GLASILO SZDL LJUBLJANA M GLASILO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE VII. LETNIK JUNIJ 1966 6. ŠT. CENA 0.30 N. DIN (30 S. DIN) Gimnazija v Mostah pred koncem šolskega leta Kakor vse šole, je tudi gimnazija v Mostah v znamenju intenzivnega dela, kajti bliža se konec šolskega leta. Posebno razgibano je življenje v maturitetnih razredih. To pa je razumljivo, saj so maturanti pred izpiti in odločitvijo, kam sc bodo usmerili. Ko smo poiskali ravnatelja Antona Medveda, je kljub obilici dela našel čas in nam odgovoril na nekaj vprašanj. (Nadaljevanje na 3. strani) Pomoč Indiji Ko je potres porušil Skopje, so mnogi narodi začeli zbirati denar in material in takoj poslali pomoč. Letos pa kliče Indija. Manjka ji hrane. Skoraj ves svet zbira denar in hrano in jim pošilja cele ladje. Tudi učenci naše šole Dolsko zbiramo denar zanje. Tovarišica vsak dan zbira, mi ji Pa radi nosimo. Veseli smo, da jim lahko pomagamo. Eden od nas je prinesel celo dva tisoč dinarjev. Radi nosimo zato, ker vemo, da v Indiji umirajo od lakote. Z učenci I. II. in IV. razreda tekmujemo, kdo bo več zbral. Mi smo zbrali največ. Imamo sedem tisoč dinarjev. Radi bomo zbirali in se trudili, da jim bomo pomagali. Lahko si mislimo, kako je hudo umreti od lakote. Nam se že preveč zdi, če smo le enkrat malo lačni. Minka Vodnik 3. r. osn. š. Dolsko VSEBINA: • OSEBNE IZKAZNICE str. 2 • PRED POMEMBNO ODLOČITVIJO str. 3 • V ROJSTNEM KRAJU JURIJA VEGE str. 5 • TOVARNA VULON VABI DELAVCE str. 9 • KAM NA ODDIH str. 10 S PIONIRJI IN MLADINCI PIŠEJO str. 11 Tradicionalni pohod partizanskih kurirjev Kot vsako leto, so se slovenski kurirji biviih TV postaj *udi letos udeležili tradicional-ne0o pohoda po partizanskih *k>teh in »Po poteh partizanske Ljubljane*. Se prav po-,ebno pa je dal ta pohod pe-?* 25. obletnici vstaje sloven-tje0a naroda in enaindvajse-A, obletnici osvoboditve Lju-tJ?ne- Tudi to pot so se tega rohoda udeležili bivši kurirji . občine Mostc-Polje. Bilo jih y r 14, vsi pa so bili oblečeni Partizanske uniforme s pri-s tlmi odlikovanji. To pot so povabili tudi partizan-mater Menardovo, mater ^kda v času NOB delovala v ki '"“njega komandirja TV-2, 0, le v ■i„°lici Janč, Maksa-Karla, ki je tih* Sv°jo ekipo kurirjev v le zVp I!)42 do 1945 vzdrževal «0 ° z Ljubljano. Poleg tega ^vabili tildi mater še ži- večega bivšega kurirja Burgarja Maksa. To pot so kurirske patrole krenile na Gorenjsko, kjer so ob spomenikih padlih borcev polagali vence. Cilj njihovega pohoda je bil letos okolica Tržiča. Nad vse veličasten sprejem so kurirski patroli pripravili tržiški prebivalci in pionirji tamkajšnjih šol. Se bolj veličastno pa je bilo prvo srečanje v svobodi z bivšimi borci in kurirji iz avstrijske Koroške, ki so v času NOB prenašali pošto pod vodstvom Komande TV postaj Slovenije. S temi Korošci je obiskal ta pohod tudi tov. Karel-Gašper Prušnik iz Koroške. Kurirji so pionirjem šole Lom pod Storžičem poklonili pionirski prapor in odred pre-(Nadaljcvanjc na 9. strani) Mladost in zanos opazimo pri dekletih s VI. gimnazije. Z udeležbo na paradi so proslavile Dan mladosti Fotoreportaža na 6. in 7. strani Poznate Obrtni servis Moste? OB MAJHNEM ŠTEVILU UUDI PRECEJ DEJAVNOSTI — TEŽAVE S SREDSTVI ZA RAZVOJ — V OBRATU DRUŽBENE PREHRANE OKUSNA IN POCENI HRANA. V ulici Vide Pregarčeve, no hiši številka 8 je skromna napisna tabla »Obrtni servis Moste«. Tja smo se ondan namenili, da bi zvedeli kaj več o tem servisu, ki je morda zares premalo znan med našimi občani. Pogovor o delu tega servisa, o problemih in težavah pa o željah in načrtih je stekel z direktorjem tov. Brankom Dujmovičem. Navrgel je precej zanimivih podrobnosti, ki bodo najbrž zanimale tudi naše bralce. Namesto ukinjenih servisov pri bivših stanovanjskih skupnostih Zelena jama, Moste in Kodeljevo je bil 1. aprila lani ustanovljen ta servis, ki posreduje razne usluge občanom naše občine Najprej je treba pojasniti, katere so glavne dejavnosti tega servisa, zakaj na ta način bo ljudem jasno, glede katerih želja se lahko obračajo nanj. DEJAVNOSTI JE DESET To majhno podjetje, ki ima zaposlenih 40 ljudi, ima v svojem sestavu, oziroma opravlja vodovodno-inštalacijska dela, kle-parsko-krovska, ključavničarska, steklarska dela (z izdelavo ogledal in graviranjem stekla), manjša zidarska dela, kot so adaptacije in gradnje manjših objektov, mizarska, čevljarskka in šiviljska dela ter pralnico in obrat družbene prehane. Poprej so opravljali tudi pleskarska dela, a ta dejavnost ni bila rentabilna. število zaposlenih delavcev ni vedno enako, zmanjša se pozimi, poveča pa poleti. Zato servis pozimi običajno ne more doseči Pogled i naša podjetja OCENA POSLOVANJA PODJETIJ V OBDOBJU JANUAR nega okoliša v skladu z generalnim urbanističnim načrtom razvoja mesta Ljubljana. Poleg pridobivanja zemljišč za stanovanjsko in komunalno operativo je cilj te razširitve preprečiti špekulacije in pre- kupčevanje z zemljo pri zasebnikih. To zemljišče naj bi sc nacionaliziralo, zasebniki bi ga pa lahko uporabljali vse dotlej, dokler se ne bi pričel izvajati zazidalni načrt. — FEBRUAR 1966 NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE Delavski svet živilskega kombinata Žito je nedavno zelo prijetno presenetil upokojence vseh svojih delovnih enot. Povabil jih je, da so 7. maja prišli na obisk v upravo kombinata, kjer so jim zastopniki organov samoupravljanja in sindikalne organizacije pripravili prisrčen sprejem in zakusko. Ob tej priložnosti so si ogledali vse obratne prostore pekarne, centralnega skladišča in tovarne Pckatcte na šmartinski cesti IZOLIT si utira pot v svet Izolit je mlado montažno podjetje, ustanovljeno šele leta 1959 kot obrtna delavnica v Vevčah. Takratni program poslovanja je obsegal izoliranje toplotnih naprav in splošna kleparska dela. Z odločbo ObLO Ljubljana Moste-Polje z dne 15. novembra 1962 se je podjetje spremenilo iz obrtnega montažnega podjetja Izolit v IZOLIT — MONTAŽNO PODJETJE ZA IZOLACIJE. Sedaj je sedež podjetja v Mostah, Proletarska 4. Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je na seji dne 27. maja t. 1. razpravljala o nekaterih ugotovitvah glede poslovanja podjetij v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Po podatkih, ki jih je na seji skupščine posredoval predstavnik sveta za industrijo, kaže, da je trenutno zelo pereče neskladje glede osebnih dohodkov v posameznih podjetjih. Tako npr. občutno izstopa Teol, kjer imajo najvišje povprečne osebne dohodke v I. tromesečju letošnjega leta. Visoko stopnjo porasta izkazuje tudi Kolinska, ki pa dosega hkrati tudi visok porast realizacije in izpopolnjevanja letnega načrta. V nekaterih podjetjih pa so povprečja znatno nižja (Žima, Mineral, delno tudi črevarna), v KZ Polje pa so najnižja zaradi notranjih gospodarskih problemov. Svet za industrijo pri občinski skupščini je sklenil na svojo sejo povabiti predstavnike podjetij, ki imajo nizka povprečja osebnih dohodkov, da bi obravnavali nastale težave ter skupaj našli čim ugodnejše rešitve. Predstavnik Žime je v razpravi seznanil odbornike z nekaterimi problemi njihovega podjetja. Povedal je, da zdaj nimajo sredstev za preusmeritev proizvodnje, čeprav težijo za tem. še vedno izdelujejo več artiklov na primitiven, obrtniški način. Imajo zastarele in izrabljene stroje in še precej delajo ročno. Delno so zvišali osebne dohodke, ker so 10 % zmanjšali število zaposlenih, medtem ko je storilnost ostala na isti ravni. Osebne izkaznice V SEPTEMBRU V zvezi z obvestilom, ki smo ga objavili, giede izdajanja novih osebnih izkaznic v okviru naše občine, v eni prejšnjih številk, naj pojasnimo, da bodo posebne ekipe UNZ Ljubljanja začele z izdajanjem v septembru. Do zakasnitve je prišlo zaradi tega, ker še niso bile pripravljene in preizkušene aparature, potrebne pri tej akciji. UZN Ljubljana jih bo prejela v juniju. Tako bi lahko začeli z izdajanjem osebnih izkaznic že junija. Glede na to, da začno ljudje že v tem in naslednjih mesecih odhajati na letni odmor, pa ne bi bilo smotrno začenjati s to akcijo, ki jo bodo začeli torej v septembru. Občane opozarjamo, naj si dotlej nabavijo potrebne fotografije v velikosti 3 X 3,5 cm (in ne 3 X 4 cm, kot je bilo objavljeno), kot predvideva najnovejši predpis o osebnih izkaznicah. Nekateri tereni so organizirali skupno množično foto-i grafiranje, med drugimi tudi organizacija SZDL Nove Jarše. Akcija na tem terenu je zelo uspela, saj sc je fotografiralo skoraj 500 občanov, ki so z zadovoljstvom pozdravili zamisel svojega krajevnega odbora SZDL. SZDL Nove Jarše bo poizkušala fotografiranje ponovno organizirati za vse tiste, ki sc še niso fotografirali. Občani bodo pravočasno obveščeni o dnevih fotografiranja z lepaki. Pereč problem, ki je bil nakazan v razpravi na seji skupščine, je tudi zmanjšanje števila zaposlenih v gospodarstvu. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je to nižje za 6 % oziroma za 851 ljudi. S tem pa se bo tudi zmanjšal priliv sredstev v občinski proračun. Pri tem je treba misliti tudi na to, kam z mladino, ki bo letos končala osnovne ali srednje šole. Odborniki so grajali podjetja, ki si pri izvozu postavljajo nerealne načrte brez predhodne temeljite proučitve zunanjega trga in možnosti izvoza. Ker nerealno in neodgovorno prevzemajo obveznosti, postavljajo s tem načrt na glavo. V zvezi z analizo gibanja gospodarstva v občini je skupščina sprejela sklep priporočiti organom samoupravljanja v delovnih organizacijah, da čim-prej tudi oni o tem razpravljajo in sprejmejo akcijske programe. V informaciji o problemih glede izvedbe reelekcije direktorjev v delovnih organizacijah je rečeno, da so nekatera podjetja jemala reelekcijo precej neresno. Organi samoupravljanja in družbenopolitične organizacije v podjetjih sc niso dovolj poglobile v njene cilje in namene. Širok razpon pogojev je zaprl pot nekaterim mlajšim kadrom, ki pa so se izogibali kandidiranju tudi zato, ker bi jih direktorski posli in obveznosti ovirali pri izpopolnjevanju v njihovi stroki. Poleg tega pa je bil rok za izvedbo reelekcije — omejen je bil praktično na pičla dva meseca — prekratek, tako da se je hkrati pojavila v časopisju množica razpisov in zato je je cela zadeva dobila prizvok kampanjskega dela. Odborniki so menili, da je nujno potrebno sam zakon o reelekciji delno spremeniti, tako da bi razpisi enakomerno potekali v teku celega leta. Glede na navedene slabosti prve reelekcije se bo treba pred drugo čez dve leti bolj poglobiti v to novo pridobitev naše kadrovske politike in izvesti solidne priprave zanjo. Skupščina je razpravljala še o razširitvi ožjega gradbe- Kocentracija novih zmogljivosti in priliv delovne sile sta zahtevala nove organizacije in nove oblike poslovanja. Zaradi velikega povpraševanja po izolaciji so na osnovi analiz in potreb tržišča pripravili perspektivni načrt povečanja montažnih uslug. Prvotno so izvajali samo toplotne izolacije. sedaj pa tudi že hladilne, hidroizolacijske, antikorozijske in zvočne izolacije. Dvig industrijske zmogljivosti, gradbeništva in prometa je zahteval usposobitev strokovnjakov in izpolnitev vseh vrst izolacijski hizvedb. Montažne delovne enote opravljajo sedaj vse zahtevnejše naloge ter dosegajo vedno večje uspehe na področju vgrajevanja vseh vrst izolacijskih materialov, odpornih proti vlagi, vodi, toploti, mrazu, zvoku in koroziji. V pretežni meri izvaja podjetje toplotne izolacije v industriji — ok. 70 % celotne realizacije. Po načinu dela je podjetje montažnega značaja. Zato je razumljivo, da je vrednost osnovnih sredstev majhna. Vzporedno z rastjo podjetja si prizadevajo vložiti čimveč denarja za nakup izolatorskega orodja za vse vrste izolacij, strojev, transportnih sredstev, opreme in inventarja za montaže in družbeni standard. Podjetje je črpalo doslej vsa sredstva iz lastnih skladov. Glede na porast realizacije je nujno obnavljati zastarelo orodje, ter bo treba vanj vložiti še mnogo denarja. Osnovna sredstva rabijo povprečno le v eni izmeni in ne predstavljajo niti 5 % vrednosti realizacije. Pri razdelitvi čistega dohodka je gospodarska organizacija upoštevala potrebe po na-daljni razširitvi poslovanja, po vlaganju v družbeni standard ter potrebe občine. Delitev Čistega dohodka na osebne dohodke in sklade je v razmerju 75 : 25. Razmerje je zelo ugodno za sklade, zato je podjetje dosedaj kupilo že 4 družinska stanovanja in dalo tudi posojila za gradnjo individualnih stanovanj. Velike težave so nastopale pri izterjatvah plačil od naročnikov. Zato je prišlo podjetje večkrat v finančne težave in ni moglo plačevati svojih obveznosti do dobaviteljev. V mnogih primerih so naročniki del namenoma zavlačevali izplačevanje faktur, samo da bi pridobili na času glede poravnanja dolžnega zneska. Upoštevati moramo dejstvo, da potrebuje podjetje veliko zalogo izolacijskih materialov, ker so nekateri materiali zelo kritični, kot npr. pluta, alu- minijska in pocinkana pločevina. Če se omenjeni materiali kje dobijo, je podjetje primorano nabaviti večje količine, kot bi bilo trenutno potrebno. V letu 1965 so uspeli te težave delno premostiti tako, da so po dokaj težavni poti sklenili direktno pogodbo s proizvajalci teh kritičnih materialov. Fluktuacija delovne sile se je bistveno spremenila, ako primerjamo podatke iz prejšnjih let z letom 1966. Razloge za to je iskati predvsem v — izboljšanju delovnih pogojev zaposlenih (stanovanja, osebni dohodki, terenski dodatek); — ukrepih v zvezi z delovno odgovornostjo in — boljši organizaciji montažnih enot. Naglo naraščanje proizodnje izolacijskih materialov odpira velike možnosti za uvajanje teh v gradbeništvu in industriji. V želji, da bi se povsod ih čimprej uveljavili sodobni načini izdelave izolacij z domačimi materiali, tesno sodelujejo s proizvajalci, predvsem pri izbiri materiala. Glede reševanja načinov izvedbe izolacij se poslužujejo strokovnih mnenj zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij ^ Ljubljani in projektantskih organizacij. Pripomniti pa velja, da j® na notranjem tržišču občutna konkurenca med izolatorski-mi podjetji, kar je delno razumljivo zaradi večjega zmanjšanja investicijskih del. Pri pogodbah pa so imeli težave tudi zaradi višjih ceh novih izolacijskih materialov, ti so občutno dražji od standardnih. Na tržišču se pojavljajo tudi podjetja, ki so istOj časno proizvajalci izolacijski materialov in kot taki lahk nastopajo z nižjo ceno. P°*_ tega se v tem podjetju vec krat srečajo z nelojalno ko kurcnco, kljub temu, da ih1®L vsa izolaterska podjetja svoj združenje s pravilnikom, v ** terem so točno precizirani Pjn goji za dajanje garancij drugih ugodnosti pri izvajam Kljub temu si je pridobilo izreden ugled zl"'.a še zaradi resnosti poslova (Nadaljevanje na 10. str*1 Pred pomembno odločitvijo 1 v; | »•m ‘fe gl} J Ifjpfž :J| .. 