2*0 5 obertnijske narodske Izhajajo vsako sredo in saboio. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Ljubljani v sredo 4. marca 1857 Kaj naj kmetovavci v našem cesarstvu v se več přidělovali! Pervih 14 milijonov zamoremo najprej in najložeje uloviti, da naru ostanejo domá. Po n N. Erf." Odgovor na to vprašanje je naravnost ta, da to, česar imamo v našem cesarstvu premalo in kar se mora kupovati v unanjih deželah. Prosimo nas pa ne napačno razumeti. Kdor ima le Gospodarske skušnje (iz polja spraviti sneg in ledeno odejo). Sneg v nekterih krajih še zmiraj na debelo pokriva polje, čeravno toliko poljá in senožet, da si komaj za-se pridela, česar po- je ze susec nastopil. Kaj poene ozimina pod to nadležno trebuje. tak ni zapopaden v to vprašanje. Kjer nič ni, je odejo, kdo vé! V nekterih krajih se je že pokazalo, da je tudi cesar pravico zgubil. Govorjenje je tukaj le od takih je veliko konec vzelo. Kjer noče sneg in led z lepo prečr gospodarjev, kteri razun tega, da si pridelajo potrebno žito je treba, da se s silo odpravi , in to se zgodi. kakor naši i V • in klajo, imajo se zemlje odveć, in kteri, ko so si za zi kmetovavci sami vejo, pa jih le malo kaj stori, ako se sneg vino potrebno klajo odločili, imajo še klaje od več. Taki ? s kako černo stvarjó potrese, naj so sajev perst, v prah se spomladi sami sebe prašajo: kaj naj bi še sejali? in v zmleto oglje ali premog. Če tudi ne pride na debele ta ali une jeseni: kakošne živine naj bi si še redili? stvari na sneg, se taja vendar hitro pod njo, ker vsaka černa Naravni odgovor na to vprašanje je: „da to, kar bomo stvar solnene žarke bolj na-se vleče in jo tedaj bolj zgreje. pa se razume Saj tudi vse to, kar se na njivo dene, ni zaverženo, ampak Pod v » besedico „naj lože" naj lože spečali". večidel to, kar se prodá že d o m á ali ne deleč od doma najlože. pride setvi nadobro. Kjer pa leži ledena skorjačez ln pametno je res to. Ali še drug odgovor veljá na to vprašanje njivo, je treba kaj več storiti, da se podsnežni soparici od duški napravijo, in to je — kar smo v „Novicah" že več Naše cesarstvo je veliko; povsod se ne prideluje vse; krat priporocevali in kar imajo kmetovavci vvsek tedaj ena dežel a od druge to in uno kupuje. Kar je severnih krajih v navadi — da s plugom ali brano pretergajo ledéno skorjo. To je stara in navadna šega v severnih krajih, in stokrát in stokrát poterjena. Dosti že veliko železnic narejenih, se je svet skerčil; pri bii žale deleč saksebi, in kadar bojo povsod železnice gotove so se dežele sedaj po železnicab, ktere so bile nekdaj naših kmetov pa je, kteri mislijo, da je to kaj novega, se bojo približale še bolj. kar priporočajo le „gospodje za mizo". Vidili smo uno ne-Modrem u kmetovavcu dajč to marsikaj po- deljo dva kmeta okoli polja hoditi in s klavernim obrazom in to ne bo dolgo več terpelo misliti. Modra glavica bo izduhtala marsikaj, kar ji bo se pomenkovati, „kaj bo, kaj bo, da letos noče sneg preč" prav hodilo. In takim glavícam damo pomisliti, kar nam razode - in ko ju vprašamo : ali ništa nic slisala, da je brana ali plug tudi za sneg in led dobra? sta odgovorila, da sta sli— vajo zapisniki cesarskih colnij, v kterih se bere: koliko se šala nekaj od tega govoriti, pa ne verjameta, da bi kaj po magalo. Ko jima skusimo to dopovedati, ništa ravno od te in une reči iz unanjih ptujih dežel vozi v naše cesarstvo. Gosp. prof. Hlubek je