L—I Glasilo delavcev I ■ | industrije pohištva Stol Kamnik Leto XXXV December 1988 Naloge razvojno-raziskovalnega sektorja za leto 1989 in bližnjo perspektivo Naloge sektorja so, da poskuša pravilno usmerjati podjetje na tehnološkem, oblikovalnem in tehnično ekonomskem področju. Skrbeti mora, da z novimi tehnološkimi in organizacijskimi rešitvami povečuje proizvodnjo, izboljšuje kvaliteto ter da poskuša čim več fizičnega dela zamenjati z mehanizirano, oziroma avtomatsko tehnologijo. Predlagati mora fleksibilne obdelovalne sisteme, ki bodo na osnovi optimalnega cilja zniževali proizvodnje stroške. Spremljati mora svetovni gospodarski razvoj naše stroke, kjer so v zadnjih letih velike spremembe, zlasti na področju razvoja tehnologije in organizacije. V tehnološkem smislu za tem napredkom že sedaj občutno ne zaostajamo, v bodoče pa se bomo morali še bolj prilagoditi za proizvodnjo manjših serij in te obogatiti z domiselno obliko, z raznimi konstrukcijskimi materiali in pri tem upoštevati tudi ekonomičnost proizvodnje. Potrebe po raziskovalnem delu so torej velike in tudi možnosti za to dane, kar v preteklosti ni bilo vedno prisotno. Zlasti pa je to izziv za mlajše strokovnjake vseh profilov, da se s svojim inovacijskim delom izkažejo. Največjo pozornost bomo v prihodnjem letu pri oblikovanju izdelkov posvetili opremi za javne objekte. To naj bi bil tudi koncept razvoja naše DO v bodoče. Na tem področju moramo postati tako izpopolnjeni, da na domačem trgu, kot tudi širše ne bi smeli imeti konkurence. V letu 1989 predvidevamo projekte in vzorce novega kompleksnega pisarniškega sistema v kombinaciji kovina-les. Kot kom-pletacija se predvideva razširitev asortima-na organizacijskih sredstev. Vzporedna naloga so tudi projekti za serijsko računalniško pohištvo. Predvidena je proizvodnja montažnih pregradnih sten - gladkih in omarastih z vsemi potrebnimi funkcijami in variantami obdelave. K obstoječim kabinetom se predvidevata dodatno dva nova pisarniška kabineta zahtevnega vrhunskega razreda s poudarkom tudi na možnost izvoza. Za opremo javnih objektov, to so stoli za hotele in vseh ostalih zgradb, se planira novi sistem klubskih foteljev. Stolovi novi proizvodni program so hotelske sobe, kjer predvidevamo razvoj nove hotelske sobe De lux kategorije in možnost standardizacije elementov že projektiranih sob za »B« kategorijo. V srednjeročnem obdobju je planirano zmanjševanje na programu sedežnega masivnega pohištva, ki se naj bi preusmeril v zahtevnejše in s tem količinsko manjše serije teh izdelkov. V pisarniškem in sedežnem pohištvu bodo projekti predvideli prilagajanje tržnim ameriškim in evropskim zahtevam. V programu dvoranskih foteljev je potrebna nadalnja usmeritev v zahtevnejše izdelke, ki omogočajo vključitev prevajalnih in mikrofonskih naprav ter možnosti rešitev različnih klimatskih sistemov. Na področju vrtljivih foteljev in stolov je potreben nadaljnji lastni razvoj v oblikovno enotne sisteme z vključitvijo obstoječih mehanizmov. Program kovinskega pohištva bo enako usmerjen v opremo javnih objektov z novimi programi, kot so stoli za opremo letaliških prostorov, samopostrežnih restavracij in podobnih objektov. Razvoj masivnih programov za prihodnje leto, kot tudi v perspektivi, naj bi bil sledeči: Z aktivnim izborom kupcev in naročil bomo nadaljev ali tudi v bodoče, saj je trend izboljšanja poprečnega pokritja naročenih Srečno, zdravo, uspešno 89 Na letošnjem beograjskem sejmu pohištva je bil s srebrnim ključem nagrajen nov Stolov tapetniški izdelek dvosed - postelja AOSTA. Avtor je arh. Uršula Mihelčič. Kot že pove ime tega novega artikla, se uporablja kot dvosed, ob malenkostni preureditvi pa je lahko kot postelja. Izdelek je oblečen v tanko tkanino svetlosive barve. artiklov očiten in ni samo posledica spremembe tečaja. Novi izdelki, ki smo jih vključili v proizvodnjo, imajo pozitivno pokritje lastne cene. Analiza naročil in planirane proizvodnje za leto 1989 je v delu. Kakšnega občutnega porasta konjukture na domačem tržišču v letu 1989 ni pričakovati. Zasedenost kapacitet v PE-7 je 6 mesecev in v PE-8 tri mesece. To pomeni, da bo za mizarno potrebno pridobiti še naročila s področja masive, če v kratkem ne bo kaj ugodnejšega. Hlodovino naj bi do konca januarja razžagali za prodajo za italijanski in domači trg v celoti. Ta dogovor je bil opravljen. Do konca junija bi morali v planiranem obsegu končati žagarsko sezono za bukovino in jesen, tako, da žaganega lesa ne bi kupovali. Če se struktura naročil v II. polletju 1989 ne bo bistveno spremenila, bomo žagarsko sezono zaključili z 8.500 m’ bukovega in jesenovega žaganega lesa, s čimer bomo zmanjšali zaloge lesa za 20 %. Iz istega vzroka bo potrebno zmanjšati kapacitete v PE-4 z zmanjšanim številom zaposlenih. V bodočnosti obstajajo možnosti prodaje dražjih masivnih izdelkov. Takšno proizvodnjo bi locirali na en obrat - stolarno. Morali bi izboljšati kadrovsko strukturo. Zaposlovali bi KV mizarje, ki bodo brez večjih instrukcij v kratkem času sposobni izdelati tudi manjše količine zahtevnih izdelkov. Te kapacitete bi namenjali tudi za dopolnilo domačega izvoznega inženiringa, za hotelsko in dvoransko opremo. Izdelovali naj bi stole, ki bodo dopolnili program najkvalitetnejšemu pisarniškemu pohištvu. V celoti bomo opustili kolonial. V PE-8 bi imeli v programu le ploskovno pohištvo, kombinirano z masivnimi detajli, to je dražje Biro pohištvo, hotelsko in inženiring opremo. Na masivnih programih moramo torej doseči: - v celoti pozitivno pokritje lastne cene, - korektne dobavne roke in - višjo kakovost. Razvoj ploskovnega pohištva se je do sedaj prepočasi razvijal, zlasti velja to za svetovno tržišče. Zato moramo pospešiti ter nadoknaditi zamujeno. Čim več ga moramo nameniti izvozu z novim dizajnom in kvaliteto ter s primernimi cenami. Z ozirom na to smo prepričani, da je nov razvoj biroop-reme, ki se pripravlja, nujen in obetaven. Že sedaj pa bomo izvršili vse priprave tudi v proizvodnji, da bo novi program čimprej proizvodno sposoben. V tekočem letu je bil dosežen viden napredek pri združitvi programov v proizvodnji. Tako so sedaj poslovne enote specializirane za določene programe glede na njihovo tehnološko opremljenost in kadrovsko sposobnost. Tehnološka oprema za izdelavo ploskev je v glavnem primerna, več truda pa bo potrebno v proizvodnji, da se bo ljudi prepričalo, da je novi program potreben in da z utečenim ne moremo biti več konkurenčni. Proizvajati bomo pričeli tudi večjo količino raztegljivih miz, ki so izvozno zanimive, isto velja tudi za računalniške mize, za katere je zlasti na domačem trgu veliko povpraševanje. V prihodnjem letu bomo morali pri Modul programu opustiti varianto ostrih robov in jih zamenjati z zaobljenimi. S tem bi na trgu dosegli večjo poslovnost. Na področju inženiringa bi morali narediti več pri opremljanju poslovnih prostorov, posebno v izvozu. Kadrovsko smo za to dovolj močni in sposobni. Potrebno bi se bilo bolj angažirati in združevati strokovne sodelavce. Smernice za razvoj kovinsko-tapetniške-ga pohištva naj bi bile sledeče: Izhajajoč iz osnovne programske usmeritve delovne organizacije, da naj naš program obsega predvsem opremo za poslovne prostore in kompletno opremo pri inženiring poslih, bi najprej iz analize obstoječega stanja ugotovili nekatera dejstva. V preteklosti je bil program kovinsko tapeciranih izdelkov namenjen opremi poslovnih prostorov in opremi kino ter gledaliških dvoran. Program je obsegal: vrtljive stole, kovinske stole, ogrodja za pisarniške mize, kinofotelje, okovje za pisarniške mize in nekaj malega oblazinjenega sedežnega pohištva za privatne kupce. Celotni program je bil v glavnem za domačega kupca ter nekaj za izvoz. V zadnjem letu in pol pa seje povpraševanje na domačem trgu občutno zmanjšalo iz dobro znanih razlogov (prepoved investiranja v neproizvodne namene). Povpraševanje za izvozne izdelke pa je bilo v glavnem za Libijo, Saudovo Arabijo, Irak, zelo malo pa v zahodno Evropo. Izdelano je bilo nekaj ponudb za Anglijo (računalniške mizice). Zapadna Nemčija (vrtiljaki). Zaradi vseh navedenih dejstev smo bili primorani zmanjševati število zaposlenih, ki delajo ta program. Trenutno stanje zaposlenih na tem področju je 197 delavcev, kovinsko področje 71 delavcev in pa tapetniško področje 126 delavcev. Letni fond obsega 97.860 ur na kovinskem področju in pa 174.042 ur na tapetniškem področju, skupaj 1.271.902 ure. V zadnjem obdobju je bilo osvojenih nekaj novih izdelkov (kino fotelji, stoli, vrtiljaki), za katera je za izdelavo orodij in šablon vloženih precej sredstev. Glavni vzroki v preteklem obdobju, da ni bilo mogoče več izdelkov izvažati, so previsoke cene naših izdelkov, kvaliteta, že od osnovnega materiala naprej, predolgi roki od razgovorov do realizacije. Predvsem pa mislim, da je zunanji trg marketinško zelo slabo obdelan in zaradi tega ne poznamo možnosti plasmana novih izdelkov. Kako v prihodnjem letu? Zaradi zmanjšanega povpraševanja na domačem trgu bi morali več naših kapacitet usmeriti na zunanji trg. Iz predloga plana prodaje na domačem trgu je razvidno, da so naše kapacitete prevelike in je nujno več izdelkov plasirati na zunanjem trgu. V planu prodaje je razvidno, da je premalo planiranih novih izdelkov, tako vrtiljakov, stolov, kino foteljev, in da na področju pisarniških miz nimamo novih programov, ki bi popestrili našo ponudbo.Predlagam, da bi v začetku prihodnjega leta delali izdelke, ki so v planu prodaje za domači trg in pa začeli z marketing obdelavo zunanjega trga glede na program izdelkov, kijih delamo in pa pridobili program izdelkov, ki jih zunanji trg potrebuje. Analizirati bi morali tudi naše izdelke glede na evropske standade glede na kvaliteto, mere, skratka na predpise, ki so v veljavi v evropski skupnosti. Uvesti bi morali nove programe stolov, ker je na tem področju naš program že zelo zastarel. Iz razgovorov, oziroma iz povpraševanja v izvozu vidim, da so v glavnem možnosti plasmana naših izdelkov kino fotelji, stoli 4364, oprema restavracij, letališke zgradbe, računalniške mizice. Opredeliti bi se morali ali bomo razvijali svoj program in design ali pa bomo prevzemali v izdelavo izdelke, kijih bodo ponujali kupci. V primeru slednjega bi se morali povezati s proizvajalci, ki imajo obdelan trg in bi se z našimi kapacitetami vključili v njihov program (Kamhaner, Leyform, Dauphin). V sektorju tehničnih storitev bomo v prihodnjem letu ločili proizvodnjo investicijske opreme, šablon, orodij in pohištvenih kovinskih izdelkov od čistega vzdrževanja. To razdelitev bomo sedaj lahko opravili, ker so z izgradnjo nove kotlovnice na voljo novi prostori. Treba bo narediti novo organizacijsko shemo. I0 L I 8 A I ZA L 8 T 0 D8L0VII GAS: 1. 1 zet rn 06 - 11 II. lnena 11 - H lil. lHCM H - 06 9.10 - 10.10 10.20 - 10.50 16. M - 19.00 T50 [50 [50 [ki M |50 [50 150 [50 -82 5T 5F l.ned i.poo Drlatm prašnik Presta sobota S lolektltnl co Mil1 Presti dai I//77/71 * il [g jud UlmI jlmI SKpoo Itttlle Sr~ 3K5— Obratovalni tori PIO Obratovalne are kolektivni dopast-dnl Platani dnevi Platane are Del. sob. aa solld. skl. Proste sobote Organizirati bi morali računalniško vodenje skladiščnih rezervnih delov ter urediti avtomatsko krmiljenje konične električne energije za celotno matično delovno organizacijo. V kolikor bo nova kotlovnica normalno obratovala, to se pravi brez zastojev, bomo iz stare kotlovske zgradbe odstranili oba stara kotla (Steimiiller in TPK) ter ta prostor namenili za novo kompresorsko postajo. V ta prostor bomo postavili obstoječe kompresorje in vso avtomatiko, da bo napajanje centralno in s tem tudi manj zastojev. Na področju tehnološkega razvoja samo v preteklih letih veliko napravili, ker nam je omogočil sorazmerno dober gospodarski položaj podjetja. Skoraj vse planirane naloge so bile opravljene. Proizvodnje prostore smo gradbeno zaključili in v bližnji prihodnosti ne bo večjih gradenj, razen eventuel-nih popravil.To se pravi, da bomo pretežno vsa sredstva namenili za nabavo strojev, strojne opreme in računalniške tehnike. V PE-4, kjer je osnovni obrat žage, ne bo kakšnih večjih posegov. Morda bomo v prihodnosti nabavili nov žagalni stroj, zaradi kvalitetnega žaganja ter delno uredili transport. Večji poseg ne bi bil ekonomičen. Skladišče žaganega lesa in sušilnice bomo še tehnološko izpopolnili, da bo izmet še manjši. V oddelku krivilnice nas čaka še dosti tehnološkega dela, zlasti na področju visokofrekvenčnih stiskalnic in agregatov. Ta oddelek je v naši stroki najzahtevnejši. Tudi v PE-6 dela pri luščenju furnirja še niso končana, manjka še nekaj osnovnih strojnih pripomočkov. V PE-7 imamo tehnologijo urejeno, razen nekaj manjše opreme, več v oddelek ne bomo vlagali, bomo pa ga vzdrževali na primerni višini iz že prej omenjenih vzrokov. V PE-8 bomo morali nabaviti precej opreme, zlasti za točen obrez ploskev, izdelano profilov in izboljšanje površinske obdelave. V PE-2 se bo potrebno s tehnologijo prilagoditi proizvodnji novega programa biro opreme. S prerazporeditvijo že obstoječih strojev in nakupom novih, se bo tehnološki postopek uredil tako, da se bo približal optimalnim razmeram za velikost tega obrata. V PE-9 bomo tehnologijo dodelali za vse potrebe inženiring poslov, zlasti na področju boljše površinske obdelave in končne dodelave. Nekaj sprememb bo tudi v PE-3 in PE-5, zlasti zaradi ukinitve obratovanja v Motniku. Spisek predvidene opreme za celo DO je izdelan in bo kot priloga priložen gospodarskemu načrtu za leto 1989. Dušan Štefula KAKO BOMO NAČRTOVALI V bodočem letu bo prenehal veljati zakon o planiranju. Za podjetja, kot je Stol, ne bo več zakonsko predpisane metodologije planiranja. Seveda s tem ni rečeno, da načrtovanje ni potrebno. Zasedanja zakonodaja je z obveznim planiranjem in donedavnega s predpisanimi obrazci (»minimum kazalcev«) postala prej zavirajoč dejavnik, kot pospeševalec razvoja. Posebej se je to kazalo pri visoki inflaciji. Indeks povprečne letne inflacije se giblje že nekje med 250 do 350, za naslednje leto pa ga predvidevajo med številkama 400 in 500 (če ta čas res ne bo radikalnega reformskega preobrata). V takih razmerah seveda srednjeročni plan, pa tudi letni plan v kategorijah, izraženih v dinarjih, odpovesta. Za primer naj navedem »neresne prognoze« o inflaciji iz uradnih virov za letošnje leto po sprejetju interventnih ali kako drugače imenovanih ukrepov koncem lanskega leta. Po teh predvidevanjih naj bi znesla letošnja inflacija nekaj nad 30 %. Majski »ukrepi« naj bi inflacijo naravnali na nekaj nad 90 %. Dejansko višino inflacije v tem letu sem navedel, je pa seveda pri tako visoki številki na različnih področjih lahko zelo različna. Tako je dvig cen pri hlodovini od januarja do oktobra znašal 166 % (indeks 266), pri žaganem lesu v istem času 281 %, iverke 183 % itn. Nič bolje ni s cenami repromateriala. V enem letu (oktober 88/oktober 87) so se cene embalaže zvišale za 184 % (indeks 284), brusnega materiala za 309 % (1), kemikalij za 277 %, cevi 601 % (!), usnje 342 %, blaga 206 % itn. Kaj nam preostane drugega, kot višje cene materialov vgrajevati v kalkulacije in plane prodaje naših izdelkov. To nam seveda do neke mere uspeva na domačem trgu, na tujih trgih pa je seveda drugače. Tu nam tržna cena (1? mogoče tudi s tkzv. Yu-faktorjem) pokrije ali ne pokrije (po tečaju preračunana v dinarje) naše stroške. V primerih, ko jih ne pokrije, mi pa vseeno (moramo!) izvoziti tudi take izdelke (zaradi padca kupne moči na domačem trgu ali iz drugih vzrokov), se vprašamo, kdo jih pokrije in koliko časa jih bo pokrival. Predolgo bi bilo razglabljanje o labirintih ekonomske politike, ki jih je vedno več. Ko torej načrtujemo za novo leto 1989, ne bi smeli mimo tega, da izhod z vsesplošnim zmanjševanjem (kupne moči, realnih osebnih dohodkov, obsega proizvodnje), ni mo- goč. Nasprotno pa nekatere glavne porabnike, oziroma nosilce stroškov ne uspeva realno zmanjšati (proračun, davki in prispevki, notranja podjetniška režija). Eno je najbrž (ali pa ni!) jasno, da bo reformo ustvarjal (ali ne ustvarjal) človek. Srečo Smole KURJAČ V KURILNICI Delo našega kurjača se prične v nedeljo, ko podpre se z večerjo. Na nenavaden dan. Za delo mora bit' naspan. V pomoč mu je pomočnik strežbe. V zimskem času številčnejše zasedbe. Delo je na prepihu, mrazu, vročini, ki po meri ni večini. Pogoji dela se izboljšujejo, ni kaj reči. Pritisneš na gumb in kurjava je v peči. Nočnega dela je vajena ekipa, ki tekoče kurjavo na ogenj sipa. Kurjava na ognju hitro pomine, v peči žari od vročine. Kurjač nenehno v peč in po njej pogleduje, če med seboj povezana naprava pravilno deluje. Franc Ravnikar grobi razrez ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta Lovra Br-nota, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tov. Pogačniku za poslovilne besede. Hčerka Olga Rakar V . > ’ ' II Leto 1988 se izteka. Veliko smo pričakovali od njega, manj smo sami namenili k temu, da bi se izboljšalo. Že lep čas je tako in najbrž bo še nekaj časa. Z velikim zadovoljstvom sprejmemo vse, kar je dobrega in slabe volje smo, ko nas oplazi kaj slabega. V veliki delovni organizaciji je prav tako izredno pomembno, da vsi dobro delamo. Ni problem za tako odločitev dvigniti roko, podpisati samoupravni akt in nasploh biti ZA. ZA smo tudi vedno, ko se dvigujejo osebni dohodki. Za boljše delo še nismo! KAJ PRAVIJO O NOVEM LETU NAŠI VODILNI DELAVCI? V človeku je nenehna misel in želja, da novo leto prinese nekaj novega in boljšega. Na to še posebej pomislimo ob koncu starega leta. Vsi pričakujemo, da bo v prihodnjem letu manj problemov in se nam bodo želje lažje in prej uresničile. Novo leto je res nov čas, ko naj bi bilo urejeno tudi tisto, kar se v starem letu ni dalo. Uredile naj bi se tudi zadeve, ki v tem času pridejo na red in morda še kaj takega, kar nas bo posebno prijetno presenetilo. Slabega si nihče ne želi, ker to že samo pre-rado pride. Slabih novic smo se v zadnjem času morali nekako privaditi, so nam pa vedno znova neprijetne. Izogniti se jim ne moremo. Če pomislimo nekaj desetletij nazaj, se bomo dobro spomnili, da smo tedaj v novo leto stopali z optimizmom. Od novega leta smo več pričakovali, kot nam je ta čas mogel dati. Leto 1989 je pred durmi. Ali bomo vsi skupaj toliko sposobni in delovni, da se ne bomo ubadali s težavami, s katerimi se res ne bi bilo treba? Ali bo delovni človek imel redno delo in bo toliko zaslužil, da mu bo ob poravnanih stroških za hrano in stanovanje še kaj ostalo? Ali bo naša življenjska raven ostala vsaj na sedanji ravni, ali se bo vsako leto vsaj malo izboljšala? Kot množice ljudi po svetu pričakujejo od novega leta življenje, ki bo lažje in boljše, se to sprašuje tudi naš človek. Kaj ga čaka po novoletnih praznikih in v prihodnjih mesecih. Menda ne vedno nove podražitve, ko bo njegov osebni dohodek vedno manj vreden in bodo njegovo razpoloženje načenjali dvomi, da smo družba, ki se ni sposobna urediti in odpravljati osnovnih napak, da je najbolj »udarjen« prav tisti, ki vsak dan proizvaja. Kaj o novem letu 1989 misli nekaj naših vodilnih delavcev? Peter Jeglič, direktor finančno računovodskega sektorja V letu 1989 mora v gospodarstvu in političnem sistemu države priti do korenite spremembe; druga možnost je popolen zlom. V obeh primerih pa pomeni to težave za naše podjetje, ker bodo gotovo zaostrene možnosti za prodajo naših proizvodov na domačem trgu. Če bo začel delovati nov gospodarski sistem, bomo morali tudi v Stolu v marsičem spremeniti svojo miselnost in se iz industrijskega načina organizacije in proizvodnje usmeriti k bolj prožnim oblikam, seveda ob zaostreni od+ovornosti vsakega posameznika, tako za njegove lastne odločitve, kot za izvajanje dogovorjenega. Finančno uspešnost našega podjetja vidim samo v proizvodni, trgovski in finančni povezanosti s svetom in v prepletenosti vseh oblik lastnine in gospodarjenja doma. Peter Jerman, vodja kadrovskega sektorja Mislim, da bo to leto zahtevno. V osnovah se spreminjajo marsikatere razmere, v delovnih organizacijah v ekonomskem in pravnem smislu. Pripravlja in sprejema se kup zakonov in predpisov, ki urejajo poslovanje, pridobivanje dohodka, delitev in zaposlovanje. Z vsemi temi spremembami bo treba uskladiti naše notranje delo, vsebinsko in formalno. Urejanje tega je občutljivo področje, ker se nanaša na sam položaj vseh zaposlenih in na osebne dohodke. Na področju zaposlovanja bo problem zapolnitev kapacitet in uskladitev strukture zaposlenih s proizvodnimi in prodajnimi možnostmi. Že dalj časa se kaže trend zmanjševanja števila delavcev v neposredni proizvodnji, dočim se število režijskih delavcev zmanjšuje počasneje. To postaja velik problem, ki ga bo treba urediti na najprimernejši način. Mislim, da bi lahko v letu 1989 obdržali dosežen nivo realnih osebnih dohodkov in našega družbenega standarda, če bomo na vseh področjih delali zelo zavzeto in racionalno, predvsem pa na področju stroškov in izkoriščanja proizvodnih dejavnikov. Nadaljevati moramo s pričetim programom izobraževanja in funkcionalnega usposabljanja in ga razviti tudi na področju nujnih in smotrnih prekvalifikacij. Delavec mora za delo, ki ga doslej ni opravljal in je bistveno drugačno od prejšnjega, dobiti osnove potrebnega znanja. Tako se bo veliko hitreje in lažje vključil v novo delo in se na novem mestu dobro počutil. To delo bo vzel za svoje in čutil, da ni odveč. Dušan Štefula, direktor raziskovalno razvojnega sektorja V prihodnje ne bo toliko težav, kot jih je bilo. Težave, ki se bodo še pojavljale, bomo lažje rešili, ker smo veliko vložili v razvoj, v notranjo tehnologijo. Lahko naredimo vse, kar trg od nas zahteva. Pripravljamo nove artikle z novim designom in novo kvaliteto. Imamo določene smernice, v katere naj Stol gre. Vemo, kaj moramo narediti na tehnološkem in razvojnem področju. Prepričan sem, da bodo tudi v letu 1989 sredstva za pokritje novih razvojnih zahtev. Silvo Učakar, direktor splošnega sektorja Za naslednje leto pričakujemo krivuljo vseh naših počutij in seveda realnega življenjskega standarda. Znižala se bo na področju poslovanja in tudi drugod. Kdaj bo ta obrat, je težko reči. Za našo delovno organizacijo mislim, da bomo vsak ob svojem doslednem delu in kontrolirani rasti stroškov poslovali na ravni letošnjega leta. Naše gospodarjenje ne bo odvisno le od naših notranjih ukrepov, močno od gospodarske politike, predvsem od tega, če bo država umaknila svoja vmešavanja v gospodarstvo. Tudi v izvozu bomo dosegli rezultate, če bo dinar bolj sledil vrednosti konvertibilnih valut. Matjaž Drčar, direktor tozda Proizvodnja Vemo, da bo novo leto težko. Če bo naročil dovolj in bo vsak na svojem delovnem mestu naredil več, kot dosedaj, se za prihodnost Stola vendar ne bi bal. Vsak delavec se mora obnašati, kot da zares dela za sebe. Tako z vsemi vrstami stroškov, materiali, v proizvodnem delu in na vsakem našem delovnem mestu. V skladiščih materiala je treba gledati, da se za posamezne naloge dvigne toliko materiala, kot ga ob dobrem izkoriščanju za nek nalog gre. Dobro je treba izkoristiti proizvodne zmogljivosti. Poslovno seje treba obnašati tudi povsod drugod. Preračunati je treba vsak dinar, ker je to naše poslovanje. Deloma za sebe, ne pa, da delo, ki ga moramo narediti, Stol plačuje. Naš odnos do podjetja lahko spremenimo, izboljšamo in bo vsem v korist. Če bomo bolj organizirani in dosledni, bomo uspešnejši tudi na zunanjem trgu. Dvigniti moramo proizvodni in kvalitetni nivo in izvažati pisarniško pohištvo v večjih količinah. Vzdrževati moramo življenjski standard ljudi. Janez Rogelj, direktor tozda Trgovina V letu 1989 kljub obetom, ki jih najavljajo, ne pričakujemo bistvenih sprememb. Zaradi velike gospodarske krize, kije zajela južne in vzhodne republike, ni pričakovati povečanih naročil. Pričakujem, da bomo tudi v prihodnjem letu glavnino realizacije dosegli v Sloveniji in na Hrvaškem. To pa je seveda premalo, da bi se približali našim ciljem. Ker pa je leto dolgo, vendar pričakujemo, da bomo zaposlili naše kapacitete, čeprav bo treba več naročil zbrati za tuje kupce. Več pričakujemo od evropskih kupcev in seveda tudi od ZDA. Tudi v prihodnjem letu bodo inženirinški posli oblika in načim prodaje naše opreme. Pričakujemo tudi, da bo zvezna administracija preklicala zakon o prepovedi nabave pisarniškega pohištva kot negospodarske investicije. To naj bi pomenilo povečano povpraševanje in prodajo večjih količin pisarniškega pohištva na domačem trgu. Rad bi videl, da bi se razmere tudi v naši branži normalizirale, da ne bi morali kupovati material po novih cenah in da bi se ta inflacija končno umirila. Poslovanje v inflaciji je izredno težko in zahteva ogromno dela, ki se ne more vnovčiti. Marija Sitar, direktor sektorja za organizacijo in ekonomiko poslovanja Edino, kar je zaj pri vsej reformi gospodarskega sistema napovedano za leto 1989 je to, da ob koncu leta ne bo več običajnih razprav in vsklajevanj v skupščini, zaradi katerih je delegatom grozilo, da ne bodo prišli na novoletno večerjo. Pa nam ni treba biti žal, saj se ni uresničilo nič, kar so določale te listine. Delegati bodo imeli dovolj zabave s tem, da bomo v novo leto stopili vsaj z nekaterimi izmed številnih planiranih sistemskih zakonov. Verjetno je največja skrb v tem, kako ustvariti materialne pogoje za kolikor toliko normalno delovanje tržnega gospodarstva. To pomeni, kako pokriti notranje dolgove in kako se rešiti izgub. Kako bomo ob vsem tem planirali v STOL-u? Poizkusili bomo uveljaviti pojem strateškega planiranja, ki je sestavni del strateškega poslovanja. To pomeni, da bomo spreminjajočim se pogojem gospodarjenja prilagajali poslovanje. Zaradi ujm pri nas se svetovni trg ne bo spremenil, zato se bomo morali boriti, da bomo povečali vrednost izvoza z boljšimi in kvalitetnejšimi proizvodi, saj po dosedanjih uspehih ne smemo ostati na pol poti. Ljudje pa bomo morali začeti razmišljati o tem, da bomo odgovarjali za to, kar delamo ali česar nismo izpeljali. »Enkrat na leto se sosedje srečamo. To je ob novem letu, ko smo drug z drugim dobri in pojemo kar na ulici. To je sicer malo nenavadno, vendar je le enkrat v letu.« ŠE NEKAJ O NOVI KOTLOVNICI Optimizem, ki je še vel v zadnjih vročih poletnih dneh ob pogledu na nastajajočo končno podobo stavbe s kotlom in s spremljajočimi deli, je odpihnil že kar prvi jesenski veter. Kljub naporom Stolove ekipe, da bi pospešili in končali dela v predvidenem roku, ni bilo pravega uspeha. Strnimo kronološko dogajanja zadnjih mesecev. Najbolj nenavadna težava se je pojavila pri prevezavi visokotlačnih cevovodov nove in stare kotlarne, oziroma pri puščanju le-teh v obratovanje. Opaženo je bilo nepredvideno raztezanje visokotlačnega cevovoda. Projektant je priznal napako ter nemudoma podal rešitev za sanacijo. Akcija iskanja ustreznega materiala (na pomoč nam je priskočila šoš-tanjska termoelektrarna) še ni bila v polnem teku, že je bila odkrita nova napaka. Prisebnosti strojnika v turbinski strojnici gre zahvala, da ni prišlo do nesreče, ko se je pojavila razpoka na visokotlačnem razdelilcu pare. Kot je bilo kasneje ugotovljeno, je bil vzrok nepravilno izbran material in varilni postopek, ki ga kljub registraciji v EMU ne obvladajo. Material izjemoma ni bil, preprosto rečeno, preslab, pač pa zahtevna legura, ki jo je po varjenju potrebno toplotno obdelati - popuščati pri temperaturi 600° C. Dolgotrajen postopek na vseh prirobničnih spojih je opravila Hidromontaža. Do 15. oktobra je bil kotel pripravljen za prve preizkuse. Od vseh potrebnih delov je manjkalo dvigalo kosovnih odpadkov in žal moram ponovno pokazati na IBE, slovenskega vrhunskega projektanta z dolgoletnimi izkušnjami na energetskih objektih, da ni pravočasno podal ustreznih rešitev, ki bi ustrezale novim Jus, standardom s tega področja. (DIN norme so dosti bolj življenjske). V dneh, ko sta bila na objektu predstavnika OMNICAL-a in KAB-LIT-a so bili preizkušeni vsi elementi novega kotla: od rešetke, hidravličnih elementov, ventilatorji za podpih in vlek, postrojenje kemične priprave vode, črpalke, pnevmatski transport žagovine, mazutni gorilnik in transport mazuta. Kar precej težav je monterju iz OMNICAL-a povzročala naj novejša SIEMENSOVA regulacija nivoja vode, vleka, tlaka in temperature pare. Po nastavitvi teh elementov smo prvič »naložili« drva ter vklopili pnevmatski transport žagovine. Zagorel je prvi plamen. In kot da se je vse obrnilo, ko smo nestrpno čakali prvi sik pare. Namesto v kurišče se je plamen razširil v vsipni jašek. Enak rezultat je bil tudi pri drugem poizkusu. Da je bila mera polna, tudi vpih suhe žagovine ni dal pravih rezultatov. Nepravilna razporeditev vpiha je pomenila, da so lesni delci preleteli kurišče neizgorjeni in odgorevali v dozirnem jašku za pepel. Ker so bili prvi poizkusi neuspešni in so se pokazale očitne napake, je bilo poizkusno obratovanje na lesne ostanke prekinjeno. Sledilo je uspešno preizkušanje na mazut in konec oktobra so bili doseženi predpisani parametri pare. Trušč v naslednjem tednu je naznanjal, da poteka izpihovanje kotla in cevovodov. Po prekinitvi preizkušanj smo se lotili napak, ki so bile v mesecu novembru in v začet- ku decembra odpravljene. Predelali in dodali smo nekaj podestov za bolj varno posluževa-nje in izboljšali dostop do nekaterih vitalnih delov kotla. 12. decembra je ponovno zagorel plamen v kurišču. Sledi enomesečno preizkusno obratovanje z zagonsko ekipo EMA, obenem pa bodo Stolovi fantje nabirali izkušnje za samostojno obratovanje na novem energetskem objektu. Želimo jim uspešno delo. Miran Bremšak VRATARSKA SLUŽBA Vsak delovni dan gremo zjutraj mimo vratarja v delovno organizacijo in ob dveh domov. Vemo, da vratarji morajo biti, da s tega mesta skrbe za red v tovarni. Opravljajo pa še vrsto drugih dolžnosti, s katerimi smo premalo seznanjeni. Da bi si natančneje predstavljali, kako deluje vratarska služba, smo vprašali njihovega vodjo Sreča Matijaša. Vratar mora biti na delu vsak dan, ne glede, če je delavnik, sobota, nedelja ali praznik. Podnevi in ponoči. To je dokaj nehvaležna služba, tudi zaradi posebnega razporeda dela. Vratar mora delati v petek ali svetek, kot temu rečemo. Vratarsko delo običajno nima težkih fizičnih zahtev, ima pa vrsto drugega, na kar mimoidoči običajno ne pomisli. Fizično to delo ni težko, če posebej ne omenimo, daje treba za kontrolo ljudi in prevoznih sredstev iz vratarnice izstopiti, ne samo odpreti vrata in pogledati ven. Pozimi so ob tem velike temperaturne razlike. Torej tudi po tej strani ni počitnikovanja, posebno ne v matični tovarni, kjer je promet mimo vratarnice zelo gost. Našo vratarsko službo opravljajo naši delavci. Nekateri se s tem ukvarjajo že od mladih let, nekateri zadnji del delovne dobe. Resnica je, da vratarsko delo predvsem v letih pred upokojitvijo opravljajo ljudje, ki so se izčrpali na težkih fizičnih delih in dobili zdravstvene okvare. Vendar so že zdavnaj minili časi, ko je bil za vratarja dober vsak invalid. Kakšno znanje in sposobnosti se zahtevajo za vratarja? Predvsem je treba omeniti strokovno usposobljenost, ki je obdelana po posebnem programu. Tak delavec se seznani s socialno družbeno ureditvijo naše družbe, spoznati mora sistem družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe, temeljne pravice in dolžnosti delavcev, ki delajo na delih materialnega in družbenega varovanja imovine, spoznati mora predpise, strokovna opravila in postopke v zvezi z nalogami varovanja, se seznaniti z osnovami o orožju, načinu ravnanja z njim, pooblastilu o njegovi uporabi, sistemu tehničnega varovanja, osnovami požarne varnosti in ukrepih pri gašenju požarov, načelih in postopkih sodelovanja z varnostnimi, gasilskimi, reševalnimi, zdravstvenimi, komunalnimi in drugimi službami. Poznati mora svoje naloge, ki so predpisane v internih aktih. Vratarska in gasilska služba se prepletata in je lahko nek delavec danes v vratarski službi, jutri pa gasilec. Ti dve službi sta zaradi racionalnosti združeni. Številna dela varovanja in podobne naloge se plepletajo. Gasilec pri obhodih opravlja tudi delo varovanja in obratno. Stolove proizvodne in poslovne enote so danes na večih mestih, zato ni več dovolj eno vratarsko mesto, kot pred leti. Varovanje družbenega premoženja je od enote do enote različno. V matični tovarni (na Duplici), ki je po obsegu največja, sta stalno v službi dva človeka, vratar in gasilec. Na lokaciji PE-2 imamo enega varnostnika, ki opravlja obe deli. Dislocirana enota v Mostah je ob delavnikih varovana od 14. ure popoldne do 6. ure zjutraj, delo pa opravljajo delavci Varnosti. Vse te naloge varovanja predpisuje pravilnik o organizaciji službe varovanja materialnih in drugih dobrin v organizaciji združenega dela. Osnova pa je interni akt. Pred leti so vratarsko službo opravljali zunanji delavci, potem pa so jo zopet prevzeli domači. Praksa je pokazala, da je po opravljeni selekciji domači kader kljub temu kvalitetnejši. Na prvi pogled pomislimo, da je v Stolu le nekaj vratarjev, v resnici pa je teh ljudi več. Naloge varovanja opravlja sedem vratarjev in sedem gasilcev. V upravni zgradbi je receptor. Kakšna je vratarjeva naloga v dopoldanski izmeni, popoldne ali ponoči. Zdaleč največ delaje v prvi izmeni. V našo DO prihaja veliko motornih vozil. Dovažajo material in odvažajo izdelke. Zunanji šoferji prihajajo po naročeno malico, stranke v servisno službo, pa še drugi na razna opravila (SCT, Graditelj, IMP), delat prihajajo obrtniki. Teh prehodov je več kot dovolj. Pregledovati je treba izvoz materiala. Potrebno je opraviti kontrolo in dejansko stanje primerjati z dovolilnico. Ustrezne napotke je treba dajati tujim strankam. V nujnih primerih vratar domačega ali zunanjega človeka posluži s telefonom. Da ob prihodih delavcev na delo in odhodih posebej ne govorimo. Veliko je tudi izhodov med delovnim časom. V prvi izmeni jih je na dan v matični vratarnici 30 - 50. Vse izhode vratar evidentira v svojo knjigo. Popoldne je omenjenega dela manj, število ljudi na deluje manjše, tudi število prevozov je bistveno manjše. Ponoči je tovarna prazna. Potrebno pa je biti buden in prav tako vestno opravljati varovalne naloge, potreben je nadzor in določeni obhodi. Nočno delo je posebno za starejšega človeka dodaten napor. Nočno delo ni lahko. Za človeški organizem je seveda najprimerneje, če podnevi delamo in ponoči počivamo. Nekateri delavci nočno delo še posebno težko prenašajo. Z leti se človek ponoči težko ubrani spancu. Vendar imamo dovolj discipliniran in kvaliteten kader. To se vidi ob kontroli organov milice in naši interni kontroli. Ali se naši vratarji zavedajo svojih nalog? Zavedajo se, ostali delavci pa ne dovolj. Do vratarske službe imajo večkrat nepravilen odnos. Zamujanje na delo je navada, ki ni šla v pozabo. Kako vratarji pri tem ukrepajo? Postopek je znan. Zamudo je treba zapisati in primere dostaviti naši pravni službi. Prva zamuda ni kaznovana. Vratar naj pri tem ne dela izjem. So primeri, da se zamudniki znajdejo in naknadno za zamudo prinesejo dovolilnico. Seveda še vedno obstajajo ilegalni prihodi in odhodi z dela. Za matično tovarno je to v gornjem in spodnjem delu, poizkusi pa so tudi mimo receptorja. V primeru kakršnekoli ogroženosti delovne organizacije mora vratar pravilno in hitro ukrepati. Podražitve so nas to leto pestile bolj, kot druga leta: Veliko teh neprijetnih novic smo izvedeli rano zjutraj, še preden smo prišli v tovarno: »Tu radio Ljubljana, ura je po! šestih, poročila. Od danes naprej se je močno podražil kruh, mleko, jedilno olje, sladkor. Proizvajalci so predlagali še večje podražitve, vendar jih izvršni svet ni potrdil. Zato bodo še naprej v izgubi, potrošniki pa tudi.« Vratar je seznanjen, koga mora obvestiti. Postopki so poznani. V teh letih je odšlo v pokoj veliko delavcev, ki so opravljali vratarsko službo. Kako bo z novimi? Prišel je čas, ko povojna generacija zaključuje svojo delovno dobo. Z izjemo enega delavca smo na ta mesta kadrovali domače ljudi. Vratarsko delo je specifično, vendar ne dovolj vrednoteno. Kako nasploh naši ljudje gledajo na vratarsko službo in kako spoštujejo vratarja kot delavca, ki skrbi za red na prvem koraku v delovno organizacijo? Veliko je odvisno od vratarja samega, tako v odnosu do domačih delavcev, kot tudi od drugih obiskovalcev. Če ima vratar pravilen odnos, potem je mišljenje ljudi pozitivno. Zahteva se, da so vratarji pravilno urejeni in imajo pravilen odnos do prišleca. Občasno pride zaradi človekove narave pri nekaterih ljudeh do neobičajnega obnašanja. To so nerodneži, vinjeni ljudje in drugi. So tudi ljudje - domačini, ki žele, da bi za minuto ali dve skočili domov. Vratar tega ne sme dovoliti, ker se zadeva raztegne in razširi ter krši red. Ljudje naj se zavedajo, da je odraz dobrega sodelovanja delovna disciplina. Tako borno več naredili in tudi vratarju omogočili lažje delo. Pogovor je pripravil Ciril Sivec ROČNO DELO JE OSNOVA ZA DELO NA STROJIH Minulo je leto, odkar smo v Stolu pričeli izvajati praktični pouk za učence lesarske šole v okviru SENŠ R. Maistra v Kamniku. Kot je znano, ta šola izobražuje učence za lesarje širokega profila IV. stopnje. Ta naziv je zamenjal prejšnje - mizar, pohištveni mizar in stavbni mizar. Trenutno se usposablja 33 učencev prvega letnika v rednem programu in 17 učencev, ki se izobražujejo ob delu. Učenci, ki se izobražujejo ob delu, so večinoma zaposleni pri nas. V drugem letniku je 20 učencev. Zaskrbljujoče je, da nekateri učenci, ki se izobražujejo ob delu, pouk zelo neredno obiskujejo. Problem bo nadoknaditi izgubljene ure, ker so merilo za oceno izdelki, ki so predvideni po učnem programu in so pogoj, da učenec lahko prične z izdelavo končnega izdelka. Vse pa mora opraviti v učnih delavnicah. Uspelo nam je izdelati skripto »ROČNA OBDELAVA LESA«, ki je za nas velika pridobitev in nam služi za poučevanje učencev v prvem letniku. Za izdelavo tega učbenika smo se zavzeli zato, ker ni možno nikjer dobiti učbenik, ki bi bil prilagojen na učni program prvega letnika. Po učnem programu imajo učenci v prvem letniku samo 105 šolskih ur. V tem času pa bi morali osvojiti vse ročne spretnosti. Mislim, da to ni mogoče. Ročno delo je osvnova za delo na strojih. Zato bomo v drugem letniku poleg spoznanja strojev in dela na strojih poizkušali vključiti tudi ročno delo, ki naj bi bilo vgrajeno v izdelkih. Praktični pouk v drugem letniku je že zdaj organiziran tako, da učenci polovico razpoložljivega časa delajo v ročni delavnici, polovico pa v strojnem oddelku. Še nekaj o izdelkih, kijih izdelujejo učenci v drugem letniku. Najprej je bila na programu omarica za prvo pomoč (kot ploskovno pohištvo). Pravkar končujejo s kuhinjskim stolčkom. Vsak učenec bo izdelal tri različne stolčke. Razlika bo v plošči. Prva je iz masivnega lesa, druga je iveral z nalepki, tretja pa bo oblepljena z melopanom. Elemente stolčka so učenci izdelali strojno. Pri tem so spoznali tehnološki postopek in se privajali za delo na strojih. Trenutno pripravljajo v strojnem oddelku elemente za izdelavo klasičnega okna z enojno zapiro in okvirnim podbojem. Za končni izdelek se še nismo odločili. V učnih delavnicah naj bi učenci spoznali osnovne stroje in naprave. Furniranje, površinsko obdelavo in dela, ki so specifična za Stol, kot je krivljenje, struženje. Ostale specifične stroje pa naj bi učenci spoznali na delu v proizvodnji. Učenci naj bi kot pomočniki na teh strojih pod nadzorstvom vodij oddelkov ali mentorjev spoznali tudi delo v teh oddelkih. Mislim, da bodo vodje oddelkov pripravljeni posredovati svoje znanje učencem, seveda, če bodo učenci to želeli, ker nekateri še vedno niso dojeli, da se zato učijo, da bi znali delati. Niso še spoznali, da prihajajo časi, ko bo merilo, kaj kdo zna in kaj je kdo sposoben narediti. Verjetno bodo imeli prioriteto pri zaposlovanju najboljši učenci. Kako bomo uspeli usposobiti te učence, je odvisno od nas in mentorjev v proizvodnji, veliko pa tudi od njih samih. O pozitivnih ali nepepozitivnih rezultatih pa bomo lahko govorili v prihodnje. Miro Petek Delo na lesnoobdelovalnem stroju je korak naprej v učenju mladega lesnega delavca. Razžagovanje letev za enokrilno okno, ki ga opravljata vajenca iz drugega letnika in nadzoruje inštruktor Peter Dragar, je delo, kjer je poleg strokovne zahtevnosti treba upoštevati vsa varnostna navodila. Tudi delo na miznem rezkarju, ki ga v naši vajeniški delavnici opravlja učenec tesne stroke, je širjenje obsežnega lesnoobdelovalnega znanja, ki je v današnjem času izredno pomembno. 'SS£ HOČEMO > NOV DVICjAV /L mitingi se hudi odvrača od gččxw>?)^prob(emoi/, 5 pokvarjenim Tisti,ki vpijejo:MKo bomo splezali na zeleno vejo, se bomo resili DVA KURJAČA SEM PREMAGAL Že od mladih let sem garač, sedaj poklicni sem kurjač. Da bi to dokazal, dva kurjača sem premagal. Kurili vsak v svoji smo izmeni, mislim, da bilo je jeseni. V osmih urah sem pokuril več kurjave, kakor onadva na iste naprave. Franc Ravnikar grobi razrez INTERIER LJUBLJANA Leto dni na novi lokaciji Po otvoritvi novih prostorov smo imeli nekaj težav z privajanjem kupcev na novo lokacijo. Kmalu je prodaja lepo stekla, kupci so se privadili nanjo, mi pa smo uresničevali želje kupcev s hitro in solidno dobavo. Med letom smo se tudi bali zmanjšanega povpraševanja po naših izdelkih zaradi težkega gospodarskega stanja in zmanjšanja investicij za poslovne prostore. Naše bojazni se na srečo niso uresničile in glede na našo dobro kvaliteto računamo, da bomo dosegli začrtane naloge. Visoka inflacija nujno narekuje tekoče spreminjanje prodajnih cen, ki pa kljub temu, da niso majhne, niso zmanjšale naše prodaje. Celo nasprotno, v zadnjem času imamo nekaj težav z dobavami, zlasti vrtiljakov in ostalega oblazinjenega pohištva, kjer že zamujamo z roki. Zamude niso kritične, glede na to, da smo v zadnjem letu tekoče dobavljali in izpolnjevali roke. Največji obseg prodaje je še vedno namenjen opremi za pisarne, le manjši del naše realizacije je namenjen prodaji za zasebnike. Kljub visokim cenam za kupce, pa se njihovi nakupi po zaslugi prodaje na obroke niso zmanjšali. In za katero vrsto