4p : Prav malo časa nas šc loči od dneva, ko sc bodo šolska vrata zaprla in pričele se bodo letne počitnice. Cas do počitnic pa bo treba čimbolj izkoristiti za to, da bo čimmanj slabih ocen. Posebno veliko skrbi in dela imajo osmošolci, kajti poleg učenja je treba misliti na to: kam sedaj? Priznati moramo, da ta odločitev ni preprosta, ker sc je treba opredeliti za poklic, ki ga bodo opravljali vse življenje. V zvezi s tem smo obiskali osnovno šolo v Polju, kjer smo imeli zanimav pogovor s petimi učenci osmih razredov. Poglejmo, kaj so povedali? Pogled v 8. razred osnovne šole med poukom branje romanov s pustolovsko vsebino. Pri srcu sta mi Karl May in Jules Verne. Tudi planinarjenje me navdušuje. Gimnazija v KAR NA KMETIJI BOM OSTAL Franček Slapničar, učenec 8. c razreda, je doma iz vasi Reka gozd. Ko smo ga vprašali, zakaj bo ostal doma na kmetiji, nam je povedal: Šola mi ne gre najbolje. Izdelal bom z zadostnim uspehom. Doma imamo 56 ha zemlje in gozda. V družini nas je šestero otrok, pri hiši sta še dve stari ženski, ki sta obnemogli ter ju vzdržujemo, tako da nas je skupaj s starši deset. »Kdaj se pa učiš?« smo ga povprašali. Ponavadi zvečer ali pa zgodaj zjutraj. Sicer sem pa vedno razpet med delom na polju in učenjem, kar gotovo vpliva na moj učni uspeh. Zjutraj učenje, potem šola, zatem delo na polju do poznega večera, potem zopet učenje in tako iz dneva v dan, iz leta v leto. Z zanimanjem in spoštovanjem smo opazovali tega drobnega in slabotnega petnajstletnega fantka in se čudili, kako zmore vse to. »Verjemite mi, da se bom sedaj, ko bom končal šolo, ko- maj malo oddahnil,« je še tiho pripomnil, preden smo se poslovili. Franci Slapničar POKLICNEMU USMERJANJU POSVEČAMO VSO POZORNOST Za razgovor smo naprosili še ravnatelja šole Miroslava Kokolja, ki je rade volje ustregel naši želji: (Nadaljevanje na 4. strani) Mostah pred zaključkom šolskega leta ODLOČILA SEM SE ZA GIMNAZIJO Jelka Zajc je učenka 8. d razreda. Dekle okroglega, rdečeličnega obraza nam je z zelo veliko vnemo pripovedovala, zakaj se je odločila za gimnazijo: Menim, da se v gimnaziji pridobi širša izobrazba za na-daljni študij na univerzi. Najbolje mi gredo tuji jeziki, mislim pa tudi na medicino. Za zdaj še vedno niham med tema dvema možnostima. Upam, da bom osnovno šolo izdelala s prav dobrim uspehom. Še nam je zaupala, da na šoli pridno zbirajo denar za izlet v Celovec in da zelo rada bere knjige domačih in tujih klasikov. Ob slovesu smo ji zaželeli mnogo uspehov pri hadaljnem učenju. Jelka Zajc Selim postati strojni KLJUČAVNIČAR Milan je dober plavalec in plava pri Slaviji. Mimo tega je strasten filatelist in ima že lepo zbirko znamk. Milan Premrl VESELJE IMAM DO VZGOJE OTROK Mihclca Vohinc iz 8. a razreda je živahno dekle, polno mladostne sanjavosti in načrtov : Do sedaj sem bila v vseh razredih odličnakinja in upam, da bom tudi 8. razred tako izdelala. Ze od nekdaj si želim, da bi vzgajala otroke. Zato bi šla rada na pedagoško gimnazijo. Konjiček mi je zbiranje razglednic in branje knjig. Ob počitnicah bom šla s starši na morje, in sicer na Rab. Mihelca sodeluje pri pevskem zboru na šoli, ki šteje 120 članov in bo v kratkem nastopal v Bohinju in Zagrebu. Milan Premrl je učenec 8. a ^reda. Doma je iz Vevč: h str*c str°.ini*< 'n j6 on delno vplival na mojo “»ločitve. Poleg tega imam t,v°da veselje do tega poklica, orn tudi, da strojnikov pri-Jhjkuje. Sploh pa me zani-fizika in mehanika. Naj-grem za 3 leta v vajen-tri° Sol° na Vič, potem pa za in rtlescce v papirnico Vevče, sicer za kurjača v kotlarno. etrorUrn *3om ddM izpit za ORODJOR BOM Janez Kompare, nizek plavolas mladenič, učenec 8. b razreda, pripoveduje o. svojih načrtih takole: Odločil sem se za poklic orodjarja. Sel bom v Saturnus ali pa v Litostroj. Ce se bom izučil za orodjarja, bom delal izpit za mojstra-orodjar-ja. Starši so mi rekli: »Fant, za kar se boš odločil, to boš postal!« Rad smučam in plavam. Posebno veselje mi (Nadaljevanje s 1. strani) Tovariš ravnatelj, ali nam lahko poveste nekaj o tem, kam se bodo usmerili maturanti moščanske gimnazije? Rednih maturantov je letos 103 — 70 deklet in 33 fantov. Velika večina — okoli 85 % — se je odločila za študij, drugi za zaposlitev. Za izbiro poklica in študija smo imeli na šoli med šolskim letom več razgovorov in strokovnih predavanj, ki smo jih pripravili v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje delavcev, z zavodom za poklicno usmerjanje in s predstavniki posameznih fakultet. Dijaki so predavatelje predvsem vpraševali glede oblik in načinov študija oziroma kasnejših možnosti zaposlitve. Izbira študija na posameznih fakultetah je prilagojena dejanskim možnostim maturantov, vprašanje pa je, če bo lahko povsod dosledno uresničena glede na to, da fakultete uvajajo pismene sprejemne izpite. Iz podatkov, s katerimi razpolagam, je razvidno, dq se je relativna večina dijakov odločila za študij medicine, veterine, ekonomije in prava, manj pa za filozofijo in za druge višje šole. Kaj pa učni uspeh? Vse kaže, da bo uspeh v maturitetnih razredih okoli 85 %, kar je zelo dobro. Predvidevamo, da bo v jeseni moralo opravljati maturo le okoli 20 dijakov. Dijakom delajo seveda največ preglavic matematika in tuji jeziki. Nekaj dijakov bo — kot običajno — oproščenih ustnega dela mature, ker bodo imeli odličen uspeh v razredu in seveda, če bodo dobro opravili pismeni del mature. Slišali smo, da imate lepo opremljene kabinete in laboratorije, medtem ko so nekatere učilnice neustrezne! V letošnjem šolskem letu je šola povsem zadovoljila zahtevam verifikacije. Pogoji za delo so dokaj ugodni, posebno kar se tiče laboratorijev in kabinetov. Tudi učiteljski zbor je na ustrezni strokovni ravni. Priznati moram, da je študij v gimnaziji težak in zahteven, posebno sedaj, ko postopoma prehajamo na kabinetni pouk. Študij od dijakov zahteva vse večjo koncentracijo, predvsem pa intenzivno delo doma. Zato moramo nenehno misliti na to, kako izboljšati dijakom materialne pogoje za študij. Kot vidite, je oprema v nekaterih učilnicah dotrajana in zastarela. Tu so še takoimeno-vani odri iz časov Avstro-ogr-ske monarhije. Zamenjali bo treba pode, vrata, predvsem pa klopi, kajti dijaki sedijo v nekaterih razredih sključeno v majhnih klopeh, kar zelo škoduje njihovemu pravilnemu telesnemu razvoju in drži. Predvidevamo, da bomo med letošnjimi počitnicami preuredili vsaj štiri učilnice. Toda ne glede na težave, ki jih imamo s prostori, mislim, da je napredek očiten. Nekdaj smo imeli samo štiri razrede s 160 dijaki, sedaj pa imamo v šestnajstih razredih 520 dijakov. S tem pa se je razširil tudi krog občanov, ki je za razvoj šole zainteresiran. Moram poudariti, da se starši zelo zavzemajo, da bi imeli urejeno šolo. Povezava med šolo in starši je zelo dobra. Na koncu bi hotel pripomniti še tole: Kljub temu, da so dijaki zelo obremenjeni z učenjem, najdejo čas za prostovoljne dejavnosti, ki so na gimnaziji zelo pestre. Imajo celo vrsto krožkov in sekcij, izdajajo svoje glasilo Gejziri, mnogo se ukvarjajo s športom in podobno. Takšno jc delovno vzdušje v fizikalnem kabinetu gimnazije v Mostah Petletnica šole Ketteja-Murna Vsako praznovanje ima v sebi nekaj enkratnega, nepo- okoli 118.000 SD, je dovolj zgovoren dokaz za to. Moderno, lepo poslopje v mirnem okolju, sredi prijetnega zelenila in dobri materialni pogoji omogočajo delov- no ozračje, ki naj sedaj, ob letaš uvedenem kabinetnem pouku, dobivajo v njem učenci še več in vedno več vzgojnega in izobraževalnega zanosa. navljivega, čeprav je istočasno tudi ponovni spomin na nekaj, kar je že minilo, na nekaj nepovratnega. Toda prav v tem nasprotju so tiste vrednote, katere človek izbira kot enkratne, pa vendar znova in znova ponovljive. Tako tudi v našem primeru. Pred petimi leti so sc preselili pionirji in mladinci s področja Kodeljevega in delno Most (predvsem z Zaloške ceste) iz poslopja VI. gimnazije na Zaloški cesti 49, kot učenci bivše osemrazredne osnovne šole Maksa Perca v novo šolsko poslopje osnovne šole Ketteja in Murna, Koširjeva 2. 917 učencev v tridesetih oddelkih, 66 slušateljev večerne šole v treh oddelkih in 41 učiteljev je v dveh izmenah začelo z novim poletom iz dneva v dan obiskovati nove učilnice, se seznanjalo z vedno novimi spoznanji, iskalo odgovore na vedno nova vprašanja. Od takrat se je zvrstilo še četvero generacij: — v šolskem letu 1962/63 je hodilo v to šolo 961 učencev v 31 oddelkih in 68 slušateljev večerne šole v dveh oddelkih, poučevalo pa je 44 učiteljev. En oddelek je imel pouk v tretji izmeni; — v šolskem letu 1963/64 je postala šola Ketteja in Murna centralna šola: k njej je bila priključena štirirazredna šola v Hrušici. Število učencev se je povečalo na 1170 (1010 + 160), število oddelkov na 38 (34 + 4), število učiteljev na 48 (44 + 4); — v šolskem letu 1964/65 je bilo ustanovljenih še šest oddelkov za celodnevno bivanje in je tako naraslo število učencev na 1199 (centralna šola 942, podružnična šola 151, oddelki za celodnevno bivanje 106) število oddelkov na 42 (30 + 6 + 6), poučevalo pa je 52 učiteljev; — v letošnjem, jubilejnem letu poseča centralno šolo 920 učencev, v podružnično šolo hodi 127 učencev, v oddelke celodnevnega bivanja pa 95 učencev. Skupaj torej 1132 učencev v 39 oddelkih (30 + 4 + 5), poučuje pa 49 učiteljev. Pet let je kratka doba, vendar lahko že ugotovimo, da so mnogi učenci šole Ketteja in Murna ali uspešni na delovnih mestih ali pa so zapustili klopi drugostopenjskih šol in že hodijo na razne visoke šole. Šola se je povezala z okoljem in si skuša izoblikovati svojo fiziognomijo v skladu s splošnim družbenim in posebej z učnim vzgojnim razvojem. Tudi samoupravni mehanizem tako učencev kot članov delovnega kolektiva začenjajo dobivati tisto odgovorno vlogo, ki jim v razvoju naše družbe gre. Ogromna sredstva so bila vložena in jih še vlaga naša družba v gradnjo poslopja, za notranjo opremo, za športno delo na zavodu. Samo podatek, da je stal učenec ob ustanovitvi šole nekaj čez 52.000 dinarjev, lani pa že Pred pomembno odločitvijo (Nadaljevanje s 3. strani) Kako je rešeno vprašanje poklicnega usmerjanja na vaši šoli? Na šoli deluje odbor, ki ga tvorijo razredniki. Predsednik Mihelca Vohinc tega odbora sem sam. Naloga odbora je, da med šolskim letom pazljivo zasleduje želje posameznih učencev — osmošolcev ter jim pomaga z nasveti pri njihovem usmerjanju. Posebej imamo sestanke s starši in učenci. Z zavodom za zaposlovanje delavcev imamo že za vse osmošolce predvidena mesta. Morda ne bo odveč, če vam posredujem pregled izbire poklicev: Od skupnega števila 142 učencev 8. razreda so se odlo- čili takole: gimnazija 20 pedag. gimnazija 12 srednjetehniška šola 13 ekonom, sred. šola 9 medicinska srednja šola 4 administrativna šola 5 dentistična šola 4 vzgojiteljska šola 2 šola za otroške negovalke 1 sanitarna šola 1 šola za oblikovanje 1 farmacevtska šola 3 preparatoma šola 1 papir, industrijska šola 1 Poleg tega bo odšlo v razne obrti 53 učencev, šest jih bo pa ostalo na kmetiji. Zanimivo je, da se je v obrti največ odločilo za avtomehanike, najmanj pa za -mizarstvo in inštalaterstvo, kar je značilno za današnji čas. Tudi podjetja nas obveščajo in nam posredujejo prosta uč- Jancz 'Kompare na mesta. Tako npr. nam je Industrijsko montažno podjetje poslalo že izdelane osnutke pogodbe in vabljive pogoje za učenje. Na šoli nujno potrebujmo psihologa in upam, da bo to vprašanje v letošnjem letu ugodno rešeno. To ,jc na novo zgrajeni prehod iz telovadnice v šolo Kettcja-Murna Kdo več ve, kdo bolje zna Tekmovanje učencev šole Keteja- Murna Vsako leto 26. aprila ima šola Ketteja in Murna svoj praznik. Letos so ga praznovali petič in zato posebno svečano. 2e pred osmo uro so se pionirji od 1. do 5. razreda zbrali pred šolo, od koder so odšli na igrišče Slovana. Tam so tekmovali v poligonu, štafeti in drugih igrah. Istočasno so imeli pionirji in mladinci od 5. do 8. razreda tekmovanje POKA2I, KAJ ZNAŠ. Skupine posameznih razredov so tekmovale med seboj v poznavanju zgodovine NOB, zemljepisa, kemije, športa in slovenskega jezika. Med tekmovanjem so igrali solisti in šolski orkester. Tekmovanje so poživili z deklamacijami. Od 10. ure dalje so tekmovali pionirji in mladinci v prebranih delih. S tem tekmovanjem so se vključili v jugoslovansko pionirske igre. Tekmovalo je 33 ekip. Skupino so tvorili iz vsakega razreda trije učenci, ki so dosegli najboljši uspeh na prejšnjih razrednih tekmovanjih. Tekmovali so iz poznavanja naslednjih del: Dragotin Kette - Krt modrijan (1, razredi), Lastovice - 7. št. Cicibana (2. razredi), Fran Levstik — Martin Krpan (3. razredi), France Bevk - Knjigo o Titu (4. razredi), France Bevk -Mali upo nik (S. razredi), Prežihov Vo-ranc - Solzice (6. razredi), Karel De-stovnik-Kajuh — Pesmi in življenjepis (7. razredi) in Jože Moškrič - Pesmi In življenjepis (8. razredi). Jkifetna papaicUte za nafstatefSe Tereaska organizacija RK Nove Jarše je skupaj s pomladkom RK osnov, šole »Jože Moškrič«, priredila v soboto 28. maja prijetno družabno popoldne za najstarejše občane svojega terena. Po uvodnem pozdravu predsednika RK tov, Nachbergerja so člani pomladka RK izvedli prisrčen kulturni program, ki je požel pri navzočih veliko odobravanje, nato pa je sledila pogostitev. V prijetnem kramljanju in ob petju so ti stari ljudje preživeli to soboto popoldne do večera. Mnoge pa so zasrbele tudi pete in so se, kljub častitljivi starosti, kar radi zavrteli ob zvokih harmonike. Najstarejšemu med njimi, tov. Savšku, so pionirji podarili skromno darilce in velik šopek cvetja, prav tako pa so obdarili s cvetjem tudi vse ostale. Tekmovalno ekipa je potegnila ovojnico s tremi vprašanji. Vprašanja so si učenci lahko razdelili ali pa je na vsa vprašanja odgovarjal eden od njih. Odgovarjali so na vprašanja o vsebini prebranih del, o življenju in delu pesnikov in pisateljev. Vsa dela je prebralo 1132 učencev Ker so v vseh razredih že prej imeli razredna tekmovanja, so bile skupine za končno tekmovanje zelo dobro pripravljene. V ocenjevalni komisiji so bili štirje učitelji in pionir. Ocenjevali so z dviganjem tablic z ocenami od ene do pet. Najboljše uspehe so dosegli razredi 3. a, 3. b, 5. č, 6. c, 7. a, b, č in 8. a, b, c, č. To tekmovanje Je bilo na šoli Ketteja in Murna prvič in je pričakovati, da se bodo učenci s tem načinom lahko v prihodnje vključili v občinsko tekmovanje za Moškričevo značko, o čemer že razpravljajo na ObOZPM in ZKPO Ljubljana Moste-Polje. Medtem ko so tekmovale skupine pionirjev v poznavanju prebranih književnih del, so pionirji in mladinci od 5. do 8. razredov tekmovali no igrišču Slovana v rokometu, atletiki, košarki in teku. V popoldanskih urah je gledališka skupina šolskega kulturnega društva dvakrat uprizorila igrico Kristine Brenkove Mačeha in pastorka, vsi štirje pevski zbori pa so Imeli samostojen pevski nastop naslednjega dne. Ljudmila Jeras GREMO V KINO — GREMO V KINO — GREMO V KINO Kino spored za mesec junij 1966 TRIGLAV: Od 1,— 3. franc, barvni film ZMAGOSLAVJE MIHAILA STROGOVA 4. — 6. ameriški barvni film DRUGI ČLOVEK 7,— 8. domači film GRENKI DEL REKE 9, —11. ameriški V V film LJUBEZEN Z NEZNANCEM 12. —14. ameriški barvni western STRELI OPOLDNE 15.