v 2. listu letošnjega leta štaj. reci mogla , da bi ne utegnilo dobro biti vendar bralo kmetijske družbe lepo popisal vse, kar in koliko se pride- se jima je na obrazih, da sta se ostala neverna Tomaza. loje v našem cesarstvu, in je v tem spisu dokazal 5 da Nam pa sta se zdela ta dva možaka, kakor tisti i ki kmetijski pridelki vseh dežel cesarstva se na pod drevesom, na kterem je polno gosenic , preklinjajo po leto morejo ceniti na 3094 milijonov goldinarjev« i V ravno tem spisu je pa imenoval tudi tište pridelke kterih se v cesarstvu ne pridela toliko, kolikor jih potrebujemo, in si jih moramo tedaj še iz unanjih dežel voziti; ti pridelki so: predivo, konoplje, hmelj, to-bak, gladež (osât, ki ga potrebujejo suknarji iu tkavci, Weberkarden), vino, brošč in verbovnik (Waid), klavna živina, sirove kože, v o sek in sterd (méd). žresno zival, pa roke križem derze in ne storijo, kar jim že sama pamet pravi! * (Obernimo v svoj prid, kar nam kert na pot prinese). Na travnikih nam je kert »spomladi koristna žival, če le vemo njegovo delo v svoj prid oberniti in zato so pervi spo m lada n ski dnevi najpripravniši čas. Kert namreč meče dobro perst v kupçih na senožet injoizročuje gospodarju, naj se je posluži. Ce jo tedaj on sedaj razvidi! Za te pridelke gré vsako leto v srebernem dnarji grebe in po travniku razmeče, si gnojí ž njo senožet ? blizo 14 milijonov, za živi no in kože pa 9 mili- bo, zlasti ako kaj moče pride na tište mesta, da nikjer trava jonov goldinarjev iz cesarstva v ptuje dežele. lepše ne raste kakor tu. Kaj bi tedaj v takih okoljšinah treba bilo, da bi ne slo toliko milijonov v ptuje kraje, ampak da bi jih naši domači kmetovavci vtaknili sami v svojo mošnjo? (Kaj dob m travn i h m e n). Sledeče travné in deteljne semena v popisani meri na njivi vsejane daj to likšen pridelk, kolikoršnega po Pervo in pervo je, da bi se veliko več klaje pri- ne dá ne pšenica ne rež. Za p Zeitsch. d. land. V. f. Rh." ol orala (pol joha ali 800 delovalo in več živine redilo. potem naj se pomnožij o štir sežnjev) naj se vzame 6 funtov d čbele, za ktere evetè v cesarstvu še dosti cvetlic, če bi ljulike (englisches Raigras) 10 funtov pa ne divj ke divj jih bilo se stokrát več potem naj se seje veliko vec ljulike (italienisches Raigras) 1 funt v • ejeg P lanu, konopelj, tobaka, — v i n o re j a naj se povzdigne, (Timotheusgras) i posebno mali kmetovavci pa naj bi se , zlasti tam i kjer je kraj za to, lotili gladeža, brošča in verbovnika Klee), 6 funtov bele d e t e M e 1 funt u d e č aii dske detelje (schwedischer štaiarske, 1 funt pamale (weisser Klee). Přiměřilo se je že, da iz. 70 te posetve se je nakosilo 79, včasih celo 83 centov klaje. 864101, v Bukovini 4008 Za cel oral se vé da se y Rusi nov v Galicii in Kra vzame se enkrat toliko in v kovi 2 mil. 281839 v Bukovini 114982 t primeri se več semeua, če je polje večje, ki ga hočemo s travami obsejati Dežele avstrijanskega cesarstva 9 njih velikost 9 stanovavci in marsikaj druzega (Dalje in konec.) ' r 1 ' 6. Število dus po različnih vérah. Katoliške: Gerške: Protestan.: Judov rimske : gerške : nezedi.: avgsb. : helvet. : V Avstrii p. An. 1518043 325 563 11365 1801 5888 V Avstrii n. An. 687794 - 18405 106 - Na Solnograskem 145830 1 - 156 20 - Na štajarskem 1000108 - - 5749 80 3 Na Koroškem 301323 - - 17901 - - Na Krajnskem 463328 231 256 139 - 2 Na Terž. in Gor. 534137 14 2142 1187 391 