljana, Žibertova 7. Kmetijska zadruga »Kmetovalec« Ljutomer razpisuje javno dražbo osnovnih sredstev 3. julija 1961 ob 8, uri v prostorih skladišča zadruge Ljutomer. Na prodaj bodo: kamion v nevoznem stanju, moped »Simsom, 6 kom škropilnic prevoznih, 7 kom. škropilnic nahrbtnik in mlinski valj. Pri nakupu ima prednost socialistični sektor, če pa tega ne bo, bo po preteku 1 ure prodano privatnim interesentom. Gradbeno podjetje »Obnova« Ljubljana, Vilharjeva 33, sprejme takoj v uk večje število vajencev za gredbeno-zidarsko stroko in zaposli večje število kvalificiranih zidarjev Stanovanje in hrana zagotovljena v podjetju. Nastop takoj ali po dogovoru. Nagrajevanje po učinku in ekonomskih enotah. Ponudbe sprejema tajništvo podjetja. RAZPIS za sprejem dijakov v Tehnično srednjo šolo — kemijski oddelek v Lendavi V Šolskem letu 1961/62 bo Sprejetih v I. razred Tehnične srednje šole — kemijski oddelek v Lendavi 30 dijakov. Pogoji za sprejem so: 1. Uspešno opravljena, osemletna osnovna šola ali industrijska šola ustrezne stroke; 2. Z uspehom opravljen sprejemni izpit iz materinščine in matematike; 3. Kandidat mora biti telesno in duševno sposoben za študij izbrane stroke. Prošnji za sprejem, kolkovani s 50 din, morajo kandidati priložiti: 1. spričevalo o uspešno opravljeni osnovni šoli ali ustrezni šoli kemijske stroke; 2. izpisek iz matične knjige; 3. zdravniško spričevalo; 4. mnenje šole o sposobnosti in nagnenjih kandidata. Prošnje sprejema ravnateljstvo šole (Lendava, Partizanska ul) do 9. julija 1961. Sprejemni izpiti bodo 10. in 11. julija t. 1. s pričetkom ob 8. uri. Za dijake od drugod bo v internatu na razpolago celotna oskrba. RAVNATELJSTVO Upravni odbor Trgovinsko-gostinske zbornice za okraj Murska Sobota razpisuje v Šolskem letu 1961/62 štipendije za naslednja mesta: 2 štipendiji na Višji komercialni šoli v Mariboru — oddelek za blagovni promet 2 štipendiji ha Višji komercialni šoli v Mariboru — oddelek za turizem in gostinstvo 2 štipendiji na Šoli za umetno obrt — oddelek za aranžerstvo Pri štipendiranju na aranžerski šoli imajo Prednost kvalificirani trgovski delavci. Višina štipendij po dogovoru. Pravilno kolkovano prošnjo vložite do 15. julija 1961 pri Trgovinsko-gostinski zbornici za, okraj Murska Sobota z naslednjimi prilogami: — zadnje šolsko spričevalo — kratek življenjepis — mnenje šole oz. gospodarske organizacije. Občinski ljudski odbor Murska Sobota preda y kolektivno upravljanje —j po podpisu pravil — obrtno delavnico »MLIN« v Dankovcih Pismene ponudbe vložite do 10. julija 1961 na ObLO Murska Sobota. Upravni odbor »Agromerkur«, obrat KPZ Murska Sobota razpisuje naslednja delovna mesta: 1. komercialnega direktorja Pogoj: srednja Šolska izobrazba z 10 let prakse ali trgovska izobrazba s 15 let prakse, 5 let na vodilnem mestu. 2. komercialista za prodajo reprodukcijskega materiala in semena Pogoj-: Srednja ekonomska šola ali trg. izobrazba s 5-letno prakso po možnosti v tej stroki. 3. računovodje Pogoj: Srednja Šolska izobrazba z 10-letno prakso na mestu računovodje. 4. blagajnika Pogoj: nižja Šolska izobrazba. Rok prijave do 10. julija 1961. Nastop službe in plača po dogovoru. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Mariborske tekstilne tovarne — tkalnice Ljutomer, razpisuje zasedbo naslednjih delovnih mest: 1. visokokvalificiranega strojnega ključavničarja 2. večjega števila kvalificiranih strojnih ključavničarjev Pogoji: pod 1. visokokvalificirani strojni ključavničar z Zaželjeno večletno prakso v tekstilni industriji, odnosno mora perfektno obvladati vsa strojno-ključavničarska dela, struženje, avtogeno in električno varjenje. Pod 2. mlajši kvalificirani strojni ključavničarji, kateri imajo veselje do tekstilne stroke in bi postali tekstilni mojstri Plača po obstoječem pravilniku podjetja. Nastop službe po dogovoru. Vsi interesenti naj se zglasijo osebno v obratu tkalnice Ljutomer do 10. julija 1961. Drago Grah: GABOR NAJMLAJŠI Kakšen je tisti jarek, sto veste vsi. Zgoraj po pobočjih in gozdovih lahko počne, kar se mu zdi; pot si lahko izžleblja, si dela stopničke, se zadržuje po skledicah in kotanjah, pa se žaganja in drvi, kot mladoletna telička. Kakor hitro pa se pobočje prelomi v ravnico, kakor hitro so tu travniki in polja, je svobode konec. Takrat pa telička lepo sem, na vajet in pod bič, pa hajd tja ven na njivo branat in orat, na cesto vozit in vleči Konec je prostosti na ravnem. Struga topih Vijug in trdnih bregov ga kakor na uzdi vodi k potoku sredi ravnice. Tudi za teličko pride čas, ko se ne more več gnati in zbrcavati iz spočitosti pa brezdelja. Ali včasih se ti pa le primeri, da jarek podivja celo tu na dnu. Na jesen in zgodnjo pomlad je' še razumljivo, ampak poleti, ko vode skoraj ni! Ja,— ko tega niti najmanj ne pričakuješ! In tako se je zgodilo tudi takrat. Pravijo, da se je oblak utrgal in da je voda poplaknila vse pobočje in pridrla z vso navlako v dolino; nekateri še trde, da se prenaglo začenja ravnica in da je zato odtok prešibak. Kakorkoli že, stari Silaš se sredi največje grmlence in viharja požene s svojega brežička proti jarku. To je pravkar čas, ko je otava že skoraj godna za koso. Ob jarku pa je njegov travnik! Otava gosta kot krtača! In visoooka! — Na tisti krpi je je bilo zmeraj za dober pelaj. — Kaj zdaj, če voda udari Čez brigi;? Če zasuje travo z listjem in dračjem?. To lepo, sočno travo na ravnini? Stari se — saj veste: visok, grčast ko hrast — požene v strugo, da mu voda seže Čez kolena in z lopato, z ogromno metačo, začne hlastno poganjati na suho vse, kar se poskuša zagozditi med bregovoma ter zaustaviti tok. Komaj očisti to grlo, že skoči na suho, steče navzgor ali navzdol, štrbunkne znova v jarek in spet zakrili s svojim orodjem. To vse, vso naplavino, meče lepo na ono stran, na Gaborovo stran, na travnik, prav tako sočen in zelen. In s te strani, z brežička, ki stoji ha njem spet Gaborova hiša, se iznenada zasliši nekak krik in vik, pretrgano in nerazločno, kakor da bi kliv. kala kavka. Stari se za to ne zmeni, ali pa ničesar ne sliši. On le dalje teka ob vodi sem in tja, kakor da podi zajca iz zelnika ali pa kakor da bi z metlo preganjal miš na podstrešju. Včasih ko se rezko zelenkasto zabliska, bi človek pomislil, da je to kako okleščeno, suho vrbovo deblo, ki ga je voda izruvala in ga, pokončno nihajoč znjim, začela poganjati po vrtincu. Ali tod ne raste niti grmič, ne-ná tej, ne na oni strani, ker bi se sicerdrl ali Silaš ali pa Gabor, zaradi sence, ki bi jo drevje metalona travnik. Zgolj stari Šilgš je torej ob deroči struji in ne ozre se niti tedaj, ko se ono kričanje približa, ko je celo že jasno videti, da se je prikazala sama Gaborca. Ali stari ve za njeno bližino, kajti nekaj pobrundava predse in razdraženo pomahuje okrog sebe. Ko se mu približa na nekaj korakov, ji požene nekako brljuzgo pod noge, da odskoči kakor kokoš od objestnega psa in da zavrešči še predirljiveje. — Kaj boš metal to na našo stran, kaj? Na svoje meči! Dovolj prostora imaš! Stari pa se ne da premotiti. Ko steče na drugo