njen i razdelitv i, s truk turi in obdelan i snovi lahko zam islim o in p rim erjam o s stanjem v naši geografiji. Ni rečeno , da se ne bi mogli iz k itajskih izkušenj tudi česa naučiti. Č e skozi k ita jsko geografijo pogledam o na slovensko, se nam nudi drugačna slika, kot pa sm o jo vajeni. Z born ik nudi tudi precej podroben pregled nad novejšim i ki­ tajsk im i geografskim i ob javam i, saj skupaj navaja 235 bibliografskih eno t. T udi to , da je delo v celoti v angleščini, je velika prednost. A ndrej K ranjc Yuan Daoxian, Problems o f environmental protection o f karst area (P rob lem atika varstva kraš- kega o k o lja ). S tr. 14, 10 fo tog rafij, 12 skic, 11 refe renc , G uilin , 1983 A vtor je sodelavec Inštitu ta za k raško geologijo v m estu G uilin , iz avton. pokr. G uangxi (K ita jska), in je ta članek, ki je izšel v separatn i obliki, pripravil za srečanje »D egradacija in rehabilitacija občutljivih okolij: kraški svet in ob rob ja puščav«, ki je bilo v D etro itu (M ichigan, Z D A ). Prispevkov s podobnim i naslovi je veliko , tudi pri nas, vendar pa ta izstopa predvsem iz dveh razlogov: ni le načelen in ne » teoretizira« (v slabem pom enu bese­ de), am pak sloni na konkre tn ih prim erih . Ti so s k ita jskega krasa , ki je že sam po se­ bi precej drugačen od našega, predvsem pa so v n jem drugačni poselitev , izraba tal in naravni viri. V uvodu av tor na jp re j na k ra tko predstavi kitajski kras - 2 m ilij. km 2, razdeljen na tri glavne tipe: goli, pokriti in »pokopani« kras. N a golem krasu , ki ga je največ , je na jhu jša težava voda, predvsem oskrba z n jo , a tudi poplave. Z a to je glavna naloga varovan je voda pred onesnaževan jem , ki je tudi na K itajskem že dobro »napredova­ lo«. A v to r navaja tovarno , ki je spelja la odpadno vodo skozi p repokano kam nino v kraško podzem lje , da ne bi onesnaževala bližnje reke , s tem pa je onesnažila velik del kraškega vodonosnika. K raški izvir nekaj k ilom etrov niže, ki je bil za je t za vodno o sk rbo , je postal n eupo raben , obenem pa je od K raškega izvira dalje onesnažena tu ­ di reka , ki so jo hoteli obvarovati. T udi v pokritem krasu je voda zelo pom em bna, čeprav je zaradi debelih plasti nevezanih sedim entov n jena zveza s površjem drugačna, kot v golem krasu. Ko gladi­ na podzem eljske vode m očno pade , sedim enti (predvsem gline in razni tipi te rrae ros- sae) razpokajo in se po jav lja jo grezi. L eta 1963 je bila v pokrajin i G uangxi zelo huda suša: pospešeno so črpali zaloge podzem eljske kraške vode, in da bi povečali do tok , so razpoke v kam nini širili s pom očjo eksplozij. T o so sicer dosegli, a nad za je tjem se je izredno povečalo število grezov. Intenzivno površinsko grezan je sedim entov se nad vodonosnikom še vedno nada lju je , tako da so m orali eno vas že izseliti. P odobne te ­ žave povzročajo razpoke v površinski glinasti plasti. So do nekaj 100 m dolge, do 10 m globoke in do nekaj decim etrov široke. P o jav lja jo se ob suši in so posledica padca gladine ta lne vode ozirom a izsuševanja. Težava je predvsem v tem , da zaradi debeli­ ne glinaste plasti stavbe ne tem eljijo v m atični kam nini, am pak v glini. Pogosto so tu ­ di stavbe sam e iz gline in lahko si m islim o, kaj pom eni razpoka, ki se pojavi pod gli­ nasto zgradbo. Izkoriščanje rudnih bogastev je v zvezi z varstvom oko lja poglavje zase. N a ki­ tajskem krasu je precej rudnih ležišč, nahajališča so celo v kraških jam ah (lim onit, bauxit, p irit, fosforit, kasiterit, prem og). V G uangxiju so številne jam e s kapniki iz fosforita. K ako varu je K itajska občutljivo kraško oko lje? V elik prispevek so dale sistem a­ tične h idrogeološke raziskave glavnih kraških ozem elj, k je r so s pom očjo različnih m etod (speleologija, sleden je voda, geofizika) ugotovili p reko 1000 podzem eljskih tokov s skupno količino p reko 7000 m 3 vode na sekundo. D a bi bolje razum eli eko lo ­ gijo k raškega oko lja , so v G uangxiju osnovali kraški gozdni rezervat, k je r interdisci­ p linarno intenzivno raziskuje jo . V arovan je in izkoriščanje krasa te r kraških voda je u re jeno tudi z zakoni in predpisi, številna najpom em bnejša in najbolj privlačna kraš- ka ozem lja , npr. G uilin z okolico, so razglašena za posebna varovalna obm očja in za naravne parke. Skice ozirom a grafične priloge so zanim ive in p regledne te r nudijo dobre prim e­ re za ilustracijo k ita jskega krasa in njegovega onesnaževanja. Ž al pa so fo tografije ta ­ ke, da nudijo kvečjem u osnovno dokum entacijsko vrednost. T udi uporab ljena litera­ tu ra s citati vred je p re težno le v kitajščini, to re j za nas, žal, nerazum ljiva. Prav za ra ­ di jezikovne p regrade , ki nas loči od K itajcev, so prispevki v angleščini, še zlasti p re ­ gledni ko t je pričujoči, to liko več vredni za m edsebojno obveščanje o raziskovalnih dosežkih te r o družbenih in naravnih značilnostih neposredno izpod pesesa dom ačega s trokovnjaka. A ndrej K ranjc Yuan D eoxian , N ew Observations on Tower Karst (N ova d ognan ja o sto lpastem k rasu ), str. 14. fo togr. 12, skic 5, 18 refe renc , G uilin 1985 Prispevek je v obliki separa ta izdal Inštitu t za geologijo krasa iz G uilina in je bil nam enjen predstavitvi na Prvem m ednarodnem geom orfološkem srečanju sep tem bra 1985 v M anchestru . K er je to eden redkih sintetskih prispevkov kitajskih av torjev in k er je stolpasti kras razvit najlepše prav na K itajskem , saj ga je tam najbrž največ na svetu (le v avton. provinci G uangxi zavzem a okoli 90.000 km 2), podajam nekaj več izsledkov, kot pa je običaj pri pregledih objavljenih del. S tolpasti kras delijo strokovn jak i, pri tem so se posebej izkazali k itajski, na po d ­ lagi razpored itve, m edsebojne povezave in oblike apnenčastih stolpov ozirom a vrhov (vrh = kitaj, feng), na: fengcong (zraščeni vrhovi), fenglin (gozd vrhov), feng (posa­ m ezni vrh) in qiu (hum , grič). A v to r na k ratko poda ja pregled teorij o nastanku posa­ m eznega tipa ozirom a njihove m edsebojne genetske povezave. G lavno vprašan je , s katerim se ukvarja jo geom orfologi, je p rehod oblike fengcong (vrhovi s skupno bazo, m ed njim i zaprte depresije tipa »cockpit«) v fenglin (posam ezni, m ed seboj ločeni sto lp i, ki se dvigajo iz ravnice). A reali teh dveh tipov sto lpastega krasa se često p re ­ p le ta jo in po avtorjevem m nenju razlik ni m ogoče razložiti niti z različno nadm orsko višino, niti z neo tek ton iko . N a podlagi raziskovanja na južnem K itajskem av tor ugotavlja, da so razlike na­ stale predvsem iz dveh vzrokov: fenglin je rezu lta t prev ladovanja površinskih fluvial- nih preoblikovaln ih procesov, fengcong pa zgolj kraškega (podzem eljskega) od toka in sta to rej to sam osto jn i, različni kraški geom orfološki obliki in ne različni razvojni stopnji ene sam e oblike. R azpored itev in razvojna stopnja posam eznih teh tipov pa sta v veliki m eri odvisni od predkredn ih površinskih oblik (paleokrašk ih) in od tega, kdaj so bile s posam eznih karbonatn ih ozem elj odnešene »rdeče kredne plasti« (ne- karbona tne sed im entne kam nine) in se je s tem začelo zakrasevanje. Po oblikah so vrhovi razdeljeni na dve skupini: na valjaste (stolpi, stogi) in na stožčaste. V saka skupina se deli na posam ezne tipe, ločene po obliki. Pri po im eno­ vanju posam eznih oblik je dobro opazen kitajski način opazovanja in opisovanja (in na jb rž tudi zato podrobnejša razdelitev ni bila sp re je ta v zahodno lite ra tu ro ): vrh ed ­ instvene lepote (duxiufeng), polžasti vrh , vrh stari m ož... Ti tipi so često eponim i. O blika posam eznega vrha je odvisna predvsem od geološke zgradbe in litologije, kar je p o trjen o s terenskim p reučevanjem , m edtem ko vpliv klime ni opazen, ozirom a je vprašljiv.