5040 V Tirolih in Vor. 857103 - — 122 — 978 Na Ceskem 4223022 12 — 35866 51487 75459 Na Marskem 1709473 - — 26004 26136 38225 Na Slezkem 375347 - — 58463 2320 2456 V Galicii in Kra. 2067292 2129764 79 23346 1239 333451 V Bukovini 34466 9784 314721 6700 574 14581 V Dalmacii 318340 496 74524 - 15 340 V Lombardii 2740377 - - 200 591 2950 Na Benečanskem 2273745 41 444 264 81 5406 Na Ogerskem V Vojv. in T. B. Na Horv. in Sla. Na Erdeljskem V yoj. Granici 4233144 694512 407561 743726 1453090 332229 624839 770656 220932 410327 12756 694029 51724 718 88331 386 651981 641533 199943 5033 527663 12251 26621 4445 297419 3130 16252 3914 15657 473 Število katoličanov rimskih je znašalo tedaj leta 1851 v vsem cesarstvu 25 mil. 509626, katoličanov gerških 3 mil. 505668, Gerkov s katoliško cerk-vijo nezedinjenih 2 mil. 751846, protestantov skupaj 3 mil. in 83443, judov 853304; sicer je se un i ta r- jev na Erdeljskem 46272, na Horvaškem in Slavonskem 6 se drugih v ér pa v vsem cesarstvu 455. 7. Število prebivavcov po mnogo verstnih narodih. y 440600 y na Ogerskem i v Vojvodini 6777 y Serbov na Istrijanskem Ogerskem 62880, v Vojvo- 44160, v Dalmacii 378676, na dini 384046, na Horvaškem in Slavonskem 222062, v vojni Granici 310964, — Hor v a to v je v Avstrii pod Anižo 6460 na Krajuskem 17583, na Istrijanskem 88343, na Marskem y 720, na Ogerskem 71926, v Vojvodini 2860, na Horvaškem in Slavonskem 625028, v vojni Granici 480494 y Slo vencov na Štajarskem 363750, na Koroškem 95735, na Krajnskem 408745, na Teržaškem, Istrijanskem in Goriškem 202287, na Benečanskem 26676 y na gerskem 44862 y Bugarov v Vojvodini 22780, na Erdeljskem 207, Med narodi romunskega jezika je Talijanov (Lahov) na Lombarškem 2 mil. 741100, na Benečanskem 1 mil. 884646, na Tiroljskem 319852, na Teržaškem, Istri janském in Goriškem 137473, v Dalmacii 13701, na Horvaškem in Slavonskem 3995, v vojni Grauici 384, — Fur-lanov ua Benečanskem 351805, na Teržaškem in Goriškem 49552,—La din o v na Tiroljskem 8668, Vlahov in Mol- Ogerskem ? na davcov na Erdeljskem 1 milijon 202050 526760, v Vojvodini 397459, v Bukovini 184718, v vojni Granici 113723, na Teržaškem in Goriškem 2795, — Ar-banov v vojni Granici 1151, v Dalmacii 944, — Gerkov Ogerskem z Macedonci in Vlahi (Zizari) vred na Vojvodini 2820, na Horvaškem in Slavonskem 87. 6288 y ▼ Jezikoslovne drobtinice Denešnji dôbi je ime „napredek", in toti terja, da ga vsestranno posnemamo, tedaj tudi v jezikovoj omiki in napisane uglajevanji. knige Vse naše tudi v najboljšem slogu pogrešno prilagajo končnico ski tujim imenom: e v ropejski, azijatski itd. To je sovsema po nemškem europâisch, asiati sch ponarejeno; duh slovenskega jezika prilaga ski neposreduo na osuovo, izbi vsi a, tedaj evropski. azijski. Ravno tako je povse narobe v dvojném pomenu rabiti amerikanski, afrikanski, a vst rij an-ski itd. Slovenščina ima razločevati am e risk i, afriški, avstrijski od amerikanski itd. Ameriški pomeni Nemcov: Slovanov: Madžarov: Rom.: Jerm.: Judov: vlastnino zemljinega delà, na pr.: ameriske reke so ve- V Avstrii p. An. 1515284 18303 4460 V Avstrii n. An. 706316 - — - - - Na Solnograškem 146007 Na Štajarskem 642194 363750 — - - - Na Koroškem 223489 95735 — - - - Na Krajnskem 37626 426328 — - - 2 Na Terž. in Gor. 13551 334790 — 189820 4756 V Tirolih in V. y 528739 - — 328520 - 944 Na Českem 1693832 2621450 — - - 70612 Na Marskem y 497654 1264747 — - - 37437 Na Slezkem 209512 226311 — - - 2763 V Galicii in Kra. 93387 4146395 — - 2733 312962 V Bukovini 25592 150834 5586 184718 2240 11856 V Dalmacii - 378676 - 14645 - 394 V Lombardii - - — 2741100 - 3018 Na Benečanskem 12084 26676 - 2236451 - 4788 Na Ogerskem 756420 2324580 4000266 533048 3144 227940 V Vojv. in T. B. 335080 442070 221845 400279 15507 Na Horv. in SI. 7903 848220 5732 4082 - 2519 Na Erdeljskem 219374 207 585342 1202050 7879 6220 V voj. Granici 37875 800280 4985 115258 - 479 like; — amerikanski pa bivavško vlastnino, na pr. : amerikanske navade so sirove. Tako se tudi razločuje v pomenu evropski, azijski od e v r o p š k i, a z i j a n s k i.—Napačno je samostavnikom dve možke končnici pridevati: Amer i- kanec, Afrikanec, Avstrijanec, D u u aj č an, C e Ij-čan itd. namesto Amerikán, Du naj an, Celjan ali Dunajec ali Celjec, ker obliki Dunajčan, Celjčan ste napravljeni iz Dunajecjan, Celjecjan, e se je izbil, cj pa c. Pri glagolih 4. vrste na s ti-ti V V sce i radi nepravilno j in nepremenjaje stvarjamo trpivno delezje izpahaje ^ ^ y ^ st v šč: pomilosten, cesten, namesto poiniloscen iz pomilosti-en p u a č e n. glagolnih pomilostj-en p o m i I o š č e n kor z a Toisto velja o samostavnikih : pomilosten je, oprosteuje, Vsaj molimo „Češena si M. itd. namesto pomilošče ti j e. Preradi zanemarjamo j prestavljajoči glagole 4. vrste v 6., postavimo, n a pol n o va t i, n a p «» I n u j e m, namesto Največ je tedaj Slovanov v avstrijanskem cesarstvu, napol nje vati, napol nj uje m iz n a p o I u i-u-a-1 i H n a p o I nj e va t i, in v kazavnikovem namrec 14 mil. 469352, N e m c o v je le 7 mil. 701919, Mad- n a p o 1 n j-u-a -1 i zarov 4 mil. 823756, Rom u nov 7 mil. 949971 y Jer sedanjiku napol ni-ujem napol n j-u-je m. menov 15996, Judo v 853304, razun teh je 82969 v treh deželah. v se c iga n o v Nekdo nam je svetoval ne pisati: „Slavomír slovenski in laš k i govori, temoc po slovensko ali laško;" jaz Med Slovani je Cehov Marcov in Slovakov, pa razločno velim, daje lepo, pravilno in povse sloven- v Avstrii pod Anižo 11843, na Ceskem 2 mil. 621450, ščini primerno pisati in govoriti v prvoj obliki, ker v teh na Marskem 1 mil. 264027, v Šlezii 88068, v Galicii in primerih se vsele razumeva: slovenski (jezik ali go vor j Krakovi 455, v Bukovini 1844, na Ogerskem 1 mil. 704312, in v ljutomerski okolici, kder šče se skoro čutá sloveusciua v serbski Vojvodini in temeškem Banatu 25607, na Hor- govori, nikoli inači vaškem in Slavonskem 1130 y v vojni Granici 8822, Polj c o v je na Slezkem 138243, v Galicii in Krakovi 1 mil. ne slišiš. Podobno temu primeru dostikrat samostavnik opušcamo: „Vseslav na Srbske.n (kraji) V . rn ZlVl" 31 Zavoljo lučca, vrvca nu. piiiuvijaj auoviva, & «"Vj nuuuui/1 V/V, voc puii&itVCt', VOC |)U£lgav žica, pesrnica, peščica, slaščica kor tadi lučica Tujec ee smeja čez to, vendar ee inu je itd. primerjaj kos cica rec, kožoderec, vse polizavec vse požigavec, hom, hom, hom! u moglo dopasti i ker pri nas in drugod. Sekolovski. Pohvala in prošnja Močno me je razveseli! gosp Bilcov článek „o Ku rantu", zato ga pohvalim , pa tudi ne samo njega , temoč vsakega domorodca prosim, naj národně povesti, šege, igre oznanujejo v „Novicah". Kraj Mare in med Savnico in Pesnico še je čuč ka nje navadno. Na Svečnico z blago-slovljenirni svečami se stari in mladi čučkajo. Storijo to tako: Hitro ko hisui oce