pohištva se največ odločajo kupci? Gospodarske in druge organizacije se najpogosteje odločijo za program Modul v peščeni barvi, med vrtiljaki pa za vrtiljak Ergo in fotelj Sinhromat. Zasebniki, ki se odločajo za nakup pohištva za domače potrebe, pa kupujejo predvsem program Princip, okrogle mize, stole Thonet in Dalvere. V prihodnjem letu bomo vsekakor storili vse, da obseg prodaje zadržimo, oziroma še povečamo. Ob tem moramo vsekakor izraziti zahvalo vsem zaposlenim v Stolu, saj smo z dobro kvaliteto naših izdelkov ter dobro organizacijo poslovanja ohranili visok kvalitetni nivo, kar nam je omogočilo dobro prodajo v letu 1988 in zagotavlja uspeh tudi v letu 1989. V letu 1989 si vsi želimo veliko uspehov, vse najboljše pa želimo delavci Interiera iz Ljubljane vsem delavcem naše velike tovarne STOL Kamnik. Srečno! Sonja Zorn KADROVSKE SPREMEMBE DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: - NOVAK Nataša, grafična oblikov., pripravnik, tozd Prodaja, za določen čas - BRELIH Miran, NK delavec, PE 5, iz JLA - VODE Boris, oblikovalec kovin, pripravnik, STS, za določen čas - KORBAR Jože, NK delavec, PE 4, iz JLA - POVŠNAR Matjaž, oblikovalec kovin, STS, iz JLA DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: - ŠINK Alojzij, ekonomist, skupne službe, za določen čas Naši klasični in novejši izdelki so v urejenem prostoru zelo uporabno in lepo pohištvo. Posnetek je iz novega ljubljanskega Interiera. - POGAČAR Tomaž, lesar, tehnik, PE 7, za dol. čas - MANDEKIČ JOŽE, NK delavec, PE 3 - ŠUŠTAR Marija, ekonomski tehnik, PE 7 - ZUPANC Jerneja, kurirka, skupne službe, umrla - HOČEVAR Angela, NK delavka, PE 4, prevzela družinsko pokojnino - PODBREGAR Jože, NK delavec, PE 4, za določen čas - ŽIBERT Marija, NK delavka, PE 2 - LAMOVŠEK Andrej, NK delavec, PE 2, invalidsko upokojen - GOLOB Alojz, PK mizar, PE 2, invalidsko upokojen - MOČNIK Andrej, NK delavec, PE 5, v JLA - ŠČULJA Darko, obdelov. kovin, PE 3, v JLA - KOLENKO Alojz, NK delavec, PE 7, v JLA - LUŽAR Damijan, NK delavec, PE 4, v JLA - ALIBABIČ Edi, NK delavec, PE 7, v JLA - KRIŽMAN Roman, NK delavec, STS, v JLA - KOSIRNIK Janko, lesar širokega profila, PE 7, v JLA - KOTNIK Dušan, NK delavec, PE 5, v JLA - BOJEČ Jože, monter elektr. omrežij, skupne službe, v JLA Oddelek za delovna razmerja Naši tovarniški sestanki so potekali po starem, ustaljenem načinu: treba je pokazati polno odgovornost, zanimanje za gospodarsko in družbenopolitično stanje, skratka, biti vsaj na pogled aktiven, da bodo sodelavci rekli, ta je pa res dober in zaveden delavec, ki mu je več za tovarno, kot za dom. V resnici pa je bila zadeva precej podobna stanju v prejšnjih letih. Gre se na tisti sestanek, na katerega je res treba iti in precej aktivnosti se da pokazati z obrazno nimimo. NOGOMETNA SEKCIJA STOL -VIRTUS Včasih žele ljudje kaj povedati o svojem delu. O problemih in tudi uspehih. Tako sva se s Stolovim električarjem Bojanom Kuka-njo, sicer članom izvršilnega odbora našega nogometnega kluba domenila, da bi bralci kaj več izvedeli o dupliških nogometaših, ki delujejo v športnem društvu Virtus, nosijo pa tudi ime naše delovne organizacije, kar je v skupni kombinaciji Stol - Virtus. Nekdaj je dupliški nogomet nastopal pod imenom športnega društva Svoboda Duplica in je slednjič prenehal delovati. Po 10. letih mrtvila, leta 1975, so se našli pripadniki tega športa: Franc Kramar, Maks Flis in mladi fantje Franc Popit, Tomaž Rajgelj, Srečo Kralj, Franc Semeja, Andrej Kuret, Franc Erazem, Stane Kotnik, Janez Kos in drugi in nanovo poprijeli za delo. Ustanovljen je bil sestav članov. S treningi so pričeli na zasilnem igrišču med tako imenovano »vilo« in stanovanjskimi bloki, blizu Kulturnega doma na Duplici. Že naslednje leto so ustanovili še moštvo mladincev in pionirjev. Rabili so večje in boljše igrišče. Na pomoč je priskočila delovna organizacija Stol in poleg svojega Interierja ob Korenovi poti uredila boljše igrišče. Seveda je bilo potrebnih tudi precej prostovoljnih delovnih ur, ki sojih zavzeti nogometaši radi opravili. Kmalu za tem je bilo odprto sedanje sodobno nogometno igrišče v Šmarci, ki je omogočilo boljšo igro in preglednejšo razporeditev. Leta 1979 so bile po znanih portoroških sklepih v nogometno zvezo Slovenije vnesene občutne spremembe. Vsak klub je moral imeti vse selekcije od pionirjev do članov. Določene nogometne ekipe, katerih člani so imeli neustrezna leta starosti, so tedaj razpadle, kot so znani Usnjar Vrhnika, Slovenija Vevče, nogometno društvo iz Litije in še drugi. Dupličani so ta sistem sprejeli in pritegnili selekcijo iz Kamnika. V Kamniku je bil predvsem tekmovalni sistem, na Duplici rekreacijski. Kamničani niso imeli denarja za redno delo, skrhalo se je vodstvo. Dupličanom ni manjkalo volje. Prevzeli so vse delo in se leta 1979 s člani povzpeli v območno člansko ligo (OČL - zahod), ki pokriva zahodno Slovenijo. Naštejmo nekaj teh moštev: Primorje Ajdovščina, Piran iz Pirana, Elan Novo mesto, Virtus iz Duplice in drugi. Leta 1981 so prišli v najvišji slovenski tekmovalni razred, v slovensko nogometno ligo (SNL) in nastopali z nogometnimi klubi Maribor, Nova Gorica, Koper, Izola, Ljubljana. Bil je izreden uspeh, ki ga niso pričakovali. Virtusovi nogometaši so bili za tem tri sezone v slovenski ligi, zopet padli v območno ligo in se letos ponovno povzpeli v slovensko. Presegli so lastno pričakovanje. V območno mladinsko ligo (OML - zahod) so se Povzpeli mladinci. Vseh aktivnih dupliških nogometašev je Preko 100. Vodstvo seje izredno dobro ujelo z mladino, povezali so se z osnovno šolo Duplica. Tudi vodstvo šole je pokazalo vso Včeraj mladinci, danes veterani. Časovni skok je v današnjem življenjskem tempu tako hiter in se ga največkrat zavemo, ko se vprašamo: ali je res? voljo. Vsi najmlajši nogometaši so torej iz šole, vodi pa jih Darko Oražem. Nastal je velik problem, kje dobiti denar za opremo in pokritje drugih, vsaj osnovnih stroškov. V osnovno opremo nogometaša spadata dva para čevljev, trenirka, anorak, dres, ščitniki in seveda žoga. Tako je oprema za enega nogometaša danes blizu sto starih milijonov. Naši nogometaši dobivajo nekaj denarja iz domače delovne organizacije, iz sklada skupne porabe, nekaj pa iz propagande, saj nosijo Stolovo ime na vseh srečanjih in jih pozna vsa športna javnost v Sloveniji. Vsako nedeljo so na listkih športne napovedi, v radiu, televiziji in časopisju. V klubu je veliko dela. Trenerji se s člani ukvarjajo 4 krat na teden, ob koncu tedna je še tekma, mladinci in kadeti imajo vajo 3 krat na teden, pionirji pa 2 krat tedensko. Delovni pogoji na športnem igrišču v Šmarci so dobri, po tekmi so na voljo garderobe in topla voda. Igrišče v Šmarci zahteva veliko vzdrževalnih del. Travo je treba v enem letu 10 krat pokositi, gnojiti in teren valjati. Ena košnja stane 35 milijonov. Nogometaši še vedno občasno uporabljajo igrišče ob Interierju, ker zahteva manj vzdrževanja in razbremenjuje igrišče v Šmarci. Tako za naše nogometaše od marca do novembra ni enega prostega dne: treningi, organizacije, vožnje in tekme. Pozimi trenirajo v zaprtih prostorih. Pionirji v telovadnici šole na Duplici, člani, mladinci in kadeti pa v te- lovadnici zdravstvenega doma v Kamniku. Tedaj je aktiven mali nogomet. V športu je še posebno pomembno, da si aktiven. Če nisi, zastaneš in te drugi brez milosti prebite. V našem, dupliškem nogometu so kadrovske težave. Napisanih je več imen, delo pa sloni na dveh ali treh. Tudi tu je tako, kot povsod, da se ljudje naveličajo delati zastonj. Nogometaši pričakujejo v svojem vodstvu človeka iz Stola, ki bo vpliven in bo njegova beseda nekaj veljala, tako, kot imajo to urejeno razni drugi klubi. Razumljivo je, da vsega denarja, ki bi ga naši, zares aktivni nogometaši potrebovali, matična delovna organizacija ne more dati. Delno jim pomaga Krajevna skupnost Duplica, nekaj tudi privatniki. Več bi jim moral pomagati SIS za telesno kulturo iz Kamnika, pa ima še sam tolikšne težave, da si komaj priskrbi osebne dohodke za svoje predstavnike. V primerjavi z drugimi SIS-i bi bila ta sredstva, tudi če bi bila zadovoljiva, skoraj neznatna. Tako pa je, kot je. Denarja ni niti za vožnje. Tekme pa niso na Duplici. Treba je iti v Maribor, v Piran in v Trbovlje ali Zagorje. Za vsako moštvo so potrebni 4 avtomobili, tako znese naenkrat 20 avtomobilov. Letos so za take vožnje prosili zagnane šoferje, ki so peljali tudi zastonj. Kljub temu pa je ostalo 430 starih milijonov dolga, ki gaje treba poravnati. Letos niso naši nogometaši zamudili nobene tekme. Rezultati so odlični. Člani so drugi v slovenski ligi, mladinci drugi v območni ligi. Zelo dobro se drže tudi vsi ostali: kadeti, starejši in mlajši pionirji. Nogometaši se še enkrat zahvalijo Stolu za podporo. Bolj bi morala podpreti občina. Na splošno pa vsi športniki klubi životarijo. Kjer je še prava zagnanost, gre, drugje pa je precej slabše. Treba je prositi na vseh koncih in krajih. Splošno slabo stanje v naši družbi se pozna tudi na tem področju. Naši športniki bi imeli radi svoje skupno vozilo, minibus, ki ima 20-25 sedežev. Za svoje namene bi ga koristila tudi delovna organizacija Stol, to je za prevoz delavcev, za razne montaže na terenu in podobno. Seveda pa bi to vozilo potem hoteli uporabljati tudi drugi. Koliko pa nekdo pazi na tuj avto, se ve. Bojanu Kukanjo smo vprašali, koliko sredstev bi za nogometno delovanje rabili v prihodnjem letu. Rekel je, da nekako 7 milijard. Nogometni klub Ljubljana, kije bil v delovanju enakovreden našemu klubu, je že letos porabil trikrat toliko. C. S. Jeseni smo se pripravljali na zimo. Krompir je bil vsak dan dražji, jabolka je bilo zaradi slabe letine zelo težko dobiti. Pohiteli smo na vse mogoče konce in bili zelo prijazni z raznimi znanci in prijatelji. Lepa beseda vendar lepo mesto najde. Treba je govoriti in se nasmejati. Ob tem pa se polnijo gajbice in vreče, ob takem razpoloženju ni treba seči tako globoko v žep. Plača v tovarni je vendar samo enkrat na mesec. Z njo pa je treba kupiti še kaj drugega, ne samo ozimnico. Proste sobote so nam prišle še kako prav. Tudi doma je bito treba marsikaj narediti: v hiši, okoli hiše ali pa kje drugje. Konec tedna je tudi dan, ko se ob domači mizi zbere vsa družina. Če imate odraščujočega sina ali hčerko, pa pride še kdo zraven. Lepih obljub ne manjka. Po eni strani je to tako, kot v tovarni: lažje je govoriti in obljubiti, kot narediti. HOROSKOP (POSEBEJ PRI PR A VEJ EN ZA NAŠE DELA VCE) OVEN Družba, v kateri se nahajate, je vedno vesela, zato se v prihodnosti tudi vi malo nasmehnite in se ne držite kakor kisla kumara. Vaše oči se preveč ozirajo za osebo črnih las, kar je lahko nevarno, čeprav nima AIDS-a. Vaš organizem čuti veliko potrebo po rekreaciji in je že skrajni čas da mu prisluhnete. Denarnica bo redko polna, pa naj vas to ne moti. Vaša srečna številka je 52. BIK Pazite pri nakupu večje vrednosti (avto, hiša), kajti lahko se zgodi, da kupite mačka v Žaklju. V ljubezni se preveč razdajate, zato vam primanjkuje energije za druge stvari. Obeta se vam lepo in zanimivo potovanje, kjer boste spoznali zanimive ljudi. Z zdravjem ne bo težav, če boste živeli v mejah normale. V nasprotnem primeru pa se zadeva lahko zakomplicira. Ne igrajte se z ognjem, ker niste imuni na opekline. DVOJČKA Kljub visoki inflaciji ni vredno izgubljati živcev, saj boste za silo zvoziti. Pazite na obdobje, ko se Jupiter približa Marsu, kajti prav lahko se zaljubite, kar pa sploh ni tragično. Zaužili boste veliko sonca, kar pa se lahko zgodi pri delu ali pa na morju. Zdravje pa je vaša kritična točka. Zvezde vam priporočajo previdnost, kar pa je ugodno tudi za druge stvari. Barva, ki vam prinaša srečo, je vijoličasta. RAK Osebe, rojene v tem nebesnem znamenju, ste znane po trmi. Zato v prihajajočem letu poskušajte popustiti, če se zadeva zategne. Vaš partner ima dobre živce, zato ne kaže z njim zobati češenj. Letni čas, ki je najbolj ugoden za vas, je pomlad, vendar jo uživajte z majhno žličko, da se ne bi prenajedli. Finančno se vam obeta zelo zanimivo teto, na žalost pa ne bo vse odvisno samo od vas. Stavite na številko 33. LEV Kar v minulem letu niste dosegli, bo v novem še mnogo težje, toda vredno je poskušati. Vaša delovna okolica vam zavida nekatere lastnosti, zato jim vedno vsega ne povejte. Več pozornosti posvetite lastnemu udobju, kar pa seveda ne bo zastonj. Zvezde vam bodo naklonjene v mesecu avgustu. Na dopustu pazite na izdatke, saj prav hitro lahko bankrotirate. Sreča vas išče v oranžni barvi. DEVICA Najbolje sodelujete z osebami, rojenimi v znamenju škorpijona in to na vseh področjih. Še v naprej se jih držite in uspeh ne bo izostal. Izogibajte se vode, pa naj bo to v kozarcu ali pa v banji. Denar vam ne bo delal težav, čeprav mu vrednost pada hitreje, kot kažejo vaši računi. Najlepše vam bo pozimi pri topli peči in v družbi domačih. TEHTNICA V prihajajočem letu se bo potrebno odločiti: ali napredovanje ali pa ljubezen. Saturn vam svetuje ljubezen, kajti denar ni vse na svetu. Nekdo v vaši bližini vas že dolgo opazuje, vendar čaka, da vi storite prvi korak. Pazite na poledico, saj tudi vi lahko padete. Hiša bo polna obiskov, čeprav ne bodo vsi zaželjeni. Posvetite pozornost na liha števila. ŠKORPIJON Že silvestrovanje vam bo vzdignilo krvni pritisk, in ne bi bilo slabo, če se na to malo pripravite. Investicijo, ki jo imate v načrtu, čim prej izpeljite, da vam kasneje ne bo žal. Pazite na zdravje, kajti novega se ne da kupiti, kot novo zobno ščetko. Vaša ljubezenska sreča se bo nadaljevala tudi v novem letu. Srečo vam prinaša štiri peresna deteljica. STRELEC Čeprav ste rojeni v znamenju strelca, tudi vas lahko ustreli A mor s svojo ljubezensko puščico, zato previdnost ne bo odveč. Denar vam ne bo delal težav, vendar pa vseeno malo bolj pazite nanj. Zaradi zdravja vam zvezde priporočajo obisk na Županjih njivah. Spoznali boste, da igre na srečo niso narejene za vas. Pozorni bodite na vse, kar je v zeleni barvi in se nahaja blizu vas. KOZOROG Prihajajoče leto bo za vas prava osvežitev. Popustile bodo mnoge napetosti in negotovosti, ki so se dolgo kuhate v vas. V srcu imate žerjavico, ki pa se lahko hitro razplamti v velik požar. Ne bo odveč, če malo več prijaznosti posvetite svoji delovni okolici. Trud vam bo v veliki meri povrnjen. Z denarjem boste na kratkem, kakor minulo leto. Vaša srečna barva je črna. VODNAR Zelo veselo boste praznovali celo leto. Praznovanja in »lumpanja« pa bodo načeta vaš denarni sklad. Zdravstvena situacija je b.p., vendar previdnost ni nikoli odveč. Malo več pozornosti posvetite prehrani. Pazite na osebo, ki vas ogleduje za hrbtom. Lahko postane vaš dober prijatelj ati pa zelo hud sovražnik. Sreče vam ni treba iskati, saj bo ona našla vas. RIBI Iz leta v leto prenašate napako, ki bi jo morali že zdavnaj odpraviti. Preveč ste popustljivi in to vam bo nagajalo tudi v prihajajočem letu. Z zdravjem ste imeli že nekaj težav, vendar stanje ni kritično. Naleteli boste na veliko spogledljivih oseb, vendar se jih previdno ognite. Čeprav je denar sveta vladar, pri vas ni najpomembnejša stvar. Vaša srečna šptevilka je 88, barva pa rdeča. SE EN SPREHOD PO STAREM LETU Spet prišel je obračuna čas, kaj zgodilo se je dobrega pri nas; kaj je v letu gnilega bilo, tud' ciganka pa ne ve kaj bo. Reševali gospodarske smo težave, zakaj predrago mleko je od krave; kdo hudiča bencin nam podraži, ko povsod po svetu se ceni. Evropo radi bi za rep ujeli, ne v dinarjih, v markah plačo bi imeli; pa na žalost balkanske smo narave, na vrhovih so predolgo prazne glave. Čeprav je zemlja naša zlata, naredimo iz nje le kupček blata; firme pa poslujejo z izgubo, kdo že dolgo vleče nas v pogubo Ni pri nas takega junaka, da ni na položaju, ko penzijo čaka;. malo pa le zapihal veter je prenove, strela treska tudi v vrhove. Obljubljajo nam rože zlate, a v vazi vidim le osate; inflacija bila bi naj pod sto, al' se moti, al' pa laže nam nekdo. Neumske se vile belijo v dan, predolgo krivce vlečejo na plan; plača pa jih revež, kdo bi drug, tisti, ki upognil hrbet mu je plug. Obsodili so štiri na zapor, v Ljubljani ustanovili so odbor; za državo pravno se borijo, ob njih izjavah politiki sivijo. Vojaška oblast z ukrepi je grozila, rada si finance bi zagotovila; mi pa namesto v tanke denar zabili, v tovarne nove bi ga naložili. Oj, mitingov je leto obrodilo polno, umu zdravemu vse se zdi že bolno; parole nore, čudne in pa razne, politiki pa kot vedno fraze prazne. Lačnih kruha kmalu bo veliko, je sindikat dobil veliko črno piko; tehnološki višek - to je nova moda, pravica do dela - samoupravna je zabloda. Erupcija je cen vulkanov divja, pol tone denarja je že ena svinja; mi pa tiskamo bankovce vse večje, v kuvertah pa beraško je povprečje. Tudi v Ameriki smo sramoto naredili, za rešetke konzula so nam vtaknili; ker dolarje zelene premočno je ljubil, pri nas sigurno svobode ne bi izgubil. Oj hvala bogu, da leto je minilo, s časom se na vse bo pozabilo; napake pred nami bodo skrili, pa kaj, saj kmalu bodo nove zagrešili! REM n ODA VRETENČARJEM INOVACIJA LETA tJao moj krii,joa moje kosti, pa tud u'ledvicah močno me boli. Dobiv bom bolniško m teden a) dva, tako lahko bom pri ženi doma. Zraven bom fusov,živu k't lord, pa tud od bolniške bom dobiu sovd. 5'm iamrou in iamrou, Črn use živce pož'ru tuko Jda pr štrdsth že s'm jo u pokoj ucvru. Zdaj pa živim k ptiček na vej, . , . jušam k't šterje, pa zdrou sem daj kej. Tudi med nami taki so ptički, v ki za vsako malenkost jih bolijo mošnjički. PREDLOG ZA INOVACIJO MESECA „ODPRAVA MALOMARNOSTI" Pred izvedbo k inovacije /e voda iz cevi, ki pušča, uničila 1nf iverice na teden. „PREDLOG 0 SANACIJI Novinar: . , _ „V cem je smisu te vase sanacue p Direktor* J „ Prenehali smo izdelovati stole, ker so. vhodni materiali tako dragi, da nismo ustvarjali nobene akumulacije. Tako sigo vse delovne „ prostore spremenili v pokrita tenis igrišča, norrpirce v sodnike, delavce pa v pobiralce žogic. Ekonomski učinek je neverjeten : 4. Nič nevlagarrip samo kasiramo. Z. Odpade ogrevanje delovnih prostorov, satje narava dela takšna,da je energije preveč." Upam,da nas bodo posnemali tudi v kamniškem koncu. NAJDRAZJI STOL LETA avtor Cfb{Č risal: Urrjc Kdor bo v naslednjem letu še kupil STOLov stol, bo moral predložiti dokument o izvoru sredstev, saj bo njegova cena pomenila pravo premoženje. Ne bomo pa trdili, da nismo bili med letom tudi dobre volje. Npr.: takoj po plači. V samopostrežnih trgovinah so bile zelo dolge vrste. Opazovali smo svoje sodelavce, ko so si izmišljali, kaj morajo za tisti in drugi dan še kupiti. Po plači je to precej drugače kot nekaj dni pred njo: »Deset dek te salame, deset dek one salame, vse narezano, pa oni kruh, ki je ravno svež, pa surovo maslo, pa sir v lističih, pa »kišto pera«, za tiste doma, ki pera ne marajo, pa dober liter vina, pa sladko smetano za na kavo, pa kislo smetano za na kruh . . .« POŽARNA VARNOST Nekaj dni nas loči od novega leta in povsod se obdelujejo rezultati dela. Tako tudi gasilci pregledujemo minulo delo. Lesna industrija je po tehnološki strani zelo podvržena požaru. Pri sami predelavi lesa - lesni prah . Uporabljajo se razni vnetljivi materiali: laki, razredčila, premazi itd. Operativno delo gasilcev je usposabljanje članov, obiskovanja raznih tečajev na občinski ravni, gasilska tekmovanja. Namesto letošnjega občinskega tekmovanja je bila organizirana praktična vaja v Šmarci, v tovarni Menina in tekmovanje lesnoindustrijskih enot v Mariboru. Za namen varovanja pred požari je tudi ustanovljeno naše gasilsko društvo. Organizirana je tudi poklicna gasilska enota. Dolžnost te enote je preventivno delo pžarne varnosti. Pišejo se tudi poročila - opažanja - ki jih gasilci opazijo pri samem obhodu. Ta poročila so dobronamerna, ker po tej strani delavcem zagotavljajo jutrišnji kruh. Pomanjkljivosti so porazne. V vse večjem obsegu se pojavlja, da po končanem delu razni stroji niso izklopljeni. Diname, grelna telesa - toplotna ventilacija. Požarna varnost v DO ni zadovoljiva. To dokazujejo začetni požari. Požar je bil, npr.: na trovaljčnem brusilnem stroju. Pogasil ga je dežurni gasilec skupaj s sodelavci. Uporabljenih je bilo osem gasilnih aparatov. Vzrok je bila pokvarjena zavora. Začetni požarje bil na drobilcu lesa. Bila je okvara na ležaju, uporabljen en gasilni aparat. Požar je bil v odsesovalni napravi Moldov. Vzrok: pri skobeljnem stroju Ledinek je ob obdelavi sedala za stol prišlo do trenja nožev. Tleči ogorki so prišli po ventilaciji v odsesovalno napravo in prišlo je do požara. Čeprav ima ta tistem avtomatsko gašenje in ročno ter svetlobno in zvočno signalizacijo, kontrola ni bila opravljena in prišlo je do večjega požara. Pogasili so ga domači gasilci. Na pomoč so prišli gasilci iz Kamnika in terena Duplica. Gasilo je dvajset gasilcev. Avtocisterna in motorna brizgalna sta bila v rezervi. Vzroki so človeška malomarnost in tehnične napake. V mesecu požarne varnosti smo imeli vaje na objektih v DO, ki predstavljajo večjo ogroženost - lakirnica PE-7. Sodelovala so sedanja društva. Problem je bil odvzem vode iz kanala, kjer je veliko mivke. Kanal je potrebno očistiti nesnage. Nobena, še tako dobro organizirana intervencija, ne bo pomagala, če ni zadostne količine vode. Upamo, da bo leto 1989 pred požari bolj mirno. Delo nam daje vsakdanji kruh. Tega se moramo zavedati prav vsi, vsak na svojem delovnem mestu. Letošnje leto ni bilo srečno na področju požarne varnosti. Srečno 1989 in mirno pred našim sovražnikom - ognjem! Marjan Burja Gasilska vaja je naglica, kjer ne sme biti nič narobe. Končno vprašanje je: kdo je napravi! vse prav in je bi! tudi časovno spredaj. Pred nekaj desetletji naši poklicni gasilci in izvedenci na tem področju niso pričakovali, da se bo gasilstvo tudi tehnično tako razvilo. Gasilstvo je prioritetna dejavnost, ki ji družba namenja sicer težko oddvojena sredstva, katera pa se velikokrat desetkrat in stokrat obrestujejo. TEBI - ZA SREČO Drag si mi; še vedno te na nek način ljubim, še vedno mi nekaj pomeniš. Vem, z jutrišnjem dnem, se sanje spremenijo v nič. Ne smem več sanjati, kajti jutrišnji dan bo postal resnica. Zato ti pišem pesem danes, preteklosti ni več, samo prihodnost. Ostaja nama samo lep spomin. Jaz pa ti na zadnji dan pred prihodnostjo, želim srečo, srečo, globoko iz dna mojega srca. Irena STOLOVI ŠAHISTI ZOPET PRVAKI Po letu dni smo se zopet zbrali na IV. moštvenem šahovskem turnirju OZD iz dejavnosti gozdarstva, lesnopredelovalne industrije in papirništva. Tokratni gostitelj je bila šahovska sekcija »SNEŽNIK« iz Kočevske Reke. Igrali smo po Bergerjevem sistemu (vsak z vsakim) na deskah, igralni čas je bil 10 minut na tekmovalca. Že po dveh visokih zmagah smo prišli v vodstvo, ki smo ga obdržali do konca in premočno zmagali. Osvojili smo 18 meč točk in od 40 partij izgubili samo osem dvobojev. Posebej se je izkazal Karnar Marjan, ki je vseh deset dvobojev odločil v svojo korist in kot najboljši na prvi deski prejel zlato medaljo. Prav tako sta bila z medaljami nagrajena ing. Poglajen in Lanišek Cveto. Prejeli smo pokal v trajno last, že drugič osvojili veliki prehodni pokal in prejeli še lepe praktične in knjižne nagrade. Gostitelj seje izkazal z brezhibno organizacijo in veselim družabnim srečanjem. Končni rezultati: 1. mesto »STOL« Kamnik, 18 meč točk, 32 šah točk 2. mesto »PAPIRNICA« Količevo, 15 meč točk, 26 1/2 šah točk 3. mesto GG Postojna, 13 meč točk, 22 šah točk 4. mesto GG Kočevje 5. mesto »SNEŽNIK« Koč. Reka, itd. Prihodnje leto se zopet srečamo in takrat bo naš gostitelj GG Postojna. Stane Krivorotov lW-V ■ ■ ■ Kot pred vsakim novim letom, smo tudi letos polni pričakovanj. Čisto na koncu decembra bo mesecu zmanjkalo minuit in nazadnje še sekund. Prišlo bo leto 1989, obarvano s svetlim in toplimi barvami, v kotu na smrečici bodo gorele svečke sreče, žena bo izredno dobre volje, mož bo drugačen, na lepem idealen, prisluhnil bo vsakemu pogovoru. Otroci bodo vse obljubili: sorodniki, znanci in sosedje si bodo ustnice zakrivili v prijazen nasmeh. V nas bo novo upanje na lepše leto, ko nam ne bo manjkalo denarja, dobre volje, pravega vedrega razpoloženje. Kako bi vendar živeli, če ne bi bilo vedno novega upanja. Stari, dobri Stol, že starejši kot človekovo življenje, bo staI tudi v letu 1989. Po novoletnih praznikih bodo v njem zpet čakala delovna mesta. Treba bo zopet delati in se iz dneva v dan truditi, da bodo delovni načrti napravljeni, dobavni roki točni, kvaliteta izdelkov dobra. Vse to ni tako težko doseči, če bomo v sebi rešili, da lahko več naredimo, kot smo do sedaj. Do leta 1989 pa je še nekaj časa. Novoletni prazniki se ne štejejo v delovno leto. To je čas, ko bi si lahko nabrati novih moči. Izdaja v 2200 izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Uredniški odbor: Ciril SIVEC (glavni urednik), Mitja REDJA, Nande LAH in Sonja ZORN. Izdajateljski svet: Boris PLEVEL (predsednik), Ivan REPOVŽ, Diana RUTAR, Andrej PERČIČ, Fani PODGORŠEK, Franci ŠTEBE, Danica KOČAR, Sonja ZORN in Ciril SIVEC. Lektor: Darija SIVEC. List izhaja štirikrat letno in ga prejemajo Stolovi delavci, delavci na od-služenju vojaškega roka in upokojenci brezplačno. Tisk: Srednja šola tiska in papirja Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.