PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Zveze in Prosvetne Milke OFFICIAL ORGAN OF J. S. F, AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1938. _ I Dtc. «, UCr. «1 Hm pa* aMfaa aft tkm Act a( Caaf r«M * Marcfc J. U7«. CHICAGO 23, ILL., 1. NOVEMBRA (November I), 1944. HitblUhad Weskly at 2S01 S. Lawndale Are. aie LETO—*UL. XXXIX. KOLOBORATORJEM Z NACI1J se v Italiji in ie posebno pa v Franciji v marsikakem slučaju obeta smrtna kasen. V Franciji je bil dne 23. oktobra obsojen aa giljotino iarnalist velikega slovesa Georges Suares. ker je v času okupacije bil eden izmed najučinkovitejših pro pagandistov sa podvrseaje Francije pod nacijsko peto. Na gornji sliki pa je pfisor is Italije, ka je bil ustreljen v smrt obsojeni fašist Pietro ( arušo V časa nacijske okupacije Rima je bil on šef policije in poslal veliko antifašistav nacijem. da so jih ubili ket Ulce. Spori v politiki zaveznikov večji, kot jih priznavajo FRANCIJA IN ITALIJA PRIZNANI, A NISTA ZADOVOLJNI. — POLJAKI INTRIGIRAJO ZA RAZKOL MED ZAVEZNIKI. — TUDI TITO SE JE ZAMERIL. — STRAH PRED LJUDSTVOM V zavezniški diplomaciji je vzlic konferenci, ki se je vršila v "počivališču" Dumberton Oaks pri Washingtonu in na minulem sestanku Churchilla s Stalinom, še vse le površno urejeno. Dve priznanji Kar se poljskega vprašanja tiče, je Churchill v angleškem parlamentu izjavil, da je sporazum med njim in Stalinom pri-lično dogotovljen. Svetoval pa je poljski zamejni vladi v Londonu, naj se spoprijazni z resnico, da le, če se pobotajo z Moskvo, bo poljlko vprašanje zares rešeno. Ako nt, bo bržkone vseeno izšlo tako, kakor Moskva želi. Pomenek v Moskvi med Churchillom in Stalinom torej ni pomenil nič definitivnega, kar se javnosti in prizadetih dežel tiče. Kar sta se domenila, je Churchill označil za zelo dober sporazum. Kakšen je, to lahko le ugibamo. A en rezultat njunega Sestanka je bil, da sta vladi Zed. držav in Anglije priznali za pra-voveljavno de Gaulleovo vlado v Franciji in p« da sta dovolili več veljave koalicijski vladi v Italiji. Zadovoljili pa niso s tem nikogar, zato ne, ker se svet še vedno suče v starih intrigah — to je, v imperialističnih ambicijah. Italija hočt biti zaveznica Ko je bila minuli teden italijanska vlada ie bolj "priznana" kakor pa j« bila že prej, je rekel njen premier Ivanoe Bonomi. da še ni zadovoljen. Kajti kar on hoče, in kar z nJim vred zahteva vsa Italija, je. da jo Zed. države in Anglija priznajo za zaveznico, ne pa le kot za nekako sobojevnico ali pa da z njo ravnajo kot z beračico in s poraženo deželo. Po angleškem-ame-riskem priznanju , italijanske vlade je bilo tudi poročano, da pride v Washington za italijanskega veleposlanika grof Sforza, ki bo v tej službi nedvomno deloval za pridobitev privilegijev Italiji na stroške Slovenije in Hrvatske. Zelje Rima na rahlih tleh Toda, ako je res, da sta se na zadnjem sestanku Churchill in Stalin sporazumela, morda Slovenci in Hrvatje ne bodo žrtev te nove diplomatične spletke, ki bi bila le nadaljevanje one, katero so predli zavezniški državniki v prejšnji vojni. 'Nadaljevanje na 3. strani.) Ectjno socialisti so res za socialno ■ zaščito in za + rjp ■ njiv • • odpravo vzrokov vojne Neki znan socialistični govornik je po volilni kampanji I. 1928 razočarano dejal, da je delavcem nemogoče kaj dopovedati o socialni zaščiti, češ, kaj nam boš pravil1 Mar ne vidiš, da rfostmo židane srajce in da špekuliramo z delnicami, se vozimo na izlete z oyti in živimo v svojih hišah^! Leto pdzneje se je nekega dne prospenteta, zidana na papirju, ki so mu rekli "delnice", sesula in nešteto delavcev se je iz "svojih" hiš in iz svojega "delniškega" bogastva preselilo v brezposelnost in bedo, mnogi pa so dobili svoje poslednje zavetje le še v selišČIh, ki so si jih sami zbili iz kišt Rekli so jim one dni — ako se jih še kdo spominja, "Hoovers-ville". Slabih stvari se sicer človek nerad spominja, čeprav je tega komaj nekaj let nazaj V Italiji se sedaj spominjajo, dč je minilo 28. oktobar 22 let, ko se je pojavil v Rimu z armado mož v črnih srajcah človek, ki je udaril po socialistih in komunistih in obljubil Italiji obnčvitev starega rimskega imperija, ljudstvu pa stalno delo in blagostanje Naj gre kdo danes v Itahjo1 "Bilo je, dokler je bilo," pravijo ljudje, ki vidijo sedaj podrtijo — ekonomsko in moralno — vse naokrog. Socialdemokrati v Nemčiji niso mogli odpraviti brezposelnosti, ker so preveč verjeli v demokratično toleranco in pa še bolj, ker jim zavezniške velesile niso pustile razmaha. Prišel je Hitler in njemu so ga dovolile Česar demokratična Nemčija ni smela, je on storil na svoj način: odpravil je brezposelnost, nf v skupno dobro, temveč z oboroževanjem S tem je prisilil tudi druge dežele, da store isto — v svojo lastno obrambo, in tako že nekaj let nimamo v Zed. državah nobene nezaposlenosti in pa prosperiteto Predsednik Roosevelt je na shodu v Chicagu zadnjo soboto dejal, da bo tako ostalo tudi po vojni. In poudaril je, da bo to nalogo izvršil "private inter-prise". Ko je I 1933 nastopil vlado, je ekonomske rojaliste napadal. Sedaj jih hvali. Njegovemu shodu je predsedoval tovarnar in bankir F J Lewis, ki se je bil odločil zbrati za njegovo izvolitev milijon dolarjev na svojo roko. In Dorothy Thompson je minulo nedeljo izjavila, da kandidira Thomas Dewey na — Rooseveltovi platformi! Torej sta obe stranki za sistem, v kakršnem so vzroki za brezposelnost, lakoto in vojno. Fdino program socialistične stranke je tak, da bi te vzroke odpravil, če bi se ga uveljavilo. Tako se torej vrši ta volilna borba na eni platformi med dvema kandidatoma, in kampanjo obeh financirajo imoviti sloji sebi v korist. Gre pa se jim za glasove delavcev in kmetov, ker svojih imajo premalo, da bi mogli zmagati. Ameriške izgube v vojni narasle že nad ); ta pol let* »1.7»; ta četrt leta $1.00. Inotemstvo: ta celo leto $8.SO; ta pol leta $2.00. . . --—. . - V hi rokopisi in oglasi morajo biti v našem urada najpozneje do pondeljka popoldne aa priobčitev v številki tekočega tedna. ---—---——.............■ - ^ < _ i.f fff —-~TTrrr . ff r* T ' PROLETAREC Published ev*ry Wednesday by the Jugoalav Workmen'a Publiahing Co., Inc. fistaklished 1906. Editor................ Business Manager_____ .Frank Zaiti .Charles Pogdtt!e Avenue CHICAGO 23, ILL. Teleti one: ROCKWELL 1M4. J0SK0 OVEN: RAZGOVORI ublikanske 'stranke Thomasa weyja v Chicago, to pa je rem pravzaprav nc {«o od »notrtj. »e navadil par nejšth. naboljših vesti, kar smo mestnlh lraz ,n nosl1 kravato jih sploh kdaj slišali odondot. Morala je biti zares težka in strašna šola, ki je slovensko inteligenco pripravila do edino pravega nasiranja, da je "zdravje vsakega slovenskega človeka del narodnega bogastva *. Toplo je pozdraviti požrtvovalnost bolničark, posebno pa še zdravnike, ki "niso niti podobni več onim, ki so nekoč odirali kmečkega človeka, ko je bil najbolj potreben pomoči." zdravnike, "ki postajajo apostoli trpečih ljudi in njihovi rešite-lji.. Dvakrat, trikrat sem morala prečitati te veliko obetajoče besede, pa še nisem mogla verjeti, da vidim prav. Da bi zdravniki pozabili na preteklost, pa postali res to, kar bi od vselej biti morali, namreč zdravniki, ki bi skrbeli za ljudsko zdravje, to se mi je zdelo skoro nemogoče. Saj ne rečem, da ni bilo izjem. Izjem je bilo povsod, tudi v zdravniških krogih. Toda bilo jih je premalo, da bi mogle le deloma zamašiti mrzko gluho vrzel med kmeti in gospodo. tudi ob delavnikih. Zato so se doktorji zdravniki svetili že visoko na gosposkem stopnišču, previsoko za kmeta, da bi ju moglo spajati medsebojno razumevanje. To prekletstvo gospostva ni vzklilo iz naših tal; prineslo ga je na veliko škodo vseh slojev med nas nemško uradništvo. In ker je božansko gledati zviška na svojega sočloveka, so se tega zla nalezli i rodni sinovi slovenskih mater. Opazovala in poznala sem te umetno narejene razdvajalne jarke in nisem upala, da bi se kdaj mogli izravnati. Saj so segali že tako daleč, da so uplivali tudi že na preprosto ljudsko dušo. "Ta že ne more biti kaj prida, saj se obnaša kakor kmet.. .*' sem slišala nekoč nekega kmeta. Ali pa: "Kaj so nam poslali takega učitelja? Menda jim je za mesto prekmet-ski...!" Takih izražanj bi navedla lahko več; prihajala so iz ust preprostih ljudi, ki se niso niti najmanj zavedali, da pomagajo kopati in širiti že obstoječe * Vojna ln politika sta še vedno na dnevnem redu. Invazija na Filipinske otoke ter pomorske bitke so zaposlile naše že tako v politiki utrujene časnikarje. Važne novice, kot na primer vzetje pristanišča Kirkenses, v Norveški, po ruski armadi — je nekje na tretji strani. Tudi- prestop nemške meje v južni Frusiji po ruskih četah je porinjeno v ozadje Seve, dohod kandidata re-pul De druga stvar. Vojna Uspeha naših čet in mornarice na Filipinskih otokih je lahko vesel vsak ameriški državljan. Po dolgem triletnem trudu se je vrnila ameriška vojska nazaj na Filipine. Kdo se ne spominja, s kakšno lahkoto je japonska soldateska pobirala ozemlja v Tihem oceanu ter prišla skoro do Havajskih otokov! Samo spomniti te je treba na Javo in Malajo. In pa s kakšno lahkoto je padel Hong-Kong ter Sn.gapor. To so bili časi za ja-ponake mllitartste No, saj je tudi firer sprva imel dobre čase Danes — danes je pa nekaj drugega Na zapadnem bojišč p v Evropi se boji nadaljujejo, toda tistih uspehov in naglice prodiranja ni več. Nemci imajo silovite utrdbe in odločne branitelje. Veliko jim tudi pomaga slsbo vreme. Pa vendar izgubljajo. Na vzhodni fronti je veliko življenja. Kakih devet ruskih niti tudi levo ramo. Vedela sem, armad je na pohodu. Dve na da si ji bo sčasoma skrivila hrb-1 Ogrskem, ena v Jugoslaviji, ena jarke, lahko bi rekla — pre-pade. Zato niso bili zdravniki nikoli apostoli trpečih ljudi, nikoli njihovi rešitelji, pa tudi take volje niso pokazali nikoli! Imela sem v razredu deklico. Čedna je bila in zelo bistroumna, toda rodila se je bila z glavico postrani... Ce je hotela dvigniti glavo, je morala dvig- industriji, in pa za tiste farmarje, ki sami delajo na svojih kme- tijah. «i • m mm Kaj pa programi? Koliko je volilcev, ki vedo, da-li je sploh kaj razlike med platformo demokratske in republikanske stranke? Jih ni, namreč razlik ni zato ne, ker imati obe stranki enak program za en in isti "free enterprise". Gre se torej edino za osebe. Za dve osebi, ki sta v tej kampanji Dewey in Roosevelt. In pa na podpredsedniška kandidata naj se nikar ne pozabi. Obl sta konservatica, oba odločno za "free enterprise". In oba zagotavljata delavcem, kakor jim je Roosevelt ob svojem prvem nastopu, da bodo njihne pravice ščitene in socialna zavarovanja pa izboljšana. To so reči, ki v volilnih kampanjah kar dežujejo. A morda se tisti delavci, ki so stavkali n. pr. v tovarnah "neodvisnega jekla", še spominjajo ubitih in pretepenih tovarišev, po katerih so enako tolkli demokratski kot republikanski količki? ... Kaj naj delavci store, za koga glasujejo? Sidney Hillman je za Roosevelta toliko, kakor je bil pred 8. leti John L. Lewis. Brow-der je sedaj zanj, pred 4. leti ga je napadal, kolikor so zmogle moči njegovega propagandnega aparata. In? Kdo pa "še" kandidira poleg Deweyja in Roosevelta? Pravijo, da jih bo v nekaterih državah sedem na glasovnici. V mnogih bo spet tudi Norman Thomas, toda v nekaterih zelo važnih industrialnih državah, kot sta p. pr. Illinois in Ohio, ga ne bo, Kar se tiče naše mase, bo bržkone — pod vplivom kampanje unij CIO, za Roosevelta. A po 7. novembru pa bodo voditelji CIO, social-demokrati, komunisti in nedvomno tudi mnogi voditelji unij AFL spet govorili o možnostih ustanovitve "tretje" stranke in marsikdo pa o zgraditvi delavske stranke. * A štiri leta, v katerih bi bila lahko že mogočno organizirana, so izgubljena. • V ameriški politiki se mora — neizogibno mora skristalizi-rati politično življenje v boj med kapitalizmom in socializmom Sedaj se socializem in komunizem pritika le v volilnih bojih eni izmed kapitalističnih strank — letos n. pr. demokratom, ker je Hillman zanje. A po 7. novembru — neglede, kdo zmaga, bo to v vsakem slučaju zmaga za "free enterprise". In ko bo vojne konec, bodo delavci v nekaj mesecih spoznali, da krize niso samo Hoovrov privilegij. In mogoče bo to u videl tudi odbor za politično akcijo unij CIO, ki troši denar za stranko, katero bo moral po 7. novembru zopet napadati. |3$S|pi ffi) tenica, pa me je skrbelo. Govorila sem s njeno materjo. Pelje jo naj k zdravniku, sem ji svetovala, zdravnik bo uredil vse glede bolnišnice. Deklici bo treba nemara le mahne operacije... "Bolnišnica? Nož? Nikdar! Imam prerada mojo Ančico, da bi jo kdo mesaril!" "Ančica vam bo neznansko hvaležna!" In ko niti to ni držalo. sem ji opisala skaženost, ki se je je bati. 2ena me je gledala sovražno, nazadnje se je spustila v jok. "Kaj pa morem? Sama se ubijam z otroki. On se potepa po Ameriki, piše in pošlje nikdar nič. Odkod naj vzamem? Bog ne bo dopustil, da bi se mojemu detetu skvaril hrbet.. Pri tem je ostalo. Prišel je zdravnik v šolo cepit koze. V meni je zraslo veliko upanje. Videl jo bo, pretipal in dognal, da sta morda le dve mišici skupaj zraščeni; te bo treba ločiti in bo Ančica zrasta v lepo dekle ... Opozorila sem zdravnika na skrivoma. Toliko, da se je ozrl. Hudo razočarana sem ga skušala prijeti od druge strani. "Ali se vi sdravniki ne zanimate tudi za take telesne napake, ki jih vidite zunaj svojega urada?" Prisiljeno se je nasmehnil. "Ali hodite vi učit po hišah?" "Ali to je drugo. Deklici se bo skrivenčil hrbet. Mati pa nima denarja .. "Ne vidite, da sem utrujen? Prišel sem cepit koze .. „ O ne, zdravniki niso bili nikakršni apostoli, nikakršni rešitelji. Tudi pri njih je odločal denar a. . na Češkem, dve v baltiških de želah, ena na Pruskem, ena bll- t| grehi pribiti na steno, je pa omenil, češ: "Vsi delamo zmote, tudi jaz sem se dostikrat zmotil. Mene ne briga prošlost, katera je mrtva, mene zanima bodočnost." Pa jih razumi, če jih moreš! Pri nas Strašna katastrofa, katera je zadela Cleveland v petek 20 oktobra, in o kateri še nevem podrobnosti ko to pišem, je zelo pretresla naše ljtidi v Chicagu Da je precej Slovencev med žrtvami ali pa drugače prizadetih, to Je bilo razvidno že iz prvih poročil. Kdor pozna tista lesena skromna delavska stanovanja v ozadju St. Clairske ulice, ve, da je to moral biti strašen inferno, iz katferega «je bilo nemogoče uteči. Se ve, sedaj preiskujejo, kot je navada v takih slučajih. Preiskava, kadar je prepozno Da so prizadeti samo delavci, o tem ni dvoma, kajti bogatejši sloji so naseljeni daleč proč v lepih parkih. Zakaj Je bilo dovoljeno imeti tak eksplozivni plin v tako gosto naseljenem kraju, to bo tistim, ki so ostali pri življenju, »težko pojasniti. Ker smo že pri volitvah, bi rad vprašal, zakaj vsi politišni tako radi govore o malih narodih in pri tem vselej omenjajo Poljsko in Italijo? Nikdar pa še nisčm slišal, da bi kateri izmed njih omenil naše Jugoslovane. In vendar so naši Jugoslovani v starem kraju storili več za zavezniško stvar ter pobili več fašistov in nacijev in zadržali več nemških divizij v svoji zemlji, kot pa vsi ostali mali narodi? Odgovor Je pac — "glasovi". Zbiranje obleke za Jugosla- zu Varšave in ena v severni Fin- vijo se je začelo tudi v Chicagu Vojni relif Amerikancev jugoslovanskega porekla nabral že nad $50,000 Pomožna blaga j niča Ančka Traven in tajnik Rev. Strahinja Maletič poročata v izkazu z dne 24. oktobra, da je War Relif Fund of Americans of South-Slavic Descent nabral v gotovini že $40,957.75 in seveda veliko tudi v blagu. Skupno je bilo od 9. pa do 21. oktobra nabranega $16,845, prej pa nad $33,000. Glavni slovenski prispevki v tem izkazu so od rojakov v Brooklynu, ki so nabrali $640. SANS pa je poslal prejetih zneskov $361.50. Prejšnji so bili omenjeni v zadnjem poročilu. Naslov te pomožne akcije je War Relif Fund of Americans of South-Slavic Descent, 465 Lexington Avenue, New York, 17, N. Y. ski. Poleg teh jih je še precejšne število, katere še niso v akciji. Na Pruskem se vrše strahoviti boji, kot poročajo Nemci — strašnejši kot pri Stalingra-du. Človek se nehote spomni naših kritikov, kateri imajo za Ruse vedno najslabšo besedo. Kadar so ruske armade na pohodu, se sprašujejo, češ, kaj pa ti sakramenski Rusi spet nameravajo — in kadar pa Rusi počivajo, se pa zopet vprašujejo: "Ja, kaj pa je, ali bo separatni mir, ali hočejo sedsj, ko smo odprli drugo fronto, da se mi sami tepemo — dočim oni lepo počivajo?" Tako gre kritika. Naj store Rusi kar hočejo, tem ljudem ne bo nikdar prsv. Španija Pred par tedni je bilo v tej koloni omenjeno, da zadnja beseda o Španiji še ni bila spregovorjena. Kot pravi Del Vayo: "Kako more svetovns demokracija trpeti smrdljivo rano fašizma v sredini Evrope — v Španiji?" Odgovor na to vprašanje se bo slišal v bližnji bodočnosti, kajti kriza je tukaj. Španija je na pragu civilne vojne. Ce je kaj poštenja v naši demokraciji, če je resnica, da se borimo za uničenje svetovnega fašizma, potem — potem so cau-dillu dnevi iteti. Ce pa ne, bo svet razume^ da je bila vsa ta morija zaman. Politika Precej stvari je zadnje Čase prišlo na politično obzorje, kar ni ravno ljubo ne predsedniku Rooseveltu in ne demokratski stranki. S tem ne mislimo tistih grehov, katere dnevno našteva njegov protikandidat Dewey, ampak kritična vprašanja, katera se ne dajo kar tako pomesti pred volitvami — in to so vprašanje Poljske, baltiških dežel, Italije ter Franoove Španije. Prva tri vprašanja republikanci Sedaj, ko so dobljeni prostori, bo šla stvar hitro in uspešno naprej. Vsak rojak in rojakinja naj se velikodušno oglasi z obleko ali s čem drugim, kar tam potrebujejo. Obleka naj bo v dobrem stanju in podloga ter gumbi pri&ti. Moč cerkve V neki angleški reviji sem čital zanimivo zgodbo iz San Francisca, Calif. Enajstega septembra tega leta so San Franeiseo Nevvs priobčile malo notico, da je bil neki katoliški duhoven. z žensko tovaršico, aretiran in obsojen radi vožnje v avtomobilu v stanju pijanosti. Ko je reporter od Newsa poklical Harolda E. Collinsa, kateri je tajnik John J. Mittyja, kne-zoškofa v San Franciscu. da bi mu natančneje povedal duhovnikovo ime, mu je monšignor odvrnil: "Nobeden ni še nikdar porabil take zgodbe v San Franciscu." Malo pozneje je pa poklical v uredništvo Newsa, z naročilom, naj ne tiskajo te zgodbe. News jo je natisnila vseeno ter deset dni pozneje omenila, da je dotični duhoven plačal $250 kazni. V namenu, da se News kaznuje, je par tednov pozneje monšignor Collins na posebni seji katoliških lajikov za- (Nadaljevanje na 4. strani ) Tole mi n/e gre v glavo? prav demagogu no izrabljajo, še posebno problem Poljske in pa Italije, vedoč, da je v tej deželi k »kn j« ■ vašim prijateljem r Me m kdaj prt poročili, šinjd wt rsskasae. v predsedniških volitvah računati s poljskimi in italijanskimi glasovi. Glede Španije je pa vprašanje katoliških glasov. Znano je, kako je bila španska republika prodana pri predsedniških volitvah leta 1936. Osebno prepričanje je eno, pridobiti glasove je pa povsem neka^dru-gog*. In to predsedniški kandidati meščanskih strank dobro razumejo. Ni še dolgo tega, ko sem neki večer poslušal dolgo jaremijado republikanskega predsedniškega kandidata Govoril je v Mfaneapolisu Spomnil se je ter orisal vse grehe sedanjega predsednika od 1932 pa do danes. Potom, ko so bili vsi Kake to. da si kandidati v po ll+ičtte urade pred volitvami drug drugega toliko zmerja jo, po volitvah pa poraženi čestitajo zmagovitim in oh enem vsi skupaj hvalije drug drugega Kako te, da so vsi skup največji lumpi samo v volilni kampanji drugače pa patrioti in poštenjaki, to mi nikakor ne gre v glavo. FRANCE BEVK: he«; pumi si\«o (Nadaljevanje.) "Ne bo je več'", sem se izogibal odgovorov na vprašanja. "Za njo boš šel." "Nje ne bo več," sem ponovil kot prej. Beseda je bila trda. čelo se je razoralo v gube. Tedaj se je Loj za zbala zame. Kakor da je padlo zviška na njeno dušo in jo uklonilo, je postala mehka. "Saj ti verjamem. Le srce me tako neznansko boli." Nagnila se je k meni. Z roko sem jo pobožal po licu in utrnil solzo, ki je blestela na njih. Tako sva se gledala nekaj časa, besede so bile sanj ave, polne obljub in zlatih sanj. Meni so se gabile. V sanje nisem verjel več in vendar sem mislil, da pristo-ja ta laž ljubezni kakor palica popotnemu človeku. "Ti", je dejala kakor iz težke odločitve za to besedo. "Vprašala te bom in ne bodi hud ..." Dvignil sem oči, moj pogled je dovoljeval in vpraševal. "Cemu ima ta ženska tako oblast nad teboj?" Mislila je na gospo. Udarilo me je, da sem skoro jeknil: "Katera ženska?" "Gospa ..." Pa sem mislil, da sem vrgel raz sebe vse in da nihče več ne krati moje svobode. Ženske oči so bistre in vidijo trikratno. Pomislil sem in spoznal svojo neodvisnost, ki je izražala v nemem stVahu in odsevala v kretnji in besedi. Njene sence se nisem mogel odkrižati. Tega nisem hotel priznati. Požrl sem bridkost, ki je kanila vu dušo in dvignil glavo. "Bal sem se je, zdaj se je ne bojim več..." "Cemu si se je bal?" ... Na ta "čemu" sem še danes dolžan odgovora. Moj pogled se je uprl v tla. nato sem jo zgrabil za roko: "Zakaj mc to vprašuješ? Ti si domišljaš ..." Lojza je imela prav. Ker sem radi nje zahajal skoro slednji dan v hišo, se je razmerje med menoj in gospo bolj in bolj udomačilo. Ni doseglo istega raz- • merja kot poprej; zvijačno je tipala in merija najvišjo točko dovoljenega in nedovoljenega. Lojzo je obdržala pri sebi; dekle je bilo krivo, da me je imela ta ženska kar največkrat v bližini in je občevala z menoj s pogledom in besedo. Bila je ljubosumna. Njeno samoljubje ni bilo manjše kot v dneh, ko me je čuvala na postelji; še povečalo se je. Kadar jc dvignila glavo ter meHla mene in Lojzo, me je streslo v groznici. V krvi je bil ta trepet odvisnosti od nje in nisem se je mogel otresti, dasi sem se v polnočnih mislih med stenami sobice krohotal nad samim seboj. Pogledala* me je rekoč pomenljivo in njene oči niso mogle zakriti prikritega srda. "Sinoči vas ni bilo." "Bil sem doma." Tudi Lojze ni bilo..." Iz njenih oči sem razbral, da ne ve ničesar, ie beseda išče sledu za nama. Spomnil sem se muk, ko je zasledovala mojo ljubezen s Tončko. Srdito so se mi zasvetile oči. da je gospa padla iz ravnotežja in omolknila; neprijetno čuvstvo se je razlilo po mojem telesu. Kaj hoče ta ženska? Cemu je tlačila Lojzo v mojo misel in jo primerjala v mojo bodočo zakonsko posteljo? Se isti večer sem se sestal z Lojzo. Kot pes sem se plazil ob stenah ulice in izginil v mraku... Ko sva z Lojzo izpregovorila prvo besedo, se je gospa dvignila iz tal in stala s satanskim smehom pred nama. "To so vajini opravki?" Z Lojzo sva se zavzela. Mrzlo nama je šlo skozi telo. V meni se je dvignil upor. Zdelo se mi je, da udje polipa hlastajo po meni in me skušajo znova zadrgniti. Stal sem in zrl v gospo. V njenih očeh sem videl isti blesk kakor v prejšnjih dneh. Blesk zveri, ki preži na plen. "Če sta poštena, smem biti z vama, če sta nepoštena, je moja navzočnost še bolj upravičena." Smehljala se je, kakor da svo- je izgovorjene besede podvojeno uživa. Zavedala se je moči, ki jo ie imela vpričo ljudi na cesti. Tu me je lahko ukrotila z najmanjšim krikom. Tega sem se Jpal še vedno. Ugriznil sem se v ustnice in molčal. Molčal sem tudi, ko mi je gospa prva dala umirjeno besedo V negotovosti, ali ■ je zmagala ali ne, je zatrepetala. i i Obrnil sem korak domov. 1 Ženski sta šli molče z menoj. Gospa je poizkušala narediti j i šalo; ni se ji posrečilo. Pretežko j i je ležalo nad nami. \ Se ko smo stali v medlem svi-i tu kuhinje, smo se nekaj trenutkov gledali srepo. Zdelo se ! mi je, da je na gospejinih licih j skrit nasmeh zmagoslavja. Nje-j ne oči so bile čisto slične tistim, j ki so nekoč izstopile pod pritiskom mojih rok, črna pentlja 1 na vratu je bila podobna odti-; som mojih prstov. V meni je vstalo nekaj in se ni dalo več potolažiti. Pogledal I sem Lojzo, ki ni vedela, kam i naj dene oči in dejal: | "Pojdi spat!" Lojza je naredila pol Jcoraka in pogledala v gospo, gospa se je zlobno začudila: "O—odkdaj j pa ti?" • In kakor bi mi bila prerezala pili plenjenja, pa ni bilo niko- j bo obetanega spisa od mene." garj ki bi ga bilo trebp kazno- Take in slične dogodovščine vati. Bilo je prežalostno za kra- dne 20. oktobra bi vedelo pove-denje. < dati zelo veliko naših rojakov, Ko smo pričeli voziti s pouli- ki žive v tisti soseščini. Bili so čno, ni bilo na St. Clairju med zares strašni prizori. Dobro pri TUDI (IRKI LOVI: KOLOROKA TO RJE, ki so v času okupacije po mafali Nemcem. Gornja slika predstavlja, ko jih nalagajo v truck, da jih odpeljejo v jetniški tabor. Pol sem premislil besedo in ( di tega, ker je gospa tiho trium-že sem jo izustil: "Jaz sem zvest firala nad njo. Dvignil sem prst temu, ki je zvest meni. Gospe je zablestek) v zenicah: "Ta ženska je bila po svetu ... Ne verujem, da je bila nedolžna ..." Ta beseda me je nemilo zbodla. Ne radi dejstva samega, ra- in ga nameril nanoj: "In ta ženska?" "Jaz sem poročena!" je jekni-la, kakor da se brani očitka. "Samo z njim? ... Z nikomur drugim ne ..." (Dalje prihodnjič.) IZ KANSASA Nekaj posebnega so tele ameriške volitve. Listi, radio, shodi, vsepovsod sama propaganda, zavijanja in laži ter obmetavanje ... . l4frl . Jt , z blatom, da se mora studiti vsa- e" m £ T° 1 komu navadnemu volilcu Višek na zadeva! Nato Lojz.: Pojdi j ..debeIlh.. kar sem jih eul in ei. » * * i xi ^ c . . !tal zadnje čase. pa je r zmetala Lojza je »la. Gospa Fan. je, predsodnJiku Ro'os moral biti. Ali sem igral, ali je bilo resnično življenje, se ne spomnim več. Vem, da sem za- doka2i- da je v tej vojni popol- priliki kažejo, kako so jim napoti vse socialne reforme, ki količkaj pomagajo "malemu" človeku, da ti kandidatje vendar niso dobri zanj in da nima od njih kaj pričakovati To bi moralo biti prav lahko razumljivo tudi takemu delavcu, ki ne čita drugega kot smešnice in kari-^ kature. • Nemške grozovitosti nad našim narodom v starem kraju razkrivajo tudi pisma, ki jih zdaj prinašajo od tam ameriški letalci. In tako bodo morali končno utihniti tudi tisti, ki so, tako bolj na skrivaj, šc vedno simpatizirali s'Hitlerjevo moril-no bando. češ, "a, kaj, to je sama propaganda; saj sem bil v Nemčiji in vem. da so to najbolj kulturni in civilizirani ljudje, z dobrimi manirami! Nemški narod ni res tako divjaški." Vsi že smo videli ljudi tam v bližini v diru sem in tja, da bi utekli nam piše med drugim: "Obljubljenega spisa za v Družinski koledar mi ne bo mogoče zgotoviti. Baš čas, katerega sem si določil, da stvar napišem, mi je vzela strašanska eksplozija v slovenski naselbini. V petek popoldne (20. okto- plamenom. Eni flo bili oblečeni, j bra, ^ bil v slovenskem na- drugi, z nočnih šihtov, pa so planili s postelj oblečeni kakor so bili. , Eksplozija je nastala v plinskih tankih Ohio Gas Co. Našim pri vrata za seboj in šel po stopnicah na ulico. Hodil sem dve uri po tlaku pred hišo, da bi zaslišal Lojzin krik, dokler ni ugasnila luč v hiši... • Po tem dogodku me več dni ni bilo v hišo. Z Lojzo sva se sestajala opoldne in lepo nama je bilo, ko sva se poljubila pod solnčnifcom sredi žarkega poldneva ... Ko je Lojza nekega dne izostala, sem stopil v hišo. Gospa me je sprejela z ironičnim nasmehom. sicer se je vedla, kakor da ni bilo nič. Iz navade sem sedel za mizo in vzel knjigo v roko. Vendar se je razmerje med nami docela izpremenilo. Skozi nenavadno prijazhost obeh žensk je pro-sevala hin^vščina, ki se je bra-tila z mrž%jo. Čutil sem, kakor da nosim težko masko. Kadar smo izrekli besedo, smo vselej pomislili, kaj leži pod njo. • Nekega večera Lojze ni bilo doma. V dobro voljo, ki sem jo prinesel s ceste, je padel obraz j ponavljajo do roda do roda Du noma* podivjala tista nemška oholost, ki se smatra za nadljudi, kar posebno velja za mlajšo generacijo, ki je bila vzgojena v Hitlerjevi šoli, jih ne prepriča. Pa si predstavljajo, da je to ona Nemčija pred letom 1914, ki je imela tudi že takrat dovolj ošabnosti v sebi. • V lokalnem angleškem časopisu sem čital "važno" vest iz Scrappagota, Anglija, da tam "straši" in to na različne načine. Pjed 200 leti so namreč tamkaj sežgali na grmadi živo čarovnico in njen pepel zagrebli na istem mestu ter zavalili na njen grob velik kamen. Zdaj je pa traktor za popravljanje cest prevrnil tisti kamen in premešal prst ter pepel. Od tistega časa. bonasvaruj, se pa tam gode čudne reči. To oslarijo so prinesli angleški listi z vso resnobo in brez vsakega komentarja. Pa so mi prišle na misel vse tiste vraže in pripovedke o strahovih, ki smo jih čuli še kot otroci v starem kraju in ki se rodnem domu pri upravitelju J. Tavčarju, ko se je začula od jezera prva eksplozija. Hitel sem v ulico za SND, kjer sem imel avto, da ga odpeljem. Tam me starim naseljencem je tisti kraj j je ujela druga eksplozija, poznan pod imenom koksovna . drla na Ua a ognjeni dež (teko_ Ta katastrofa se je dogodila v, či plin v piamenih) je padal vse-petek 20. oktobra v letu gospo- j okoli Posrečilo M mi je> da ^ dovem 1944 Bilo je strašno. Mi- od|>eljal avtomobil in srečno sli so mi uhajale na one, ki so I priše, domov 2ene in h6erke ni bili v plamenih Zdelo se mi je, bilo doma ju iskat Na da zanje ni rešitve. Koliko je j Glass Ave in NorWood Rd sva mrtvih, tega prvi dan ni vedel ^ sre^aia z drug0 ekspedicijo, nihče. A že par dni pozneje so ^^ s ^ en0 Tako ^ ^ jih dobili nad sto iz pogorišč. Veliko toliko ožganih, da jih ne V NEDELJO 26. NOV. KONFERENCA PROSVETNE MATICE IN JSZ Chicago, III. — Dne 14. oktobra je tajnik krajevne organizacije Prosvetne matice in JSZ za Illinois in Wisconsin Anton Garden poslal pridruženim organizacijam sledeče pismo: V nedeljo, 26. novembra, se vrši jesensko zborovanje okrožne Prosvetne matice JSZ v Slovenskem narodnem domu v Waukeganu. Prične se ob desetih dopoldne. Kot član Prosvetne matice je vaše društvo vabljeno, da je zastopano na tem zborovanju. Izvolite kolikor zastopnikov se vam vidi umestno — čim več, tem bolje. Znano vam je, da je Prosvetna matica ustanova našega naprednega delavstva. Zato je potrebno, da set zastopani na tem zborovanju s čim večjim številom članstva. Na tej konferenci se bomo pogovorili o raznih vprašanjih, pred katerimi se nahajamo, bodisi tukaj ali v starem kraju. Angleško poslujočim društvom je bilo poslano slično pismo v angleščini. Torej so bila * pismeno povabljena vsa pridružena društva, klubi in včlanje- • ne gospodarske ustanove. Dobro je, da člani, ki to čita-jo, v društvih priporočajo, da se delegate na konferenco izvoli, ker bo važna. Dirndaj predsedniške kampanje bo do takrat povsem ohlajen in rezultat bomo lahko ocenili, ob enem pa pre-udarili tudi napake delavstva v tem volilnem boju. Zaeno bomo lahko na konferenci imeli že zelo pregledno sliko o položaju v osvobojenem delu Jugoslavije in o naših relif nih akcijah, pa o agitaciji za Proletarca, o naših ostalih publikacijah itd. Torej poskrbite, da vaše društvo ali klub gotovo pošlje zastopnika na konferenco v nedeljo 26. novembra v Wauke-gan. Prične se, kot omenjeno, ob 10. dop. — P. O. SLOVENSKI DELAVSKI CENTER gospe Fani. Bil je širok in ku-štrast, kakor glava majhne mačke, pripravne, da se igrajo z njo otroci. V sobah je bil duh po vijolicah. S sosednjega vrta je dišalo in ko se me je dotaknila roka te ženske, sem občutil dih stasa Lojzinega telesa In kot se igra sit človek z jabolkom, se je zahotelo igre tudi meni. hovščina je tam imela neomejeno oblast nad kmečkim ljudstvom in bi bila lahko kaj storila. da se iztrebi ta ignoranca. Toda. dasi se spominjam, da sem kot otrok slišal marsikaj "hudega" raz prižnice. da so mi šli lasje po koncu, se ne spomnim, bi nihče več spoznal. Kraj, kjer se je nesreča zgodila, je star del slovenske naselbine na St. Clairju. E. 55th, znana kot VVilson, in 62th pod imenom Munich je sedaj s Car-ry Ave. v razvalinah. Gerdino-va prodajalna pohištva na St. Clairju, z dvorano vred, kjer se je pričela leta 1921 združitvena konvencija SNPJ . z SDPZ. je zgorela. Poslopja, v katerih sta tiskarna Ameriške domovine, in pa Enakopravnosti, sta bila sicer le malo poškodovana, toda dotoki elektrike, plina in vode so bili vsled eksplozij ukinjeni in z obratom sta morali neka i dni prenehati. Jomesa Debevca sem videl, da je odprl urad Ameriške domovine šele tri dni po eksploziji, ko sem vozil svojo poulično mimo. To je bilo ob 7. zjutraj. Antona šabca pa sem videl pred tiskarno Enakopravnosti, ki je bila takrat še zaprta. Obe slovenski banki — International in North American, sta bila omenjenega dne še zaprti in zastraženi. Pri Enakopravnosti so popokale šipe, kakor mnogo drugih na severni strani St. Clairja. Tudi Slovenski narodni dom je bil zaprt skozi par dni po katastrofi, a škode v njemu — razen nekaj ubitih šip, menda ni bilo. Na\62. in St. Clair Ave. na južni strani je nastala vsled eksplozije velika jama, da po St. Clairju nismo mogli skozi s pouličnimi karami 24 ur po katastrofi. Medtem so postavili začasno stransko progo ob pločniku na severni strani. S prometom po nji smo pričeli v soboto pozno popoldne. Poklicana je bila milica, da prepreči kradnjo Chicago. — Center je izgubil žal nazaj domov na Schade i s smrtjo Ane Mladič dobro pri-Ave., kjer so vsled eksplozij le- jateljico in sosedo. Pogrešali jo teli po zraku pokrovi, ki krijejo bomo. cestno kanalizacijo ' in razne druge napeljave. Ko sem prišel domov, sem čutil, da me peče zadaj na vratu in da so moja kolena vsa krvava. Hitel sem v lekarno,* kjer sem dobil prvo pomoč. Sedaj vse to boli in nimam nobenega pravega razpoloženja do pisanja. Končno sem pa še zelo zaposlen zaradi zavarovalnin proti takim nezgodam. pa moram biti na uslugo Urad Proletarca in Center so minuli mesec obiskali Albin Karničnik, Hendersonville, Pa.; Mary Sircely, Delmont, Pa.; Evelyn De Marchi, Jeannette, Pa.; Sgt. Charles Rak, ki je prišel na obisk k bratu Johnu Raku in drugim sorodnikom iz kempe Las Vegas, Nev.; John Ermenc, Milvvaukee, Wis.; pfc. George Vertner, Roslyn, Wash.; Anna Bratkovich, Pittsburg, klijentom. Dela imam čez gla-:Kans.; Josephine Habian, Sum-vo. Torej upam. da mi bo ured-. mit, 111.; Frank Hribar iz voja- nik koledarja oprostil, ker ne ške kempe Fort Baku, Calif. * da bi kdaj čul duhovnika, ki bi v razbitih prodajalnah in v dru-pobijal vraže in take bedastoče. gih lokalih. Imela je navodilo No ja, saj še nismo pozabili ustreliti kršilce, če bi se posto- Najboljši pripomoček pn učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KFKNOVO "ANGLEŠKO- SLOVENSKO BERILO" "Enghsh-Slovpne Reader" Cena $2.00 s poštnino vred Naročilo prejema PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave., CHICAGO 23, ILL. * KRITIČNA MNENJA/POROČILA IN RAZPRAVE - . ............................»j KOMIvMAIMI Josip Tiso, ki Je "vodja" ta-kozvane "neodvisne" Slovaške, je minuli mesec zapretil slovaškim partizanom in drugim slovaški' državi "nezvestim" ele-mento s smrtno kaznijo. "Čeprav sem duhovnik," je dejal, "me ne bo to prav nič zadrževa kor vsem drugim, ni pa v korist italijanskega, ne nobenega drugega ljudstva, ako je cerkev država v državi, gospodarica nad posvetno vlado in državno šolstvo pod njeno kontrolo in njen vzgojni aparat, kot je to sedaj v morali bi se dati poklati!" Opravičevati pakte s Hitlerjem Je res neprijetno. P, Ambrožič zaključuje: "Seveda, dejali boste, da hujskam zoper Stalina ... V resnici pa ne hujskam zoper Stalina. Samo to sem hotel omeniti, da so "domobranci" v starem kraju slabo Viaredili, ko so začeli posnemati Stalinov zgled z leta 1939 " Med paktom in paktom je lahko velika razlika. Pogodbo z Moskvo in Berlinom tu nismo nikoli opravičevali, a priznali pa resnico, da gre veliko krivde zanjo spletkarski angleški in Italiji, Španiji in v drugih klelo odobriti smrtne obsodbe proti rikalnih deželah, izdajalcem " Ampak sedaj se Obiski v Vatikanu so sedaj monsignor Tiso sam pripravlja bolj potrebni, kot pa so bili pod na tako obsodbo. Zanaša pa se, Mussolinijem, če imaš kaj opra- , - .. , ... . „ . da nad njim ne bo izvršena, ker viti v Italiji. Churchill in Tito ^nc0sk.1 ^plomaciji. kar je vise ga čehoslovaška vlada, ne j sta bila v njemu, in Antonini od rdeča armada, ne bo upala spra- j AFL ter Baldanzi od CIO, ki sta viti na vešala. Tiso in drugi fa-! bila v Italiji, da delavstvu po-šisti v duhovniških suknjah se^agata obnoviti svobodne uni-n^dejajo, da se ne bi nobena! je. Kot da italijanski proletariat vlada hotela zameriti Vatikanu s pobijanjem duhovnikov, pa čeprav so še tolikšni "vojni zlo- ne bi sam znal opraviti te naloge. Ampak le čemu si vsakdo ------------------ - — j------ smatra za prvo dolžnost izpro- činci". To se je pokazalo v Ita-jsiti si avdijenco v Vatikanu, ako Jemu narodu; I „ liji in v Franciji, kjer obsojajo i se res borimo za demokratizira- j J»*trebi niso edini, ki preže samo laike v smrt in v zapore, (nje Italije in za štiri svobodšči- P° Plenuv nesrečah in vojnah dela v boljševiški Rusiji večjo nevarnost kakor pa v Hitlerjevem rajhu. Toda če pa Hitlerju prisegaš, da se boš Boril proti lastnemu narodu, pod krinko "vojne proti komunizmu", kot to vrše slovenski "domobranci", je to izdajstvo, ne pa pomoč svo- ne, to urednikom La Parole ne I Listi v Clevelandu so poročali gre v glavo. Posebno še ne, ker,kako 80 se toprej po eksploziji izvršujejo te obiske s tako vne- pojavili v opustošenem kraju mo zavezniški vojaški poveljni- odvetniki in nagovarjali ljudi, ki in celo komunističnim vo- da podpišejo kontrakte, s katerimi bi jim izročili zastopstvo La Parola navaja vrsto kviz-lingov in fašističnih "poglavni-kov" ter krvnikov, od pokojnega avstrijskega klerofašistične-ga diktaroja Dollfussa. španskega diktatorja Francisca Franca, slovaškega Tisa, hrvaškega Pa- veliča, francoskega Pierra La-jjo v Vatikanu in mu zagotove, vala, in pred njimi poljskega da ne preti cerkvi v Italiji od diktatorja Pilsudskega, ki so vsi j njih nikakršna nevarnost, že bili sprejeti v Vatikanu in1 Dne 28. oktobra je bila 22. ob-nekatere izmed njih je sedanji! letnica marširanja Mussolinije-papež, prej kardinal Pacelli, še j vih čmosrajčnikov v Rim. Do posebno pohvalil za vzorne mo- letos je bil ta dan v mestih črne že in za stebre rimske cerkve, srajce svečano praznovan za In ko je bil pred nekaj tedni iz- j dan prehoda Italije v fašistično. žk°. da )e ** kak dru8 "legalen vršen ponesrečen atentat na.ero. Letos je bil 28. oktober Ita-1 poklic", čigar člani bi ljudi to-Hitlerja, mu je papež izrazil t lijanom, izvzemši hierarhije, le|liko varali in odirali, kot jih svoje zadovoljstvo, ker je božja še grenak spomin. Eno prvih in j ožemajo takozvani "pravni za- največjih Mussolinijevih dejanj i govorniki" justice in "tolmači" v "fašistični eri" je bila lateran-1 zakonov. ska pogodba, ki je spravila dr-1 Kvisling Milan Nedič je bil v djem s Togliattijem na £elu se je zdelo potrebno, da se oglasi^ Pri iztirjanju odškodnin proti komišnu, ki bi v nekaterih slučajih znašal do 30 procentov dobljene odškodnine. Župan Lausche, ki je sam odvetnik, se je baje zelo zgražal nad takimi tovariši "legalne profesije". Tak lov advokatov za žrtvami je v tej deželi zelo stara stvar. Te- previdnost hotela,% da je ušel smrti. Uredništvo La Parole vpra- šuje, čemu vzlic tem dejstvom i žavo s cerkvijo, dala papežu ve-! srbskem šovinističnem časopi zavezniško vrhovno poveljstvo v Italiji toliko deluje, da utrdi to reakcionarno vatikansko hi- liko odškodnino in mu priznala Vatikan za samostojno državo. Fašizem je sedaj v od zavezni erarhijo in Italijo pa obdrži v kov okupirani Italiji zatrt, v ko-kleščah klerikalizma? Odgovor Ukor je, in fašistična stranka je enostaven. Vatikan je eden < prepovedana, toda lateranska sju v Ameriki le redkokdaj grajan. V tamošnjem tisku in v svojem radiu v Beogradu pa je bi* sla vi jen za "rešenika srbskega naroda". Češ, otel ga je, ko je bil na pragu uničenja. Za zlo- glavnih podpornikov take dru-J pogodba je ostala v veljavi in',čince pa so bili oglaševani oni, žabne uredbe, v kateri je mogoče ekonomskim rojalistom izkoriščati mase in jih s pomočjo za-vajalne, zablodne "vzgoje" držati v temi. Roosevelt je v proglasu štirih svobodščin posebno poudaril svobodo vere. Pri tem je menda mislil na Zed. države, kjer je vsaka cerkev svobodna in samostojna od države. Smatral je, da bi tako moralo biti tudi v drugih deželah. V mnogih je, toda ne v Italiji. Tam je rimo-katoliška cerkev državna vera in pod Mussolinijem je bila tu drži bolj kot pa takrat, ko je bila sklenjena. Diplomati v Vatikanu pravijo, da je dobra v interesu r^da in mira. Mnogi Italijani, med njimi več profesorjev italijanskega rodu ameriških univerzah, ki so zbežali pred Mussolinijevim terorjem, pa trdijo, da je napredku Italije velika ovira. Pater Ambrožič piše, da ne zagovarja domobranske prisege, če je res tako kot trdijo nasprotniki. vprašuje pa. čemu dvojna mera. Pravi, "da davno predno so "domobranci" naredili pakt di važen del njegovega držav- s Hitlerjem, ga je naredil Stalin. Takrat mu je zameril skoraj ves svet. Danes pravijo, da je moral to storiti, ker ni bil pripravljen na vojno z njim ... Tudi partizanski Slovenci... niso bili pripravljeni... Stalin je torej smel narediti pakt s Hitlerjem. da je obvaroval svoj narod, Slovencem to ni dovoljeno — nega aparata. To je tudi sedaj, po osvoboditvi Italije izpod fašizma. štiri svobodščine v Italiji ne bodo uresničene, dokler ne postane njen politični sistem demokratičen in cerkev ločena od države. Katoliški cerkvi naj se jamči svobodo bogoslužja, ka- PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina aa Združena drŽav« (!«▼•«» Chicaga) In Kanado $«.00 nm lato; $3.00 ta pol leta; Sl.RO xa tatrt lata; sa Ckicage I« Cicero $7.50 sa celo lato; $3.75 ta pol leta; aa inomamttvo $9 00. VOJNA ALI NE, ljudje Is napol podrtih vasi v Franeiji dovatajo mleko v bližnja mesta kar na bici kijih. Gornje Je slika Is Caena v Franciji Naslov za list in tajništvo je: 2(m7 Ko* Lnnndale Avenue Chicago 23, lllinoi* I« AVAVAVi kTAVAVA^AVlili! ki so izzvali (Hitlerjev-Musso-linijev) napad na Jugoslavijo, v katerem so Hrvati in Slovenci pustili Srbe na cedilu in vsa pe-za vojne se je vrgla le nanje. Na dvojno mero, o kateri piše p. Ambrožič, se torej tudi Srbi opirajo. Eno imajo za Paveliča in Hrvate, in drugo za generala Nediča, ki bi ga radi naslikali za odrešenika srbskega naroda, ne pa za Hitlerjevega hlapca, kakor sta Pavelič in Rupnik. . Izolaclonisti in njihovi časopisi se pred štirimi leti v boju proti Rooseveltu niso posluževali komunističnega strašila, kot se ga sedaj, kajti takrat so Browderjevi ljudje po "war mongerju" v Beli hiši enako udarjali kot Chicago Tribune in drugi nasprotniki njegove vna-nje politike. V platformi Brow-derjeve stranke v volilni kampanji pred štirimi leti in v njenih listih so bila med drugim gesla, da niti centa za imperialistično vojno. Člani in pristaši so imeli nalogo pobijati vojne hujskače, ki hočejo na ameriške stroške pomagati imperialistom v Londonu, preprečevati poso-| jila v vojno zapletenim deželam in nasprotovati militarizaciji. "Niti enega centa, ne enega topa, ne ene puške, niti enega moža za vojne priprave in imperialistično vojno." Kajne, v štirih letih, čestokrat še prej, se lahko veliko spremeni. Tito Je v nekaterih listih na-padan, češ, da je "zapasel" podporo, ki jo le ameriška vlada nameravala dati bednemu ljudstvu v Jugoslaviji. Baje je izjavil, da Jo sprejme le, če jo bodo delili njegovi ljudje, ne pa zastopnlkiUNRRA. L. Adamič v pismu načelniku UNRRA bivšemu newyorškemu governer ju Lehmanu pojasnuje, da so tisto poročilo iz Titovega radia zve-rižili, večinoma nalašč. Sicer pa. če se naj oziramo na poročila o delitvah zavezniške podpore v Italiji, bi imel Titov štab skoro prav, če bi želel pri tem stavni kake pogoje. Relif se namreč lahko zlorablja, če ga dele taki, ki imajo pri tem svoje politične, protiosvobodilne namene. V interesu Lehmana J*, da si ohrani svoj stari ugled in poskrbi za pravično delitev pomoči brez reklame onim, ki so krivi ljudske neareče. ADAMIČ APELIRA ZA POMOČ JUGOSLAVIJI Ta apel sem napisal kot preprost Amerikanec jugoslovanskega pokolenja, kateremu je globoko pri srcu rojstna domovina — Jugoslavija, pozorišče velike vojaške in politične slave, obenem pa slika skrajnega trpljenja milijonov njenega ljudstva. Dan popolne zmage narodov Jugoslavije ni več daleč. — niti ni dosti oddaljena dolga, mrzla zima ... Okrog osem milijonov otrok, mož in žena trpi vsled pomanjkanja obleke, gorkih odej, potrebne hrane in nujnih zdravih Skoraj en milijon nedolžnih otrok bo to zimo v smrtni nevarnosti v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Črni gori in Macedoniji, če ne bo hitre pomoči. Rdeči križ, UNRRA in druge uradne ustanove bodo seveda nekoliko pomagale. Toda zdaleka ne za-, dosti; polno posla imajo tudi v drugih delih sveta. Toda mnogim Jugoslovanom bo največ pomagano. ako jim priskočimo na pomoč mi, jugoslovanski Amerikanci, njihovi krvni bratje in sestre, če takoj prispevamo v ta namen. Zima jo^jred durmi! Božič se približuje! Pomagati moramo!! Možnost nastaja, da že v prihodnjih par tednih dospe v Ameriko in Kanado jugoslovanska ladja, da odpelje nazaj, kar bomo zbrali skupaj v tej kratki dobi. Naš delež v Združenih državah za napolniti ta pamik znaša pol milijona dolarjev. Nabranega in obljubljenega je že do $300,000; takoj še potrebujemo. $200,000. Ali ste že prispevali svoj delež, da bo ta parnik zvrhoma napolnjen z obleko, obutvijo, hrano, odejami in zdravili? če niste, prosim vas, pridružite se nam takoj . Denar za vojni relifni fond Amerikancev južnoslovanskega porekla lahko pošljete v%urad Slovenskega ameriškega narodnega sveta, 3935 West 26th St., Chicago 23, 111. SANS se je obvezal pomagati novi relifni organizacijami z vsemi svojimi močmi. Zaboje z obleko in drugim blagom pa pošljite naravnost v skladišče (ako ni lokalne nabi-ralnicei: VVarehouse, War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent, 2S2—9th Ave., New York, N. Y. Naprosite svoje prijatelje in sosede, če no jugoslovanskega pokolenja ali ne, da darujejo rabljena oblačila in tako pomagajo olajšati veliko bedo v Jugoslaviji to zimo. Nad 15.000 podobnih apelov sem sam razposlal med Amerikance, katerih rfaslove imam na roki. Če mislite prispevati v denarju ter obenem vedeti v kaki obliki bo ta pomoč dosegla najpotrebnejše ljudi v Jugoslaviji, tedaj priporočam, da s tistim denarjem sami nakupite v lokalnih trgovinah zimske suknje, jopiče, zimake srajce, hlače ln drugo blago, ter vse odpošljete v označeno skladišče. Vsakdo izmed nas mora pomagati, kolikor Je največ mo-goče — ln to brez odlašanja. Pomnite: Žima in Božič ae približujeta osvobojeni Jugoslaviji! To Junaško, zmagovito ljudstvo prosi naše pomoči* Ladjo moramo napolniti, ko dospe v Ameriko! Loui« Adamič. VAŽEN SHOD V CHICAGU Chicago. — Vsi rojaki in rojakinje, ki želijo pomagati svojcem v stari domovini v njihovi najhujši stiski, se pozivajo, da ae udeležijo velikega javnega shoda, ki se bo vršil v četrtek, dne 2. novembra, v dvorani SNPJ na 2657 S. Lavvndale ave. Pričfetek shoda ob 8. zvečer. Sklicuje ga relifni odsek postojanke št. 25 SANS. Vstop vsakomur prost. Na shodu bodo nastopili govorniki. ki bodo pojasnili bedni položaj našega ljudstva v starem kraju in bodo podali navodila glede zbiranja obleke in drugih potrebščin, katere so našemu trpečemu narodu nujno potrebne. Dolžnost nas vseh je, da stopimo v akcijo takoj! Pomagati moramo s prispevki in z nabiranjem obleke! Mirko Kuhel, tajnik SANSa, ki ima točne informacije o položaju v starem kraju, bo obrazložil resnični položaj, v kakršnem se naše ljudstvo nahaja. Naše ljudstvo se junaško bori že nad tri leta. Njihov hrabri odpor občuduje ves svet. Mi ne smemo dopustiti, da bi sedaj, ko se jim bliža totalna zmaga, umirali vsled pomanjkanja hrane in obleke! Joško Oven, ki se živo zanima za potek vojnih dogodkov, zlasti pa za zmagoviti pohod ruskih in partizanskih sil, bo povedal marsikaj zanimivega. Orisal bo nepopisno trpljenje našega ljudstva, ki se z jekleno vero v končno zmago pravice in svobode bori prav po levje kljub velikanskim oviram. Shodu bo predsedoval Donald Lotrich, predsednik postojanke št. 25 SANS. ki Je hkrati tudi predsednik centralnega odbora pomožne akcije. Ta skupna pomožna akcija sodeluje z Jugoslovanskim relifnim odborom v New Vorku, kateri edini ima vladno dovoljenje za pošiljanje blaga in prispevkov v stari kraj Pretekli teden je postojanka ša. 25 SANS prejela več prispevkov za relifno delo. Zadnji četrtek pa je znana rojakinja Marion Grum, ki večkrat dopisuje v Prosveto in živi na severni strani Chicaga, sama prinesla lepo vsoto v ta humanitarni namen — namreč vsoto $100! Poleg tega pa je obljubila, j da bo šla okrog sosedov nabirat obleko za našo pomožno akcijo. Pred kratkem se je tudi dobro "odrezal" rojak Jos. Omerza iz bližnjega Berwyna in je prispeval $76' Iskrena livala obema za njuno velikodušno požrtvovalnost! Potreba v stari domovini Je velika. Prinesite v eno izmed naših relifnih postaj obleko, obutev ln druge potrebščine. Pomnite, da bo prišlo vse prav, kajti v starem kraki nimajo ničesar — vse jim'je vzeln vojna. Sedaj sta odprti dve postaji, ena na naslovu 3*36 West 26th St., druga pa na naslovu 1901 West Cermak Rd. V kratkem se odpre postaja na severni strani, tako tudi na južni. Sodelujte z relifnim odborom v svoji okolici! Pri tem lahko največ pomagajo zlasti žene in dekleta! Ne pozabite na shod v četrtek. dne 2. novembra, v dvorani SNPJ Relifni odsek, postojanka 25, SAN8. SLOVENCEM V CHICAGU IN OKOLICI Slovenska društva v Chicagu bodo imela v nedeljo 26. novembra veliko prireditev v šolski dvorani na Cermak Rd. in Wol-cott St. Pričetek programa bo točno ob 3. popoldne. Potem bo ples in prosta zabava. Igrala bo dobro Znana Puceljeva-Foysova godba Nastopili bodo slovenski pevski zbori, kakor tudi posamezni umetniki. Vstopnina je samo 50 centov. Ves čisti dobiček te prireditve gre za ameriški Rdeči križ. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, kako ogromno delo vrši ta organizacija, posebno sedaj v vojnem času. Lahko ste v časopisju opazili, da pri strašni nesreči, katera je zadela Cleveland, in posebno naše rojake, je bil Rdeči križ prvi na mestu in vršil svoje plemenito delo tam, kjer je bila potreba največja. Kadarkoli zadene velika nesreča ljudi, in to ne glede v katerem delu sveta, je Rdeči križ prvi, kateri pomaga trpečim. Seveda so pri upravi in delovanju te organizacije nerednosti in napake, toda vse to se mora oprostiti, ako imamo samo malo pojma o delu, katerega vrši Rdeči križ. Dolžnost nas vseh je, da pridemo na prireditev 26. novembra in s tem pokažemo, da tudi Slovenci razumemo pomen te ustanove. Druga zadeva, katera mora biti ravno tako važna za vsakega Slovenca, oziroma Jugoslovana, je takojšnja pomoč ljudem v stari domovini. Človek se čudi, da sedaj, ko je potreba tako nujna, se dobijo med nami ljudje, kateri še vedno odlašajo in trdijo, da ni še pravi čas darovati. Počakajmo Še nekoliko in vse, kar se je nabralo za pomoč sestradanim in bolnim ljudem, bomo lahko poslali v Jugoslavijo za nagrobne vence, namreč, ako bodo umrli pri čakanju na našo pomoč. Kaj je vzrok, da se ne pomaga sedaj z denarjem, kateri je bil nabran v to svrho? Mogoče, da se gre tukaj za čast in kredit, katerega je nekdo pričakoval in ga mogoče sedaj ne bo dobil. Ni važno, ako tisti, kateri tudi v resnici delamo in žrtvujemo, ne dobimo kredita ali časti, zelo važno in potrebno pa je, da ljudje, ki stradajo in umirajo takoj dobijo pomoč. Pustimo naše sebičnosti na stran, ker kadar umira na- rod, ne smejo priti ambicije in koristi posameznikov v upoštev. Kdor stoji na poti hitri pomoči sedaj, ni dober Slovenec, oziroma Jugoslovan. Razlogi, da stvari ne bodo prišle v Slovenijo in da bomo dali' šele takrat, ko bo vsa Slovenija osvobojena, so popolnoma brez podlage in neutemeljeni. Resnica je, da je bilo na tisoče naših ljudi izgnanih takoj, ko je Hitler napadel Jugoslavijo, v Srbijo in so še danes tam. To so žrtve slovenskega naroda, katere najbolj krvavo potrebujejo takojšnjo pomoč. Resnica je, da je na tisoče naših fantov in deklet pri partizanih in vsi ti se nahajajo v osvobojenih krajih Jugoslavije. Vsaka pomoč jih lahko kmalu doseže. Kdor odreka tem junaškim boriteljem za svobodo takojšnjo pomoč, je janičar slovenskega naroda. Ves demokratični svet jih slavi in občuduje, edino Hitlerjevi somišljeniki jih blatijo in napadajo. Da, dvanajsta ura je tukaj! Kdor ne pomaga sedaj, nima slovenskega srca. V starem kraju ni strank. Tam si katoliški duhovnik in komunist bratsko delita skorji-co kruha in drug drugemu pomagata. To niso moje besede, pač pa ponavljam tiste, katere je izrekel slovenski župnik, ki je dajensko videl gorje v Sloveniji takoj ko je sovražnik napadel našo zemljo. Bratje in sestre, ne igrajmo se s krvjo in življenjem slovenskega naroda; pomagajmo, da rešimo vsaj tisto, kar se še rešiti da! Slovenci v Chicagu in okolici smo ustanovili poseben odbor, kateri bo zbiral obleko in denar, da se napolni prva ladja, ki bo odplula proti Jugoslaviji enkrat v novembru. Vem, da ne bo med nami ne enega, kateri bi ne hotel pomagati in storiti, kar mu veleva stan. Odprite srce, odprite roke, otirajte sirotam solze! Kdor sedaj ne pomaga, svoj narod taji. Darujmo in pomagajmo sedaj, da bomo lahko z mimo vestjo rekli, da smo tudi mi pripomogli rojakom v starem kraju izgraditi novo svobodno in srečno Jugoslavijo. Anton Krapenc. RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2. strani.) hteval, da morajo člani News bojkotirati radi tega, ker je ta časopis sovražen cerkvi. Nadškof Mitty je pa na polletnem sestanku katoliških duhovnov zahteval, da naj slednji dopove-do svojim faranom o nasprotnem in sovražnem stališču tega lista ter naj^ga bojkotirajo tako dolgo, da bo spoznal vso silo in moč cerkve. Ob koncu tedna so vse katoliške fare v San Franci-scu prenehale s svojimi oglasi na cerkveni strani — Newsa Bojkot je v polnem teku. Komentar ni potreben. Fond "Dvestoterih" ni bil samo izpolnjen, ampak je daleč čez kvoto. Več o tem prihodnjič. O ruskem relifu nimam nič v tem tednu. Proletarec sinil edino delavcem In njihovim bojem sa pravice. V ma-meno ne pričakuje drufefa kot da g« naročajo in čitajo. [••Ml............... ...»--------- ------ PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727 1731 W. 21 it Street CHICAGO 8, ILL I Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI« CANAL 7171—7171 nhnovlte jo tfmprej. ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO j adria printing co. ! Tol. MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL proletarec se tiska pri nas -v Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicogo 23, ILL. Relifna akcija Do 26 oktobra je Vojni relifni fond Amerikancev juznoslo-vanskega porekla prejel v gotovini nad $55,000 za nakup najnujnejših potrebščin narodu v stari domovini. Denar prihaja od organiziranih skupin in posa-sameznikov is raznih krajev Amerike, kjer so naseljeni jugoslovanski Amerikanci. Slovenci so prispevali v tej kratki dobi $10,091.02, razvidno pa je is številnih dopisov in naznanil v časopisju, da je akcija za pobiranje denarnih in drugih prispevkov šele v stadiju organiziranja. Prepričani smo, da bo slovenski delež v tem dobrodelnem pokre-tu sorazmerno zadovoljiv. Poudariti želimo ponovno nujnost te pomoči. Ladja, ki priplava v newyorško pristanišče 15. novembra, mora biti napolnjena v čim krajšem času, da zamore še pred Božičem pripeljati poslane potrebščine v staro domovino. Vsled tega ni treba odlašati Prosvete, mrs. Eva C. Garden $25, Jack Brejc pa $1. Sestra Anna Berlan is New Yorka j« po Marku Pešlju poslala $10. kar je darovala miss Marion E. Moule, in enako vsoto Frank Dornik, Elwood City, Pa. Louis Zimmerman, Tacoma, Wash., je daroval $5, Jennie Kotzman pa je nabrala v Patalumi Calif., $8. Podružnica št. 83 v VValsen-burgu, Colo., je prispevala $25 ter enako vsoto društvo št. 190 SNPJ, St. Michael, Pa. Podružnica št. 33, Bridgeport, O., je poslala že drugi znesek ta mesec, sedaj $74.25. Apelu za zbiranje obleke so se v tem tednu odzvali na£i rojaki v Frontenacu, Kans. Tajnik štev. 27 SNPJ, brat Frank Krajsel poroča, da so poslali zaboj raznih oblek in oblačila v skupni teži 245 funtov. Iz John-stovvna, Pa., poroča tajnik podružnice št. 53 brat Frank Chu-chek, da so nabrali naši rojaki pod okriljem SANSa in lokalne vašim darom, temveč ga izroči-: P^tojanke JPO 840 funtov obte nabiralcem, kadar potrkajo!leke in P«1"11® sentoji s kar sami naš na na vaša vrata, ali pa odpošljite prispevek urad. Važno je ponovno poudariti, da SANS ni relifna organizacija ter da nima svpjega relifnega fonda. Pomaga le pri zbiranju za War Relief Fund of Americans od South Slavic Descent, ki ima dovoljenje št. 583 za nabiranje in delitev relifa. In ker želimo Slovenci podatke o svojih prispevkih in nuditi tej relifni akciji čim več opore, kakor tudi ker je SANSov tajnik obenem blagajnik WRFASSD, je postal SANS urad logično središče za zbiranje prispevkov v o- 2 906 komadov. Pridno so se oprijeli relifnega la tudi naši člani v drugih naselbinah. V Chicagu je podružnica št. 25 (Federacija SNPJ) odprla zbirališče na 3936 W 26. St., nasproti SANSovega urada. NAZNANILO: Iz New Yorka smo dobili obvestilo glede nabiranja obuvala. Sprejemajo se sedaj tudi čevlji vseh vrst, ako so v dobrem rab nem stanju. Razkuženi bodo v skladišču predno bodo odposlani v staro domovino. MILE PAVEC1C na tej sliki je vojni letalec. Nemci so fa ujeli, a je pobegnil. Sedaj je častnik v tlsanskem letalskem oddelku. Star je 48 let, po rodu Hrvat. menjeni fond med našimi rojaki. Relifna akcija ZOJSA je edina organizacija v Ameriki, ki zamore res predstavljati združene jugoslovanske skupine, in ki si res prizadeva nuditi podporo takoj, sedaj, ko je najbolj potrebna. Vsled tega tudi ta organizacija vabi druge slične re-lifne organizacije med Jugoslovani, da se ji pridružijo in kolektivno pripomorejo doseči tiste cilje, radi katerih je vsaka bila ustanovljena. Vse tehnične ovire za skupno delo se lahko premostijo, ako je volja za to. Obveščeni smo, da je uprava milijon-dolarskega fonda, ki ga zbira Hrvatska bratska zajedni-ca in Narodno veče ameriških Hrvatov, sklenila porabiti nabrani denar za nakupitev materiala, katerega naj ta ladja odpelje v Jugoslavijo. Izvršni odbor JPO-SS je bil tudi vabljen, da sklene kaj podobnega. e Med 21. in 27. oktobrom je bila na naš urad poslana vsota $705.25 za relifno akcijo ZOJ-Sa. Lokalni odbor iz Pittsbur-gha, Pa., je poslal lepo vsoto $500. Andrew Sprogar in soproga, Newark, N. J., sta prispevala $12, Anton Kershina pa $3. Sestra Pavla Berger je izročila $7, kar je darovala Agnes Pire i $21 ter mr. in mrs.John Kro-stfhel. Poleg omenjenih je v Chicagu darovala soproga urednika vsaka svojo propagando. Po teheranski konferenci so se zopet oživeli takozvani "legitimisti", ki se potegujejo za Hahsburža-ne in smatrajo osvoboditev in neodvisnost Avstrije za njeno naravno pravico. Poziv tajnika Hulla. da se Avstrijci z oboroženo silo dvignejo proti Nemcem, smatrajo za nekaj nemogočega in nepotrebnega. Druga organizacija po imenu "American Friends of Independent Aus-tria'\ ki sloni na demokratičnih principih, zagovarja tajnika Hulla in oborožen odpor proti nacijem. V njih publikaciji •News-Letter" št. 5 čitamo med drugim sledeče* "Dva dni potem, ko je tajnik Hull opomnil avstrijski narod o potrebi lastne pomoči za osvoboditev ter pristavil, da je čas že skoraj potekel, ko bi imeli Avstrijci nekaj za pokazat,' je štab maršala Tita naznanil, da Shodi m priroditve so avstrijski partizani iz Koro- Chicago, 111. Občni shod dne ske napravili zvezo z jugoslo-novembra v dvorani SNPJ, vansko osvobodilno vojsko in se 0 POKOJNI ANI MLADIČ Chicago, III. — Tu je dne 24 oktobra umrla Anna Mladič, stara 56 let. Živela je na South Mlllard Ave. bluzu 23. ceste, tik onokraj SDC in Proletarče-vega urada. Pokoj niča je bila žena Franka Mladiča, po njegovi smrti pa se je poročila z njegovim bratom, vdovcem Mohorjem Mladičem, ki je umrl pred !eti. Iz obeh zakonov je imela 15 otrok, ki so še vsi živi. Doma je bila iz vasi Britof pri Kranju. Sestre, ki jih je imela v tej deželi, so ji že umrle, a zapušča poleg otrok tri brate in precej drugih sorodnikov. Pokojnica, ki je bolehala £e dolgo časa, je bila v svoji soseščini zelo priljubljena. Imela je sijajen pogreb. Pogrebnikova kapela, v kateri je ležalo njeno truplo, je bila polna vencev in rož. V mlajših letih je s svojim prvim možem Frankom Mladičem precej storila tudi v pomoč Proletarcu, na katerega je bila sedaj sama naročena že 18 let. Prijatelji v Centru so ji poklonili venec v zadnji pozdrav in nekateri se udeležili tudi pogreba. Bila je članica društva Pioneer št. 559 SNPJ, samostojnega podpornega društvo Zarje in menda še več drugih klubov. Pogreb je bil eivilen, . Sorodnikom naše soialje. 2657 S. Lawndale Ave. Sklicuje podružnica št. 25 (Federacija SNPJ) v korist relif ne akcije. Chisholm, Minn. Narodni shod v soboto 4. novembra. Glavni govornik Etbin Kristan. Eveleth, Minn. Narodni shod v nedeljo 5. nov. Govornik Etbin Kristan. Indianapelis. Ind. V nedeljo 12. novembra m vrši shod in veselica v SND. Detroit, Mich. Veselica s programom se vrši v nedeljo 10. decembra. Vprizorjena bo igra "Vera v vstajenje". Rojake v teh naselbinah vabimo, da se v obilnem številu udeležijo. Politika Na vse podružnice, kakor tudi našim listom, smo poslali govor maršala Tita, ki ga je držal na proslavi druge obletnice u-stanovitve Prve dalmatinske udarne brigade. Ta govor je velike važnosti, ker se bavi z vprašanjem Primorja, Koroške in Istre, enakopravnosti pri mirovni mizi ter o prizadevanju reakcionarne klike, da se v "ovčji koži" utihotapi v vrste narodne osvobodilne vojske ter na ta način doseže svoje protina- rodne cilje! Citajte ga! « Ameriški Avstrijci se tudi zelo zanimajo za bodočnost Avstrije in radi tega obstoja več organiziranih skupin, ki vodijo IZŠEL JE DR. KERN0V Angleško-slovenski BESEDNJAK Cena $5 s poštnino vred NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. z njo združili. Počasi, toda sigurno se veča zanimanje Avstrijcev za aktivno sodelovanje pri uničevanju nemških zatiralcev. Avstrijski partizani so bili aktivni na Koroškem nad eno leto in sedaj so toliko porasli, da lahko vodijo obsežne ofSeracije in se prebijejo do jugoslovanskih sil, ki se borijo blizu avstrijske meje. To so iste partizanske skupine, proti katerim so naciji vodili odprto vojno na Koroškem meseca junija. Pruske SS divizije so bile poslane v koroško prestol ico Celovec in druga pokrajinska mesta z namenom partizane popolnoma uničiti. Toda kakor vidimo (iz Titovega naznanila), se Nemcem to ni posrečilo, temveč so koroški partizani postali še močnejši in so se pomnožili. Sodelovanje Avstrijcev v borbi za osvoboditev Avstrije se nikakor ne more meriti z zgodovinskimi potrebami. Toda njihov borbeni prispevek se veča dan za dnem in Uverjeni smo, da poziv tajnika Hulla ni naletel na gluha ušesa." Tako piše tisti Ust. Iz omenjenega je razvidno, da so Korošci v Avstriji edini, ki se odprto in z oboroženo silo borijo proti Nemcem, in sicer skupaj s Slovensko osvobodilno vojsko. Kar so ti fantje pozabili omeniti, ali pa ne vedo, je to, da so omenjeni Korošci SLOVENCI in se ne borijo za osvoboditev Avstrije, temveč za osvoboditev Združene Slovenije, v kateri hočejo prostor tudi za Slovensko Koroško. Slovenski osvobodilni svet je ie priznal Koroško za del Zedinjene Slovenije in je koroškim Slovencem že dovolil zastopstvo v slovenskem parlamentu. Oborožen odpor proti Nemcem v Avstriji vodijo Korošci za Novo Jugoslavijo in ne za Avstrijo. . Apel tajnika Hulla na "Avstrijce" torej nI bil uspešen, da-siravno se ameriški prijatelji neodvisne Avstrije ponašajo z odporom na Koroškem. Mirko G. Kuhel, tajnik. RADI BI ZVEDELI za naslov JOHNA LANGA, tiskarja po poklicu. 2ivi nekje na severni strani Chicaga. Ako kdo ve za njegov naslov, naj nam ga blagovoli naznaniti, če pa sam čita ta oglas, naj se sglasi pri ADRIA PRINTING CO. 1838 Norih Halsted Street Chicago 14, 111. Phone Mohawk 4707 RELIFNA AKCIJA, SANS IN DRUGO * Detroit. Mich. — Relifni odsek podružnice ZOJSA tu dobro napreduje. Prva pošiljka obleke in drugih potrebščin je bila odposlana v centralno skladišče v New York začetkom oktobra. Ce se potrudimo, bo mogoče v kratkem poslati drugo. Da se pospeši delo, se bo že obstoječi odbor, v katerem Je sedaj 5 Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov-M acedonce v razširil. Skušalo se bo pritegniti vsakega zavednega Jugoslovana. da deluje v. relif nem odseku. Ne smemo pozabiti, da naše ljudstvo silno trpi vslpd nemške, laške in madžarske okupatorske bestijalnosti. Jugoslovanska deca izumira in grozno je dejstvo, da deteta od enega do pet let stara v Jugoslaviji je težko najti, ker so večinoma pomrla. Vsak, ki ima človeško srce, bo pomagal, da se ublaži kolikor največ možno ta strašna beda in silno gorje našega naroda. Zbirališča za obleko so Slovenski narodni dom, 17153 John R in Slovenski delavski dom, 437 S. Livernois. Vsak. kdor le more naj očiščeno obleko, če mogoče tudi zakrpano, da se jo lahko takoj pakira, dostavi v jugoslovanski center, 2539 Woodward, 305 Hofmann Bldg. (nasproti hotela Detroiter). Ladja dospe v New York v sredi novembra. Treba je, da se jo takoj napolni. Sestre Mary Jurca, Mary Knez, Mary Lapa j na, Lia Men-ton, Mary Naprudnik in Mary Rant so zaposlene v jugoslovanskem centru vsak petek od 10. dopoldne do 4. popoldne. (Nekatere sestre so pozabile, da obljuba dolg dela. Mary Knez in Elizabeta Plachtar zbirata obleko doma in jo osnaženo ter pošito dostavljata v naš center. Antonija Ločniškar pa pomaga voziti nabrano obleko. Nujno se še rabi več požrtvovalnih rojakov in rojakinj, ki so voljni v Slovenskem narodnem domu in Slovenskem delavskem domu nabrano obleko dopeljati v jugoslovanski center, 305 Hofmann Bldg. Pokličite Ma-dison 2864 Uradno pooblaščene sestre Mary Jurca, Kath. Junko, Mary Knez, Lia Menton, Mary Rant in brat Jože Menton pobirajo prostovoljne prispevke. Ker je naša naselbina zelo raztresena, rabimo še več prostovoljcev in prostovoljk za to človekoljubno delo. Javite se tajnici podružnice SANSa, da se preskrbi uradne poverilnice. Seja podružnice SANSa in postojanke JPO-SS bo v nedeljo 5. novembra ob 2. popoldne v Slovenskem narodnem domu, 17153 John R Vabljeni ste vsi. Imamo več važnih zadev na dnevnem redu. Treba bo sestaviti program decemberske prireditve v korist bedni Sloveniji. Dne 15. oktobra Je imela de- troitska podružnica ZOJ8A v Northern High ftehool javen hudtki shod Govornika Milan Polovina in rtv. Glocar iz Akro-nu sta spretno pradočila grozno trpljenje naroda v Jugoslaviji. Kljub slabi udeležbi se je nabrala lepa vsota $3,912 za pomoč bednim v stari domovini. Denar je bil z vsoto $1740, čisti prebitek prireditve jugoslovanskih žen, v decembru 1943, odposlan v glavni urad ZOJSA, da se vporabi za nakup raznih medicinskih potrebščin, vitaminov itd., ki se jih pošlje s prvim tovornikom najpotrebnejšim. V Juniiu 1941 se je nabralo na prireditvi v Cass Technical High $1,300 za četnike. A ker se je Še pravočasno zaznalo, da so četniki le pravljični junaki, pravi borci pa "partizani", se denar ni odposlal, ampak naložil v USA bonde. Ti bondi bodo sedaj vnovčeni in denar poslan za pomoč Jugoslaviji. Dne 23. oktobra smo proslavili v Hrvatskem domu osvoboditev Beograda. Dvorana je bila nabito polna. Mnogi so morali ostati zunaj. Vse se je vršilo s prisrčno slavnostjo. Lahko je vsakemu žal. ki ni bil prisoten. • Dne 11. novembra ob 8. zvečer, v Slovenskem narodnem domu, 17153 John R imajo slovenske in srbske žene prireditev v korist jugoslovanske dece. Dolžnost vsake Slovenke je, da pokloni nekaj za siromašno de-co v stari domovini. Vse je dobro došlo. Gotovo bo vsaka kaj našla, kar bo razveselilo sestradano, a še živo deco. Vsega imamo dovolj, ničesar nam ne manjka, glejmo, da nekaj drobtinic damO onim. ki so nada in up vsakega naroda, nedolžrli deci. a podružnico št. 1 SANSa, Lia Menton, tajnica. "Z VERO V VSTAJENJE" Detroit, Mich. — V sedanjih dneh je težavno hoditi od hiše do hiše in trkati na usmiljena srca za pomoč trpečim v domovini. Zato nam je bilo potrebno kaj ukreniti, kako bi se lahko vsi skupaj sešli in si prihranila pota. V ta namen je podružnica SANSa št. 1 sklenila vprizoriti dramo "Z vero v vstajenje", ki jo Je spisal Ivan Jontez. Vrši se v sedanjem času. Ta drama ne vsebuje nobenih fantazij, pač pa predstavlja živo resnico brutalnosti, ki jih je in jih še uganja fašizem in nacizem nad našimi ljudmi. Vprizorjena bo v nedeljo 10. decembra v Slovenskem delavskem domu. Vse slovenske organizacije v tem mestu so bile pismeno povabljene na sodelovanje. Ko to pišem, so se nekatere že prijavile. Želeti je, da ne bo nobene manjkalo. Ves prebitek gre našim gladnim in do smrti izmučenim bratom in sestram v starem kraju. Za pomoč se ne morejo obrniti kam drugam kot na nas ameriške Slovence. Več o predstavi in o pripravah za to priredbo objavimo pozneje. V slučaju, da na prvi predstavi ne bo za vse prostora, jo bomo ponovili. Torej rezervirajte si 10. december za po-set v SDD. Naj še nekaj dodam k poročilu o zadnjem vseslovanskem kongresu v Pittsburghu. Bil je bolj manifestacija za ponovno izvolitev Roosevelta kot kaj drugega. Enako za izvolitev takih kandidatov v kongres in senat, ki so pripravljeni podpirati Rooseveltov program. Veliko se je poudarjalo potrebnost borbe za ustanovitev . demokratičnih vlad po svetu in za solidarnost Slovanov v Evropi. Sedaj jih je združil Hitler, a vzelo jih je dolgo, predno so spoznali vrednost skupnosti. Ali naj bi bilo treba tudi v Ameriki kakega "Hitlerja", ki bi združil Slovane, ne da jih bi mislil zediniti? Izgleda sedaj, da dvotimikov ne združiš drugače kakor z batinaml. Izgleda, da bo Vseslovanski kongres v Ameriki postal stalna organizacija. Kakšen program bo zavzel po vojni, ni še popolnoma jasno Upam pa, da v smeri naprednega duha kot dosedaj. In pa da bo spodbujal v ustanovitev delavske politične stranke. — Joseph Korsic. SPORI V POLITIKI IAVEZNIK0V VEČJI, KOT JIH PRIZNAVAJO (Nadaljevanje s 1. strani.) Ce pa zmagajo tisti, ki hočejo Italijo na tuje stroške oteti za stari red, tedaj se lahko sprijaznijo že v naprej, da imperialistična politika v tej vojni ni in ne bo nič drugačna kakor je bila v prejšnji in da prav taki elementi v svoji sebičnosti niti malo ne'pomislijo na dejstvo da grade pota v tretjo svetovno vojno še predno je ta končana Francozi tudi razhudeni Več vzroka za razhudenje, kakor Italijani, imajo proti angleški in ameriški diplomaciji vsekakor Francozi. Morda bi de Gaulleov režim od nas — to se pravi od Roosevelta in Chur-cilla niti priznan ne bil saj toliko kot je, če nam ne bi bilo nerodno zaradi Italije. Slednjo, kajne, naj bi priznali za "sobo-jevnico" in sedaj za "zaveznico", čeprav je Italija v resnici "vojna zločinka", dočim je bila Francija od nje zahrbtno napadena. Ampak diplomacija na take stvari malo porajta, ker je me-šetarska, "realistična" in le zelo redkokdaj tudi načelna, ako je načelna še sploh kdaj bila. Upi vlad« v Parizu še zmerom zamegljeni Upi de Gaulleove vlade, ki si je prizadevala na vso moč omehčati Roosevelta in si pridobiti priznanje VVashingtona in Londona, in seveda Moskve, pa s tem priznanjem še vedno niso izpolnjeni. Kajti Roosevelt je v enem pomenku par dni po tem priznanju dejal, da se Francije v zavezniškem koncilu še ne bo priznalo za enakopravno deželo. O vsem bodo še v naprej odločali le Washington, London in Moskva. Prevladujeta prva dva. Njuna tendenca je ohraniti, kar se ekonomskega in političnega sistema tiče, status quo. To je. da naj ostane kakor je bilo. Moskva k temu ne reče dosti, razen kadar se poteguje fb interese Sovjetske unije. In tedaj je odločna, a ob enem popustljiva, kjerkoli je nji v korist, posebno, če se ji v zameno kje drugje ugodi. Churchill je v parlamentu dejal, med vrsticami rečeno, da se je s Stalinom sporazumel v v vseh spornih zadevah, a ne še popolnoma, ker ni bilo predsednika Zed. držav zraven. Izrazil je upanje, da se vsi trije snidejo še pred novim letom. Kaj je z Jugoslavijo? Dasi je angleški premier dal v svojem govoru v parlamentu razumeti, da sta se s Stalinom glede Balkana o vsem sporazumela. je iz krogov onih, ki se jih "sporazum" tiče, toliko neugodnih glasov, da se zdi, kot da se na račun Balkana znova meše-tari po starih imperialističnih motivih. Velesile tem deželam nikakor ne puste, da se bi res same na svojo roko svobodno razvijale. A če so v Moskvi bolj pogumni, lahko torijem v Angliji, v Zed. državah in hierarhiji v Rimu povedo, da bo o svoji usodi — ako zares verujemo v štiri svobodščine — ljudstvo govorilo. Kot razvija stvari tajna diplomacija sedaj, nimajo ma9e nobene besede zraven in niti ne vedo, kako državniki vadljajo za kožo posameznih narodov. nih pesmi, ki jih je v ta namen pripravil odbor. Po končanem sporedu se bo vršila prosta in plesna zabava. Igral bo Vadnalov orkester. Zarja apelira na vse ljubitelje petja, da si rezervirajo Zahvalni dan za poset njenega koncerta. J. Krebel. Je mogoče, a ni verjetno Ameriški urad za vojne informacije poroča, da se je prebivalstvo Beograda v tej vojni podvojilo — in sicer vsled pritoka beguncev. Beograd Je bil pred prvo svetovno vojno mesto "balkanskega" tipa. V Jugoslaviji se je na stroške vsega prebivalstva države preuredilo in v njemu so rasle palače "po načrtu", ki Je določal, da postane Beograd eno izmed najlepših in najmodernejših mest v Evropi. Načrt je uspeval do dne, ko so na Beograd udarili nemški letalci. Običaj je, da v porušenih, in v napadenih mestih prebivalstvo beži iz mesta, pa naj bo London, Berlin, Moskva, ali pa Beograd. Vzlic temu OWI trdi. da se je prebivalstvo Belgrada pod nacijsko okupacijo po-dvojild To bi pomenilo, da šteje sedaj okrog milijon duš. OWI sicer priznava, da za ta naraščaj prebivalstva v mestu ni prostora in da so sanitarne razmere strašne. A dostavlja, da to ljudje tam, ker ni transportacij-skih sredstev in pa ker nimajo kam iti. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK rot« knjiiica, s poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljan, stvo, vsebuje knjižica Še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-dinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine države * glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. Cena knjižici »e umo SO centov l poitnino vred. Naročila sprejemu: Knjigorna Proletarca 2301 S. Lawndule Avenue CHICAGO 23, ILL. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ro dio uro v Chicagu od 9. dc 10. ure dopoldne, postojo WGES, 1300 kilocyelev Vodi jo Georqe Morcbon V slučaju, da je vaš naslov ali ime na Proletare« napačen, ali »e •e |e primerila kaka drura pomota, sporočite nam. To lahko eterlte na dopisnici. KONCERT ZBORA ZARJA BO NA ZAHVALNI DAN Cleveland, O. — Kot običajno, bo imel mešan pevski zbor Zarja svoj koncert tudi letos na Zahvalni dan, v četrtek 23. nd-vembra, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Prične se ob 5. popoldne. Na sporedu bo vrsta lepih pesmi, med njimi ena povsem nova, ki se imenuje "Slavnostna" in jo je prevel Mile Klopčič, uglasbil pa naš pevo-vodja J. V. Krabec. Skladba je usmerjena v delavski ideologiji in se razvija v lepi harmoniji. Poleg pevskega sporeda, v katerem nastopi zbor in posamezniki, bo predvajana tudi spevoigra "Čevljar baron". V nji .bosta imela glavni vlogi John Ceh in Frank Kokal. Prvi bo čevljarski mojster, drugi pa njegov pomočnik. V njej bo predvajanih tudi nekaj dodat- i»m m immmm m »t« PRISTOPAJTE K ; ;: SLOVENSKI NARODNI l PODPORNI JEDNOTI ! I NAROČITE SI DNEVNIK : "PROSVETA" Sum m celo let« $6.00, pol leta $3 00 j Ustanavljajte nova društva. » Deset stanov (ic) je treba sa ! novo društvo. Naalov sa list in | sa tajništvo j«: ! 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 261 h btreet T»|. Crevrford 2212 OFFICE HOURS; 1:30 lo 4 P. M. (Esoept Wed. and Sun.) 6:30 to 6:30 P. M (Evcept Wed., Sat. and Sun.) R*». 2216 So. Ridffewoy Ave. / Tel. Crawford 6440 If ao a*«wer — Cal Aottin 5700 ^MMMtlMMM »61 BARETINCIC & SOK j j POGREBNI ZAVOD IVI. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. .................. % A Yugosluv Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFLCIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1938. Pukli»fc«d w*«kiy «| 2301 So. LawBd«U A T«. CHICAGO 23, ILL« Navember 1, 1944. VOL. XXXIX. Using Your Money To Freeze You Out One theory of "free enterprise" is that anybody has an cqual right and opportunity to buy a share of the capitalist system. Anybody that thinks there is any substance to that theory—and cspccially the small business owners of America—see ms due for a rude' uvvakening after the war is over and industry is reconverted and re-tooled for the produetion of consumer goods. It is now pretty well established that the major corporations of the nation have set aside sufficient surpluses out of their war profits, vvhich the present administration kindly allows, to do that job vvithout seeking funds from nevv investors. It used to be, in the days vvhen the Morgan ban k ing firm was making ita first billion, that the investment banker gathered together th<* savings of many people to make up the big totals needed to build gigantic enterprises in the first plače. Then Tom, Dick and Harr.v ieally did have a chance to become part ovvners of the economic system. But that day is going to be over if the "free enterprise" system survives the war. Tom, Dick and Harry are going to find that THEIR money, which the big owners took out of vvar orders. is going to be used tQ freeze THEM out of the nevv industrial empire that vvill be built vvhen the old is no longer needed. The corporations have the money. They vvill also keep the ovvgership and no nevvcomers vvill be admitted. Little business people should be able to see vvhere they vvill stand in the post-vvar set-up. Even before the vvar they vvere slowly being driven out of the field by combines, mergers and chains. But after the vvar the procesa vvill not be so slovv. Unfortunately, most Americans are looking so closely at the vvar that they cannot see vvhat is happening here at home. Othervvise they might be able to understand before it is too lpte that so-called ' free" enterprise is not going to be freedom at aH for the American people, but freedom for a fevv corporation heads to manage the people along vvith the industries upon vvhich the people depend. It vvill be a eruel irony if vvhat America gets out of the vvar, to vvhich her sons have gone in quest of democracy and individual dignity, vvill be an economic dietatorship under vvhich the rights and opportun-ities of the individual vvill be strangled to death. Americans better accept Socialism in a hurry. Unless they socialize i the nation's economy they may find out too late that the economic royalist have socialized them.—Reading Labor Advocate. THE MARCH OF LABDh For Peace Terms that Embody Restitution but Not Revenge Horold J. Laski By The recent Moscovv conference betvveen Prime Minister Churchill and Premier Stalin vvas, for the most part, shrouded in silence vvhich no observer could penetrate. Insofar as the conference touched on the issues of the postvvar settle-ment, there are certain principles it is necessary that public opinion in the Big Three ins st their lead-ers accept. It vvill be disastreus if the tech-nique of security !s left in the hands of the three great povvers. For, unless their objeetives are similar in character, it i* more than probable that each of them vvill maneuver for the support of the smaller countries and, once the first memory of the war's horror has begun to pass—and it is aston-ishing hovv quickly it vvill pass— vve vvill find ourselves in a nevv era of povver politics vvhich vvill be more disastrous than the old. Nor is it feasibie to think of the German future either in terms such as those attributed to Morgen-thau, or in terms of Germany's dis-memberment. The sooner our lead-ers make up their minds that $80,-000,000 people cannot be condem-ned to poverty, and that Germany's unity is an inescapable historical necessity, the more secure vvill be the basis upon vvhich the peace can be built. Prescription for Peace That the Nazi leaders must be ruthlessly and swiftly punished, that those vvho acted as their agents at home and rbroad must be excluded from politicai life, and that there must be a nevv basis for the education of the Germans; aH this seems quite elementary. But if vve really vvant to prevent a third vvorld vvar, the first re-quirement vve must fufill is the building of a peace in vvhich the German people vvill have as much interest as the American, British and Russian people. Carthaginian treaties look mag-nificient in history books, they sound superb in the rhetoric of an angry statesman's perorations. But vvhether it*is Roosevelt, Churchill, or Stalin, they must make up their minds that the important period is not six months after victory, or even six years, but more likely 15 to 20 years. Memorieaa Are Short * And they must build on the as-sumption that it is much harder to persuade people vvho have won a great victory to entertain feelinga of revenge for 10 or 20 years. I suggest that this is an obvious lesson of hi«tory. Most of Europe fought Napoleon for 20 years, but once the Emperor vvas exiled to St. Helena, It vvas impoasible to maintain feelings of anger among the people, The yellow press" of Britain told France it vvould be rolled in "blood and mud" at the time of the Boer War; tvvo years later the Entente Cordiale vvas signed betvveen the tvvo countrpes. It is even vvorth remembering that vvithin 15 years of the end of the American Revolution, John Jay vvas sent to London to tiate a treaty. nego- Fragilitv of Treaties Wise observers vvill note that the Finns today are fighting the Nazis vvith the same vigor they fought the Russians just a fevv months earlier. The observers vvill not for-get that the Russo-Gcrman treaty vvas sealed, as Molotov said, vvith blood, and they vvill bear in mind that vvithin a year the Nazis vvere hoping utterly to destroy a nation vvith vvhom %they had formed an indissoluble union in 1939. Treaties, to be frank, have an air of inconstant fragility about them, and part of the vvisdom of those seeking to build a peace that vvill last, is to give partfcipants an equal interest in its mainte-nance. That does not mean for a moment that it is not vital to punish the Nazis and Japanese mi-litartats. Edmund Burke'* Lesson But it does mean vve should learn in aH its import, the lesson Edmund Burke sought to incul-cate before the American Revolution vvhen he said he did not knovv hovv to dravv up an indietment gainst a vvhole people. It is significant that after 20 years of Mussolini's regime, vve find that Italian Fascism viras large-ly confined to the wealthy bour-geoise and professional gangsters. Also significant is the fact that after being crushed under Hitler's boot for more than four years, vvhat emerges in France is an en-thusiasm for democracy by the common people, and that the main strata of collaborationists again vvere the vvealthy and the gangsters they could afford to employ. A Nevv Raeism? I do not knovv enough about Ja-pan to speculate on her internal character, but I am pretty confi-dent that vvhat vvas true of France vvill be true of Germany once the Nazis are defeated. It vvould be little less than a tragedy of the first order if the Moscovv conference assumed that the Germans have a national character requiring treatment dif-ferent than that given to other peoples. Restitution vvhere it is possible, of course, but revenge has no other result than to lay the foundations of the next vvar. I suggest, vvith humility, that the yorld can 111 afford another tragedy of the present scale.—Overseas Ncvvs. A Politicai Debt Long Overdue Recognition of de Gaulle's government ia paymcnt of a politicai debt long overdue, a debt vvhich has been piling up interest at com-pound rates ever since the Free French firat threvv their courage and iheir meager resources against Hitler. We vvelcome this belated act; It should heip to stabilize the French government at v time vvhen multi-plving problems of administration and politicai control beset it on every side. We vvelcome it; but vve say in the same breath that no one 43 to be thanked for it except the French people themselves By their rietermination to run thoir ovvn affairs and to choose their ovvn leaders. they have forced the hand of the Allied povvers. They have pro ved be-yond question that they accept General de Gaulle and his minister« as their provisional government. vvhile the government in tum has guaren-feed them the right to set up their permanent inatitutions according to their ovvn democratic vvill. And so at last France s major allies have established diplomatic relations vvith De Gaulle. Whether this belated act of justice can vvipe out the reapntment of the French people remains to be diseovered. It vvill go far to do so unless the Allies should try to utilize the nevv relationship to turn the French government against the people. France is stili in a stage of revolution and renovation; conflicts of interest are inevitable; but none of this vvill result in chaos or internal collapse unless the government attempts to reoist the popular forces that brought it into being. If recognition meana pressure in this direetion by the Allies, resentment in France vvill flame higher than ever. We say this in deliberate vvarning; vve feel forced to say it by the past record of the Allies, especially Britain and the United States, in dealing vvith the democratic forces in ali the liberated arcas — The Nation. THE LIBERATION 0F JUG0SLAVIA a Adamic s Message to his Native Lond on Occasion of Be Ig rade Liberation. (Vio 0WI) Keep true to the dreams of thy youth - Schiller "The vvhole vvorld has heard of the cvents novv taking plače in Yugoslavia. Yugoslavia is about to be completely liberated from the horror of German occupation and from the infamy of creatures like Pavelich, Rupnik. Nedich and their supporters and follovvers; and to us in America this is great nevvs ... especially to us vvho, like myself, vvere bom in Yugoslavia. "I speak to you, to ali the fight-ers and patriots of Yugoslavia, as honorary president of the Slove« nian-American National <£ouncil, as the first president of the United Committee of South-Slavic Americans and as an American vvriter, vvho knovvs personally many of you from my vlsit in Yugoslavia eleven years ago, and vvho during the last tvvo years has tried to in-terpret to my fellovv Americans tl\e amazing development of the Liberation struggle. For a long time, there vvas a great deal of confuaion in America about the developments in Yugo-slavia. Novv, nearly ali of America understands vvhat has happened in Yugoslavia and why; and America is grateful and insplred. Many Americans have come to realize in the past year, or ln recent months. that vvhat has occur-ed in Yugoslavia is closely akln to America'« ovvn revolution of 100 years ago. In fact, you Partisans in Yugoslavia have lately made us proud of the fact that fighters for liberty, vvho called themselves Partisans first appeared in American history. The majority of Americans are deeply impresaed by Marshal Tito, by his brilllant and courageous leadership Many of us regard him as the one great figure to emerge from the draadful confusion of hor ror and glory of this vvar. And many of us are filled vvith a sense of vvonder and admiration as vve hear the names of other Yugoslav leaders—Josip Vidmar, Vladimir Nazof, Ivan Rybar, Boris Kidrič; generals Popovich, Dapcevich and others. We salute you ali. Novv, as I say. and as you knovv better than I do, the day of your complete liberation is here. I vvant you lo knovv, ali of you fighters and patriots, that many of us in America stand humbly before your great military and revolutionary achievements, that we share ln your sense of triumph, that vve mean to continue to help you morally and materially in the months and years to come, and that vve are confident that you vvill take every possible step to make sure that your vlctory, vvhich is our vic-tory, vvill blossom forth into the future that the herolc peoples of Yugos1avia deserve. Death to Fascism! Liberty to the People! IN THE WIND From THE NATION A t a conference on post-vvar problems sponsored by the National Association of Manufact-urers, the MichJgan Manufacturers' Association, the Detroit Board of Commerce, and the Employers' Association of Detroit, one of the par-ticipating experts vvas John W, Scoville, economist of the Chrysler Corporation. During a question-and-ansvver period he vvas asked, "Under free economy, hovv do you propose to take care of the slum areas?" This vvas his ansvver: "You are worrying about something that doesn't need to be vvorried about. If the people living in slums don't like them, let them move out. Some people like to live in one-room shacks. There is no solution to this problem. Certainly industry doesn't intend to attempt the im-possible." An employee of the General Electric Company reports that the head of his department told the people under him that the com-pany vvould like to raise vvages but the War Labor Board wouldn't let it, and added. "Probably vvith a change in Administration, vve'11 be able to augment your salary ap-preciably." This is from a speech by Mal-colm McDermott. copies of vvhich are being distributed by the Committee for Constitutional Government: "If a majority vote means democracy, then Germany and Italv (before her fall) vvere tvvo of the most perfect democracies among the nations! ... If 54 or 60 per cent of the popular vote for a 1 party in this country make a demo-cracy, then vve must bovv to Eu-j rope s tvvo highpowered dietator-ships as the are h-democracies of ali time!" And the forthnightly letter of the Connecticut Economic Council, looking forvvard to the end of the vvar. says, "Now vve must soon ra-sume our old task of making de-mocracy safe for the vvorld." Tide. an advertiaing trade maga-zine, reports that a store in Los Angeles is recording Japaneae propaganda broadcasts and rebroad-casting them over a local station as an entertainment feature, under the title "Lies from Tokio." To avoid any misunderstanding, American commentators interpret the records. The program is very popular, The University of Texas haa of-fically announced that it Negroes and vvhitfs attend meetings in any of ita buildings they vvill be se-gregated, Officials of the unlvers-ity point out that segregation has always been tbeir policy, but that the formal announeement "relieves administrative officers of any quos-tion vvhich might come up soon." Festung Europa: When the general uprising in Slovakia began, the Nazis said it vvas the vvork of Communists. Novv they have chang-ed their minds. A recent official broadcast stated that the partisans "reeruit their forces from the higher and middle classes." Hard-Boiled Bosses Seek to Use "F. R." Plain Facts of the Petrillo Čase Show War Effort Is Not Affected; Why Should White House Become In vel ved? It's difficult to understand why Presilent Roosevelt has permitted himself to be dragged into the Pertrillo čase. The facts are very aimple. Petrillo is president of the American Federation of Musicians. Canned muaic" has made frightful inroads on the Job opportunities of musicians. Petrillo. an alert, aggressive leader, is endeavoring to keep his members "off the dole." He propoaes that for every record made vvith the aid of members of the Musician's Union, the employer shall eontribute one-quarter of one cent to the union'« unemployment fund. It i« believed this vvill produce about $500,000 a year. The money vvill be used to hire union musicians to provide the public vvith free r oncerts of good musie. e 00 Not more than five per cent of the fund is to be used for administration. A committee of three, one from the industry, one from labor and one from the public, vvill be created, vvith full authority to examinc the books and to othervviae supervise expenditures. The union ha« even suggested that the War Labor Board name this committee. Instead of accepting the invitation, the board ha« attacked Petrillo ind the union vvith unusual ferocity. Apparently the board'« object has been to provide the nevvspapers vvith the material to crucify Petrillo, and they have taken advantage of th« opening in the most despicable fashion. 0 0 ' 0 In order to get jurisdiction over the Petrillo caae, the Labor Board pretended the musicians vvere interferlng vvith the vvar effort. Imagine anyone urgaing that the way to beat Hitler and the Japa I« to fire "canned music" at them! The mucician« pointed out that 105 companies had agreed to the union'« term« and that only tvvo vvere holding out. Thoae are the "big fellovvs"—RCA-Victor and the Columbia Recording Company—«ub-sidierie« of the Radio Trust. They are making staggering profits, but they prefer to spend the monejr ia newspaper advertiaing and other forms of propaganda, rather than use it to provide jobs for mnaicians displaced by "canned music.^ • * • The Labor Board referred the čase to the President. He consulted wjth Economic Stabilizer Vinson, and the latter promptly reported that the musicians vvere not "unduly impending the vvar effort." The 105 companies vvhich had agreements vvith the union are making ali the records required by the armed forces and also sati«fying civilian de-mands. Thafs vvhat enraged the tvvo big companies—they saw the little fellovvs getting away vvith the buaineas. So they made a final appeal to the President and for some reaaon, vvhich LABOR does not pretend to explain, "F. D." made a public appeal to President Petrillo to accept the term« of the tvvo big "holdouta." Petrillo referred the matter to his cxecutive board, wtych unanim-oualy decided that the Muaiclan« could not afford to buckle dovvn to the tvvo !fcrge companies because that vvould invalidate the agreement they had vvith the 105 small companies. * • • Of course, the President should have dropped the matter right there, but the anti-labor pre««, headed by the Nevv York "Times," clamored for drastic aetion against Petrillo, deseribing him as a Cae«ar." vvho, in the midst of a globa 1 vvar, dared to interfere vvith the produetion of "canned Snusic"! Novv the papers report that the Department of Justice is endeavor ing "to dig up some law" vvhich vvill enable the admini«tration to force Petrillo to aurrender, If true, it i« a very cheap performance. It is silly to suggest that the vvar effort is affected in any way. The little companies experience no clifficulty in abaorbing the one-quarter cent per record contribution. Therefore. the consuming public is not injured, as the tvvo big companies have been suggesting in the intemperate statement« they issue from time to time. • • • A« a matter of fact. it i« just a controversy betvveen a labor union and tvvo hard-boiled and extremely rich employcrs. The White House shoud refuse to puli the bosses' chestnuts out of the fire. THESE ARE HAPPY DAYS FOR C0UP0N CLIPPERS Coupon clippers are not doing badly. According to the Department of Commerce. cash dividends during September • amounted to $372.300,000, an tncrease of 7 per cent over the same month of 1934. During the first three-quarter« of the year dividends vvere 3.5 pet cent more than corresponding 1943 payments. WHEN "FREE ENTERPRISE" FELL DOVVN Governor De vve y repeats: "H took a vvar to enable the Nevv Deal to provide full employment." Un-fortunately, that i« true, but the Nevv Deal i« not to blame. It provided government job« for the ldle vvhen our "free enterpH«e" sy«tem fell dovvn. It vvould be niče to have some assurance that "free enterprise" vvill do better after this vvar. , But nothing resembling such assurance is in sight. The one thing vve. cannot afford is to have millions of jobless Americans vvandering through our streets. We tried that once and It almost provoked a revolution. That happened unedr the Hoover administration, vvhich certalnly vvas friendly to "free enterprise." The Nevv Deal is to -bi* prslsed, not crlticized, for taking dvtr vvhen "free enterprise" falled to funetion. We think American vvorkers are pretty unanimou« on that point. —-Labor. EVEN Doctor—I don't like to mention it, but that check you gave me came back. Patient—VVoll, that Aure is fun-ny, Doc So did my lumtikgo TRUE A Laddie from college na med Breeze, Weighed dovvn by B. A.'« and M D.'«, Collspaed from the atrain, Said the doctor: "It's plain. You're killing yourself by 4 degrees." . f ,' BALKANS SLATED FOR FEDERATION, SWISS PAPER SAYS ...,WASHINGTON. — "It is grati-fying to obaerve the sound realism with vvhich the Russians are be ginning to organize the future of the Balkans." the Svviss paper Weltwoche says in an article reported to OWI. "The Russians seem determined to pre pare that great Balkan federation of Slavs vvhich. in the long run, vvill be the only guaranty of lavv and order in the aoutheast of the European conti-ntnt." "Some observers claim that this plan aims at Russian domination over the Balkans, but vve do not concur vvith this opinion," the Svviss paper says. "For to achieve this goal, Russis vvould hsve to create vveak states vvhich vvould depend on her, and not a strong federation. The plan of a federation of southern Slavs, as it appears today, furthermore has been the dresm of the most idealistlt Balkan state«• men for a long tiipe. In Bulgaria, It vvas represented after the last vvar by hei^ tt&aral Premier Stam-bulinskv Similarly also the pes«-ant leaders Croatia supported this plan, vvhtti also hsd follovvers in Serbia. Unfortunately, hovvever, the Grester-Serbian nationalists succeeded ln bringing about a solution vvhich differed from the dreams of these men, because it practics!ly led to s Greater-Ser-bian hegemonv over aH Jugoslavla, and msde Macedonians as vvell a« Slovenes and CroaU subordinate people, vvhile the Bulgsrs vvere en-tlrely excluded from this alliance. "The very fact that the Russisns support the ides of a strong feders-tlon of south Slsvs indicatas again that they are aiming not at an un-limited expansion tovvard the Me-diterrancan and vvestern Europe, but that, quote, to the contrary,-they are planning to create betvveen themselves and the vvestern povvers a link of strong and inde-pendent states vvhich vvould be in position to smooth out any pos-sibilities of future conflicts in the spheres of interest of Moscovv and London. We have alwgy« maintain-ed," the Svviss paper says, "that neither the Russians nor the Anglo-Amcricans have any interest what-soever in the development of conflicts if they disagree on this or that point novv and then. We be lieve, quite to the contrary, that their common and mutual interests vvill become stronger and stronger. To help the development in this Jirection, it is indeed necessary to create order and stabillty in aH corners of Europe." NEW Y0RK DEALERS URGED TO BE DECENT NEW YORK — Nevv York mer-chants vvere urged by Mayor F. H. LaGuardia,, ln a special radio broadcast, to "«how a sense of de-cency" In the sale of Chrtstmas packages for the soldiers overseas He vvarned relatives and friends of service men to bevvare of fake packages being sold st exorbiUnt prices, and vvhich have been con-demned by the Federal Trade Com-mission. We hope to grovv old, jret vve fear old sge; that is. vve are vvilling lo tlve but afrald to dia,—Bruyere The one grest advantage to *rowing older is that yOu can stand for more snd fall for U