pervega svečana ali pa drugega svečana iz postelje skoči, užge svečo (vitice) in trikrat okoli glave, trikrat okoli pesti, trikrat okoli nog užgano svečo verti, prošeci, da bi se mu nikakošna nesreća ne zgo- dila« Opominja to cučkanje na o č i se va n j e s k ozi ogenj, ktero je v februarji pri vseh starih arjanskih narodih navadno bilo. Znamenita je tudi beseda čuč ka ti v » in našel sem v vedskih spisih slovenski sorodno. Cuckam od čučam, čukam, kakor cerc je pomanjšavna oblika kam od čerkam, in pomenuje izvirno s večkati, lichteln, leuchteln. V Rigveda-tu najdem verstice: „jé te cukra'sah cú-čajah čučiš m ah xám vapanti višitaso açvâh, ádha bhra-más ta urvija vibhâti, játájamáno ádhi sâ'nu pr'çneh". (Ri- gveda 6. 4.) po slovenski: nje svetleče plamene » ti plameneči, kosijo zemljo bezpotani (entfesselte) konji, daleko se sveti p la mna to morje, ktero napolnuje verhunce Prçne. — V sanskritu cučajah, in çu čiš mah nahajamo v pomenu plameneti, ali pomen plam en i ti je soroden s pomenom svetiti. V Marburgu 1. susca 1857. Davorin Terstenjak. si je te verstice zapisal. Donošova Marica poiše grilovo luknjico, vtakne v njo slamico, in začne cepetati popevajoča : Curi muri, gospon gril, hodte vuu, vaši konji so v popovi pšenici". Tudi to si je zapisal. Megle so začenjale solnce zakrivati in Dobrulova Je- 55 lica poje: Sveti, sveti vaučuo (milo, ljubljeno) solnce! Ne potuj vu dalnje svete; Tam buš moglo robovati, Hleba beloga stradati, Sveti, sveti vančno solnce! Mogli smo tujcu tudi nekoliko iger pokazati. Murhanov Ivan svetuje igro: „hoďmo deža prosit". Hitro zberemo deklico in ji na nožni palec privežemo vidino perje (Artemisia, Beifuss). Po tem jo ženemo k potoku in začnemo jo neusmiljeno škropiti kričeči: „daj nam deža, Visko, daj nam deža, Visko, oj dodo dodo le!" Ta pa ni se tujcu dopadla, ker se je deklica jokala. Bil je Murhanov Ivan velik prevzetnjak, in je ji hudo v oči škropíl, namesto po Na- V se smo mu pokazali igro: n u glavi in plecih. Po tem moš zemljo para, Kert jo razara, Mur jo pokvara Vprašal nas je tudi: kakošnih duhov bi se mi otroci naj bolje bali? Eden je rekel, da se bojí v gori Labusa , kteri ima jezero ninkov (nendljekov, pa * starega dedljeka lečnjakov) in rad mlade otroke v globoko vodo potegne; drugi se je bal babjega šentka ali šotka, kteri po drevji dobi, ali oskubi ali mu v lase zaferkoči. Jaz sem se vsemu temu -- ------.......5 »v«.. ; skerta (stôhnt, âchzt) in vsakega, kterega v roke smejal, in rekel, da to je vse prazna laž; al kadar Kulda gromske krogle meče, Svarda ognjene strele, Baroda ploho poleva, takrat se je bati. Spoznanje Povestica. I. Nas povedati. tujec si vse to zapisuje, in vse, kar je kdor znal Potem kadar nismo ničesar več znali, se poslovi in nam dade svetio dvajsetico rekši: kupite si na golibi belega kruha Mi smo ga imeli za Vilenika (Zauberer) in srao dolgo II Leta 1840 v podjesenskem času smo sami jaki dečki gledali za njim pasli po medžimurskih travnikih. Kurili smo si pod koša-tim hrastom in koruzo pekli. Kar zagledamo mlađega moža, Moja babica so rekli en večer, ko sem lepo skledo oblečenega kakor so sosedni Štajarci, se k nam približa- sterl in so me otec hotli tepsti, mojemu otců: „Mani se vati. Na glavi je imel okrogel škerlak (klobuk), okoli ram (jenjaj si), Vičko je bistra glava; on bi bil za zagrebačkega mu je visel širok gaban , vendar iz tenšega sukna, kakor