mesto, se požene za njim tudi ona: — Ježoš, Magija! Ta je gluh! Pa te ja ni treščilo kaj po glavi!? Na svojo stran meči! Kadar zavihti lopato močneje, stara zmeraj odskoči, se pravi, poskusi odskočiti, kajti že osmi mesec je noseča in ima tak trebuh, da zgornji del telesa skoraj izginja nad njim — povrh pa se je še pokrila; z nekako vrečevno — in da je zato videti kot sod, na nogah, ki se v kolenih lomijo pod težo navznoter, druga proti drugi Bevska pa nenehno, kakor pes, ki besno kaže vse zobe, popasti pa se vendarle boji. Končno pa se stari z eno nogo bliskoma postavi na suho in sune proti njej: — Poberi se! — Ali pa te — — Jezoš, Marija! Kaj je rekel! Kaj — slišiš, slišiš! V hišo ti je treščilo, ker si tak Pilatoš! Ljudje, ljudje božji, ste slišali, kaj je rekel? In kako je treščilo? Moje ubogo dete! Ubogo, ubogo dete moje — Jezoš, ves travnik nam hoče zasuti ta razbojnik —! Ko bi le udarilo vanj! Rit bi mu naj razklalo, to suho silašovsko, da bo potlej za zmeraj Sit! In zaklinjevalsko povzdigne roke: —Grom bož — auuu!, težko odskoči in zatuli, kakor da jo je res udaril, toda on se je le zavihtel iz jarka: — Da ti jaz gobca ne razčesnem —! — Ubiti me hoče! Ljudje božji, ubil me bo antikristoš! In cel travnik nam uniči! Stari pa je že na drugi strani in hiti ob strugi navzgor, ona pa vpijoč za njim: Kaj bomo pa polagali živini? Kje naj vzamemo seno? — Očistili bi bili jarek! — Kaj bi ga pa čistili! — Glej jo! Vi ste bili na vrsti! — Nam je tak tudi dober! — Zakaj pa si toliko vreščala, baba nazarenska, ko sem bil jaz na vrsti? Jej jej, jarka noče očistiti, nam pa bo voda ves travnik uničila!« Takrat vam tak, neočiščen, ni bil dober! Kaj? Ná, to imaš, ná dračja, in Vej, in gramoza, ná! — Ne boš! se stara nagne Čez vodo proti njemu, pl Ne boš! Voda ne bo storila nič, ti pa si hujši od nje! Ne boš —! in mu hoče izpuliti lopato. Zdaj pa on zakolne in ona zavrisne in on skoči proti njej. Gaborča ima le toliko časa, da se nerodno zaokreoe, on pa jo s svojo dolgo, štorasto boso nogo sune v zadnjico, da jo vzdigne skoraj v zrak in da pade na obraz. Auuu! Dete mi je ubil! Dete, dete moje! Skobaca se na noge in javkajoč odleze v klanec. On pa za njo: — Tudi prav! Saj jih imaš dovolj! Še listje mi požrejo z jablan, kot gosenice! Potem se več ne zmeni za njeno javkanje, vse dokler ne začne s hriba vpiti: — Na, pa poglej! Ti boš kriv! Ti boš kriv njegove smrti! In veste, kaj je počela? Tam zadaj za üto je s trebuhom butala ob star hrastov štor in ponavljala: — Ti boš kriv! Ti! Ker si me sunil, ker si me sunil na tla! Ti boš kriv njegove smrti! Stari pa se je le hohotal predse in metal slej ko prej ves drobir prek na njeno stran. Čez mesec dni pa se je rodil Gabor najmlajši, krepak in zdrav kot dren. In že po nekaj letih so ljudje začeli trditi, da bo pametnejši od vseh svojih bratov, če ne še od starih dveh.,— Viš, kako dobro, da mu jo je prebutala, to trdo betico gaborovsko! Stari Silaž se ni pozabil pobahati s tem ob sleherni priložnosti, vihajoč si hudomušno svoje sršnate sere brke. Kmetijska zadruga Grad razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo raznega kmetijskega orodja in trgovskega inventarja. Prodaja bo na PE Kuzma 2. julija 1981 ob 14. uri, na PE Bodonci 9. julija 1961 ob 14. uri in na PE Grad 16. julija 1961 ob 14. uri. Prodaja bo na sedežu vsake PE. Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije. V kolikor gospodarske organizacije ne bi bile zainteresirane, se po preteku ene ure od napovedane licitacije proda privatnikom. POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska časopisno in založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor in glavni urednik JOŽE VILD — Odgovorni urednik JUŠ MAKOVEC — Urejuje uradniški odbor — List Pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in Oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1300 dinarjev - Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605—11 POMURSKI VESTNIK, 1. JULIJA 11 Nastanek tivolskih psov brez jezika Ob vhodu v tivolski grad v Ljubljani so štirje psi, zliti iz železa. Njihova ogromna telesa z odprtim gobcem privlečejo slehernega obiskovalca morda tudi zaradi tega, ker so psi brez jezikov. Če vprašamo Ljubljahčane. zakaj so brez jezikov, ti odgovorijo: »Umetnik je pozabil narediti jezike. Ko je to opazil,, je naredil samomor.« To pa ni vse, kar bi lahko povedali Ljubljančani. O nastanku teh psov je več legend. Tivolski psi, ki čuvajo grad, so verna slika štirih psov, ki so v Vatikanu. Ime ustvarjalca je ostalo neznano. Dognano je, da se je ubil takoj, ko je videl, da so psi brez jezikov — v Vatikanu. Neki neznani umetnik, ki je hodil po Vatikanu, je napravil skice teh psov. Ko je prišel v Avstro-Ogrsko, so avstrijski oblastniki ukazali narediti enake pse v Ljubljani, da se ne bi zamerili Vatikanu. Tivolski psi so, kot že rečeno, iz železa. Prav zato pa jih vsako leto prepleskajo in zaščitijo pred vremenskimi neprilikami. Tako jih čuvajo tudi v Ljubljani. Prostora na soncu dovolj za vse Turisti-nomadi na Jadranu Letošnji junij, pa čeprav je bil večino dni oblačen in deževen, je v znamenju letnega »vdora« motoriziranih turistov, ki prihajajo po jadranski cesti iz vseh krajev Evrope, da preživijo poletje na Jadranu. Prve turistične »lastovke« so že razpele svoje šotore — prenosljive platnene »hotele« — na »divje« plaže ob moderni cesti. Poleg njih se dviga dim iz kuhinj pod vedrim nebom. Promet na jadranski magistrali je postal zelo živahen. Vsak dan se ustavi desetine avtomobilov — naših in tujih. Letos se vozijo turisti po poti nad morjem, po asfaltu največjega nadmorskega mosta v naši državi, ki je bil končan v začetku tega leta. Potovanje po cesti, ki letos vodi do Biograda na morju, je postalo veliko bolj udobno in enostavno. Povsod ob cesti se lahko potniki ustavijo in osvežijo, ker so povsod gostinski obrati. Tudi servisna služba je postala hitrejša in solidnejša. Vendar pa tujci še vedno v velikem številu preživljajo svoj dopust po »nomadsko«, to je, da drvijo od ene »divje« plaže do druge, kjer so jim po zaslugi turističnih društev, brezplačno na razpolago mnoge potrebe za letovanje, tako drva za kuhanje in ribe, ki jih sami lovijo. Vzroki takega letovanja na »kolesih« so ti, da ni prostorov za parkiranje in avto- campingov. Atrakcijo za domače in tuje goste na zadrskem območju pomenijo krožna potovanja po Jadranu, izleti po morju in ribolov. Ta način letovanja organizira zadrski »Putnik« že nekaj sezon. To leto čaka turiste mnogo presenečenj. Prva skupina francoskih turistov je že krenila na tako potovanje. Tudi nemška filmska igralka Maria Schell je 14 dni križarila po Jadranu na neki turistični ladji od Zadra do Dubrovnika. Za letovanje »pod jadri« je poleg velike ladje »Burja« pripravljenih še 12 specialnih ladij, na katerih so za to sezono že vsa mesta zasedena. Na posebnih ribiških ladjah je tedenski »plujoči pension« za 16.000 dinarjev na osebo za domače in po 42 dolarjev za tuje goste. Turisti — ribiči bodo po 7 dni tudi ponoči pluli po Jadranu in lovili delfine ter ribe v najbogatejših ribiških predelih. Take ladje lahko sprejmejo 15—20 »članov posadke«, ki so jim na razpolago kabine z dvema ali štirimi ležišči in potrebno udobje, ribiške mreže in druga oprema. Simfonija groze pod Peco in Uršljo Minuli teden ljudje v Prevaljah, v Mežici, Žerjavu in v Črni noč med sredo in četrtkom niso zatisnili očesa. V sredo popoldne ob štirih je postalo namreč temno kot ponoči, tako da so v hišah prižgali luči. Potem, sta se vlila dež in toča. Grmenje, bliskanje in hrumenje vode se je spojilo v eno samo simfonijo groze. Z Uršlje in Pece so bobneli hudourniki. Ponižni potočki so postali uničujoči demoni, ki so nosili pred seboj vse, kar sp dosegli. Se, naslednjega dne je ležala v Dobji vasi na travnikih debela plast blata in kupi kamenja. Tri hiše pod cesto so imele viden rob, kjer je tekla voda skozi okna. Na srečo se je velika' gmota debel, vej in mlinsko kolo, ki se je še dan poprej vrtelo nekje na pobočju gore, ustavilo nekaj metrov pred hišo. Najhuje je pustošil Strmec. Začelo pa se je v Mežiški dolini kot povsod, do koder je segel usodni pas smrtonosnega naliva: v popolno temo, ki je nastala zaradi težkih oblakov, ki so prišli čez Peco, je udaril naliv s točo. Debela ledena zrna so razbila malone vsa okna v Mežici. Ljudje v gostilni pri trgu so se iz pivnice v pritličju umaknili v prvo nadstropje, ena izmed žensk se je pognala na cesto in voda jo je odnesla več sto metrov daleč, preden se je rešila na trdna tla. V hipu je bilo polno vode tudi v pekarni in trgovini. Voda je vdrla v vse kleti. V neki hiši je voda vdrla skozi vrata in okna, da so se prebivalci komaj rešili. Nekega kovača in. družino je voda dobesedno zalila, ko so bili v kovačnici. Rešili so se tako, da so se povzpeli na podnožje starega kovaškega kladiva in tam, do vratu v vodi, čakali, da je divjanje pojenjalo. Kovačnico je voda povsem uničila. Skupaj je v Mežici voda poškodovala in porušila deset hiš, drvarnice in pomožne stavbe na Šumcu pa je docela izbrisala. Neurje pod Peco in Uršljo je zahtevalo tri smrtne žrtve. Eno izmed njih, neko dekle, je ubila strela. Uničujoč pas je pustošil od Vojnika čez Kozjak, Javornik in Razbor. Na cesti od Mežice do Črne je bilo 12 večjih plazov. Na pomoč so prihiteli gasilci, tudi poklicni, in vojska iz Maribora. VAS BREZ STARIH LJUDI V vasi Dublje se je na hribu, na prostoru, ki meri 20 arov, stisnilo 136 nagrobnih spomenikov. Kamnite plošče so razmetane ena preko druge, včasih tudi štiri do pet na enem kvadratnem metru zemlje. Zelo pogosti so napisi: »Milenko Pecič je živel 40 let. Dvozden Pecič je bil star 38 let. Zdravko Petrašinovič je živel 27 let. Miodrag Vidakovič je umrl v 25. letu življenja«. Stotine podobnih številk. Samo na treh spomenikih je zabeleženo, da so umrli po 50. letu. V Dublju ni starih ljudi. V 140 letih, kar obstaja ta vas, se vsi ukvarjajo s finim obdelovanjem kamna. Po tem so znani daleč naokrog. Povprečno živijo okoli 40 let. Umirajo od ciroze in pljučne tuberkuloze. Milorad Marjanovič je pripovedoval novinarju »Politike«: »Moj oče še ni bil star 40 let, ko je umrl. Tudi jaz klešem kamen skupno s sinom, ki je star 17 let. Vem, da škoduje zdravju, vendar smo tega že vajeni. Zemlja je revna. Na njej rasteta brinje in divja trta. Niti sadja ne moremo saditi, ker ne uspeva.« En starec pa vendar živi v Dublju. Star je nad 50 let, ime mu je Branko Topalovič. »Sem bela vrana,« pravi. »Stari sem 65 let in sem še vedno zdrav in krepak ter uren za delo. Jedel sem vedno dobro, vsak dan pijem mleko in redno sem živel«. On meni, da mu je to podaljšalo življenje. Po njegovem mnenju se ljudje ne čuvajo. Klešejo in klešejo kamen, v pljučih pa se nabira prah. Mask ne marajo, ker je z maskami na obrazu delo še težje. Polovica pacientov protituberkulozhega dispanzerja v Vrbački Banji so Dubljani. Planinska vas Dublje še danes živi v mrzličnem klesanju kvartnih kamriov. Le redki med njimi hodijo v šole. Za las so ušli smrti Poletna tradicionalna turneja banjaluškega narodnega gledališča po Bosanski Krajini je bila skoraj tragično prekinjena. V trenutku, ko bi avtobus s prikolico, v kateri so bili igralci, moral peljati preko železniške proge pri zapornicah, je iznenada iz predora pripeljal tovorni vlak. Trideset igralcev in tehničnega osebja je že gledalo smrti v oči, vendar je edini prisebni človek v avtobusu, šofer Vili Kirhbaumer, v trenutku z veščim manevrom nazaj preprečil pravo katastrofo. Na prelazu med Bosanskim Novim in Bosansko Krupo, s katerega se na eni strani prikaže odprta železniška proga in reka Una, a na drugi, 30 m oddaljeni od zapornic, zija črna odprtina predora. Zapornice so bile spuščene in igralci so z mahanjem in sireno omehčali čuvaja, da jim je odprl zapornice. Ker je železniški čuvaj videl tudi prikolico s kulisami, je hotel igralcem ustreči. Ni niti pomislil, da bi imelo to usodne posledice. In ravno, ko je avtobus s prednjim delom privozil na progo, se je iz predora zaslišalo piskanje lokomotive in ropotanje vlaka, ki se je takoj nato prikazal iz predora. V avtobusu je kajpak nastala panika, progovni čuvaj si je pulil lase. Edino 50- letni šofer Kirhbaumer ni izgubil prisotnosti duha. Najhitreje, kar je mogel, je ustavil avtobus in ga potegnil nazaj. Sreča mu je bila mila prav tako kot igralcem in ostalim. Lokomotiva je zavozila ob prednjih lučeh avtobusa. Ta srečen slučaj naj bo vsem opomin, da morajo ostati zapornice zaprte kljub krasnemu razgledu, dokler vlak ne odpelje mimo in da vozniki ne smejo prositi čuvaja, naj jim odpre zapornice. Tudi sami jih ne smejo dvigati. kar naprej govorili o tem — do večera, ko so legli k počitku. Bojazen je bila utemeljena,' saj je pred 50 leti močan potres hudo prizadejal Titograd. Tokrat so ljudje prestali le 24 ur strahu. DROBNE ZANIMIVOSTI INVAZIJA KLOKANOV V AVSTRALIJI V Avstraliji se vsakih nekaj let pojavijo v velikem številu prikupni klokani, ki povzročajo veliko škodo ter uničujejo posevke. Te dni so prišli do predmestja mesta Adelaide v takem številu, da so oblasti dale dovoljenje za ubijanje drugače tako miroljubnih živali. Prišlo je do pravcatega pokolja klokanov, ki se komajda bojijo človeka. Po eni uri ubijanja je osrednja vlada prepovedala lov in odredila, da se živali odženejo. OBELISK IZ NAPOLEONOVE ILIRIJE. Prvi most preko Une, med Hrvatsko in Bosansko Kostajnico, je bil zgrajen 1. 1812. Ta kraj je bil sestavni del Napoleonove Ilirije. Na glavi mostu, na desni strani reke, je gradbenik postavil kamenit obelisk, na katerem je označeno leto, ko je most zgrajen in ki nosi začetne črke Napoleona in generala Paula Bertranda, generalnega guvernerja Ilirije. Ko je ta leseni most odslužil, je na njegovem mestu nastal novi, zopet leseni most. Ob njegovem začetku stoji še danes isti obelisk. SPOMENIK - SHRAMBA Ko se je mestni čistilec Giovanni Pergola odločil, da po nekaj mesecih očisti velik bronasti spomenik, postavljen neki osebi italijanskega preporoda, ni vedel, da bo izzval senzacijo v Kataniji. Ko je namreč čistil rep konja, je opazil, da votlina spomenika čudno odmeva. Premaknil je neki ogelni kamen in opazil, da je podstavek spomenika s konjem in konjenikom votel. V tej votlini je bilo naropano blago, ki so ga skrili neznani zločinci. Edinstven slučaj: pet televizijskih sprejemnikov v starem spomeniku. SLON - REŠITELJ V japonskem cirkusu Kioto se je zgodilo nekaj nenavadnega. Malone 5.000 obiskovalcev je pazljivo gledalo trapez, obešen 30 m visoko, na katerem je izvajal svojo nevarno točko artist Yiu Ko. Medtem pa je artist naenkrat zakričal in padel s trapeza. Ljudje so onemeli. Rešil ga je slon, ki je bil v areni. Nepričakovano in spretno je zgrabil artista z rilcem. NEOBIČAJNA JABLANA Na dvorišču kmetijske zadruge »Sloga« v Kolovratu pri Prijepolju, je zrasla neobičajna jablana. Drevo se je razvijalo več kot 15 let, popolnoma svobodno, nazadnje pa je dobilo obliko, ki jo redko vidimo pri jablanah. Zelo spominja na svečnik ali vile za kupčkanje sena. Steblo je popolnoma nizko, veje pa se cepijo po vrsti od same zemlje. Jablana daje vsako leto odlična jabolka. KONDOR ODNESEL ŽOGO IN PREKINIL BURNO TEKMO V bolivijskem mestu Las Paraz je bila zelo burna nogometna tekma. Navijalske strasti so se razplamtele do skrajnosti, tako da je bila tudi vojska v pripravljenosti. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Ko je neki igralec brcnil žogo zelo visoko, jo je zajel močan veter in potem jo je zgrabil velik kondor. Tekma se je končala prav veselo. ROBOT - VSEVED Švicarski inženir Peter Ster je porabil celih deset let za konstrukcijo robota, ki mu je dal ime »Sabor V«. Njegov robot lahko giblje glavo in roke, lahko hodi, pleše valček in tango, kadi, pije in celo igra na ustni harmoniki. To pa še ni vse. »Sabor V« odpira in zapira oči, »govori« nekaj jezikov in odgovarja na vprašanja. Na sliki je inženir Ster poleg svojega robota. LEOPARD NAPADEL MALČKA V Živalskem vrtu Mali Lazo Petrovski je bil na obisku v živalskem vrtu v Skopju. Ko je stal pred kletko, v kateri so leopardi, je ena izmed teh zveri iztegnila šape in glavo skozi po- škodovano železno ograjo. Leopard je zgrabil malčka in ga krepko stisnil k sebi. Dete bi bilo zadavljeno, da mu ni pritekel na pomoč neki paznik, ki je bil slučajno v bližini. Druge obiskovalce je zajela panika. Prestrašenega in ranjenega malčka so takoj prepeljali v bolnišnico. USPEŠEN LOV NA MORSKEGA PSA V malem zalivu nedaleč od Šibenika so trije dečki, ki so lovili ribe v čolnu, opazili, da se je okrog njih zapenilo morje. Preplašeni dečki so zagledali morskega psa, ki se je boril z veliko hobotnico. Dečki so poklicali na pomoč ljudi in logar Paško Jerič je iz puške ubil morskega psa, ko je izstrelil 5 nabojev. Dečki so ujeli hobotnico, ki je bila težka 9 kg, krake pa je imela daljše od metra. Redek ribiški plen! MODEL ZA PONAREJENI DENAR IZ LETA 1904 Ko so delali na šolskem posestvu sadjarsko-vinogradniške šole v Rekovcu, so učenci te dni izkopali pod nekim trhlim panjem model za izdelovanje kovinastega denarja. Model je sestavljen iz dveh delov. Na enem je označena vrednost denarja — 2 dinarja, a spodaj leto — 1904. To. posestvo je pripadalo nekdanjemu bogatašu, pokojnemu Liku Matiču iz Tečidže pri Rekovcu. Kaže, da je to model, ki je služil za ponarejanje denarja. MLIN NA VODO — NAREJEN IZ CERKVE V Velikem Borku, na reki Beljanici, je stari mlin »Jaranica«. Svoje ime je dobil po Jaranu Obradoviču, nekdanjem knezu naseljene vasi Hana, iz prve polovice 18. stoletja. Temu je namreč mlin pripadal. ko je pred nedavnim sedanji lastnik »Jaranice« mlin razstavil, da bi ga premestil bolj k vodi, je našel v temeljih gradivo stare kamnite cerkvice, za katero je znano, da je bila v Hanu vse do sredine 18. stoletja. Mislijo, da je Turek — spahija, ki je imel to vas, razrušil cerkvico in iz njenega kamenja obnovil »Jaranico«. ZANE GREY MANUEL V PERUJSKIH PRAGOZDOVIH Riše ZINAUER 4. »Igrajte pošteno ali nič!« je nazadnje z gromkim glasom prekinil tišino Manuel. »Sicer pa ste že dovolj igrali. Evo zlatnika! Zapij mo ga na srečen izid moje zadnje vožnje navzgor po reki. Tokrat imam namreč resen namen, da se vrnem kot bogataš.« — Povedal je zbranim pivcem, da se je namenil prav do izvirov reke Palcazu, kamor dotlej ni prišel še noben zbiralec kavčuka. • Tani da rasto razsežni gozdovi kavčukovcev, ki dajejo bogato žetev dragocene kavčukove smole. Pivci so Manuela strašili z ljudožrci iz plemena Cachibos, a Manuel se ni dal omajati. Pivec Bustos pa je podvomil, če morda Manuel le ne gre lovit indijanskih otrok, ki bi jih pozneje prodal v sužnost. Manuel ga je ostro zavrnil in nazadnje vzkliknil: »Kdo gre z mano?« 5. Nihče se ni odzval. V vsakem pristanišču je izstopilo nekaj potnikov. Ko je »Amazonka« pristala v svojem zadnjem pristanišču La Boca ob sotočju rek Pachiteya in Urayali, so se izkrcali zadnji potniki: Manuel, Bustos in svetlolasi tujec. Bustos je še zadnjič posvaril Manuela pred ljudožrci in odšel svojo pot. Kapitan Valdez pa je dejal: »Manuel, vedite, da vas bom dal živega odreti, če se vrnete z uplenjenimi indijanskimi otroki.« »Kako le morete misliti kaj takega,« je vzkliknil Manuel, »saj vendar vidite, da se odpravljam v pragozdove ljudožrcev.« 6. Sam samcat se je odpravil Manuel s culo na plečih po pomolu. Tedaj se mu je nenadoma približal plavolasi tujec in ga vprašal: »Ali še vedno iščete sopotnika?« Manuel je prikimal in vprašal: »Ali se kaj razumete na zbiranje kavčuka?« Svetlolasec je zanikal. »Čemu se potem spuščate v nevarnosti, ki preže na zbiralce kavčuka?« »Prav te nevarnosti me mikajo,« je kratko odvrnil tujec. — Manuel je kupil največji čoln, ki sta ga mogla iztakniti v La Boci. Svetlolasec je brez besed vanj vrgel tudi svojo culo. »Kako se imenujete?« je vprašal Manuel, toda tujec mu ni dal odgovora. Manuel ga je torej klical samo »senjor«. — Odplula sta navzgor po reki Pachitea. HITREJŠI OD RAKETE Neki ameriški senator je dejal v debati o novem državnem proračunu, ki je najvišji doslej v zgodovini Združenih držav Amerike, naslednje: »Naš proračun bo prej dosegel višino Meseca kot naše rakete.« ZRAČNI VELIKAN Na mednarodni letalski razstavi v Parizu, ki je bila ob koncu minulega in v začetku tega meseca, Je Sovjetska zveza prikazala svojega zračnega velikana, največje potniško letalo na svetu, Tunoljev »Tu — 114«, ki lahko sprejme 170 potnikov. S svojimi štirimi motorji skupne moči 50.000 konjskih sil lahko ta potniški velikan, težek 180 ton, doseže brzino 850 km na uro. POTRES V TITOGRADU Prebivalci Titograda so se ob nedavnih potresnih sunkih spomnili hude nesreče pred 50 leti. Ob koncu minulega tedna so se neke ga večera hiše dvakrat zazibale ko ribiške ladjice na morju, še prej pa je zamolklo zabobnelo. Ljudje so zbežali na ulice. Cele družine so na prostem v najbolj mračnih slutnjah čakale jutranje zarje. Zjutraj je radio sporočil prvo vest o potresu s središčem 20 km zahodno od Titograda, nekje na pol poti proti Cetinju. V vsaki oddaji je radio Titograd sporočal, da niso utemeljene vesti, da se bo potres ponovil, vendar so ljudje POMURSKI VESTNIK, 1. JULIJA 12