— 16. madžarski film LAŽNI DIPLOMAT 17.— 19. italijanski film NORMANI 20, —21. domači film ČLOVEK NI PTICA 22. — 23. nemški film SKRIVNOSTNA GROFICA 24. — 27. jug. nemški barvni CS film SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA 28. — 30. angleški CS film LOLITA. VEVČE: Od L— 2. angleški film HAJKA 3.— 5. nemški barvni film NE POŠILJAJ ŽENE V ITALIJO 8,— 9. francoski film ŽIVETI SVOJE ŽIVLJENJE 10.— 12. francoski barvni film PRIVATNO ŽIVLJENJE 15, —16. francoski film RENDES — VOUS 17, —19. francoski barvni film SKRIVNOSTI PARIZA 22.-23. sovjetski barvni film BELA KARAVANA 24. — 26. ameriški barvni film PAST ZA STARŠE 29. — 30. italijanski VV film ZAKONSKA POSTELJA ZALOG: Od 4,— 5. francoski barvni film KAPETAN FRAKAS 11— 12. španski barvni film CARMEN IZ GRANADE 18. —19. avstrijski barvni film PRI ČRNEM KONJIČKU 25. -26. italijanski barvni film MAŠČEVANJE VIKIN- GOV. ZADOBROVA: 1. francoski film HORACIJ 62 4,— 5. ameriški barvni film GOSPODAR HAVAJEV 8. francoski film KDO STE MR. SORGE 11. — 12. ameriški barvni film POSLEDNJI SOMRAK 15. španski film ŽELJA 18, —19. ameriški film MOJA DRAGA KLEMENTINA 22. domači film DVOJNI OBROČ 29. angleški film MOŽ, KI GA NI BILO V rojstnem kraju Jurija Vege KONČNO VENDARLE VODOVOD — CESTA, DOLGA TRI LETA — NAJMANJŠA KRAJEVNA SKUPNOST — V ROJSTNI IIlSl ZNAMENITEGA MATEMATIKA IN ŠE KAJ Na sestanku uredniškega odbora smo sklenili, da tokrat obiščemo najmanjšo krajevno skupnost v naši občini — Klopce. Med potjo, ko smo drveli po gladki asfaltni cesti proti Litiji, smo še zadnjič pretehtali svoj načrt. V Dolskem smo zvedeli, da je pot od tam do Klopc slaba in da bomo morali pešačiti. Kljub temu smo poskusili, toda že na prvem klancu smo obtičali v blatu. Potem pa seveda pot pod noge in naprej v hrib, kamor smo po polurni hoji prisopihali utrujeni in prepoteni. TIFUSU JE ODKLENKALO Za vaščane Klopc in Vrha (skupaj 19 hiš) je trenutno najvažnejša naloga, ki so si jo zastavili, dograditev vodovoda, s katerega gradnjo so pričeli v drugi polovici leta 1904. Ze pitje itn.) znositi na glavi od studenca, oddaljenega od hiš nekaj sto metrov, in to zelo strmo v hrib. Pozimi ze zgodi, da ti spodrsne na poledeneli stezi in nesreča je tu. In tako je šlo skozi stoletja vse do danes. Poleg tega pa še tre- Občani Klopc in Vrha pri gradnji vodovoda med potjo smo srečali občinskega odbornika Franca Te-kalca. ki je obenem tudi tajnik krajevne skupnosti. Odpeljal nas je do mesta, kjer kopljejo veliko jamo za vodovod. Tu smo naleteli na skupino šestih vaščanov. Stali so v jami, do pasu goli in že močno porjavele kože. Naj jih predstavimo: Franc Jemc, Maks Jemc, Franc Peterka, Ivan Prašnikar. Enako spretno sta sukala lopate Martin Pirš in Matilda Orehek. Od njih smo zvedeli marsikaj zanimivega o gradnji vodovoda. Poglejmo, kaj nam je povedal Maks Jemc: — Voda je za nas življen-skega pomena. Koliko časa in truda vzame vaščanom, posebno gospodinjam, če je ni v hiši. Ali si lahko predstavljate kmečko gospodinjo, ki mora vso vodo (za pranje, kuhanje, bušni tifus. Samo od leta 1964 je obolelo za tifusom 11 ljudi. Kaj pa v preteklosti, ko še ni bilo ustreznih zdravil... Zato ni bilo težko pridobiti vaščane za to plemenito akcijo. Sprva so nekateri dvomili, toda ko so videli, da pomaga tudi občinska skupščina, so bili vsi navdušeni. Dnevno delamo po 10 ur. Seveda gre to na škodo domačega dela. Toda zavedamo se važnosti vodovoda in zato nam ni težko. Upam, da bo voda letos stekla — je končal tovariš Jemc. Predsednik krajevne skupnosti Franc Jemc, ki smo ga tudi našli pri delu, nam je o vodovodu povedal tole: — Od občine bomo dobili 3,260.000 S dinarjev. Od tega je za letos odobrenih 50.000 S dinarjev. Vse drugo gre iz sa- To je rojstna hiša Jurija Vege v Zagorici Takšen je pogled na panoramo Klopc sredi sadovnjakov in po'j J moprispevka. Vsaka hiša daje od 70.000 do 300.000 S dinar, jev, kar je odvisno od gmotnega položaja in števila članov v družini. Lahko pa vsak svoj delež odsluži tudi z delom, s prevozi ali pa v materialu. Se najbolj je zaželeno, da vsaka hiša odsluži svoj delež z delom ali prevozi, kar večina tudi dela. Slučajno smo opazili, da tovariš Jemc nima desnice, marveč samo nekako protezo. Toda kljub temu pridno in vztrajno vihti lopato. Preden smo se poslovili, so nas povabili, naj pridemo na otvoritev vodovoda. UPAM, DA BO V TREII LETIII ZGRAJENA Z odbornikom Tekalcem smo se potem napotili v vas Vrh, kjer ima njegov brat doma- Obč. odbornik Franc Teltavcc čijo. Postregli so nas s sprist-no domačo šunko in jabolčnikom. Med živahnim kramljanjem je pogovor nanesel tudi na gradnjo ceste Kamnica — Križevska vas. Tovariš Teka-lec nas je podrobno seznanil s to gradnjo in med drugim povedal: — Pri gradnji ceste bodo sodelovali vaščani naslednjih štirih vasi: Klopce, Zagorica, Vrh in Križevska vas. V teh vaseh je 47 hiš s 162 volivci. Cesta bo dolga 4,5 km in bo makadamska. Z deli smo že pričeli (meritve, posek lesa), zgrajena pa bo predvidoma v treh letih — seveda če bo občina prispevala in ne bo nepredvidenih težav z denarjem. Po proračunu znašajo stroški gradnje 37,292.000 S dinarjev. 50 % bodo prispevali občimi v obliki samoprispevka kot pri vodovodu. Kot vidite, smo sedaj, ko ni dobre ceste, v veli- ki meri odrezani od sveta — sedanja kolovozna pot je med najslabšimi v občini. O tem smo se prepričali tudi sami. Do sedaj ni bilo denarja, da bi zgradili novo. ker so bile vasi po vojni zvečine požgane in je bilo treba najprej obnoviti poslopja v njih. Poleg tega so gradili vodovod v Križevski vasi, kar je bilo nujno zaradi šole. BIL JE VELIK ČLOVEK IN MATEMATIK Ob robu hriba vodi ozka pot v vas Zagorica. Ustavili smo se pri čedni domačiji. Na spominski plošči beremo: »Rojstna hiša Jurija barona Vege, rojen 23. marca 1754. leta, umrl 26. septembra 1802. leta.« V hiši vladata vzoren red in čistoča, značilna za ta kraj. Na steni visi portret velikega matematika. Komaj 48 let star je tragično umrl v Nussdorfu pri Dunaju. Listamo debelo spominsko knjigo, v katero se je vpisalo nešteto obiskovalcev. Med prvi- mi je podpisan Josip Premrlj, znan slovenski matematik, ki je med drugim zapisal: «Bil je velik človek in matematik!« Ko obračamo strani, ugledamo značilno pokončno pisavo. Škoda, da ne znamo prebrati, kaj piše. Pisal je neznan študent iz daljne azijske države, ki je študiral v Zagrebu. Takoj nam šine skozi glavo misel: kako majhen je svet! Preden zapustimo sobo, še en pogled na steno, odkoder mirno gleda Jurij Vega. Čutimo se nekako ponosne, da je ta človek, ki je pred več kot stopetdesetimi leti zbujal spoštovanje in zavist tedanjega kulturnega sveta — naše gore list. Bilo jc že pozno zvečer, ko * smo sc z žepno svetilko v rokah spuščali po strmem pobočju v dolino. Nikakor se nismo mogli ločiti od prijaznih in gostoljubnih domačinov. Pospremili so nas dobršen del poti in nas ob slovesu prosili, naj jih zopet kmalu obiščemo. Ko bo vodovod nared, sigurno — smo jim obljubili. Predsednik krajevne skupnosti Klopce pri prostovoljnem delu Lepo je v naši domovini Gojenci Prehodnega mladinskega doma v Jaršah so v počastitev 1. maja in Dneva mladosti ter ob obletnici odprtja novega doma pripravili lep kulturni program, ob tej priložnosti pa so odprli tudi razstavo tehničnih izdelkov, ki jih sami delajo. Gojenci in gojenke PMD izdelujejo razne kipe iz lesa ali bakra, prtičke in vezenine, gajbice za podjetje Slovenija sadje in mrežice za podjetje Totra < V Mostah srn® svečano sprejel* Titovo štafeto. V®" litična sekretark® ObK ZK tov. Karla Novakova izroča štafetno pali®0 predsedniku ZMS na VI. gimnazijk Vladimirju Vajdi Veliko zanimanje v paradi so vzbujali taborniki odreda Črni mrav v pestrih uniformah in razpetimi šotori Cicibani VVU »Angelce Ocepkove« so ob Dnevu mladosti imeli zanimiv program Veličasten je bil pogled na nad ti zbranih pionirjev, mladincev in ml dink, ki so zaključili svojo paraj na športnem parku na kodcljcvci Zbralo se je tudi veliko število gl dalcev, le dež je oviral nastope i tej lepo organizirani prireditvi Na čelu povorke so korakali nosilci športnih zastav Kurirčkova pošta je šla tudi skozi našo občino. Tov. Luki Leskošku jo je izročil pionir osnovne šole Vide Pregare, Boris Radosavljevič Mirnim E1A IH U PRAVU Al Tudi mladina iz delovnih organizacij je sodelovala v paradi. Na sliki mladina Žita in Saturnusa Parada mladine in športni nastopi so bili v naši občini edinstvena prireditev ob Dnevu mladosti v Ljubljani. Naša fotoreportaža, delo Marjana Zaplatila, vam kaže praznično razpoloženje _____________:___—J Učenci 1. razredov so nastopili v tekmah v poligonu Svoje sposobnosti so pokazali tudi igralci rokometa Več je bilo mladih tekmovalcev kot pa gledalcev na tribunah V skoku v daljino je nastopilo 360 pionirjev in pionirk Pripadniki JLA so nastopili v paradi in nogometu VESTI S TERENA. - VESTI S TERENA - VESTI S Ob 25-letnici ustanovitve OF je bila 28. aprila iz redna konferenca občinske SZDL, ki so se je udeležili številni člani krajevnih odborov in so mnogi prejeli tudi priznanja za dolgoletno delo v organizaciji Ali je vprašanje baze Na gmajni rešeno? Mar je tudi to črna gradnja Pred nedavnim je občinska zveza Društva prijateljev mladine sklicala posvetovanje o izkoriščenosti in vsebinski ustreznosti delovanja baze Na gmajni. S posvetovanja posredujemo bralcem Naše skupnosti nekaj ugotovitev: V zadnjem času je bilo moč opaziti vrsto kritičnih razprav o obstoju in izkoriščenosti baze Na gmajni. Le-to je občinska zveza Društva prijateljev mladine uporabljala za dnevna letovanja predšolskih in šolskih otrok med letnimi in zimskimi počitnicimi. Vprašanje obstoja in izkoriščenosti baze pa je bilo tudi predmet razprav na zborih volivcev v Stepanji vasi in bližnji okolici. Zato je pohvale vredna zamisel občinske zveze DPM, da je sklicala posvetovanje ki so se ga udeležili predstavniki vzgojno-varstvenih in izobraževalnih zavodov, zainteresiranih družbenopolitičnih organizacij in predstavniki občinske skupščine z osnovnim namenom, da se odločijo o nadaljnji dejavnosti baze oziroma spremembi baze v turistično-gostinske namene. Znano je, da je bila baza Na gmajni odprta za enodnevna letovanja otrok v letu 1962 na pobudo sveta za socialno varstvo pri občinski skupščini, Društva prijateljev mladine, učno-vzgojnih ustanov in družbenopolitičnih organizacij. Lepa zamisel za letovanje otrok pa se je v štiriletnem delovanju nekoliko izjalovila. To tudi potrjujejo zdajšnje dileme okrog baze, saj baza v svojem obstoju ni dosegla zaželenih uspehov. Iz razprave na posvetovanju je moč sklepati, da kaže iskati vzroke za neuspeh predvsem v premajhnem razume- vanju staršev do letovanja lastnih otrok, v premajhnem sodelovanju s strani vzgojno-varstvenih in šolskih zavodov in ne nazadnje tudi v pomanjkanju učno-vzgojnih sodelavcev. Neuspeh- lahko pripišemo tudi premajhni informiranosti staršev z delom baze in pomanjkanju bazena za kopanje. Nadalje je bilo izrečeno mnenje, da morda z letovanjem silimo starše k temu. To mnenje pa je večina prisotnih zavrnila, kajti izhajala je iz tega, da je bila baza zgrajena zato, da sprosti preobremenjene starše in nudi mladini pod obronki Golovca prijetno in ceneno rekreacijo. Menimo, da je razprava zelo realno ocenila dosedanje prizadevanja, istočasno pa odkrila vrsto perečih vprašanj. Eno izmed teh je tudi premajhna ekonomičnost dnevnih letovanj; zato velja omeniti, da bi v bodoče morali upoštevati cel prostor na Golovcu, ki nedvomno omogoča prijetne izlete. Na koncu razprave so prisotni sprejeli vrsto sklepov, izmed katerih velja nekatere tudi zapisati: — bazo Na gmajni naj se preusmeri v turistično-gostin-ske namene, vendar med letnimi in zimskimi počitnicami še vedno služi za dnevna letovanja otrok; — poskrbeti je treba za dobro informiranost staršev, za boljšo vsebinsko organizacijo letovanj in tesnejšo sodelovanje z vzgojno-iz-obraževalnimi zavodi; — k sodelovanju je pritegniti tudi starše, da se sami neposredno seznanijo z rekreacijo in letovanjem otrok; — za dobro vsebinsko usmerjenost letovanj je treba usposobiti čimveč učno-vzgojnega kadra. Opomba uredništva: Ob loključku redakcije imo zvedeli, do je upravljanje baze Na Gmajni prevzelo goitimko podjetje Moste, kar nas navdaja z upanjem, do bo baza odslej dalje zaživela. Danes sc povsod mnogo govori in piše o takoimenova-nih gradnjah »na črna«. Verjetno bi sc tudi na območju naše občine našlo več takih primerov. Toda v tem sestavku ne želimo govoriti o nc-načrtno.iti gradenj pri zasebnikih, marveč nameravamo opozoriti na svojevrsten primer nenačrtnosti v gradnji. Cc pravočasno in vsestransko ne pretehtamo vseh posledic, ki izvirajo iz nenačrtnosti, sc zgodi, da sc nevšečnosti in težave pojavijo šele potem, lto je — v našem primeru blok že zgrajen in stanovalci vseljeni vanj. Gre za veliki in mali železniški blok ob Poljski poti v neposredni bližini toplarne. Stanovalci v obeli blokih nimajo pralnice in sušilnice. Ko bo toplarna pričela obratovati, bo verjetno padalo v njeni bližnji okolici dosti saj in ne bo mogoče sušiti perila zunaj. Težave bodo s sajami tudi ob slabem vremenu, posebno še pozimi. Razne naprave in stroji v toplarni bodo povzročili precej hrupa. To pa ne bo prijetno za železniške delavce, ki stanujejo v teh blokih in ponoči delajo, podnevi pa spijo. Malce čudno je, da na to verjetno ni nihče pomislil prej, preden so pričeli graditi toplarno. Če bi tu stalo nekaj starih hiš, bi bil problem mnogo lažji. Toda stala sta dva nova stanovanjska bloka s 125 stanovanji. Sedaj so težave tu in treba se bo z njimi spoprijeti in jih seveda skušati čim-prej ugodno rešiti za obe strani. Poleg teh pa imajo stanovalci omenjenih blokov še druge težave, kot na primer: Zgradbe še niso dokončno prevzete od izvajalca, ker le-ta še ni odpravil vseh pomanjkljivosti pri gradnji. Izvajalec je Gradbeno železniško podjetje Ljubljana. Stanovalci v zgornjih nadstropjih tožijo, da jim pri vsakem večjem nalivu — še posebno pa pozimi zamaka in se na stropih kažejo vlažni madeži. Zato morajo stanovanja na svoje stroške večkrat pleskati, toda madeži se pojavljajo vedno znova. Pritisk vode je slab in sega včasih največ do tretjega nadstropja. S strani nekaterih stanovalcev je bilo tudi precej kritike na rovaš novih odločb o stanarini. Menijo namreč, da plačujejo stanovalci v vojaški stolpnici ob Kajuhovi cesti sorazmerno manjšo stanarino kot oni. Vendar to ne drži. Tako na primer je najemnina za trisobno stanovanjc v vojaški stolpnici 16.302 dinarja, v njihovih blokih za stanovanjc s približno enako površino pa 10.550 dinarjev — in stanovanja niso prav nič manj komfortna. Za centralno ogrevanje, toplo vodo in dvigala plačujejo v vojaški stolpnici še posebej. Posebne težave imajo stanovalci v teli dveh blokih sedaj, ko je treba plačati razliko med akontacijo in na novo določeno stanarino. Ta razlika znaša za 10 mesecev približno 30.000 S dinarjev na stanovanjc. Znano je, da so osebni dohodki delavcev, zaposlenih pri železnici, sorazmerno nizki. Naj navedemo primer, ki je sicer v teh blokih edini, je pa značilen: gre za stanovalca, ki ima mesečne prejemke okoli 60.000 S dinarjev in družino z 9 otroki. Kako naj plača to razliko? Zelja stanovalcev je, naj bi toplarna izpolnila pismeno zagotovilo, ki ga je dala hišnim svetom teh dveh blokov, in naj bi uredila okolico. Mimo tega bi bilo zaželeno, da bi bila člmprej napeljana razsvetljava od avtobusne postaje do blokov. Potrebno bi bilo tudi poimenovati ulico in oštevilčiti vhode v bloke, ker je teh vhodov kar precej in se obiskovalci, predvsem Pa poštarji, težko znajdejo. O vseh teh in še drugih problemih je bilo govora na zboru stanovalcev. Imenovali so posebno komisijo, ki naj bi pripravila posvetovanje vseh zainteresiranih (predstavnik občinske skupščine, investitor, izvajalec itn.) o tem, kako rešiti te probleme. Nov leseni most čez Ljubljanico v Zalogu, širok 3.5 m z nosilnostjo 40 ton, so zgradili vojaki Člani prostovoljnih gasilskih društev Šmartno, Sncberjc, Zadobrova, Tomačevo in Sostro so imeli — v okviru letošnjih proslav 25-lctnice ustanovitve OF — v nedeljo 15. maja skupno pregledno vajo. V bližnji okolici osnovne šole »Jože Moškrič« so izvedli dvojni »napad« na ogenj. Pri tem so pokazali veliko spretnost in hitrost, saj so imeli cevi spete in pripravljene v nekaj minutah in so brizgalne začele takoj delovati. Razveseljivo je, da smo opazili v vrstah gasilcev precej mladih ljudi, ki so torej pripravljeni pomagati ob morebitnih elementarnih nesrečah Poznate Obrtni Tovarna Yulon vabi delavce servis Moste? (Nadaljevanje s 1. strani) aktivne bilance. Največ dela imajo v glavnem od maja do novembra, razen obrata družbene prehrane in pralnice, ki poslujeta vse leto. Delavci so po 'večini visokokvalificirani in kvalificirani. RAZTRESENOST DELAVNIC Obrtni servis je registriran za opravljanje raznih uslug za hišne svete in občane. Zato bi lah-sako leto udeležijo teh pohodov, saj jih vsako leto — letos že desetič organizira moščanski občan Maks Burger in navsezadnje živi v naši občini tudi bivši komisar kurirskih postaj Slovenije. Tako so bivši kurirji iz občine Moste-Polje, vključeni v svojo brigado slovenskih kurirjev, dokazali, kako žive so v njih borbene tradicije narodnoosvobodilne vojne. Ludvik Kukavica In še okorelo poslovanje nekaterih nadrejenih organov: lani se je podražila elektrika, voda in druge zadeve. Zaradi tega je moral tudi servis iz ekonomsko upravičenih razlogov podražiti cene svojih uslug v pralnici. Predlog za povišanje cen je oddal Zavodu za cene, trajalo pa je precej časa, preden je Zavod te cene odobril. V tem času so računali usluge v pralnici po starih cenah, kar je naneslo 900 tisoč din izgube. Čim pa so prešli za tem na ekonomske cene, se je število strank zmanjšalo. KAJ PA NAČRTI? >■0 teh je težko govoriti«, je ob zaključku povedal tov. Duj-movič, »zakaj podjetje je odvisno od naročil in potreb občanov, ki jih ni mogoče naprej predvideti. Težko je sestaviti program, koliko bo v prihodnje potrebnih popravil ali koliko bo abonentov v obratu družbene prehrane. Prav zato smo se nameravali priključiti občinskemu stanovanjskemu podjetju, da bi prevzel vsa vzdrževalna dela v stanovanjskih zgradbah ali da bi se pogodbeno vezali za opravljanje teh del. Ker pa stanovanjsko podjetje še nima utrjene organizacije in ne ve, kaj z njim bo v prihodnje, se o tem ne moremo dokončno pogovoriti. Če pa nikakor ne bo prišlo do uresničenja te naše zamisli, bomo morali razmisliti o drugih možnostih in se v nekaterih strokah, zlasti v kovinarski, preusmeriti v proizvodnjo.« Naj torej zaključimo ta naš sestavek, ki je pokazal, kako živi in dela sicer soliden kolektiv Obrtnega servisa Moste, a se mora boriti za svoj obstoj, čeprav je njegova dejavnost namenjena vsesplošnim koristim občanov in terenov v občini. T. B. Kajuhovo ulico urejajo Že ves mesec potekajo dela pri urejanju Kajuhove ulice, ki sodi že nekaj let med najprometnejše komunikacije severozahodnega dela naše občine. Dela opravlja podjetje Slovenija ceste in so delavci za zdaj končali z ureditvijo spodnjega sloja cestišča. Po nepotrjenih vesteh bo za zdaj Kajuhova ulica urejena in asfaltirana samo od Smartinske ceste do Kavčičeve ulice. S tem pa bo odpadlo precej nezadovoljstva pri stanovalcih tega predela, ki je najbolj gosto zazidan in naseljen. Podjetje Slovenija ceste prav tako zaključuje z deli pri urejanju okolice blokov v Novih Jaršah. Asfaltirali so dohode do vsakega bloka in nekaj vmesnih poti, uredili prostore za parkiranje ter uravnali zemljo okrog blokov, kjer naj bi bile zelenice. Sedaj pa je potrebno, da bodo prebivalci blokov pazili na red v svoji okolici in jo primemo oskrbovali. OUASILO SZDL LUUOLlAN* 4AOST&-AOUjf Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov: Uredništvo in uprava NSK, Ljubi j Ob Ljubljanici 42/11. telefon 315-980. Tekoči račun pri NB Ljubljana, občinski odbor SZDL Ljubljana Moste-Polje, Naša skup-nostnost 503-8-211. Celotna naročnina 3,60 N. dinarjev, polletna 1,80 N. dinarjev, posamezna številka 0,30 N. dinarjev. Tisk CZP Kočevski tisk, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica. Ljubljana. Poštnina plačana v gotovini. , Ljudska knjižnica v Mostah v preurejenih prostorih r rT...... Ob jubilejnem prazniku, 25-letnici ustanovitve OF slovenskega naroda, je dobila ljudska knjižnica v Mostah na novo preurejene prostore, kar je za občane tega območja nova pomembna kulturna pridobitev. Ljudska knjižnica Moste je med prvimi v Sloveniji začela s sodobnejšim načinom sposojanja knjig. Dolgo pa ni imela ustreznih prostorov, da bi lahko nudila bralcem pred leti sicer še skromno, danes pa že bogato knjižno zalogo. V dosedanjih prostorih se je v težkih pogojih odvijalo vse knjižničarsko delo in del kulturnega življenja. Zato je bila skrb za ustreznejše prostore za sposojanje in za bralnico že skoraj celo desetletje ena izmed pomembnih nalog, ki sta jih skupaj reševala svet in kolektiv knjižnice. Sodobnejšo ureditev, ob kateri je bilo treba upoštevati tudi videz knjižnice, je narekovalo iz leta v leto večje zanimanje občanov za knjige, kar dokazuje število sposojenih knjig v zadnjih letih. Prebivalci tega območja berejo mnogo več, kot je slovensko povprečje, saj pride na prebivalca Most in Kodeljevega 6 knjig na leto. Za primerjavo naj navedemo število izposojenih knjig v zadnjih treh letih: leta 1963 je knjižnica sposodila 88.000 knjig, naslednje leto 97.000 knjig in lani že kar 111.000 knjig. Samo mladina si je ob 18.500 obiskih izposodila 42.000 knjig. Zanimanje za knjigo pa se ne kaže samo v številu sposojenih knjig, ampak tudi v številu bralcev, ki redno obiskujejo knjižnico. Podatki, da si je sposojalo knjige v letu 1963 5.300 občanov, leta 1964 5.800 občanov in lani 6.400 občanov, kažejo, da je bila utemeljena zahteva po večjih in ustreznejših prostorih. Istočasno s prizadevanji za bolj funkcionalno in estetsko nekatere prispevke. Ze ko so načrtovali bralnico, so mislili tudi na tiste občane, ki bi radi poglobili svoje strokovno znanje. Njim sta namenjena sicer skromen študijski prostor in zdaj še ne preobsežna strokovna literatura, ki je zaradi čuvanja in smotrne uporabe ne morejo posojati na dom ali za daljše obdobje. Slovarji, leksikoni, enciklopedije, priročniki, uradni listi, vezani letniki slovenskih revij, ki so veren odraz miselnosti in problemov časa, v katerem so izhajali, nadalje umetniške publikacije, zgodovinski zborniki in še mnogo drugih edicij, ki so namenjene izobraževanju, bodo odslej na razpolago vsakemu, ki si bo želel razširiti obzorje. Mogoče se bo v večernih urah začasno lahko razvijalo v bralnici tudi klubsko življenje — sproščen pogovor o temi, ki zanima neki krog ljudi ipd. Prostor pred bralnico je namenjen občasnim razstavam likovnih umetnikov. Tako dobivata Moste in Kodeljevo ter njuno neposredno zaledje ob 25-letnici ustanovitve OF poleg preurejenih prostorov za sposojanje knjig še dva nova prostora, v katerih bo lahko še intenzivneje zaživelo kulturno življenje občine ter s tem uresničevalo eno izmed pridobitev naše revolucije: razširitev možnosti za izobrazbo delovnega človeka. Počitniška skupnost v naši občini deluje zelo živahno in organizira vse potrebno za letni oddih občanov Kaj je v naši občini pripravljeno za letni oddih? Želeč izvedeti, kaj je v naši občini pripravljeno v letošnji sezoni dopustov in odmora za člane delovnih kolektivov in njih svojce, smo obiskali tajnika Počitniške skupnosti Rada Angiča: »Tudi v letošnjem letu organizira Počitniška skupnost oddih v svojih domovih v Bohinju, Cri-kvenici in Portorožu, v sodelovanju s tovarno Saturnus in papirnico Vevče pa tudi v Kranjski gori, na Velikem Lošinju in v Novem gradu. Dom v Portorožu je v celoti prenovljen in ima novo notranjo in zunanjo opremo. Odprt bo od 1. junija do 20. septembra. V Crikvenici pa smo razširili zmogljivosti tamkajšnjega doma. V turističnih sobah in v adaptirani kuhinji bo možno pripravljati večje število obrokov hrane za goste. Počitniška skupnost je staro vilo zamenjala (z doplačilom) za večjo. Dom v Kranjski gori bo odprt od 15. junija do 15. septembra, v Bohinju pa od 21. junija do 20. septembra. Prijetno je posedeti in kaj prebrati ureditev prostora za sposojanje, sta svet in delovni kolektiv težila za tem, da bi bila čimprej urejena ustrezna bralnica, v kateri bi bralci imeli na razpolago ves slovenski dnevni in občasni tisk splošne in strokovne vsebine. V ta namen je knjižnica že nekaj let naročala take publikacije, ki pa jih ,žal ni mogla sproti posojati in bodo za nazaj služile le v študijske namene. Odslej pa bodo Moščani lahko vsak dan od 8. do 19. ure pregledali vse tiste časopise in revije, na katere niso naročeni, pa bi vendarle radi iz njih prebrali s posteljo 1.300, brez ležišča pa 800 dinarjev dnevno. Nečlani izven naše občine pa bodo odšteli 1.900 dinarjev, otroci do 10. leta starosti z ležiščem 1.500, brez ležišča pa 900 dinarjev dnevno. V dveh sezonskih mesecih (julij in avgust) bodo penzionske storitve za člane delovnih kolektivov in njih svojce 2.000 dinarjev, za otroke do 10 let z ležiščem 1.500, brez ležišča pa 900 dinarjev dnevno. Za nečlane izven občine pa bodo storitve 2.300, za otroke do 10. leta starosti z ležiščem 1.700, brez ležišča pa 1000 dinarjev dnevno. Cene niso pretirane, dejstvo pa je, da gospodarske organizacije in sindikalne podružnice prepočasi rešujejo problem regresiranja za svoje člane. To pa bi lahko povzročilo negotovost pri dopustnikih, saj je vsem jasno, da je delovna storilnost mnogo večja po prijetno preživetem dopustu. Kadar se družina pripravlja na dopust, je precej skrbi s podrobnimi listinami. Za počitniške domove v Bohinju, Crikvenici in Novem gradu bo poslovala recepcija Počitniške skupnosti pri ObSS Ljubljana Moste-Polje, Ob Ljubljanici 42, vsak dan od 10. do 14. ure, ob sredah in petkih pa popoldne od 14. do 18. ure v sobi št. 11. Razpored za počitniške domove na Velikem Lošinju in v Kranjski gori pa bodo pripravljenci dobili pri tov. Zakrajšku v tovarni Saturnus, Ob železnici 16. Počitniška skupnost in njen upravni odbor želita vsem dopustnikom kar najugodnješe počutje v svojih počitniških domovih. Kako dela in živi taborniški odred »Črni mrav« Pisati o delu, življenju In problemih ene izmed organizacij, ki ima poleg Interesnega dela mladine osnovni namen socialistično vzgojo in privzgaja-nje delovnih navad, je dokaj težka In zahtevna naloga. Toda kljub tej ugotovitvi bomo skušali objektivno seznaniti naše bralce z delom in problemi te organizacije, ki v zadnjem času dosega v občini, republiki in v zvezi lepe, da ne rečemo celo odlične uspehe. Podatki govorijo, da je bil taborniški odred Črni mrav ustanovljen 6. aprila leta 1953. Naziv črni mrav nosi po znanem internirancu v zloglasnem taborišču Mauthausen Miroslavu Zoru, čigar ilegalno Ime je bilo Črni mrav. Novoustanovljeni odred je bil sestavljen iz moščanske mladine, ki se je odcepilo od Zmajevega odreda. Zato je bila tudi želja mladih tabornikov, da se preselijo v Moste. Toda po dolgem in napornem iskanju primernih prostorov so morali to misel opustiti in začeti z delom v Vodmatu, kjer je bil sedež okrajne republiške zveze tabornikov. Kljub temu, da niso imeli primernih prostorov, so takoj pričeli z delom. Organizirali so vrsto taborjenj, letovanj, izletov, pohodov in tekmovanj. Tako je delo potekalo iz leta v leto po programu, ki je bil nekatera leta bolj pester, druga pa spet manj, odvisno pač od organizocijsko-kadrovsklh in drugih težav, brez katerih tudi pri tabornikih ni šlo. Pred nekaj leti pa se je takorniški odred znašel v izredno težkih delovnih pogojih. Prostor, ki ga je do tedaj rabil, je moral zapustiti In začel je pot iz enih prostorov v druge; pri tem je imel razmetano opremo po osnovnih šolah ali pa kar pri članih odreda. Seveda v takih pogojih ni bilo kokih večjih uspehov — dokler se tabornikom niso uresničile želje po primernem prostoru. Približno pred poldrugim letom so dobili veliko sobo v prostorih nekdanje KS v Rožičev! ulici. Tako je bil rešen glavni in največji problem tabornikov. Odred je ponovno zaživel in pričel z novo in bogato vsebino dela, ki je rodila vrsto lepih rezultatov. O tem govorijo številne diplome, pohvale, plakete in druga priznanja, ki visijo na steni klubskega prostora taborniškega odreda. NajveČ-Ji uspeh pa je II. mesto ženske ekipo na zveznem tekmovanju v črni gori. Na tem tekmovanju je ženska ekipa tekmovala v taborniškem mnogoboju (kar je tudi stplna oblika tekmovanja tabornikov) v naslednjih panogah: postavljanje šotorov, signalizacija, orientacijski tek, streljanje In spoznavanje družbenopolitečne ureditve Jugoslavije. Poleg tega je taborniški odred črni mrav že dve leti zapored osvojil pokal tekmovanja PO PARTIZANSKIH POTEH NA BLEDU. Na istem tekmovanju so IZOLIT si utira pot v svet V Novem gradu bo odprto od 10. junija do 10. septembra, na Velikem Lošinju pa od 13. junija do 20. septembra. Cene penzionskim storitvam se v primerjavi z lanskim letom niso bistveno spremenile; velika zahvala gre za to občinskemu sindikalnemu svetu in nekaterim delovnim kolekti-vom v naši občini. Cene penzionskim storitvam zunaj sezone v mesecu juniju in septembru so naslednje: za člane kolektivov v občini in njih svojce dnevno 1.700 dinarjev, za otroke do 10 leta starosti (Nadaljevanje z 2. strani) kar dokazujejo mnogi dopisi, ki izražajo željo za ponovnim izvajanjem izolacijskih del pri novih objektih. Tako dobivajo ponovne ponudbe od Galenike iz Beograda, Podravke iz Koprivnice, Cinkarne Celje itn. V letu 1965 sc je za podjetje zanimala — glede možnosti izvajanja izolacijskih del v Švici — firma AGI Zurich. Po dokaj težavnem postopku in slabega razumevanja s strani naših odgovornih organov so po polletnem intenzivnem urejanju formalnosti sklenili s tem podjetjem pogodbo preko Rudisa v Trbovljah. V mesecu novembru so odšli na delo v Švico. S kvaliteto njihovih del so pri firmi AGI Zurich zadovoljni, velja pa pripomniti, da je prej omenjeno zavlačevanje naših delavcev v začetku slabo vplivalo na ugled podjetja. 2e v decembru leta 1965 se je ista firma ponovno obrnila na podjetje s prošnjo, da lahko takoj pošlje še večje število izolatorjev. Trenutno se pogodba nanaša na izplačilo urnih postavk, ker je bila zahteva vezana na 3-mesečno poskusno dobo. V nadaljnem sodelovanju imajo s to firmo že dogovore za prevzem nekaterih montažnih izolacijskih del v celoti. Vsa dela v Švici in Jugoslaviji izvaja podjetje glede na kvaliteto izvedb po predpisih in normah VDI 2055 in jih je delno osvojih tudi JUS. Podjetje daje garancijo po obstoječih gradbenih predpisih. ženske v letošnjem letu osvojile drugo-In tretje mesto. Vsi tl uspehi dokazujejo, da Je taborniški odred zadnje čase v polnem razmahu svoje dejavnosti in da so člani taborniškega odreda črni mrav spe-sobni doseči tudi velika priznanja. Poleg stalnih oblik dela taborniški odred tesno sodeluje s taborniškim odredom Rdeči sokoli iz Švice. Tako bodo na primer v letošnjem letu Rdeči sokoli štirinajstdnevni gostje tabornikov črnega mrava, prihodnje leto pa naši taborniki gostje švicarskih Rdečih sokolov. Danes šteje taborniški odred čez dvesto stalnih članov. Po starostni stopnji je odred razdeljen na MEDVEDKE in ČEBELICE in na starejše člane, soj je članstvo neomejeno — prične se lahko pri sedmih letih konča pa pri s«' demdesetih. Svoje vrste pa želijo taborniki še p°' večati, kajti kot je razvidno iz pf°' grama dela, nameravajo letos ustanoviti občinsko zvezo tabornikov. Zato lahko tudi izkoristimo priložnosti ln prek Naše skupnosti pokličemo čim-več mladih, ki imajo voljo In Interes, da se čimprej vključijo v taborniški Ob zaključku sodimo, da ne bo odveč, če zapišemo važnejše akcije ,z programa dela tabornikov v naslednjem obdobju: Maj: Delovni tabor — ureditev in P°* pravila doma v Pacugu. Udeležba n° pohodu Po poteh partizanske LjubIJ0' ne. Udeležba na proslavi II. grupe odredov na Jančah. Propagandni tabof na Kodeljevem. Tekmovanje v počastitev dneva mladosti za vse ljubljanske enote in udeležba na paradi. Junij: Sodelovanje na tekmovanju zveze tabornikov Slovenije In Izleti v gore. Julij: Letno taborjenje na morju (P° cug) In v Bohinju. Udeležba na lzletU tabornikov Jugoslavije na Fruškl 9°f ’ Avgust: Taborjenje In pohod po nlnskl transverzali. September: Vodniški tečaj In prldo^ vanje novih članov. Oktober: Občni zbor odreda. Poleg tega bodo taborniki u$ta'loVj^ občinsko zvezo tabornikov razširili ganlzocljo na predele krajevnih * nostl Polje, Sostro In Zalog ter noviII nove taborniške enote. boja nestrpnost. Strah pa me je bilo morda tudi zato, ker nisem utegnil iskati po vseh virih in si nisem izpisal važnih odstavkov. Zato sem se raje odločil prikazati (seveda subjektivno) odmev na dogodke pred petindvajsetimi leti. Nedavno sem prebral knjigo o Titu. To je precej zajetna knjiga, v kateri je opisano življenje našega vrhovnega reditelja in drugih članov Komunistične partije. Knjigo resnično spoštujem, spoštujem tiste poteze na tovarišu Titu, ki mu jih je vtisnilo življenje. Nenavadno zanimivo je, kako spreminja življenje človeku obraz, in prepričan sem, da gube na človeškem obrazu nikoli ne zataje. Spremeni si pričesko, obleci v razcapano obleko, vedno bo obraz izdajal tebe. Rad bi kaj več napisal o Titu, toda žal so pridevniki, s katerimi hoče človek poudariti značaj nekoga, dobili že tako splošen pomenf Preveč jih je, teh pridevnikov; na vsa-kem koraku slišiš (razo, zato je zelo težko izbrati iskrenost. Toda mar v Franciji ne povzdigujejo v oblake svojega Predsednika? Tudi naš tovariš Tito bi bil lahko De Gaule, Po mojem bi ga celo presegal. Kdo izmed nas sploh ve, kakšne napore je premagoval s svojimi tovariši. Kolikokrat je bil lačen, kolikokrat so ga zaprli, ga pretepali! Mar ne Veste, da je zdržal gladovno stavko do konca? Ali veste, kako je naskrivoma študiral, kako je prevajal marksistične filozofe v domači jezik. Sedaj JCaj. pomeni 02 Moj pokojni stari stric Ladi J? v zaledju sodeloval s partizani, zato so ga Italijani Priprli. Dobro je obvladal italijanščino, saj je bil med prvo $vetovno vojno v ujetništvu Siciliji, pa je pri sodni °bravnavi kljub temu zahtevi tolmača, ker je bil prepojen, da bi govoril po itali-Jinsko. Dri sodni obravnavi ga je ?°dnik med drugim vprašal, j pomeni kratica OF. »Organizacija fašistov!?«, ga je ^uhovito zavrnil stric. »Mi bomo še pokazali Orga-,'Zaeijo fašistov,« je zavpil uti°bni sodnik čez čas. Dri pomika so uklenjenega jjeljali iz sodne dvorane. ji srečo pa je bilo to tik kapitulacijo Italijanov. Biserka Gorkič 3. c. osn. š. KM je to> že preteklost. Bojim se vprašati kakega prijatelja, kaj ve o teh ljudeh. Ali ve, kako so se skrivali, ko je starojugoslovanska država izdala svoje ljudstvo. Bojim se, da bi v odgovor slišal, da je »blazno« zaljubljen v The B. in The C. Ali pa bi mi v odgovor povedal rezultat nedavne nogometne tekme .. . Mislim, da je petindvajset let dolga doba. Mislim, da bi moralo biti pri nas že blagostanje. Morda še ne takšno, kot je v zahodni Evropi, pa vendarle že na precej višji stopnji, kot je! Nehote sc mi poraja misel, da so morda vsi ti idejni voditelji v svojem boju proti protiljudskim režimom dosegli nekakšno višjo stopnjo človeškega mišljenja in da so preveč zaupali ljudem, ko so verjeli, da jih bodo zlahka razumeli. Ce opazujem ljudi, se mi včasih zazdi moja misel pravilna. Zakaj vsi ne težijo za tem, da bi skupno ustvarili še večje blagostanje? Se jim še ni porodila misel, da je treba nastopiti enotno in odločno? Kadar poslušam ljudi, ki govore o državi in družbi, vedno slišim same kritike. Kritizirajo vsi, kar vprek. Vsak ima občutek, da so drugi ljudje tepci in če bi bilo po njegovem, bi bilo danes drugače in ne tako, kot je. Verjemite mi, da poslušam kritiziranje, odkar sem začel zavestno poslušati. Pregovor pravi, da vsi ljudje vse vedo, toda naši ljudje sc vedejo, kot da vsak ve vse. Tudi o tem razmišljam, zakaj se naši ljudje tako vedejo. Ali ni morda temu vzrok, ker smo bili do nedavna še hlapčevski narod, ki so ga teptali od vseh strani? Ali se morda ni hrbtenica v zgodovini že preveč ukrivila, da ne vidimo v sočloveku tovariša, ampak le nekoga, ki te bo za hrbtom ogoljufal. Ce si odkritosrčno priznamo, je še vedno nekje tista drobna iskrica, ki tli v naši zavesti. Ta iskrica je kompleks manjvrednosti pred tujci. Pa še druga pekoča resnica me bode v oči: so se naši narodi že popolnoma sporazumeli in spoznali? Dolgo je že od tega, ko je Stalin posegel v našo ideologijo, pa še vedno se poznajo rane. Stalin je, kot vemo, trdil, da je pot v socializem samo ena, čeprav je že Lenin ostro poudarjal, da je poti v socializem več. Vsekakor se zavedajo tega tudi naši komunisti in ustvarjamo si svojo pot v socializem ob pogojih, ki so značilni samo v naši skupnosti najširših ljudskih množic, ki se med sabo spoznavajo in se čutijo vedno bolj enotne. Večkrat se ljudje po strani gledajo, če kdo med njimi hodi v cerkev. Pa se vprašajmo, če ni tudi to še svojevrsten ostanek nekdanjega stalinizma. K sreči med nami ni verskih fanatikov. Tisti pa, ki še zahajajo med temne zidove, so že nekakšni zmateri-alizirani verniki. Počasi bodo tudi ti pozabili svojega boga, ne bodo se več gledali postrani, morda bodo začeli moliti k novemu bogu, ki bo poudarjal bratstvo in prijateljstvo, postali bodo novi verniki moderne dobe, verniki socializma. MILAN STUBELJ IV. a r. VI. gimnazija Ljubljana Moste Ob 25. obletnici OF slovenskega naroda Stopam po kamniti poti v Bloudkovem parku. Ob meni gre prijateljica. Obe molčiva. Na igrišču se mirno igrajo otroci, njihovi starši pa babice in dedki sede po klopcah in se predajajo žarkom spomladanskega sonca. Stopava po stopnicah proti bronastemu kipu maršala Tita. V vojaški uniformi je. Njegovo čelo je nagubano, obraz zamišljen. Moje misli se v hipu pre-neso nazaj, v čas otroštva naših staršev, tja v leta stare Jugoslavije, v leta pred drugo svetovno vojno. V tem času sta besedi fiihrer in dure ledeneli kri v žilah vseh poštenih in svobodoljubnih ljudi sveta in vsi so se zgražali nad početjem fašističnih zveri v Poljski, Češki, Danski, Norveški, Severni Afriki... Sama sem v veliki sobi muzeja narodne revolucije. S sten gledajo name izmučeni obrazi talcev, ki s svojim zadnjim pogledom na svet skušajo zagledati sončne dni svobode in ki s svojim izrazom obraza pošiljajo svetu poziv: »Maščujte nas! Maščujte našo domovino! Maščevanje, tovariši, maščevanje!« Seveda so poleg njih tudi ledeni, brezizrazni obrazi njihovih mučiteljev, ki s svojimi ledeno-mrzlimi očmi mirno gledajo smrt, ki jo povzroča njihova roka. Ne ganejo se, ne, oni uživajo ob tem! Strahotne so slike mrličev, slike talcev, ki si kopljejo grobove, slike živih mrličev v taboriščih in zaporih. Spreleteva me mraz, ko gledam mučilno orodje, stole in stebre, na katere so privezovali talce pred usmrtitvijo, oglase, ki so oznanjali že izvršene smrtne obsodbe in klicali ljudi, naj se priključijo rajhu. O, ali je vse to res bilo? Je res bilo vse to, kar kažejo te slike, dokumentirani filmi, knjige? Je res, da je človek lahko hujši in bolj divji kot katerakoli zver? Res jel Vse to se je godilo pred dvema desetletjema, torej ni tako daleč. Blizu nam je, toda ne sme se povrniti! Tu notri, med temi dokumenti preteklosti je vse tiho, tiho kot v grobu, ki je že dolga leta dom ljudem na teh slikah. Neki čuden strah se me polašča. Po ušesih mi zvenijo kriki umirajočih, kriki mučenih in rezki glasovi ubijalcev mučiteljev. Slišim borbeno partizansko pesem... Bojim se šuma lastnih korakov, svoje slike v steklu vitrin, ki jih gledam. Sem tudi jaz med njimi? Nenadoma slišim korake. Obstanem kot kip. Kam, kam, »Pa res! Pa zakaj? Ko je bilo vse to res, naju še ni bilo nikjer! Česa pa se bojiš, papirja, zarjavelega orožja? Saj je vse mimo, tega že dvajset let ni več! Ti se v vsako stvar preveč vživiš, ne smeš tega!« In sedaj stopava po stopnicah navzdol, mimo kipov, slik, mimo nemih prič strahotne preteklosti, ki kažejo lice vojne, strahote, ki se ne sme več ponoviti! Zopet sva zunaj, na prostem v parku. Prijateljica mi nekaj govori, a jaz je ne poslu- sinovi se ne bodo mogli igrati v miru, v svobodi, na tiste, ki so svoja mlada leta, svoje želje in hrepenenja, svojo ljubezen žrtvovali za svobodo domovine, katere svetlo luč sta jim zagrnila tema in hlad v objemu zemlje, vse prepojene z njihovo krvjo? Ali morda kdo izmed teh veselih otročajev, ki se igrajo v neposredni bližini tega spomenika preteklosti, le kdaj pa kdaj prestopi prag te hiše, in se vsaj ob slikah in predmeti poglobi v čas, ki ni tako daleč, v usor do tistih, ki so mu omogočili to veselo igro pod svobodnim soncem!? LJUBICA BEGO 8. b. razred osn. š. Ketteja in Murna ZVERINSKI BES OKUPATORJA V vasi Podgorica pri Ljubljani so med vojno okupatorji zažgali hišo, skupaj s sedmimi domačimi. Hiša je stala pod hribom, zato so se vanjo večkrat zatekali partizani. Nemci in domači izdajalci so kmalu izvedeli za to shajališče. Naročili so domačim izdajalcem, naj jih obvestijo, če bodo videli kaj sumljivega. Strogo so opazovali hišo. Neki večer je domači sin partizan pripeljal domov nekega ranjenega partizana. Hitro so to odkrili izdajalci in javili ncmcem. Zgodaj zjutraj naslednjega dne so prišli nemci in obkolili hišo. Nihče ni smel iz hiše. Vse domače in partizane so postavili ob zid ter jih obstrelili v noge samo toliko, da ne bi mogli bežati. Potem so vse skupaj nagnali nazaj v hišo in s hišo vred zažgali. Nihče od teh se ni rešil. Krivi za požig so bili samo domači izdajalci. Na kraju nekdanjega pogorišča stoji spomenik v spomin trpečim. Mojca Hribar 3. r. osn. š. Hrušica Naši občani kažejo veliko zanimanje za dramatiko in polnijo dvorane kam naj grem — prihajajo!!! Hočem zavpiti, a glas mi noče iz grla, kot ukovan je v mojih glasilkah. Sunkovito sc obrnem. Čutim, kako drhtim. Ves strah je bil zaman, moja prijateljica je bila, ki je prišla iz sosednje sobe. »Kaj ti pa je, tako bleda si? Ti je slabo?« me vpraša. »Ne, ne, strah me je! Pojdiva od tod, bojim se teh slik, poglej njihove obraze! Pojdiva proč, nič se ne smej, poglej, tresem se!« šam. V mislih se počasi vračam nazaj, v sedanjost. Na igrišču se igrajo otroci. Mirna in brezbrižna je njihova igra. Starši in stari starši teh navihančkov, ki so jim omogočali to svobodno in brezbrižno igro, pa sedijo na klopeh in se zabavajo po svoje. Nekateri berejo,,drugi pletejo, klepetajo in uživajo ob pogledu na ta mladi rod, ki mu pelje pot v srečno bodočnost! Ali se kdo izmed teh spomni na tiste, katerih vnuki in Na novo preurejena trgovina v Zalogu V soboto, 21. maja 1966, je trgovsko podjetje Mercator, poslovna enota Grmada v Zalogu, odprla nove prostore, namenjene predvsem za špecerijo, gospodinjske potrebščine in drobno železnino. Preureditev prostorov je stala podjetje Mercator okoli 7 milijonov S dinarjev. Nova generacija mladih telovadcev Več kot 5 let Je minilo, odkar je bila telovadba v naši občini popularen in tekmovalno uspešen šport. Se dlje pa so leta, ko je bila vrsta telovadcev Iz Dolskega pod vodstvom olimpijca Karla Janeža znana širom po Sloveniji. Tekmovalni uspehi zadnjih tednov pa kažejo, da si telovadba zopet pridobiva popularnost. Vsa zasluga gre pri tem občinski zvezi za telesno kulturo Moste-Folje in TVD 'Partizan Zelena jama. Že lani Je organizirala zveza prvo občinsko prvenstvo v orodni telovadbi. Začetek je bil skromen, posebno po kvaliteti, vendar je prinesel sad. V Zeleni Jami so zopet z veseljem poprijeli za delo, premaknilo pa se je tudi v Partizanih Moste in Dolsko. Toda odločilno do prodora telovadbe v vrste mladine so prispevali učitelji in profesorji telesne vzgoje. V letošnjem šolskem letu je bilo občinsko prvenstvo že v dveh delih. Pred dnevi je bilo to tekmovanje zaključeno in - poglejmo rezultate. Kvaliteten napredek je ogromen. Zmagovalke med pionirkami so kandidatke za republiško mladinsko prvenstvo. Drugoplasiranl pri pionirjih so se uvrstili za republiški finale, prav tako kot zmagovalke med pionirkami. Najboljši slovenski in jugoslovanski strokovnjaki (Jelica Vazzaz — trener državne ženske reprezentance, in Boris Gregorka — trener Mira Cerarja) pa so ocenili to tekmovanje kot edinstveno v Sloveniji in kvalitetno zavidljivo. Te pohvale gredo najbolj na račun telesnovzgojnih pedagogov na šolah in so jim vzpodbuda pa priznanje za njihovo požrtvovalno delo. Ni odveč pripomniti, da prav pedagogi telesne vzgoje na šolah posvete daleč največ svojega prostega časa vzgoji mladine — med vsemi kolegi na šolah. Upajmo, da znajo po takih vidnih uspehih vodstva šol in starši to tudi ceniti. Kvalitetno največ so pokazale šole, ki imajo za trening najboljše pogoje: to sta šoli Vida Pregare in Kette-Mum. Za petama jima je šola Jarše, prav v zaključnem kolu pa je izreden uspeh dosegla šola Polje. Tekmovalec te šole Likovič je namreč zmagal v vaji v parterju - pred vsemi favoriti. Skoda je le, da na šoli nimajo ne bradlje ne droga (so brez telovadnice), kar jim onemogoča nastopati v celotnem programu. Sola Sostro je primer požrtvovalnosti. Sola je brez telovadnice in prostora za kakršnokoli vadbo. Kar so se naučili v razredu, to so pokazali pionirji iz Sostrega in poželi zasluženo priznanje za požrtvovalnost. Najboljša pionirja sta bila Bešter in Brezovar, oba s šole Kette-Mum. Tudi ekipno so bili najboljši tekmovalci te šole. Pri dekletih je bil boj za prvo mesto hujši; prvo mesto je bilo oddano Vidi Ferišič. Prve štiri tekmovalke so s šole Vide Pregare, šele na petem mestu je najboljša s šole Kette-Mum. To, kar smo videli na teh tekmovanjih pa ni vse. Vsi skrbijo že za prihodnje leto in vzgajajo tekmovalce. Najboljši vtis in največ priznanja je dosegla najmlajša tekmovalka tekmovanja, komaj 9-letna Cetrtl-čeva s šole Vide Pregare, ki je med 30 tekmovalkami zasedla odlično 10. mesto, kar je izreden uspeh. Skupno je nastopilo 60 tekmovalcev, in to pred kakih 200 gledalci med njimi Je bilo tudi precej staršev nastopajočih. Organizacija Je bila odlična, sodili pa so republiški sodniki. Rezultati II. kola: Pionirji: 1. Havlina (VP) 9.7 točke. 2. Bešter (KM) 9.6 točke, 3-5. Cerar in Belina (VP) in Wostner (KM) 9,5. Parter: 1. Likovič (P) 9,1, 2. Bešter (KM) 9.0, 3. Brezovar (KM) 8,8. Bradlja: 1-3. Frece in Bešter (KM) in Belij na (VP) vsi 9,5. Pionirke: Preskok: 1. Aškerc (KM) 9,4, 2. Perišič (VP) 9,1, 3-4. Podlogar (VP), Mencinger (KM) 9,0, Parter: 1. Labovič (VP) 9,6, 2. Kelbel (VP) 9,5. 3. Podlogar (VP) 9,4. Gred: 1-3. MOUer (VP) Podrepšek in Labovič (vse VP) 9,80 točke. Občinski prvaki za š. 1. 1965/66 so: Pionirji: 1. Bešter (KM) 55,50, 2. Brezovar (KM) 55,35, 3. Cerar (VP) 54,90. Pionirke: 1. Labovič (VP) 56,9, 2. Perišič (VP) 56.1, 3. Podrepšek (VP) 55,6. Ekipc-pionirji: 1. Kette-Murn 268,95, 2. Vida Pregare 264,10, 3. Jarše 247,90 , 4. Polje 162,20, 5. Sostro 152,20, Ekipc-pionlrke: 1. Vida Pregare 278,0, 2. Kette-Mum 250,40, 3. Jarše 248,50, 4. Polje 238,40. Osnovna šola Polje prvak občine v atletiki DRŽAVNI PIONIRSKI REKORDI - SMOLA ŠTAFETE SOLE KETTE-MURN - NAJBOLJŠI PIONIRJI V SLOVENIJI - ORGANIZACIJA BREZ PRIMERE ZA TAKA TEKMOVANJA. Prvo, kar moramo omeniti o zadnjem kolu občinskega prvenstva v atletiki, je poleg izrednih rezultatov odlična organizacija. Organizator, Ob ZTK Moste-Poljc, je z odlično organizacijo po vzorcu evropskih prvenstev (zmagovalci prejmejo ob zvokih fanfar medalje in diplome) navdušil mladino, ki se rada udeležuje teh tekmovanj. Spominjamo se še, ko so morali učitelji telesne vzgoje na šolah groziti z ukori, da so tekmovalci prišli na tekmovanje. Sedaj tekmujejo le najboljši in najprizadevnejši. Poleg teh pa jih trenira še mnogo v AK Mladost (novoustanovljenem klubu naše občine) in v krožkih na šolah. Poleg rokometa in nogometa je atletika med šolarji najbolj priljubljen šport. Kljub temu, da je tekmovanje, predvideno na dan mladosti, odpadlo, se je zbralo v soboto 28. maja na stadionu Slovana zopet precej gledalcev. Bill so nadvse navdušeni, saj so videli serijo rekordov. Sicer ne registrirajo pionirskih državnih rekordov, toda tekmovanju je prisostoval zvezni ka- petan državne atletske reprezentance Marko Račič, ki je nekatere rezultate pionirjev ocenil za verjetno najboljše v Jugoslaviji. Žetev rekordov je potekala takole: najprej je Darinka Velikovrh postavila rekord v skoku v daljino z rezultatom 4,44 m, Marija Peterlinova pa je v finalu teka na 60 m dosegla odličen čas 8,2 sek. Zatem Vclikovrhova popravlja re- 60,4; skok v višino: 1. Kovič (JM) 155 cm; 2. Planinc Z. (VP) 150; 3. Planinc M. (VP) 145 cm; skok v daljino: 1. Wostner (KM) 5,00 m; 2. Kukoviča (P) 4,94 m; 3. Drobež (JM) 4,85; met krogle: 1. Godec (JM) 12,21 m; 2. Tomc (KM) 11,88; 3. Bajda (KM) 11,77 m; štafeta 4X<0m: 1. Polje 30,7; 2. J. Moškrič 32,1; 3. Vide Pregare 32,7. Pionirke — 60 m: 1. Peterlin (P) 8,2; 2. Jugovič (JM) 8,5; 3. Kos (P) 9,0; 300 m: 1. Vranešič (JM) 48,0; 2. Tomič (P) 48,4; 3. Aškerc (KM) 49,4; skok v višino: 1. Dimnik (P) 133 cm; TELESNA KULTURA zultat na 4,55 m, tako) nato pa v naslednjem skoku končni rezultat 4,70 m! Medtem vrže Galješe-vičeva s šole Kette-Mum 3 kg težko kroglo 9,85 m, v naslednjem metu pa ta rekord za 5 cm popravi Robičeva s šole Vide Pregare. Naj-lcpše discipline pa so bile vse štafete In oba teka na srednje proge. V vseh teh disciplinah so bili postavljeni tudi novi rekordi. Najprej Je v teku na 300 m za dekleta Vra-nešičeva iz Jarš premagala Tornl-čevo iz Polja in popravila svoj prejšnji rekord. Med vsemi pa Je bil najlepši tek pionirjev na 400 m. Dolar s šole Kette-Murn je ves čas tekel v ozadju skupine tekmovalcev, pri 250 m pa Je prešel v napad in bil sto metrov pred ciljem že v vodstvu. Ko je odbil napad obeh tekmovalcev Iz Polja, je bil že prvi, drugi tekmovalec s šole Kette-Mum, Zidar, pa Je pred ciljem prehitel oba tekmovalca Iz Polja. Oba prvoplasirana sta tekla bolje od občinskega rekorda. V ženski štafeti so dekleta iz Polja premočno zmagale z odličnim rezultatom. V moški štafeti Je nepričakovano prišla na cilj prva ekipa šole Kette-Mum v času novega državnega rekorda. Zal pa Je bila tretja predaja te ekipe tako nesrečna, da Je bila ekipa diskvalificirana. S tem Je šola Kette-Murn Izgubila v skupni uvrstitvi prvo mesto v občini. Zmagala Je šola Polje, tretja pa Je nepričakovano šola J. Moškriča — pred šolo Vide Pregare in šolo Sostro, ki Je zadnja. REZULTATI Pionirji - 66 m: 1. Stembal (P) 7,3; 2. Čuda (KM) 7,5; 3. Velikanja (KM) 7,9; 400 m: 1. Dolar (KM) 59,2; 2. Zidar (KM) 51,9; 3. Komac (P) 2. Por (JM); 3. Kočar (VP) 123 cm; met krogle: I. Robič (VP) 9,90 m; 2, Galješevlč (VP) 9,85; 3. Bukovic (VP) 9,73 m; štafeta 4 X 60 m: 1. Polje 33,5; 2. J. Moškrič 34,4; 3. Vide Pregare 35,0. 1‘HHtiH' - PRVAKINJE LJUBLJANE V ROKOMETU Letošnjo pomlad je bilo v Ljubljani prvič prvenstvo mesta v rokometu za učence osnovnih šol. Sodelovale so najboljše ekipe iz vseh 5 ljubljanskih občin. Pri pionirjih moščanska ekipa, ki so Jo sestavljali igralci treh osnov, šol (Kette-Mum, Vide Pregare in J. Moškriča) ni imela športne sreče. Po odličnem začetku so izgubili 2 tekmi in se tako uvrstili na tretje mesto. Pionirke osnovne šole Vide Pregare pa so bile brez konkurence. Oddale so eno edino točko in to osnovni Soli Toneta Čufarja. Tako so postale prvakinje Ljubljane in se uvrstile med nastopajoče za prvenstvo Slovenije. To bo v nedeljo 12. junija verjetno na stadionu na Kodeljevem. Vsi želimo mladim Igralkam, da bi tudi na republiškem prvenstvu igrale tako uspešno in morda postale celo prvakinje Slovenije. Za osnovno šolo Vide Pregare so nastopale naslednje tekmovalke: Kosec, Mtlller, Robič, Mrdja, Stru-melj, Kelbel, Kjurakl, Kotar, Pelč, Barba, Strekelj in Jurak. NAMIZNI TENIS V okviru praznovanja dneva zmage je domači TVD Partizan organiziral namiznoteniški turnir. Pole" domačinov ■i £k tt actrvni 1 n fliHi irYa TVD Partizan Zalog. Rezultati (finale) Žabkar : Tomšič 2 : 0. Vrstni red: Žabkar (Zalog), Tomšič (Dolsko), Drozdek (Zalog). Zaloški namiznoteniški igralci so se začeli pripravljati za nastop na državnem prvenstvu za sezono 1966/67, ki bo v športni dvorani Tivoli konec meseca. Rezultati 4. članskega republiškega turnirja: Ekipno: NTK Jesenice : Zalog 5 : 0 NTK Triglav : Zalog 5 : 0 Za Zalog so nastopili: A ekipa: Žabkar, Jordan, Sluga. B ekipa: Drozdek, Šemrov, Pangršič. V konkurenci posameznikov so vsi igralci Zaloga izpadli že v prvih kolih, razen Žabkarja, ki se je uvrstil v drugo kolo, kjer pa je srečanje z Privš-kom (Olimpija) izgubil. NOGOMETNI TURNIR NA REKORDU Tako kot vsa zadnja leta, so tudi letos 2. maja organizirali zadobrovški mladinci tradicijonalni turnir, katerega se je udeležilo 5 moštev. Najuspešnejša ekipa je bila vevška Slavija, ki je v finalu dosegla z ekipo Veteranov zmago, z ekipo Rekorda pa neodločen rezultat. Vrstni red: Slavija, Veterani, Rekord, Slape, Vevče. Prva ekipa je prejela lep pokal v trajno last. OBČNI ZBOR TVD PARTIZAN ZALOG V četrtek, 17. maja 1966, Je imel TVD Partizan Zalog občni zbor, na katerem je pregledal delo sekcij. V glavnem je bilo delo Partizana usmerjeno v dve panogi — smučarski skoki in namizni tenis. Skakalci so letos dosegli — čeprav z zelo oslabljeno ekipo zaradi odsotnosti najboljših (v JLA, poškodbe) lepe rezultate: Logatec — 7. mesto, Ihan — 9., Zagorje — 3. in Dobru-nje 1. mesto. Snežne razmere pa so jim prikrajšale treninge in prvenstva na domači 45-metrski skakalnici. Namiznoteniški igralci so se prvikrat pojavili na tekmovanjih republiškega značaja. V boju za obstanek v republiški ligi zaradi odsotnosti najboljših igralcev niso uspeli. Največji uspeh so dosegli v Celju, ko so v finalu ekipnega prvenstva Slovenije premagali Ribnico in Idrijo. Poleg tega pa so igralci Zaloga osvojili naslov prvaka občine Moste-Polje v članski (Žabkar) in v mladinski (Sev-šek) sekciji. STATUT Stanovanjskega podjetja občine Ljubljana Moste-Polj (osnutek) Izvleček določb v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami in delom organov družbenega upravljanja Opomba: Ker je osnutek statuta stanovanjskega podjetja obširen, objavljamo le tiste odločbe, ki urejajo način gospodarjenja s stanovanjskimi hišami, stanovanji in poslovnimi prostori v družbeni lastnini kakor tudi sistem samoupravljanja na področju stanovanjskega gospodarstva, uzakonjenega z ukrepi gospodarske reforme. Osnutek je sprejel delavski svet stanovanjskega podjetja in ga daje v javno razpravo. Statut bo dokončno sprejet po javni razpravi v mesecu juniju na delavskem svetu, ki bo razpravljal tudi o vseh pripombah stanovalcev — občanov, krajevnih skupnosti ter po danem soglasju občinske skupščine. L TEMELJNA NAČELA L Stanovanjsko podjetje Moste-Polje (v nadaljnem besedilu podjetje) je samostojna in samoupravna delovna organizacija, ki s tem statutom ureja skladno z ustavo in zakoni svoje pravice in dolžnosti, izhajajoč iz opravljanja gospodarske dejavnosti gospodarjenja s stanovanjskimi hišami, stanovanji in poslovnimi prostori v družbeni lastnim in določenih dejavnosti s področja komunalnega gospodarstva; s tem statutom ureja tudi pravice in dolžnosti delovne skupnosti in delavcev, ki izhajajo iz svobodno združenega dela z družbenimi sredstvi v interesu družbene skupnosti ter vseh in vsakega člana delovne skupnosti. 2, Delovni ljudje v podjetju samostojno upravljajo podjetje in odločajo o pravicah in dolžnostih v skladu z zakoni, tem statutom in na njegovi podlagi izdanimi splošnimi akti podjetja. V zadevah posebnega družbenega pomena soodločajo tudi predstavniki stanovalcev in ustanoviteljev skupaj s člani delavskega sveta podjetja, ki jih voli delovna skupnost podjetja. Pravice ustanoviteljev podjetja imajo po tem statutu občina Ljubljana-Moste-Polje ter delovne in druge organizacije, ki so na podlagi pogodbe vložile materialna in denarna sredstva v sklad stanovanjskih hiš podjetja. 3. Kot temeljno načelo poslovanja stanovanjskega podjetja velja, da mora podjetje ohraniti nezmanjšano vrednost sklada stanovanjskih hiš in drugih družbenih skladov, ki jih nanj prenese občina ali druge družbeno-pravne osebe. Naloga podjetja je, da smotrno gospodari z družbenimi sredstvi ter skrbi za povečanje stanovanjskega fonda v družbeni lastnini in za splošen napredek stanovanjskega standarda občanov občine Ljubljana Moste-Polje. 4. Organizacija dela in upravljanje v podjetju morata biti organizirana tako, da se omogoči vsem delavcem neposredno in prek izvoljenih organov kar najbolj neposredno odločanje o vseh vprašanjih dela, o urejanju medsebojnih delovnih razmerij, o delitvi dohodka in drugih vprašanjih, hkrati pa tako, da se zagotovi najugodnejše pogoje za delo delavcem in za poslovanje podjetja. Predstavniki stanovalcev in ustanoviteljev, ki so izvoljeni v delavski svet podjetja, so dolžni s svojim delom zagotoviti nemoteno poslovanje podjetja. 5. Vsakemu delavcu podjetja gre v skladu z načelom delitve po delu osebni dohodek, ki ustreza uspehom njegovega dela in uspehu podjetja kot celote. Sistem delitve mora biti tak, da bo stimuliral prizadevanje za čimvečjo storilnost dela vsakega posameznika. Z namenom, da se zagotovi čim uspešnejše poslovanje na področju stanovanjskega gopodarstva in drugih področjih, ki spadajo v poslovni predmet podjetja, se podjetje vključuje v gospodarsko zbornico in strokovna združenja, sklepa s sorodnimi organizacijami pogodbe o poslovno-tehničnern sodelovanju in sodeluje v raznih trajnih ali občasnih organizacijskih oblikah izmenjave mnenj in izkušenj s tega pod' roč j a. 7. Pri izvrševanju svojih nalog se podjetje vključuje ko. gospodarska organizacija za gospodarsko poslovanje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v stanovanjsko in splošno gospodarstvo občine Ljubljana Moste-Polje in širših druž-beno-političnih skupnosti, tako da so interesi podjetja usklajeni z interesi družbene skupnosti, posebno pa z interesi stanovalcev, investitorjev stanovanjskih hiš in industrijske izgradnje ter občine Ljubljana Moste-Polje. Pri svojem poslovanju se podjetje strogo drži splošnih načel poslovne morale, dobrih poslovnih običajev in dobrega gospodarjenja. II. UVODNE ODLOČBE 1. člen Stanovanjsko podjetje Moste-Polje je nastalo tako, da je zavod za izgradnjo industrije Moste ustanovljen z odločbo občinske skupščine Moste-Polje št. 022-30/63-1 z dne 12. novembra 1963, na podlagi referenduma v soglasju z občinsko skupščino Ljubljana Moste-Polje, sklep št. 022-14/65-6 z dnc 2. marca 1966, prešel na poslovanje kot gospodarska organi' zacija. 2. člen Naslov podjetja je: Stanovanjsko podjetje Moste-Polje, Ljubljana. Sedež podjetja je v Ljubljani. Stanovanjsko podjetje Moste-Polje je vpisano v registc1 gospodarskih organizacij pri okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod reg. številko Rg X 1180/1, 3. člen Predmet poslovanja podjetja obsega zlasti: — uporabo in vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj ‘d poslovnih prostorov in razširjanje materialne osnove stanovanjskega gospodarstva za napredek stanovanjskeg standarda, — nakup in gradnjo stanovanjskih hiš in poslovnih prostlK rov ter opravljanje drugih poslov, s katerimi se prisPeV_ k večjemu obsegu stanovajnske izgradnje in k mobiliza ciji dopolnilnih sredstev, — ustanavljanje obratov, servisov in drugih enot potrebnih za redno in investicijsko vzdrževanje stanovanjskih 1 poslovnih prostorov in za napredek drugih dejavnos podjetja, — proučevanje izgradnje industrijskega okoliša Moste, — pripravljanje, organiziranje in koordiniranje izdelave zidalnih in urbanističnih načrtov za industrijsko in sl novanjsko izgradnjo, — oskrbovanje in pripravljanje urbanističnih rešitev; ^ naročilu opravlja pravne, ekonomske, finančne, tehnične druge posle s področij, ki so v zvezi s stanovanjsko industrijsko gradnjo ter študije s področja industrijsk gospodarstva in investicijske graditve; opravljanje strokovnih, tehničnih, finančnih, administrativnih in drugih zadev za občinsko skupščino, družbene sklade in službe iz področja stanovanjske in komunalne dejavnosti, če mu pristojni organ oziroma sklad te posle Poveri s pogodbo. S to pogodbo se določijo naloge, medsebojne pravice in obveznosti tako, da se zagotovi nemoteno poslovanje. HI. EKONOMIKA A) SREDSTVA PODJETJA 4. člen Pri izpolnjevanju svojih poslovnih ciljev, ki so izraženi v Perspektivnem programu razvoja in letnem načrtu, razlaga podjetje z družbenimi sredstvi, ki so mu dana v uprav-iianje, v skladu z zakonitimi predpisi in tako, da doseže čim-v°£ji učinek zase in za družbeno skupnost. Podjetje mora gospodarsko smotrno uporabljati družbena sredstva, ki so mu zaupana, in to tako, da uveljavlja načelo ek°nomičnosti in rentabilnosti poslovanja. Osnove ekonomike so temelj vsem poslovnim odnosom podjetja za dosego čim-Otodnejših poslovnih rezultatov, za oblikovanje najboljše e’itve dohodka kakor tudi za najpopolnejše zadovoljevanje n°treb občanov in drugih uporabnikov ter splošnih družbe-n,h Potreb. 5. člen 4. druga sredstva, ki se vlagajo v sklad stanovanjskih hiš po posebnih predpisih ali na podlagi pogodbe. 8. člen Denarna sredstva sklada stanovanjskih hiš uporabljajo v naslednje namene: — za gradnjo, rekonstrukcijo, obnovo, sanacijo in nakup stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov; — za odplačilo posojil, ki jih podjetje najame pri denarnem zavodu za zgoraj navedene namene; — za dohodek podjetja po določilih 37. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju! s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. 1. SFRJ, št. 34/65); — za izplačilo odškodnine za nacionalizirane najemne zgradbe in gradbena zemljišča po določilu 11. člena zakona o prenehanju veljavnosti zakona o financiranju gradnje stanovanj (Ur. 1. SFRJ, št. 34/65). 9. člen Družbeno-nolitična skupnost, delovna ali druga organizacija, ki želi nri podjetiu vložiti materialna ali denarna sredstva v sklad stanovanjskih hiš. sklene pogodbo o vložitvi sredstev v sklad stanovanjskih hiš. , Sredstva podjetja se pridobivajo s poslovanjem podjetja: plačila za storitve uporabnikom poslovnih prostorov in . a5ovalcem, kot prispevki k stroškom za pripravo in ure-n'e mestnega zemljišča in drugi dohodki v skladu s pred-p,si o sredstvih gospodarskih organizacij. Formiranje cen za storitve podjetja mora zagotoviti tako s1ovno politiko, ki bo ustvarjala pogoje za čimvišjo stopnjo r°duktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti podjetja. tp . Fri kalkuliranju cen je treba zagotoviti sredstva, s ka-sf,lrni podjetje obnavlja vrednost pri delu porabljenih sred-siCV' sredstva za izpolnjevanje obveznosti do družbene „ pDnosti in sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih ,reb članov delovne skupnosti. 6. člen 10. člen Podietie sme ob oogoiih. ki jih določata zakon in pogodba o vložitvi ali zamenjavi materialnih sredstev sklada stanovanjskih hiš. prodati ali znmeniati stanovanjsko hišo. vloženo v sklad. Denarna vrednost, ki jo dobi nodjetio q nrodaio otanovaniske hiše ali stanovanjska hiša ki in dobi podjetje v zamenjavo, se vloži v sklad stanovanjskih hiš. 11. člen Sredstva sklada stanovanisklh hiš se rabijo za namene, določene z zakonom in drugimi predpisi ter s tem statutom v skladu s programom uporabe sredstev sklada, ki ga sprejme pristojni organ upravljanja podjetja. Podjetje ima naslednje sklade: a> sklad stanovanjskih hiš b) sklad za pripravo in urejanje mestnega zemljišča poslovni sklad ^ rezervni sklad ^ sklad skupne porabe B) SKLAD STANOVANJSKIH HIŠ C) SKLAD ZA PRIPRAVO tv ttREJANJE MESTNEGA ZEMLJIŠČA 12. člen Sklad za pripravo in urejanje mestnega zemljišča se formira iz sredstev, ki jih prispevajo investitorji k stroškom za nrinravo in urejanje mestnega zemljišča: iz namensko vloženih sredstev občine in drugih družbeno-pravnih oseb, iz kreditov, dotacij in drugih dohodkov. 7. člen 13. člen Ij.i'^^erialna sredstva sklada stanovanjskih hiš predstav-t0rn° stanovanjske hiše, stanovanja in poslovni prostori, ka-nnd1 'fl°8i]o na podlagi sklenjene pogodbe s stanovanjskim ,etiem vanj občina Ljubljana Moste-Polje. delovne in dru-*l0Vne°vne organizacije: stanovanjske hiše. stanovanja in po-*šrr>0' ,nrostori, ki jih podjetje pridobi z nabavo, gradnjo ali 1, 2. denarna sredstva sklada stanovanjskih hiš sestavljajo: ^ortizacija stanovanjskih hiš. stanovanj in poslovnih pr°storov, kr>vS°?n' Prosto oblikovane stanarine no kritju stroS-hiše . °v zn tekoče in investicijsko vzdrževanje stanovanjske ^ oziroma stanovanja, skn vrodnost, ki jo podjetje dobi s prodajo stanovanj-oise ali stanovanja, Sredstva sklada za pripravo in ureianie mestnega ženili išča se strogo namensko, in sicer za kritje strcSkov, ki nastanem s pripravo in ureianiem mestnega zemljišča za stano-vani=kn in industrijsko gradnjo. Sredstva sklada se rahiio po programu uporabe sredstev sklada za pripravo in ureianie mestnega zemljišča in v skladu s pogodbami, ki jih nodietie sklene z investitorji glede tistih sredstev, ki jih posamezni investitorji vložijo v ta sklad. C) NAČRTOVANJE 14. člen Celotno poslovanje podjetja se odvija po določenih načrtih. Gospodarski načrti določajo smernice za izvajanje nalog podjetja. Gospodarski načrti morajo temeljiti na re- alnih možnostih za njihovo realizacijo, upoštevajoč potrebe uporabnikov obstoječih stanovanj in poslovnih prostorov kot tudi občanov pri reševanju njihovih stanovanjskih problemov. Gospodarski načrti morajo temeljiti tudi na smotrni pripravi in urejanju mestnega zemljišča celotnega območja občine Ljubljana Moste-Polje. 15. člen Podjetje ima naslednje gospodarske načrte: a) perspektivni gospodarski načrt razvoja podjetja b) letni gospodarski načrt c) letni program uporabe sredstev sklada stanovanjskih hiš č) letni program investicijskega vzdrževanja stanovanjskih hiš d) letni program uporabe sredstev sklada za pripravo in urejanje mestnega zemljišča. 16. člen Perspektivni gospodarski načrt razvoja podjetja vsebuje zlasti: — smernice za izvajanje poslovne politike na področju stanovanjskega gospodarstva — smernice za izvajanje poslovne politike na področju priprave in komunalnega urejanja mestnega zemljišča v skladu z razvojem stanovanjske izgradnje, indusrij-ske izgradnje kot tudi izgradnje komunalnih naprav. Perspektivni gospodarski načrt razvoja podjetja mora biti izdelan v skladu s perspektivnimi gospodarskimi načrti druž-beno-političnih skupnosti, komunalnih delovnih organizacij in drugih poslovnih partnerjev. 17. člen Letni gospodarski načrt mora upoštevati predvsem naslednje elemente: — smernice za izvajanje poslovne politike na področju stanovanjskega gospodarstva in priprave ter urejanja mestnega zemljišča, vsebovane v perspektivnem gospodarskem načrtu razvoja podjetja, družbenem načrtu razvoja občine ter smernice, ki jih daje skupščina stanovalcev in investitorjev — program vzdrževalnih del na stanovanjskih hišah, v stanovanjih in poslovnih prostorih iz naslova investicijskega vzdrževanja — program uporabe sredstev sklada stanovanjskih hiš — program uporabe sredstev sklada za pripravo in urejanje mestnega zemljišča — razpoložljiva finančna sredstva za redno poslovanje podjetja in za razširjanje materialne osnove stanovanjskega gospodarstva — predvidene stroške poslovanja podjetja — program delovne sile in druge elemente. 18. člen Letni program investicijskega vzdrževanja stanovanjskih hiš izdela strokovna služba podjetja, pri čemer, glede na razpoložljiva sredstva, upošteva tudi predloge stanovalcev, najemnikov poslovnih prostorov, hišnih svetov, skupščine stanovalcev in ustanoviteljev. Program investicijskega vzdrževanja stanovanjskih hiš mora določiti tudi vrstni red opravljanja posameznih del po njihovi nujnosti glede na dobo trajanja posameznih elementov in opreme v stanovanjskih hišah, stanovanjih in poslovnih prostorih, kakor tudi glede na splošno stanje vzdrževan osti stanovanjske hiše, stanovanj oziroma poslovnih prostorov. Program investicijskega vzdrževanja sprejme delavski svet podjetja vsako leto naprej za prihodnje leto. Pri sprejemanju tega programa soodločajo tudi predstavniki stanovalcev in ustanoviteljev v delavskem svetu podjetja. 19. člen Letni program uporabe sredstev sklada stanovanjskih hiš mora zagotoviti razširjeno reprodukcijo stanovanjskega fonda, pri čemer je treba stremeti za tem, da se znižajo stroški gradnje oziroma nakupa na najnižjo možno mero in da se zagotovi občanom v sodelovanju z banko ter delovnimi organizacijami izboljšanje splošnih pogojev stanovanja. 20. člen Letni program uporabe sredstev sklada za pripravo 'n urejanje mestnega zemljišča mora zagotoviti smotrno' ko-riščanje sredstev za pripravo in komunalno urejanje zern-ljišča na interesnih področjih občine za stanovanjsko in industrijsko izgradnjo skladno s prespektivnim razvojem podjetja in sprejetimi obveznostmi, od investitorjev določa nimi v pogodbah. Program uporabe sredstev sklada za pripravo in urejanje mestnega zemljišča sprejme vsako leto naprej za prihodnje leto pristojni organ upravljanja podjetja. D) NAČELA DELITVE DOHODKA 21. člen Celotni dohodek podjetja sestavljajo: 1. stanarine in najemnine od stanovanj oziroma poslovnih prostorov, s katerimi upravlja podjetje 2. prispevki investitorjev za pripravo in urejanje mest' nega zemljišča 3. zneski, prejeti za opravljene storitve in drugi dohodki' ki po splošnih predpisih o podjetjih predstavljal0 celotni dohodek. Amortizacija stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov sc vloži v sklad stanovanjskih hiš. Po odbitku denarnih obvez do družbene skupnosti 10 vrednosti sredstev, ki so bila porabljena pri delu, se dohode* podjetja razporeja: 1. na del za enostavno in razširjeno reprodukcijo 2. na del za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreh delovnih ljudi v podjetju. Delitev sredstev na sklade in za posamezne nameh6 se opravi v skladu z veljavnimi predpisi, načeli tega statm3 in drugih splošnih aktov podjetja. 22. člen Dohodek podjetja sestavljajo naslednja sredstva: — del stanarin in najemnin kot plačilo za upravne strC^ ške podjetja v zvezi z gospodarjenjem s skladom,^®' novanjskih hiš, ki ga določi dela’ skupaj s predstavniki stanovalcev — del sredstev sklada za pripravo in nje mestnega zemljišča — dohodek poslovnih enot za vzdrževanje stanovanj*100 hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, če podjetje ust»' novi take enote — plačila za storitve drugim delovnim in družbenim °K ganizacijam ter občanom oziroma stanovalcem zuh*J obveznosti podjetja v zvezi s stanarinami in najem ninami — del prispevka etažnih lastnikov stanovanj in pos'° nih prostorov — drugi dohodki po zakonitih predpisih. 23. člen Razmerje delitve dohodka na sklade in osebne doho^ določa pravilnik o delitvi dohodka, ki mora zagotoviti n 'ski svet poojf.pv in ustanovitelj komunalno ure) večjo možno stopnjo rentabilnosti poslovanja, perspektivni delegata, se le-ta izvoli na skupnem zboru stanovalcev hiš, razvoj podjetja in razširjeno reprodukcijo osnovnih sredstev ki naj jih zastopa skupni delegat. Podjetja. IV. DRUŽBENO SAMOUPRAVLJANJE 28. člen 24. člen (1. aleternativa) Delovna skupnost podjetja je nosilec vseh pravic samo-uPravljanja in upravlja podjetje neposredno in prek izvolje-mh organov, ki jim poveri funkcije upravljanja. , Organizacija samoupravljanja mora biti taka, da lahko oiani delovne skupnosti odločajo o vseh vprašanjih dela, o ure-J3nju medsebojnih odnosov, o delovnih razmerjih, o delitvi dohodka in drugih vprašanjih, ki se nanašajo na njihov ekonomski in socialni položaj, pri čemer morajo biti zagotovljeni Kar najugodnejši pogoji za delo in poslovni uspeh podjetja. Če ne pride do sporazuma glede kandidata za skupnega delegata oziroma glede hiš (katerih stanovalci naj izvolijo skupnega delegata), ki jih je določilo stanovanjsko podjetje, lahko hišni svet oziroma stanovalci prizadetih hiš predlagajo rešitev spora stanovanjski arbitraži pri občinski skupščini Ljubljana Moste-Polje. Delavski svet podjetja mora o stališču stanovanjske arbitraže razpravljati in sprejeti sklep, s katerim lahko ugodi zahtevam stanovalcev; če ne ugodi zahtevam stanovalcev, mora svoje obrazloženo stališče posredovati prizadetim stanovalcem in stanovanjski arbitraži. A) SKUPŠČINA STANOVALCEV 25. člen V zadevah posebnega družbenega pomena sodeluje pri opravljanju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini skup-'hna stanovalcev, ki jo sestavljajo delegati stanovalcev v stanovanjskih hišah, s katerimi gospodari podjetje. Stanovalci so po tem statutu samo nosilci stanovanjske Pravice, ki imajo pravico sodelovati v upravljanju stanovskega podjetja. 26. člen (2. alternativa) če ne pride do sporazuma med stanovalci prizadetih hiš, katerih stanovalci naj izvolijo skupnega delegata, začasno predstavlja stanovalce teh hiš v skupščini stanovalcev predsednik hišnega sveta hiše, v kateri je največje število stanovanj. Če je v prizadetih hišah enako število stanovanj, predstavlja v skupščini stanovalcev njihove stanovalce predsednik hišnega sveta, ki ga določi stanovanjsko podjetje, in sicer, vse dotlej, dokler ni pravilno izvoljen skupni delegat. 29. člen (1. alternativa) ,. Skupščina stanovalcev šteje največ 100 delegatov. Delav-svet podjetja sprejme ob volitvah delegatov v skupščino Snovalcev poseben sklep, v katerem določi razporeditev 2 ar>datov po posameznih hišah in njihovo grupiranje v zvezi Volitvami skupnega delegata za več hiš v skupščino stano- . 2a volitve delegatov se določi naslednji ključ za razpo-^itev mandatov: a) zbor stanovalcev hiš, v katerih je manj kot 15 stanovanj, nima pravice delegirati v skupščino stanovalcev svojega predstavnika, marveč se združi s stanovalci drugih hiš z manjšim številom stanovanj tako, da izberejo skupnega delegata, ki bo zastopal vsaj 30 stanovanj, tj. nosilcev stanovanjske pravice; b) zbori stanovalcev v stanovanjskih hišah, ki imajo od 15 do 50 stanovanj, volijo po enega delegata v skupščino stanovalcev; c) zbori stanovalcev v stanovanjskih hišah, ki imajo nad 50 stanovanj, volijo po dva delegata v skupščino stanovalcev. Najemniki poslovni prostorov v stanovanjskih hišah so glede udeležbe v upravljanju izenačeni v svojih pravicah in dolžnostih s stanovalci oziroma nosilci stanovanjske pravice. Hišni svet je odgovoren za to, da bodo na zbor stanovalcev, kadar se voli delegata na skupščino stanovalcev, pravočasno in pravilno povabljeni tudi najemniki poslovnih prostorov v stanovanjski hiši, ki imajo pri delu zbora stanovalcev enake pravice kot nosilci stanovanjske pravice. 30. člen Najemniki poslovnih prostorov v hišah, katerih stanovalci nimajo pogojev za izvolitev hišnega sveta ali v poslovnih stavbah, imajo pravico sodelovanja v skupščini stanovalcev prek svojih delegatov. Število delegatov in način njihove izvolitve predpiše delavski svet podjetja s posebnim sklepom. Pri tem mora določiti praviloma najmanj enega delegata na vsakih 10 ločenih poslovnih prostorov oziroma na vsakih 1.000 m2 uporabne tlorisne površine poslovnih prostorov. Delavski svet podjetja lahko razdeli mandate tudi glede na pripadnost enot, ki so najemniki poslovnih prostorov, delovnim organizacijam ali po panogah gospodarske dejavnosti. (2. alternativa) j V skupščino stanovalcev imajo pravico voliti po enega eie8ata stanovalci vsake hiše, ki je v upravljanju podjetja. n Stanovalci v hišah, kjer ni izvoljen hišni svet, oziroma v. opravlja svojih nalog, predvidenih v zakonu, nimajo pra-6 voliti delegata, dokler ni konstituiran hišni svet. Stanovalci v posameznih stanovanjskih hišah, ki nimajo p Sojev za ustanovitev hišnega sveta, in najemniki poslovnih L, ''j-orov, ki niso zajeti na zborih stanovalcev v stanovanjskih ah, volijo delegata na zboru, ki ga skliče podjetje. %x?gata volijo stanovalci na zboru stanovalcev; tega , hišni svet v roku, ki ga določi v sklepu o razpisu voli-dolavski svet podjetja. upščina stanovalcev šteje toliko članov, kolikor jih je °‘lenih po določilih prejšnjih odstavkov. 27. člen p°stopek pri volitvah delegatov je enak, kakor postopek v°litve hišnega sveta. V primeru, da več hiš voli skupnega 31. člen Zbor stanovalcev, na katerem se volijo delegati v skupščino stanovalcev, skliče hišni svet. Cc hišni svet ni izvoljen ali če v določenem roku ne skliče zbora stanovalcev zaradi volitev delegatov, lahko skliče zbor stanovalcev stanovanjsko podjetje. Predstavniki stanovanjskega podjetja nimajo pravice voliti, potek volitev ali predlagati kandidata za delegata v skupščino stanovalcev na zboru stanovalcev, katerega skliče podjetje. V tem primeru se mora obvezno izvoliti volilna komisija, ki vodi volitve. 32. člen Hišni svet ali drugi organi zborov stanovalcev in najemnikov poslovnih prostorov so dolžni najkasneje v treh dneh po izvršenih volitvah delegatov sporočiti stanovanjskemu podjetju imena kandidatov, ki so bili izvoljeni, druge podatke o poteku zbora stanovalcev in o delegatih, katere zahteva stanovanjsko podjetje. 33. člen Ko so izvoljeni vsi delegati, skliče podjetje skupščino stanovalcev. Podjetje mora sklicati skupščino stanovalcev najmanj enkrat letno, sicer pa po potrebi. Podjetje je dolžno poročati skupščini stanovalcev o svojem delu in o splošni problematiki stanovanjskega gospodarstva. 34. člen Mandat delegatov skupščine stanovalcev traja dve leti. Največ ena polovica delegatov je lahko ponovno izvoljena. 35. člen Delavski svet podjetja je dolžan najmanj 60 dni pred potekom mandatne dobe skupščine stanovalcev razpisati nove volitve in določiti volilna telesa za izbor delegatov, upoštevajoč vse razširitve oziroma zmanjšanja stanovanjskega in poslovnega fonda, s katerim gospodari podjetje. Za določitev števila delegatov skupščine je odločilno stanje ob času volitev. 36. člen Podjetje vodi potrebno evidenco o delu skupščine stanovalcev. o njenem sestavu in zaključkih, ki jih je sprejela, kakor tudi administrativno in tehnično delo za skupščino. 37. člen Skupščina stanovalcev ima naslednje pravice in dolžnosti: 1. voli in odpokliče predstavnike stanovalcev v delavski svet podjetja, in sicer toliko predstavnikov, kolikor je določeno v tem statutu. 2. date predstavnikom stanovalcev v delavskem svetu podietia smernice za soodločanie posebnega družbenega pomena, določene v 39. členu temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in v tem statutu, 3. imenuie dva člana stanovanjske arbitraže pri občinski skupščini Ljubljana Moste-Polje kot predstavnika stanovalcev. 4. obravnava poročila o delu nn^ieMa in daie k temu poročilu svoje pripombe, mnenja in predloge, 5. obravnava splošno problematiko stanovaniškega gospodarstva ip seznapia s svojimi stališči stanovalce, krajevne skupnosti, občinsko skupščino in druge organe ter družbene organizacije, 6. sprejema poslovnik o svojem delu. 38. člen SeM skupščine stanovalcev so dolžni prisostvovati tudi predstavniki podietia. lahko na ji prisostvujejo tudi nred-stavniki ustanoviteljev podjetja oziroma investitorjev stanovanjske izgradnje. Predstavniki podietia in ustanoviteljev iz prejšnjega odstavka nimajo glasovalne pravice. B) SODELOVANJU PREDSTAVNIKOV STANOV M CEV IN USTANOVITELJEV V DELAVSKEM SVETU PODJETJA 39. člen Predstavniki stanovalcev in ustanoviteljev podjetja sodelujejo na sejah delavskega sveta podjetja, kadar sc razpravlja in odloča o naslednjih vprašanjih: 1. sprejem načrta uporabe sredstev sklada stanovanjskih hiš, 2. sprejem programa investicijskega vzdrževanja stanovanjskih hiš, 3. določanje osnov in meril tistega dela sredstev, ki naj se iz sklada stanovanjskih hiš vloži v dohodek stanovanjskega podjetja 4. potrjevanje zaključnega računa, razen dela, v katerem se deli dohodek podjetja 5. odločanje o gradnji in nakupu stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov iz denarnih sredstev sklada stanovanjskih hiš 6. odločanje o kreditnih pogodbah, ki jih podjetje sklepa z banko v breme sredstev sklada stanovanjskih h» 7. določanje pogojev za oddajanje stanovanj v stanovanjski hiši, ki jo z denarnimi sredstvi sklada stanovanjskih hiš zgradi ali kupi podjetje 8. odločanje o prodaji stanovanjske hiše oziroma stanovanja iz sklada stanovanjskih hiš 9. sprejemanje splošnega akta podjetja, s katerim se dm loča povprečna doba trajanja posameznih elementov in opreme v stanovanjskih zgradbah in stanovanjih- 40. člen Skupščina stanovalcev izvoli v delavski svet podjetia ® predstavnikov stanovalcev, ki zastopalo interese stanovske' na sejah delavskega sveta podjetja, kadar se razpravlja ® vprašanjih, ki so posebnega družbenega pomena in so ko taka določena v zakonu in v tem statutu. 41. člen Ustanovitelji podietia. ki imajo pravice, določene v *e^ statutu, so delovne organizacije, občina Ljubliann Mostf Polie in druge družbeno-oravne osebe, ki so vložile svoj3 stanovanja v sklad stanovanjskih hiš podjetja. 42. člen (1. alternativa) Ustanovitelji sodeluieio prek svojih predstavnikov na s*' iah delavskega sveta podietia. kadar se razpravlja in odl°' o vprašanjih, ki so posebnega družbenega pomena. Ustanoviteli. ki io vložil v sklad stanovanjskih hiš ali več stanovanjskih enot, ima pravico delegirati v delnv^.1i svet podietia enega predstavnika. Ustanovitelji, ki so vic'’ v sklad stanovanjskih hiš mani stnovanjskih enot kot 20 1 sporazumno izberejo svoje predstavnike. Število predstavnikov-ustanoviteliev v delavskem svp,,l| nodietja ne sme presegati števila predstavnikov stanovali' v delavskem svetu podjetja, določenega v tem statutu. (2. alternativa) Ustanovitelji izvolilo v delavski svet stanovanjskega ietjn. 9 svoiih predstavnikov, od katerih imenuje občin^V skupščina T.iuhliana Moste-Polje 3 predstavnike občine UJ bljana Moste-Polje. Podietie skliče posebno volilno konferenco ustanov^ liev, razen občine Ljubljana Moste-Polje. na kateri se razumno izberejo predstavniki ustanoviteljev v delavski ondietia. Zastopnike ustanoviteljev na volilni konferenci ^ ločijo njihovi organi upravljanja. 43. člen Predstavniki ustanoviteljev lahko sodelujejo tudi pri ^ skupščine stanovalcev v skladu z določili tega statuta >n poslovnikom skupščine stanovalcev. Pravice ustanoviteljev v zvezi z upravljanjem in ra7'^ laganjem s sredstvi, ki so jih vložili v sklad stanovanjskih L-podjetja, se lahko določijo tudi s pogodbo v skladu z dolQt tega statuta, splošnih aktov podjetja in drugih predpisov. 44. člen Kadar se odloča o zadevah, ki so posebnega družbenega Antena, mora biti na seji delavskega sveta prisotnih večina tStfl članov delavskega sveta, ki jih je izvolila delovna skupit podjetja in večina vseh predstavnikov stanovalcev in ^tanoviteljev. Glasuje se praviloma skupno, in sicer tako, da glasujejo ,.S1 Gani delavskega sveta skupaj. Ce ena ali druga skupina lanov delavskega sveta zahteva ločeno glasovanje, se glasuje °teno. Sklep je sprejet, če je bil izglasovan z večino glasov °beh skupinah v enakem besedilu. Ce v primeru iz prejšnjega odstavka ne pride do spora-u©a, se imenuje posebna komisija po določilih zakona o kavicah in dolžnostih stanovalcev pri upravljanju stanovanj-Klh hiš (Ur. 1. SRS, št. 36/65). V komisijo, določeno z zakonom* imenuje vsaka skupina ajrtianj po 3 člane. Ce ne pride do sporazuma o številu čla-0v komisije, imenuje vsaka skupina po 3 člane. V primeru iz prejšnjega odstavka opravlja podjetje nujne zadeve v zvezi s tekočim vzdrževanjem na podlagi odločbe stanovanjskega organa občinske skupščine. Podjetje je upravičeno obremeniti stanovalce v hišah, v katerih hišni svet ni izvoljen, z dejanskimi stroški, ki jih ima z opravljanjem nalog hišnega sveta. 50. člen Podjetje obvešča o vseh pomembnejših vprašanjih stanovanjskega gospodarstva krajevne skupnosti in sodeluje z njimi pri reševanju vprašanj iz področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva v interesu občanov — stanovalcev. Krajevne skupnosti sodelujejo s podjetjem tudi pri tor-miranju organov družbenega upravljanja predvsem nišmh svetov m skupščine stanovalcev. Organi upravljanja podjetja so dolžni obravnavati pobude in predloge krajevnin skupnosti ter dajati svoja mnenja. 45. člen jIj Postopek pri sprejemanju sklepov in način dela delavca sveta na zasedanjih, ki jim prisostvujejo tudi predstav-...kl stanovalcev in ustanoviteljev, je enak, kakor v primerih, delavski svet odloča iz lastne pristojnosti. s Zasedanje delavskega sveta v vsakem primeru vodi prednik delavskega sveta, ki ga izvolijo člani delavskega sveta, °‘jeni po delovni skupnosti podjetja, v njegovi odsotnosti 4 djegov namestnik. C) SODELOVANJE PODJETJA S HIŠNIMI SVETI IN KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI 46. člen podjetje je dolžno pri opravljanju svoje dejavnosti, pred-vC? Pii izvrševanju nalog v zvezi z investicijskim vzdrže-n^m stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, Obredno sodelovati s hišnimi sveti, krajevnimi skupnost-'h zainteresiranimi organizacijami ter občani, t^. Gišni svet je dolžan sklicati zbor stanovalcev, če to zah-Podjetje. Hišni svet je dolžan obveščati podjetje o napiha in pomanjkljivostih na hišah ter skrbeti za redno in dolž n° tekoče vzdrževanje hiš po zakonu o pravicah in [i0 ®0slih stanovalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš ter °*m mestne8a sveta Ljubljana o minimalnih tehničnih s^i^dvih za tekoče in investicijsko vzdrževanje stanovanj- 47. člen tiijr]^°djetje vsako leto najkasneje do konca marca obvesti hiC svet o višini sredstev iz stanarin, s katerimi razpolaga n‘ svet za tekoče vzdrževanje stanovanjske hiše. 48. člen to ^°djetje je dolžno voditi analitično knjigovodsko eviden-tek°^c8a in investicijskega vzdrževanja za vsako ’’sak CZn° in omogočiti v okviru poslovnega časa ob 2(1.^ m času pogled v to evidenco vsem hišnim svetom in ‘dresiranim stanovalcem. °djetje vodi finančno poslovanje v zvezi s sredstvi, na-it^dnimi za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš, s kate-^Hg^Polaga hišni svet. Podjetje je dolžno izvršiti nalog _ sveta, da se izplačajo neposrednim izvrševalcem del pZl s tekočim vzdrževanjem hiš zahtevani računi. '■‘kof.p cCeGe skrbi za to, da se sredstva za investicijsko in "e trLVZdrževanje raci°nalno trošijo ter za to, da hišni sveti S!%tvlJ° več sredstev, kakor je to določeno s predpisi o v‘n za tekoče vzdrževanje. 49. člen Se hlšni svet ni izvoljen ali zadovoljivo ne opravlja svojih bfe’ °Pravlja podjetje v njegovem imenu nujne zadeve ® sredstev, ki jih ima na voljo stanovanjska hiša za Dtaviw. :rževanje, in sicer dotlej, dokler hišni svet ne začne lati svojih nalog. V. RAZMERJA PODJETJA DO DRUŽBENO-POLlTiCNHI SKUPNOSTI 51. člen Podjetje sodeluje z občinsko skupščino Ljubljana Moste-Polje, z mestnim svetom Ljubljana in repubUKo pri vprasa-njui napreuKa stanovanjskega gospodarstva in urejanja drugih vprašanj komunale in prostorsKe ureditve mesta. Podjetje sprejema svoj program dela v skladu s programom razvoja družbeno-poiitičmn skupnosti. Pristojni organi upravljanja podjetja so uoižni obravnavati pripombe in p teologe, ki jin dajo Občinska skupscma ali organi drugin družbeno-poiitičnm skupnosti, in o njih zavzeti stališče. 52. člen Podjetje je dolžno obveščati o svojem delu najmanj enkrat letno občinsko skupščino in druge pristojne organe. Podjetje skrbi za to, da so čiani njegove delovne skupnosti obveščeni o delu organov družbeno-poiitičmn skupnosti, o problematiki družbenega in gospodarskega razvoja občine, mesta Ljubljana in širšin druzbeno-političnih skupnosti. 53. člen Podjetje sodeluje z občinsko skupščino in drugimi delovnimi organizacijami pri realizaciji programa graunje stanovanj, komunalnega urejanja mestnega zemljišča, prostorskega načrtovanja ter iskanja ustreznih urbanističnih rešitev. Podjetje sodeluje z družbeno-političnimi skupnostmi in družbeno-političmmi organizacijami, ki delujejo pri organizaciji kulturnega življenja v občini in krajevnih skupnosti kakor tudi pri organiziranju rekreacije delovnih ljudi. VI. KONČNE DOLOČBE 54. člen Vsi člani delovne skupnosti so se dolžni ravnati po določilih tega statuta in na njegovi podlagi izdanih predpisih. Za kršitve določb tega statuta so člani delovne skupnosti disciplinsko odgovorni. Kršitev statuta je hujša kršitev delovne discipline. 55. člen Delovna skupnost podjetja je dolžna v roku treh mesecev po uveljavitvi tega statuta prilagoditi interne predpise podjetja določbam tega statuta. 56. člen Statut začne veljati z dnem, ko da nanj soglasje občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje. Delavski svet podjetja je dolžan tekoče usklajevati dolo-ločila tega statuta z veljavnimi predpisi. Tisk »CZP Kočevski tisk, Kočevje 1966