biškupa, pa ti ga nečeš poslati v Varaždin". Moj otec šibo ga prosti Štajarci nosijo. Tudi robača (srajca) in berguše na stran denejo, in ker so se ravno sole počele , me drugi nogah pa so se mu dan ze zenejo prek Drave. Pri nekem čižmarji, kteri ni znal ne čitati ne pisati, (gaće) so bile iz tenkega platna , na lesketale svetle čizme. Po plečah mu je visela napeta torba in v roki je lepi mladi mož deržal pišalko, ktero Nemci ime- so mi najeli stanišče, in tako sem počel napredovati na polji nujejo „Flote". kulture in civilizacije. Kleti sem skoro bolje zna], kakor moliti, pa tudi dijaški tako dobro, da sem v šterti šoli za ?5 Zdravo dečki ! Jeli Vas zebe ?" Tako nas je nagovoril, godovno svojega profesorja že latinske „verzuše" napravil. ko je pod hrast stopil. Jaz najstarji in najsogornejsi (ku- rajžniši), kteri nisem se sivega volka bal, manj pa se Šta- V sesti soli sem ko ogersk Medzimurec ze znal dobro mad jarca, kteri je tako mil pogled imel kakor mlado jagniče, žarski in rajui Dvorski, akoravno Slovak, vendar Madžar s odgovorim namesto drugih: „Ne zebe nas ne, stric! al ko dušo in telom, je imel veliko veselje, ko sem pri ružo pečemo ; ako Vam se poljubi, znate z nami obedovati". menu 5 " madžarski „peroriral". 55 ekža Hitro se vsede na stor, in prav mu je disala pečena koruza. Dečki! začne spet tujec, znate kakšne pesmice peti, 55 55 Iz Varaždina pridem prek Bednje in Medvedice v Zagreb. Bil sem koreujašk „filozofus" in v Zagrebu se mi je tako dopadlo, da nisem nikdar hotel s svojimi tovarši povesti pripovedovati ali igre mi pokazati in gurace?" vémo jih. če hoćete, vam hitro eden nas zápoje, posebno pa popevati one znane dijaške pesmice: vé Donošova Marica dosti lepih pesem" — mu jaz odgovo- Marica je dalje globleje na travniki stala. Hitro smo jo poklicali, in rada zápoje od bele lelje tako milo. da smo nm. Z Bogom ostaj Zagreb varaš, Koji rad mládence kvaraš itd. Zagreb je bil meni to kar so bile Gerkom Atinje >v ^ " « r " J ~ «« ^ ...vu. iu nuj. W1.W «wnvm «»"jv ) se vsi jokali. Stajarec si je pesem zapisal, in tudi napěv Tuškanec bil je moj parnas. Tù sem pesmaril in prebiral in in po tem rece meni: „Derzi mi noto; bom jo na zvegli za- stare nase Dubrovčane in prekrasne serbske narodne pesmi. piskal". 0 ljubi sladki glas, da še bi ga enkrat čul! Tako Posebno so mi omilile se pesmi Slovenca Stanka Vraz a. Rad bi ga bil poznal, al siromak je že več mesecov bolan cist in mil je bil, da smo vsi koruzo pozabili, ktera nam je med poslušanjem vsa zgorela. Sadaj je vsaki nekaj za- ležal, in tako mi ni bilo priložnosti ga osebno spoznati. pel; ktera pesem se je Štajarcu dopadla, to si je zapisal. Jedan dan, kadar ravno po ulici se šetam, se zacnejo v • „Kako pa se igrate na pasi nas potem tujec ludi ustavljati po ulicah, eden drugemu šepeče : ,,Ubogi Stanko vprasa jí kaj govorite ali pojete pri igrah?" Jaz hitro je umerl". 55 Mene so te besede globoko ganile. Drugi dan zacnem okoli ognja skakati in kričim: ..Zivi os: w«.....*enj, jari ze idem ga mertvega gledat, ker nisem živega mogel viditi Na lepem odru je ležal ponos Slovencov in dika Horvatov. Z oštrim okom gledam na bledi obraz. Vsakojake misli se gonijo po moji turobni glavi. Kolikor bolje gledam, tolikor glasneje mi nekšen skriven duh sepeće: to je tisti mož, kteri je v tebi pervo željo uzbudil pisati znati, to je tisti Šta tako milo piskal v žveglo, jarec, kteri je pod kosatim hrastom na domaćih pašnikih in zares sem zapazil ta njegov najmilji nastroj na mizi med uotami. Kušnem mu bledo lice v zahvalo, da on me je nadu- sil za domorodca, ker domorodec biti ima sicer tudi svoje muke, al kaj so muke proti sladkostim, ktera nam daja iskreua Ijubezen do maternega jezika! Vicko Dragan. Novičar iz raznih krajev Z lastnoročnim pismom od 28. p. m Cesar slavnega marsala grofa Radecki-ga v poćitek djali, Svojega brata vitlega nadvojvoda Ferd M a k s i m i 1 i j za dež. pogla kralj est vu Svojega namestnika v lombardo-beneskem generalu topništv rofuFrancu G y u I V isj e rmadno poveljstvo v lombardo-benečanekem kra pa i Ijestvu, na Koroškem, Krajnskem in Primorskem izročili. Cesarjevo pismo do maršala Radecki-ga se glasi takole: 5? Dragi poljui marsal grof Radecki! S tištim živim občut-kom Svoje dolžnosti in s tisto zvesto udanostjo, s ktero ste armadi kot nepresežen iz- se skozi 72 let odliko moj Novičar iz avstrijanskih krajev gled, ste mi pridšemu v moje lombardo-beneško kraljestvo da V Iz Gradca se 22. febr. piše „Wandr.", da družba kupcevavcev s štajarskim vinom, od ktere so tudi Novice" lani vec povedale, je 9. t. m. v Gradcu inMar- odkritoserćno tudi povedali, in me prosili, naj YTam odvz nika in deželnega poglavarja. Čera1 sem vendar vslisal to Vašo prošnjo le teži že oka starost mem službo armadnega pov s teškim sercom oljo te ker se v b ur g u , kjer ima svoje vinske zaloge, kupcijo od perla. Kakor vsaka stvar, tako tudi ta ni bila brez nasprotnikov. nadj da prosteni velikeg bremena se Vam še neko ziv Lahko je tedaj verjeti, da je bilo vse radovedno, kaj bo in liko let bode podaljšalo Vaše slavno in meni predrago ljenje zdravo in veselo. Ob enem sem ukazal vse, kar se kako bo, kadar se bo začela ta kupčija. V Gradcu so vina berž pervi dan dokaj prodali, posebno na drobno; mnogo jy|jja itna zgoditi zastran Vašega pi jih gradov ali v Strà-i ali stanu. N Monci , ali v kralj vsakem i vili v tukajšnih kercmarjev ga je veliko naročilo, in tudi iz zgor ali v mojem cesarskem poslopji na Dunaji, ali pa- njega Stajarskega in Nemškega se je toliko kupčev oglasilo, da imajo opravniki že delà na kupe. Znano je, da v družbo laći Augarten-a ali v Hetzendorf mi bote vedno pi gost; er koli Vam bo dra meni pa bo po tem take 4> mogoce, to morejo stopiti Ie štajarski vinogradniki, in vsak de- mj k(t treba ležnik je zavezan vsako leto najmanj za 1000 gold, vina v Vas vselej za Vaš modri svèt poprašati kadar koli Da bi tako moji armadi še dolgo svetili kot to družtvino zalogo dati. Ker je več največjih vinorejcov svoj delež v to zalogo odrajtalo, se je nabralo že 7000 ve- najživejši izgled naše slave, ljublj in spostovani od in vseh avstrijanskih sere v hvaležnem spominu Svoje dei starega najboljega stajarskega vina; če pa se to, ka vladarj v lastnih sjajnih spomiuih pa vživali plači Po kor je misliti, hitro poprodá, pride lahko kmali 21.000 no » vih veder le dobrega vina v to zalogo ker deležniki te tergovine imajo 779 oralov Vinogradov v najboljih krajih Stajarskega. Pa vsako leto se bode še bolje viuo iz te zaloge dobivalo , ker deležniki so si roko dali, da ne bojo s svojo vinorejo pri starem kopitu ostali, ampak zboljšali kar bo mogoče, in so iz Rajna poklicali ključarja, ki je že pokazal, da je mojster v svojem opravilu. Poglavitno vodilo te družbe je, nič mešati in nič poblojenega prodajati, ampak Ie čisto, pošteno blago. Ako pogledamo ceno , ktero ramo reči. minulih, slave polnih let!" Cesar in Cesarica v pondeljek cesarski dnarni kovnici na Dunaji ne kuj Triest. Zeit." sta pre pu Milan Y vec s r e be mih dvaiset ker po dogo več vlad. ktere da bi pelj d » bojo nek tudi cesarskedvajsetice prišle ob velj in zato so nehali nove kovati Razun h drugih cesarskih dežel Tirolj8ke so kmetijske družbe vse razstavuemu odboru na Dunaji obljubile razstavo večidel vse , kar se prideluje v njih deželah da boj poslale v Cesar so dov da se smejo takrat deležnikom razstave je družba za svojih 6 sort vina postavila, mo odpreti njih štale na Du več sto najlepših kónj da gledé na res dobro in čisto vino, stojí, bojo deležniki, kteri boj hotli peljali v ce je cena «arsko kobilstvo v Bab lutomerško (Luttenberger) nizka ; posebno duha in polno vinskegu cveta. je kaj prijetnega in veliko ovčarijo v H v jih bo neki grajšak povabil na svojo veliko grajšiuo lz Tersta. Mestna županija je za leto8 iz svoje dnarnice dotočila 1000 gold, za pogojzdevanje Krasa. Iz Istre 26. feb. J. S —c. Potreba odrejevavnice fan- tov v Terstu je tudi pri nas čedalje očitniša zavolj vsako leto večje primanjkave bogoslovcev in duhovnov, zato světli teržaško-koperški škof g. Jernej Legat v svojem pastir-skem listu od 22. t. m. iskreno opominjajo in spodbadajo vso duhovšino in vse verne prebivavce te škoíije, naj bi Jim k ternu, v začetku težkemu, pa vprihodnje še potrebnišemu M pocetju, kolikor je vsakemu mogoče, z obilnimi milodari na pomoč prišli. Ravno tako iskreno pa tudi, posebno bogatim Teržačanom, 1 blizo Dunaj krav. boj idili 600 glav pitane živine, 00 mašin 10,000 ovác, 100 svinj , 50 žbet, več sto kmetijskih in kmetijskega orodja, ktero se ondi i b med kte rimi so stiskavnice ( preše) za senó î za soto rezati, in vec L. u. F drugega. Časnik dunajské kmetijske družbe ktei to razglaša. » ihče ne misli, da smo se v ostavlja temu naznanilu: gori povedauih stevilkah zmotili in ebiti več povedali kakor je res. Y w J res nica; edino le, česar želimo, je, da bi tudi vreme takrat lepo in ogled ugodno bilo V Au (cesarskem vertu na Dunaji) se že pridno delajo priprave za razstavo. Nekteri so V ze bupali, da napi govorijo na serce naj bi se ne le milostivi S mosta v Zagreb in Sis k železnice od Zid se ue bo letos več skazali za to vzrejališče, temoč tudi za podporo zeló potřeb-nega zidanja novega samostana za patře kapucine. Iz Ljubljane. 5. dan t. m. ob 5. uri popoldne irna si. krajnsko zgodovinsko družtvo svoj véliki letui zbor. dovolila; „Ti Zeit u • v k pričakovati pa pise Politi da se ima dovoljenje to posebnih svet nima nič P i Kitajskeg terstvo an. novic. Zavolj raz nem te dní na m letele, pa jih je krepko odbilo; zbor je z večino glasov po so v zboru deržav- ežko h ude pusice Gosp. Tomažu Pauker-ju, c. k. deželnemu sveto- terdil dja inisterako Me e 1 j niko m vavcu v Ljubljani, so cesar po najvisjem sklepu od 7 febr. podělili naslov in dostojnost c. k. na mestn i jskega svetovavca. — Namesto gosp. prof. Svarca je gosp.Miha Acht ner izvoljen gimnazijalni profesor v Ljubljani. made in vlado perziško je za 3 mesce vojska ustavlj Če ima kdo na Krajnskem prav lepih pa ne na dimu posušenih češpelj, naj jih, kn-- simo, kakih 15 funtov kmali prinese ali posije pisarnico kmetijske družbe; plaćale se mu bojo dobro. Odgo vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznik