Kamničan
Časopis občine Kamnik, 18. avgust 2017, leto 2, številka 14
v
Se ena uspešna festivalska zgodba
Poletja brez Kamfesta si v Kamniku res nihče več ne predstavlja. Ta konec tedna se tako uspešno zaključuje že štirinajsta izvedba najboljšega festivala daleč naokrog.
Bojana Klemenc
Kamnik - Kamniški festival z razgledom je letos postal travniški festival, hudomušno razlaga direktor festivala Rok Kosec, saj so zaradi prenove mestnega jedra morali organizatorji glavnino festivalskega dogajanja iz centra mesta preseliti v Keršmančev park, a to številnih obiskovalcev očitno prav nič ne moti. Že tradicionalno kakovosten festivalski program z okoli petdesetimi dogodki tokrat napolnjuje tri odre v Keršmančevem parku, mekinjski samostan in Katzenberg v nekdanji smo-dnišnici, dogajalo pa se je tudi v prostorih muzeja na Zapricah. Organizacijska ekipa Kulturnega društva Priden možic festival Kamfest pripravlja z Mladinskim centrom Kotlovnica in v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik, Knjižnico Franceta Balantiča in Mestnim kinom Domžale, pomagajo pa še številni prostovoljci, tako iz kamniške občine kot tudi tujine.
Glavnina festivalskega dogajanja se je letos iz središča mesta preselila v Keršmančev park.
Devetdnevni festival, ki presega občinske meje
Največji poletni kamniški kulturni festival znova ponuja pestro in raznoliko dogajanje za obiskovalce od blizu in daleč. Od otroških delavnic in predstav za otro-
ke, družabno-športnega dogajanja, kino projekcij in gledališča za odrasle pa vse do koncertov velikih in manjših glasbenih zvezd, branja pod krošnjami in sejma unikatnih izdelkov. Programski vodja Goran Završnik, ki s festivalom
živi in diha od prvega dne, poudarja, da je letošnja zvezda Kamfesta južnoko-rejski Jambinai in da bodo v prihodnje poskušali privabiti v mesto več tujih glasbenih skupin.
► 7. stran
Festival je v znamenju kakovostnih izvajalcev in raznovrstne glasbe.
Tudi letos je del festivala sejem, ki nastaja v sodelovanju Diversity - express yourself in KUD KUFR. / Foto: Bojana Klemenc
OBČINSKE NOVICE
Obnova kavarne se je začela
Izbrani izvajalec je obnovo Kavarne Veronika začel devetega avgusta, rok za dokončanje del je tri mesece.
stran 3
AKTUALNO
Odkopali grobišče Macesnovec
Konec julija je skupina arheologov odkopala prikrito povojno grobišče Macesnovec v Kamniški Bistrici. Odkrili so ostanke 27 žrtev, šlo naj bi za hrvaške vojake.
stran 5
ŠPORT
Cilj je članska ekipa
Nogometni klub Kamnik ima novega predsednika. Vodenje kluba, ki bo leta 2020 praznoval že stoletnico, je prevzel Tomaž Mencinger, ki ima z nogometom v Kamniku velike načrte.
stran 10
PLANINSTVO V tretje mu je uspelo
Kamničan Matej Hribar je skupaj z Aljošo Smolnikarjem iz Moravč v manj kot enem dnevu pretekel in prehodil traso Treh vrhov: iz Kamniške Bistrice prek Grin-tovca in Stola na Triglav.
stran 13
Nova galerija v mestu
Kamniška kultura je bogatejša za Galerijo Dika, v kateri Likovno društvo Senožeti iz Radomelj obljublja pester program.
Aleš Senožetnik
Kamnik - V hiši na Maistrovi 14 v Kamniku od začetka avgusta deluje Galerija Dika, poimenovana po preminuli kamniški slikarki Diki Majce Dolenc, sicer članici Likovnega društva
raznolik kulturno-umetniški program. Po besedah predsednice društva Danice Sraj imajo resne namene, da obogatijo kulturno življenje v občini, v ta namen pa nameravajo k sodelovanju povabiti tudi kamniške umetnike in kulturnike.
Avtorica razstave Alenka Sušnik in predsednica društva
Danica Šraj / Foto: Aleš Senožetnik
Senožeti iz Radomelj. V galerijskih prostorih, ki so v lasti Dikine hčere Mojce Morelj, bodo člani društva tudi ob finančni podpori Občine Kamnik zagotavljali kulturne vsebine. Hiša na Maistrovi, v kateri je bila pokojna Dika Majce Dolenc tudi rojena, je bil že od nekdaj center dogajanja, srečevanj in kulturnega življenja. Kot je povedala Mojca Morelj, je bila že včasih tukaj furmanska gostilna, srečevali so se tudi člani šahovskega društva, v zadnjem obdobju svojega življenja pa jo je kot atelje uporabljala njena mama, zato se ji je zdelo primerno, da v kulturnem duhu živi naprej. Tako je dozorela ideja, da v pritličju hiše uredijo galerijo. Manjša soba služi kot spominska soba s stvaritvami pokojne slikarke, preostanek pa je namenjen občasnim razstavam. Kot obljubljajo člani društva, bodo skrbeli za
Prva razstava, ki je na ogled še do 17. septembra, je pripadla Kamničanki Alenki Sušnik. Članica Likovnega društva Senožeti je v galerijskih prostorih razstavila dela iz različnih obdobij svojega ustvarjanja. Motivika se giblje med krajinami in podobami človeškega telesa ter abstrakcijo, ki ji Sušnikova v zadnjem času posveča večji del svojega zanimanja. Zanimiv program sledi tudi v prihodnjih tednih, saj 25. avgusta performativni dogodek Bosi tabuji pripravljajo družbenokritična ustvarjalka Miša Gams, ki jo številni poznajo po čiščenju čevljev, aforist Andrej Kos in »priden možic« Goran Zavr-šnik.
V začetku septembra bo ob Dnevih narodnih noš na sporedu dogodek Prišla je na kant, a je nosila gosposki gvant. Razstavo oblačilne dediščine bo pripravila Veronika Pogačar.
Izjemna Zupinova
Atletinja AD Kamnik Agata Zupin je na štiristo metrov z ovirami postala evropska podprvakinja med starejšimi mladinkami, na svetovnem članskem prvenstvu pa je tekla v polfinalu.
Maja Bertoncelj
Kamnik - Za atleti je vrhunec sezone - svetovno prvenstvo v Londonu, na katerem je nastopila tudi Agata Zu-pin, članica AD Kamnik, ki
je bila z 19 leti najmlajša v slovenski reprezentanci. V teku na 400 m z ovirami je pozitivno presenetila z uvrstitvijo v polfinale. Prvenstvo je končala na 21. mestu.
► 11. stran
18
petek, 18. avgusta 2017 Kamničan
Občinske novice
Brezplačni računalniški tečaji za upokojence
Prijave v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik sprejemajo od prvega septembra dalje.
Milena Glušič
Kamnik - V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik smo uspešno zaključili pomladno sezono računalniških tečajev. Od sredine januarja do konca junija smo jih izvedli dvajset, skupaj dvesto šolskih ur. Petinštirideset udeležencev je prvič obiskovalo tečaje. Večina udeležencev je opravila vse tri stopnje, skupno trideset šolskih ur. Udeležencem je na voljo začetna stopnja, ki je namenjena posameznikom brez računalniškega predznanja. Vključuje spoznavanje računalnika, ustvarjanje map, osnove Worda, tiskanje, uporabo elektronske pošte. Sledi druga stopnja, nadaljevalni tečaj, ki vključuje družbena omrežja in urejanje fotografij. V jesenski sezoni pa bo predstavljena tudi novost, ki bo zajemala seznanitev upo-
rabnikov z možnostjo elektronskega naročanja na zdravstvene preglede. Tretja stopnja, izpopolnjevalni tečaj, pa je nadgradnja prvih dveh, za tiste, ki želijo znanje dobro utrditi. Med drugim vključuje tudi ustvarjanje uporabniških računov, uporabo zemljevidov, varnost na spletu in slepo tipkanje. Nova sezona tečajev se začne v oktobru, predvidoma v dopoldanskih urah. Posamezni tečaj traja deset šolskih ur. Zaradi kakovosti podajanja snovi je v skupini največ pet tečajnikov. Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici v prvem nadstropju knjižnice od ponedeljka do srede.
Vse zainteresirane vabimo k vpisu. Prijave sprejemamo od 1. septembra dalje na telefonski številki 01 320 55 83 (čitalnica), v času obratovanja knjižnice.
Spominska slovesnost na Slopeh
Motnik - Krajevna organizacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB Motnik - Špitalič vabi na tradicionalno spominsko slovesnost in počastitev krajevnega praznika krajevnih skupnosti Motnik in Špitalič, ki bo jutri, v soboto, 19. avgusta, ob 10. uri pri spominskem obeležju na Slopeh. Zbrane bo v imenu Občine Kamnik nagovoril podžupan Igor Žavbi. I. P.
Obvestilo
Zahvale, osmrtnice, pisma, članke in drugo gradivo za objavo v časopisu Kamničan-ka skupaj s svojimi kontaktnimi podatki v času uradnih ur lahko pustite v nabiralniku pri vratarju Občine Kamnik.
Kamničan
ODGOVORNA UREDNICA:
Jasna Paladin
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
ZAHVALE, OSMRTNICE:
Renata Frakelj
malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47
NAROČNINE:
Špela Volčjak
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2017 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 1. septembra 2017, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 24. avgusta 2017.
Trg ne bo le cesta
V središču Kamnika že vse poletje poteka celovita prenova Glavnega trga, ki sproža tudi številna vprašanja občanov. Na občini pojasnjujejo, da sledijo zahtevam zavoda za varstvo kulturne dediščine in sodobnim smernicam prometne ureditve.
Jasna Paladin
Kamnik - Zahtevna in temeljita prenova Glavnega trga, ki je to poletje skorajda povsem ohromila dogajanje v središču mesta, se preveša v sklepno fazo. Komunalna infrastruktura je zamenjana, cestišče je v grobem asfaltirano, sledi še ureditev pločnikov in drugih površin za pešce in kolesarje ter parkirišč.
Potem ko so se na občini sprva soočili s klici nekaterih nezadovoljnih občanov in najemnikov ter lastnikov poslovnih prostorov, do katerih je dostop je zaradi gradnje otežen, zdaj dobivajo vprašanja v zvezi z novo ureditvijo. »Dejstvo je, da smo se prenove lotili premišljeno in ob upoštevanju zakonodaje, predvsem pa smernic in zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter mnenj projektivnega biroja Štajn arhitekti. Oblikovanje Glavnega trga tako sledi ideji, da ta prostor ponovno postane trg - in ne zgolj ulica. Ker trenutno v Kamniku zaradi potreb stanovalcev prometa ni mogoče popolnoma umakniti iz mestnega središča, je cesta čez ta trg nujna. Da pa bi bila ta čim manj opazna in izrazita, so bili izbrani robniki, ki bodo kar se da podobni ploščam
Obnova Glavnega trga se preveša v sklepno fazo. / Foto: Jasn
na površinah za pešce (granitne rezane in žgane plošče). Na ta način bo vidnost robnika minimalna, še zlasti če upoštevamo svetlo sivo barvo asfalta čez nekaj let. Prav tako bo celotna ureditev izvedena na način, da nekoč, ko bo to prometni režim celotnega mesta dovoljeval, asfaltirano cestišče umaknemo in ga nadomestimo s kamnitim tlakom, namenjenim pešcem in kolesarjem. Robniki so v taki obliki izbrani tudi zaradi tega, ker
je Glavni trg eno izmed glavnih prizorišč mestnega življenja, tako da površina nima zgolj estetske, temveč tudi uporabno funkcijo,« pojasnjujejo na občini in dodajajo, da bodo nove površine bolj prijazne tudi gibalno oviranim. Prejšnje granitne robnike so odstranili in deponirali pri Komunalnem podjetju Kamnik, kjer jih bodo očistili in pripravili na vgradnjo v prihajajočih projektih prenove mestnega središča.
Po obnovi bo v središču mesta tudi nekoliko manj parkirišč, saj jih po novem ne bo več pred TlC-em. S tovrstnimi ukrepi pločevino umikajo prostoru za dogodke, umetnost, igro in vsakodnevno življenje prebivalcev mesta - cilj občinske uprave namreč je, da bi bil Glavni trg namenjen prebivalcem mesta in ne parkiranim avtomobilom obiskovalcev.
Dela bodo končana predvidoma konec avgusta.
Spomin na vaško tragedijo
V vasi Gradišče so se krajani sredi julija tako kot vsako leto doslej spomnili krvavega dogodka iz leta 1942, ko so Nemci pobili moške vaščane, ženske in otroke izselili, vas pa požgali.
Jasna Paladin
Gradišče v Tuhinju - Osmi julij so si krajani Gradišča že pred leti izbrali za svoj krajevni praznik, letos pa je minilo tudi 55 let od postavitve spomenika, ob katerem se je odvila slovesnost v spomin na vaščane, ki so življenje izgubili v drugi svetovni vojni. Vas Gradišče je bila pomembno oporišče Kamniškega bataljona, kjer so vaščani negovali ranjene partizane, Nemci pa so se nad njimi maščevali 8. julija 1942. Ob tretji uri zjutraj so vas obkolili. Ženske in otroke so pozvali, naj se pripravijo na selitev, moške pa pripeljali pred Koritnikovo hišo. Osem, najmlajši je imel 16 let, so jih obsodili na smrt. Pognali so jih v bližnji Vačilarjev skedenj, jih postrelili v noge, nato pa skedenj skupaj z njimi zažgali. Isti dan so pri Homar-
jevi domačiji ustrelili še štiri moške. Vas so požgali, ženske in otroke pa odpeljali v nemško taborišče.
»Žal to ni edino obeležje v naši krajevni skupnosti. Več kot deset jih je postavljenih na krajih, kjer so ugašala
Položitev venca k spomeniku v vasi Gradišče / Foto: Jasn
človeška življenja. Druga svetovna vojna je v Gradišču vzela 23 življenj, v preostalih vaseh krajevne skupnosti Šmartno pa še šestdeset. Visok davek, ki so ga morali plačati naši kraji. A vse zaradi ljubezni do domače zemlje in materinega jezika,« je v svojem nagovoru med drugim povedal kamniški podžupan Igor Žavbi. V kulturnem programu so sodelovali Ljudski pevci iz Tuhinjske doline, harmonikar Nejc Pirš, predstavniki Kulturno-umetniškega društva Ivan Cankar Šmartno in Miro Potočnik, član Kulturno-zgodovinskega društva Triglav. Podžupan Igor Žavbi je bil slavnostni govornik tudi na slovesnosti ob spomeniku prvima dvema ustreljenima partizanoma na Kamniškem, ki je bila teden dni kasneje ob Titanovi brvi na Perovem.
Kamničan ^ petek, 18. avgusta 2oi7
3
Občinske novice
Novo vozilo za motniške gasilce
Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Motnik so se sredi julija že drugič v zadnjih dveh letih razveselili novega gasilskega vozila, župana občin Kamnik in Vransko pa sta ob tem podpisala dogovor o skupnem izvajanju intervencij.
Jasna Paladin
Motnik - Potem ko so lani poleti svoj dotrajani vozni park motniški gasilci nadomestili z novo gasilsko avto-cisterno GVC 16/25, so imeli v soboto, 15. julija, nov razlog za veselje, saj so svojemu namenu slovesno predali še novo gasilsko vozilo GVM-1, h kateremu pa sodi še prikolica PMB-1. Slavnostno parado skozi vas, v kateri so sodelovali domači gasilci ter gasilci sosednjih gasilskih društev, praporščaki, kamniški godbeniki ter vrsta gasilskih vozil, si je ogledalo veliko domačinov in gostov, med njimi tudi župan Marjan Šarec, predsednik in poveljnica GZ Kamnik Marjan Semprimo-
žnik in Simona Oblak ter predstavnik Gasilske zveze Slovenije Slavko Jalovec. V paradi so lahko videli tudi najstarejše vozilo, ki je še v lasti motniških gasilcev -ročno brizgalno iz leta 1910, ki jo sicer hrani gasilski muzej na Vranskem. Zbrane je najprej nagovoril predsednik PGD Motnik Matjaž Piskar, ki je orisal začetke organiziranega gasilstva v Motniku, ki segajo v leto 1900, in vozni park, ki so ga ob finančni pomoči občine, donatorjev in tudi številnih krajanov zdaj krepko posodobili. »Novo gasilsko vozilo za prevoz moštva (GVM) temelji na kombiniranem vozilu VW Transporter, na katerega je pripeta prikolica z motorno brizgal-
Župana Vranskega in Kamnika Franc Sušnik in Marjan Šarec ob podpisu dogovora o sodelovanju
no in vsem potrebnim orodjem za izvedbo trodelnega napada. Kombi omogoča hiter, varen in udoben prevoz devetih oseb, zato nam bo poleg operativnih potreb
Najstarejše vozilo, ki je še v lasti motniških gasilcev, levo pa novo vozilo GVM-1
pomembno pomagal tudi pri prevozu vseh selekcij na razna tekmovanja in druge aktivnosti. Nakup novega vozila, že drugega v samo dveh letih, je za naše društvo zelo velik finančni zalogaj, zato se zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k uresničitvi tega cilja,« je poudaril Piskar, da je PGD Motnik v zadnjem času doživelo nesluten razvoj, pa je poudaril tudi župan Marjan Šarec, ki je v nadaljevanju skupaj z županom sosednje občine Vransko Francem Sušnikom podpisal dogovor o skupnem izvajanju intervencij gasilskih enot PGD Motnik, PGD Vransko in PGD Loči-ca pri Vranskem na mejnem območju občine Kamnik (krajevne skupnosti Motnik) in občine Vransko.
Obnova kavarne se je začela
Izbrani izvajalec je obnovo Kavarne Veronika začel devetega avgusta, rok za dokončanje del je tri mesece.
Jasna Paladin
Kamnik - Potem ko je Občina Kamnik kot lastnica objekta kavarno zaradi težav s kanalizacijo ob koncu lanskega leta zaprla - in vse od tedaj sameva - se je težko pričakovana obnova (notranjosti in fasade celotne stavbe), za katero je v občinskem proračunu namenjenih dvesto tisoč evrov, vendarle začela. Na občinski upravi zatrjujejo, da vse poteka v skladu s terminskim načrtom. »Za izbor najugodnejšega ponudnika izvedbe del je bil na podlagi ocenjene vrednosti gradbenih del izveden postopek, ki ga predpisuje Zakon o javnem naročanju. V predpisanem roku za od-
dajo ponudb sta prispeli dve ponudbi in sta bili predmet strokovno tehničnega preverjanja v kontekstu njunih sprejemljivosti. Po izvedeni
analizi je bila izbrana ponudba ponudnika Ural, d. o. o., iz Kamnika, ki bo predmet zadevnega javnega naročila izvedel v vrednosti
Kavarna Veronika je zaradi potrebne obnove - ta se je v teh dneh vendarle začela - zaprta že od konca lanskega leta.
179.959,05 evra z DDV. Pogodba med naročnikom in izvajalcem instalacijske prenove in sanacije vlage v objektu je bila podpisana 26. julija z rokom izvedbe del tri mesece. V skladu z veljavnimi predpisi je naročnik skupaj z nadzornim organom in izbranim izvajalcem že izvedel postopek uvedbe v delo, kar pomeni, da je izvajalcu bila podana izročitev gradbišča, pravica dostopa na gradbišče, tehnična dokumentacija za izvajanje del, zagotovitev sredstev za financiranje gradnje objekta,« so nam pojasnili na občini. Izvajalec je dela, ki so opredeljena v projektno-tehnični dokumentaciji, začel izvajati v sredo, 9. avgusta.
OBVESTILO
V preteklem obdobju je Komunalno podjetje Kamnik d. d., v okviru rednega nadzora vodovodnega omrežja, zabeležilo večje število neupravičenih odjemov vode iz hidrantnega omrežja Občine Kamnik. Obveščamo vas, da ima Občina Kamnik sprejet Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Kamnik (Ur. list RS, št. 55/2009 z dne 17. 7. 2009), ki ureja to področje. Vsebino 43. člena odloka navajamo spodaj.
X. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
43. člen (odjem vode)
Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja izvajalca le za gašenje požarov, gasilske vaje, za njihovo preizkušanje, izpiranje vodovoda in za polnjenje cistern za interventen prevoz pitne vode. Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode je potrebno o odvzemu vode iz hidrantov v roku sedem dni obvestiti izvajalca vodovoda. Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje cest in ulic, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve, za polnjenje cistern za prevoz vode ter za druge utemeljene potrebe se sme koristiti le s soglasjem izvajalca in ob dogovoru o poravnavi stroškov za vodo na podlagi pogodbe.
Omenjeni odlok v 43. členu jasno določa, za katere namene je odjem vode iz hidrantov možen brez soglasja izvajalca, Komunalnega podjetja Kamnik d. d.. Prav tako določa, za katere odjeme vode iz hidrantnega omrežja je potrebno pridobiti soglasje izvajalca. V primerih, ko se za odjem vode iz hidranta zahteva soglasje, je potrebno izpolniti vlogo za izdajo soglasja, ki se nahaja na spletni strani Komunalnega podjetja Kamnik (http://www.kpk-kamnik.si/), pod zavihkom »VLOGE IN OBRAZCI«.
Opozarjamo vas, da je potrebno tudi v primerih, ko odlok dovoljuje odvzem vode brez soglasja, o odvzemu z dopisom obvestiti Komunalno podjetje Kamnik d. d. (v roku 7 dni).
Za primere neupoštevanja določil 43. člena so z odlokom predpisane kazenske določbe. Nadzor izvaja občinska inšpektorica. Navajamo povzetek členov, ki določata ukrepe v primeru neupravičene uporabe hidrantnega omrežja.
46. člen (uporabnik - pravna oseba)
Z globo 1.000 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik -pravna oseba:
- če pri odvzemu vode iz hidranta krši določila 43. člena, Z globo 250 EUR se kaznuje za prekršek tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe.
47. člen (uporabnik - fizična oseba)
Z globo 250 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik -fizična oseba:
- če pri odvzemu vode iz hidranta krši določila 43. člena.
j Občanke in občane naprošamo, da navedena pravila upoštevajo.
Društva, naj vas
v 1 •	•
osnovnošolci spoznajo
Jasna Paladin
Kamnik - Akcijo NVO gre v šolo bodo koordinatorji iz Stičišča NVO osrednje Slovenije, ki nudi podporno okolje za nevladne organizacije, letos jeseni pripeljali na Osnovno šolo Marije Vere k sodelovanju pa vabijo lokalna društva, zavode in druge organizacije, da se predstavijo učencem. »Društva ste kot zakladnica znanj iz različnih področij. Preizkusite se v vlogi učitelja in svoje znanje ter praktične izkušnje prenesite na mlajše generacije, ki vam bodo z zanimanjem prisluh-
nile. Otroci bodo v času pou-
ka spoznali vaše aktivnosti in dejavnosti, ki jih izvajate. Akcija se bo izvajala v tednu otroka, ki poteka med 2. in
8. oktobrom na OŠ Marije Vere Kamnik. Točen datum izvedbe bo znan naknadno,« sporočajo koordinatorji. Vse zainteresirane nevladne organizacije iz občine Kamnik vabijo, da se za sodelovanje v akciji prijavijo prek spletnega obrazca, ki ga najdejo na spletni strani www. consulta.si. Prijave zbirajo do konca avgusta. Več informacij: tjasa.kozlevcar@ consulta.si ali 01 3209 484.
4
petek, 18. avgusta 2017 Kamničan
Občinske novice, mnenja
Parkiranje na Parmovi ni dovoljeno
Jasna Paladin
Kamnik - Na uredništvo se je obrnil občan in opozoril na problematiko parkiranja na Parmovi ulici v Kamniku.
Pravi, da je desna stran ulice kljub znaku za prepoved parkiranja postala javno parkirišče, ki je vedno bolj polno. Ob cestišču naj bi bila parkirana osebna vozila tamkajšnjih stanovalcev, tudi kombiji in vozila tujih registrskih tablic. »Zanima me, kakšen režim parkiranja na tej ulici velja, da bomo vedeli tudi tisti stanovalci z leve strani,« se sprašuje občan.
Po odgovore smo se obrnili na občinsko upravo. »Parkiranje vozil na Parmovi ulici ob kategorizirani lokalni cesti 160851 Parmova ulica-Trg svobode ni dovoljeno. Na levi strani ulice to prepoveduje postavljena prometna signalizacija za prepo-
ved ustavljanja in parkiranja. Prav tako pa parkiranje vozil ni dovoljeno na desni stani ceste ob stanovanjskih hišah, saj je to prepovedano na vseh prometnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil ali niso namenjene prometu tovrstnih vozil. Okoliški stanovalci kot tudi drugi občani lahko vozila parkirajo pri trgovini Spar (časovno omejeno parkiranje za dve uri brezplačnega parkiranja), ob cesti pri bivšem Utoku, lastniki stanovanjskih enot na naslovu Parmova 5a, 5b, 5c pa imajo možnost parkirati vozila v garažni hiši pod objektom. Občinsko redarstvo Občine Kamnik na Parmovi ulici izvaja poostrene nadzore in tudi v prihodnje bo tako. Res pa je, da občinski redar ne more biti ves čas prisoten na eni lokaciji, zato ne moremo trditi, da kdo tega dejansko ne izkorišča,« odgovarjajo na občini.
Svetovalna pisarna LAS Srce Slovenije
Kamnik - Svetovalna pisarna Lokalne akcijske skupine (LAS) Srce Slovenije bo ponovno gostovala v prostorih Občine Kamnik (v pisarni št. 32) v ponedeljek, 21. avgusta. Pisarna je namenjena vsem občanom, ki imajo inovativne tržno, trajno-stno ali socialno naravnane ideje, ne pa tudi finančnih sredstev za njihovo uresničitev, in ki želijo preko nepovratnih sredstev LAS na območju Kamnika okrepiti lastne potenciale in potenciale okolja. Termin sestanka rezervirajte na las@ razvoj.si, 01 896 27 13 ali 051 312 738. Aktualne informacije o delovanju LAS Srce Slovenije so objavljene tudi na njihovi spletni strani. J. P.
Tunjiške igre brez meja
Tunjice - Člani Društva Tun'ški glas vabijo krajane Tunjic, Tunjiške Mlake, Laniš in Košiš na Tunjiške igre brez meja 2017, ki bodo v soboto, 26. avgusta, ob 16. uri na igrišču pod podružnično šolo v Tunjicah. J. P.
Za učinkovitejši pregon bančnega kriminala
preiskovalna komisija je predlagala vladi, naj ustanovi specializirana sodišča, ki bi se ukvarjala le s preiskavo bančnega kriminala. Dlje od predloga kljub mnogim pogovorom ni šlo. Zato sem ukrepal in skupaj s poslanci NSi pripravil zakon, ki omogoča posebna specializirana sodišča in tožilstva. Na enem mestu bomo tako zbrali vse znanje za učinkovitejše preganjanje bančnega kriminala. Zgledoval sem se po islandskem primeru, saj na Islandiji že žanjejo sadove dobrega dela na področju pregona bančnega kriminala. Kljub nekaterim nenaklonjenim besedam so poslanci julija v prvem branju predlog potrdili. Popravek zakona o sodiščih in o državnem tožilstvu smo v NSi pripravili zato, da bi okrepili pregon bančne kriminalitete in zmanjšali število zastaranih postopkov.
Matej Tonin, poslanec
Bančni gangsterji so Slovenijo oškodovali za milijarde, ki jih sedaj plačujemo vsi davkoplačevalci. Popolnoma upravičeno lahko | rečemo, da gre za rop stoletja. | Vsak slovenski državljan bo moj ral za sanacijo bančne luknje | plačati več kot 2000 evrov. Zato | je potrebno storiti vse, da se zo-§ per odgovorne za bančno luknjo § učinkovito ukrepa. § V Sloveniji je bilo zaradi bančne-fga kriminala ovadenih 264 foseb, vsega 2 (dve) sta bili obi sojeni. Dve obsojeni osebi - to § ne more biti rezultat, s katerim bi ° bili zadovoljni. Že parlamentarna
N.Si
Plečnik na občinskem
■	• v v
stopnišču
V prostorih Občine Kamnik avgusta razstavlja Kamničanka Breda Capuder, ki se je s svojimi tokratnimi deli osredotočila na arhitekta Jožeta Plečnika.
Jasna Paladin
Kamnik - Potem ko je preddverje občinske stavbe v minulih tednih bogatila razstava starih fotografij Petra Nagliča, ki je s svojim fotoaparatom ovekovečil Plečnikova dela, je tudi avgustovska razstava posvečena temu arhitekturnemu mojstru, ki je velik pečat pustil tudi na Kamniškem. Letos praznujemo Plečnikovo leto, saj mineva šestdeset let od njegove smrti in 145 let od njegovega rojstva.
Še vse do 4. septembra je tako v času uradnih ur na ogled razstava z naslovom Plečnikova dela skozi oči Kamničanke avtorice Brede Capuder, med prijatelji znane kot Fride. Razstavljena dela v pastelni tehniki predstavljajo portrete Plečnika iz različnih obdobij ter njegova dela iz Kamnika in okolice, avtorici pa je razstava pomenila še poseben izziv, saj je do zdaj risala le portrete. Svojo prvo razstavo v domači občini je imela pred tremi leti, portrete pa
Avtorica avgustovske razstave v prostorih Občine Kamnik je Breda Capuder. / Foto: Jasn
je razstavila že štirikrat. Risanju se posveča pod mentorstvom Blaža Slaparja in jeseni se bo vpisala že v peto slikarsko šolo. Na odprtju razstave se je zahvalila vsem, ki ji pomagajo, da lahko uresničuje svoje otroške sanje o ustvarjanju. »Mislim, da je vredno nada-
ljevati to delo,« je sklenila svoj pozdrav zbranim. Razstavo je uradno odprl župan Marjan Šarec, veliko zanimivosti o Plečniku na Kamniškem pa je povedal Miha Babnik, dolgoletni lokalni turistični vodnik. »Lepo, da ste upodobili ravno Plečnika, kajti v Kamniku
imamo veliko njegovih del, več, kot si predstavljamo in si mislimo. Miha Babnik je omenil Plečnikov dvorec, ki na žalost sameva, lahko bi ga oživeli, pa žal ni šlo. Dvorec je namreč v lasti države, ki je trenutno ne zanima, kaj se tam dogaja,« je med drugim pripomnil župan.
Rušijo stereotipe starševstva
Občina Kamnik je eden od partnerjev projekta Aktivni.Vsi, katerega namen je spodbujanje enakomerne porazdelitve družinskih in gospodinjskih obveznosti med ženskami in moškimi ter aktivnega očetovstva.
Jasna Paladin
Kamnik - V projektu Aktivni.Vsi sodelujejo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Občina Kamnik, Center za socialno delo Kamnik, Osnovna šola Toma Brejca Kamnik, Vrtec Antona Medveda Kamnik ter Zdravstveni dom dr. Julija Polca kot partnerji na lokalni ravni in Islandski center
za enakost spolov kot mednarodni projektni partner. S projektom, ki ga spremlja slogan Po dejanjih se oče pozna, želijo javnost ozavestiti o stereotipih na področju starševstva in spodbujati očete k bolj dejavnemu vključevanju v skrbstveno delo. Spodbujajo tudi enakomerne porazdelitve družinskih in gospodinjskih obveznosti med ženskami in moškimi.
V sklopu projekta so v okviru Kamfesta v sredo, 16. avgusta, pripravili premiero dramske lutkovne predstave Rozagroza in Plavalava v izvedbi Lutkovnega gledališča FRU-FRU. »Predstava skozi različne življenjske situacije, v katerih se znajdeta glavna junakinja in junak, na duhovit in otrokom primeren način, predstavi problem stereotipnih pričakovanj do žensk
in moških ter njihovih vlog v družbi,« so povedali organizatorji, ki poudarjajo, da kljub skoraj enaki zaposlenosti ženske v Sloveniji opravijo več skrbstvenega in gospodinjskega dela kakor moški. Po drugi strani pa se moški, ki želijo biti dejavni očetje, nemalokrat soočajo s prepreka-mi, kot je npr. pomanjkanje podpore v domačem in službenem okolju.
Prejeli smo
Obnova Glavnega trga
Spoštovani župan, občinski svetniki ter občanke in občani Kamnika,
čemu so ob vsej usklajenosti gradbenih del v centru Kamnika na Glavnem trgu po-
ložili tanke robnike iz brušenega granita namesto niti ne tako starih (mandat 20062010) debelih robnikov iz surovega granita, kakršni se še vedno nahajajo na Maistrovi in Tomšičevi ulici ter na preostalem Glavnem trgu? Ob pravilni demontaži bi lahko uporabili iste robnike, manjkajoči del pa zapolnili z istovrstnim robnikom. Da bi bilo vse skupaj še bolj nenavadno, so graditelji ob Medvedovi
(pred zadrugo) položili robnike iz surovega granita, kakršni so bili na Glavnem trgu in še vedno so položeni po dobršnem delu starega mestnega središča. Sedaj se pri prehodu za pešce med zadrugo in trgcem pri optiki zamenjajo tri vrste robnikov, od katerih sta dve položeni na novo, to ni racionalno niti lepo. Če je estetika stvar okusa, pa so cene robnikov popolnoma oprijemljive. Poleg tega
argument odpornosti proti zmrzali ne vzdrži racionalne presoje, saj bo robnike tako ali drugače zlorabil izvajalec zimske službe, kar se jasno vidi na robovih robnikov, saj so vsi granitni zarjaveli, betonski pa robu sploh nimajo več. Razmislite o tem, preden položijo asfalt in »bo že v redu za štirideset let«.
Maks Lavrinc, Kamnik
Kamničan ^ petek, 18. avgusta 2oi7
Aktualno
Odkopali grobišče Macesnovec
Konec julija je skupina arheologov odkopala prikrito povojno grobišče Macesnovec v Kamniški Bistrici, kjer naj bi bili pokopani ustreljeni slovenski domobranci. Odkrili so ostanke sedemindvajsetih žrtev, šlo naj bi za hrvaške vojake.
Jasna Paladin
Kamniška Bistrica - V dolini Kamniške Bistrice je evidentiranih več prikritih povojnih grobišč - potrjena so vsaj štiri, in sicer Kopišče 1 in 2, Dolski plac ter Ma-cesnovec, kjer so bile pred leti opravljene tudi sondaž-ne raziskave.
Medtem ko je bilo za večino omenjenih ugotovljeno, da so v grobiščih pokopani Črnogorci (ti so že pred leti sporočili, da izkopa skelet ne želijo, saj se svojcev lahko spominjajo v Parku spomina in opomina, ki so ga na Kopiščih uredili pred dvema letoma), se je med Kamničani vrsto let predvidevalo, da so v grobišču Macesnovec svoje življenje sklenili slovenski domobranci. A izkop, ki so ga v Kamniški Bistrici po naroči-
Pri izkopu je bilo tudi nekaj osebnih predmetov, med drugim dve pasni sponki, dva prstana, glavnik, nekaj gumbov, žepni nož ... / foto: jasna paladin
lu Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč arheologi iz družbe Magelan skupina opravili pred slabim mesecem dni, je te domneve zavrgel.
Na zaraščenem in precej zahtevnem terenu lučaj od glavne ceste dober meter pod površjem so v štirih dneh izkopali ostanke 27 žrtev in nekaj njihovih osebnih predmetov. »Za Ma-
cesnovec se je domnevalo, da gre za slovenske domobrance, a sledili smo pričevanjem starega partizana, ki je bil po vojni zraven, ko so na tem mestu postrelili dva tovornjaka ranjenih hrvaških vojakov. V svoji izpovedi je zelo natančno opisal lokacijo in njegove besede so se potrdile v delu na terenu,« nam je povedal arheolog Draško Josipovič in dodal, da so Slovenci najverjetneje pokopani okoli sto metrov stran, kjer naj bi bilo še eno grobišče, a omenjena komisija novega izkopa na tem območju vsaj letos ne načrtuje.
Izkopane skelete si je že na teren prišla ogledat fizična antropologinja Petra Leben Seljak, ki je svoje delo minuli ponedeljek zaključila še v »laboratoriju«. »V Ma-cesnovcu je bilo pokopanih
27 žrtev. Vsi so bili moški, in to odrasli. Najmlajši je imel 19 let, večina jih je bila v zgodnjih dvajsetih letih, kakih pet pa je bilo starih od trideset do štirideset let. Bili so v dobri fizični kondiciji, patoloških sprememb, ki bi nastale pred smrtjo (kronične bolezni, poškodbe) ni bilo. Žrtve so ustrelili, večina krogel se je ustavila v mehkih tkivih (precej krogel je bilo najdenih v zemlji), na kosteh pa smo našli dve vstopni rani premera devet milimetrov na lobanji,« nam je povedala dan po opravljenih analizah in poudarila zahtevnost tokratnega izkopa. »Na razmeroma majhnem prostoru (površina štiri krat dva metra) je bilo zakopanih precejšnje število žrtev. Zmetali so jih v grobno jamo, točneje lijak, ki so ga ustvarili z minira-
njem na gozdnatem pobočju. Individualizacija skeletov (v smislu, da od vsake žrtve izkopljemo celotno okostje, kot si ljudje navadno predstavljajo) v takih pogojih ni možna, z izjemo tistih okostij, ki so na vrhu. Tisti pod njimi so bili v različnih položajih nametani drug na drugega, okončine so bile prepletene, vmes so bile skale, nekatere kosti so se po smrti premaknile, vse kosti pa tudi niso bile cele. Največ, kar se je dalo storiti, je bilo to, da smo od posameznega okostja skušali najti vsaj medenico in obe stegnenici, pa še to je bilo težko,« nam je povedala po končani analizi. Ker ne gre za Slovence, DN-K-analize ne bodo opravili, bodo pa najdena okostja shranili v centralni kostnici v Mariboru.
5
Nesreča pride v trenutku
Krajani Tunjic so že davnega leta 1897 ustanovili društvo, ki nudi sosedsko pomoč ob primeru naravnih nesreč pri poslopjih in goveji živini. Društvo skupne pomoči Tunjice, verjetno edino take vrste pri nas, po sto dvajsetih letih še vedno aktivno deluje.
Jasna Paladin
Tunjice - Kdaj in zakaj je bilo društvo ustanovljeno ter kako deluje danes, smo povprašali dolgoletnega predsednika Justina Klan-ška, ki Društvo skupne pomoči Tunjice vodi že vse od leta 1985.
Kdaj in kako se je začela pisati zgodba vašega društva?
»Naša zgodba se prične davnega leta 1897. Janez Vrhov-nik - Zoklarjev oče je bil znan tesar in krovec. Svoje delo je uspešno opravljal v domačem kraju, včasih pa ga je zaneslo tudi v tujino. Tako je na Tirolskem od tamkajšnjih vaščanov izvedel za ustanovljeno društvo, ki nudi sosedsko pomoč ob
primeru naravnih nesreč pri poslopjih in goveji živini. Njegovo navdušeno pripovedovanje o medsebojni pomoči je bilo tunjiškim fara-nom všeč - in tako so 19. julija 1897 ustanovili Društvo skupne pomoči. Ustanovitveni člani društva so bili Jaka Jamšek, Gregor Koželj, Janez Vrhovnik, Florjan Pregled, Janez Mlakar in Franc Grkman. Pravila, ki so jih zapisali v knjižici Društvo skupne pomoči v Tunjicah, so povzeli po pravilih društva iz Tirolske.«
Kaj je tako posebnega v Tunjicah, da se je to uspelo ohraniti tako dolgo?
»Sodelovanje ljudi. Vsi se zavedamo, da ko je vse v redu, ne potrebujemo niko-
gar, ko pa pride do nesreče, pa stopimo skupaj. Po toliko letih vaščani društvo tudi drugače sprejemajo, kot nekaj samoumevnega, članstvo se nadaljuje iz roda v rod, verjetno bi bila danes ustanovitev bistveno težja kot nekoč.«
Kdo vse so člani in kako je s priseljenci?
»V društvu so skorajda vsi farani. K članstvu smo s člankom v krajevnem glasilu povabili tudi priseljence, a odziva ni bilo. Gre za prostovoljno članstvo. Imamo simbolično članarino v vrednosti enega litra žganja. Kdor plača članarino, je upravičen do pomoči in je pomoč tudi dolžan nuditi, večinoma pa gre za pomoč v
delu in materialu. Vsak pomaga po svojih močeh.«
Kako se spreminja odnos do tovrstne pomoči skozi leta?
»Večinoma ljudje na vasi še vedno držimo skupaj, a stvari se spreminjajo. Včasih, ko je bilo društvo ustanovljeno, so ljudje prižigali še sveče in je bila požarna ogroženost tudi zato večja, a tudi elektrika naredi svoje in je zelo nepredvidljiva. Nesreča lahko pride v trenutku.«
Še danes sledite pravilom, ki ste jih sprejeli že ob ustanovitvi?
»Še vedno. V pravilih je striktno zapisano, da če je gospodar pijanec ali se ne obnaša odgovorno, je iz društva izključen - olajševalnih okoliščin ni bilo. Še danes sledimo temu.«
V kakšnih primerih torej pomagate in kako?
»Že ob ustanovitvi je bilo določeno, da si pomagamo v primeru požara na poslopjih in poškodovanja živine ob streli - tako je še danes.«
Katera so tista vodila, ki jim v društvu že vseskozi sledite?
»Tudi ta so že vseskozi, od ustanovitve naprej, ista: zdrava kmečka pamet, dobro srce in dobra mera potrpljenja. Prav zaradi tega se je društvo ohranilo vse do danes.«
Justin Klanšek, predsednik Društva skupne pomoči Tunjice / Foto: Jasna Paladin
99
KNJlîNltA FfTtttCETA BALANTIČ* KAVNIK
OBISKI POTUJOČE KNJIŽNICE
september 2017 - junij 2018 - T: 031 693 920
PONEDELJEK
MARKOVO: pri Zavasnikovih	15.00 do 15.30
SELA: pri gasilskem domu	15.45 do 16.30
SREDNJA VAS: pri gasilskem domu 16.45 do 17.15 HRUŠEVKA: pri Korošcu	17.30 do 18.15
BUČ: parkirišče pri Vrankarju	18.30 do 19.00
LAZE: za gostilno Lovec	19.15 do 20.00
11. in 25. september, 9. in 23. oktober, 6. in 20. november, 4. in 18. december, 15. in 29. januar, 12. in 26. februar, 12. in 26. marec, 9. in 23. april, 7. in 21. maj, 4. in 18. junij
TOREK
MEKINJE: pri oskrbovanih stanovanjih 14.00 do 14.40 ŠMARTNO: pred KS	15.00 do 15.30
ČEŠNJICE: na igrišču	15.45 do 16.15
ŠPITALIČ: pri gasilskem domu	16.30 do 17.15
ZG.TUHINJ: pri cerkvi	17.30 do 18.15
ZG. TUHINJ: pri Kavsarju	18.30 do 19.30
12. in 26. september, 10. in 24. oktober, 7. in 21. november, 5. in 19. december, 16. in 30. januar, 13. in 27. februar, 13. in 27. marec, 10. in 24. april, 8. in 22. maj, 5. in 19. junij
ČETRTEK
ZG. PALOVČE: pred Budnarjevo hišo	12.10 do 12.30
VRANJA PEČ: pred OŠ	12.35 do 13.00
GODIČ: pri Hribarju	13.20 do 13.40
ZG. STRANJE: pri gasilskem domu	13.45 do 14.15
STAHOVICA: parkirišče Calcit	14.30 do 15.15
BISTRIČICA: pri znamenju	15.30 do 17.00
OKROGLO: pri mostu	17.05 do 17.40
TUNJICE: pred OŠ	18.00 do 19.30
14. in 28. september, 12. in 26. oktober, 9. in 23. november, 7. in 21. december, 4. in 18. januar, 1. in 15. februar, 1., 15. in 29. marec, 12. in 26. april, 10. in 24. maj,
7.	in 21. junij
PETEK
VOLČJI POTOK: pred KS	14.00 do 14.30
ČRNA: med bloki	15.00 do 15.30
ŽAGA: na avtobusnem postajališču 15.45 do 16.15 KRIVČEVO: pri Jurčku	16.30 do 18.00
GOZD: pri gasilskem domu	18.15 do 19.15
1., 15. in 29. september, 13. in 27. oktober, 10. in 24. november, 8. in 22. december, 5. in 19. januar, 2. in 16. februar, 2., 16. in 30. marec, 13. april, 11. in 25. maj,
8.	in 22. junij
6
petek, 18. avgusta 2017 Kamničan
Iz naših krajev
V SPOMIN
Janezu Volkarju
(1952-2017)
Lep majski dan je bil, ko smo se na mengeškem pokopališču poslovili od prijatelja, alpinista, alpskega in turnega smučarja, gorskega reševalca Janeza Volkarja - Janeta. Vse do nenadne smrti je bil dejaven na več področjih v planinskih in reševalnih dejavnostih v matičnem Društvu GRS Kamnik in širše v upravnih organih Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS).
Rojen je bil leta 1952 v Kamniku, leta 1980 se je poročil z Maričko Škrlep, sorodno hribovsko dušo, in se priselil k njej v Mengeš. Ljubezen do gora mu je bila dana že v rosnih letih, ko je z očetom začel hoditi v gore. Pozneje se je navdušil nad alpinizmom, smučanjem, smučarskim tekom in turnim smučanjem. Kot član Alpinističnega odseka Kamnik je opravil številne ponovitve zahtevnih smeri pri nas in v tujini. Eden njegovih večjih alpinističnih uspehov je bil leta 1976, ko se je kot član jugoslovansko-poljske odprave udeležil odprave na 7500 metrov visoki vrh Nošak v afganistanskem pogorju Hindukuša.
V	gorah je doživel dva dogodka, ki sta mu zaznamovala življenje: leta 1971 sta skupaj s sošolcem Miho Lahom plezala Raz želja v steni Kalške gore, pri tem se je Mihu odlomil oprimek in omahnil je v smrt. Drugi dogodek se zgodil leta 1977, ko je skupino kamniških alpinistov v steni Bren-ve pod Mont Blancom zajelo neurje in se je s skrajnimi močmi rešil, ko je padel v ledeniško razpoko. Davek, ki ga je plačal, so bili pomrznjeni prsti na desni roki, ki jih je bilo treba amputirati. V skupini alpinistov je bila tudi Marička, ki je tudi utrpela omrzline na prstih rok in na stopalu, zaradi česar je bila tudi potrebna amputacija.
Bil je navdušen turni smučar in eden prvih kamniških alpinistov. Tudi na potovanja v Francijo ali Švico sredi poletja je vedno vzel s seboj smuči, saj se je kakšno snežno pobočje gotovo našlo. Na svojih gorskih turah in potovanjih je veliko fotografiral in zbiral informacije, pisal članke in pripravljal predavanja. Pri njem je bila prava zakladnica informacij in slikovnega gradiva.
Kot član SD Mengeš se je kot vaditelj in učitelj smučanja udeleževal številnih klubskih tekmovanj in učil smučati številne skupine. Pri Slovenskih železnicah, kjer je bil zaposlen, je kot planinski vodnik sodeloval pri organizaciji in izvedbi aktivnega oddiha za delavce železnice v Kranjski Gori. V času zimskih počitnic je vodil tečaje alpskega smučanja in teka na smučeh za otroke železničarjev. Bil je dober organizator tudi drugih rekreacijsko-tekmovalnih tekov in gorskih tekov. Tudi sedaj znameniti gorski tek na Grin-tovec je nastal iz zametkov vztrajnostnih tekov iz Mengša v Kamnik, nato iz Mengša v Kamniško Bistrico. Prvi tek v Kamnik je potekal kar skozi predor ob železniški progi. Ker je bil v službi pri železnici, je tek natančno umestil med vozni red vlakov. Kasneje so ta tekmovanja prerasla v tek na Kamniško sedlo in nato v sedaj mednarodno uveljavljeni tek gorskih tekačev na Grintovec.
Tudi svojima otrokoma Mojci in Juretu sta z Maričko omogočila doživeti lepoto gora in smučin. Tudi Juretu, ki je bil invalid, je omogočil, da je občudoval razgled z Grin-tovca, Brane, Ojstrice, Mangarta in drugih vrhov, saj ga je Jane na vrh prinesel kar na svojem hrbtu. Ko je Jure začel obiskovati osnovno šolo v Mengšu, je bila Janetova pobuda, da bi se v šoli zgradilo dvigalo za invalide, ki je še vedno v uporabi in je bilo eno od prvih tovrstnih dvigal v osnovnih šolah v Sloveniji. Pred kratkim je izpeljal še eno akcijo v dobro vseh uporabnikov, saj je bil pobudnik in organizator pri zamenjavi štirideset let starega propadajočega bivaka Pavla Kemperla na Velikih podih pod Grintovcem. Od leta 1973 pa do smrti je aktivno deloval v GRZS. Sodeloval je v številnih reševalnih akcijah na kamniškem in mengeškem terenu. Opravljal je več funkcij pri vodenju GRZS, bil je član komisije za informiranje, kot tajnik je deloval v upravnem odboru. Bil je član Sklada Okrešelj, ki skrbi za pomoč družinam ponesrečenih gorskih reševalcev.
V	matičnem društvu GRS Kamnik, kjer je bil aktiven do svoje smrti, je opravljal funkcijo predsednika nadzornega odbora. Dolga leta je izdajal brošuro Informacije o delu GRS in objavljal ostale statistične podatke. Za svoje delo je prejel številna visoka odlikovanja in priznanja URSZR, Civilne zaščite, GRZS in GRS Kamnik.
Za njegovo humanitarno delo smo mu neizmerno hvaležni. Pogrešali ga bomo in težko bomo našli koga, ki ga bo nadomestil in tako vzorno nadaljeval njegovo delo.
Janez Kosec, Društvo GRS Kamnik
Očistili spominska obeležja
Ivan Krivec, prostovoljni skrbnik spominskega parka Davovec pod Štefanjo goro, je nedavno skupaj s prijatelji očistil in osvežil tudi spominski obeležji v Zakalu in na Okroglem.
Jasna Paladin
Zakal, Okroglo - Potem ko je Ivan Krivec skupaj z Ljubo Prestor na lastno pobudo in stroške spomladi očistil že zanemarjeno spominsko obeležje, posvečeno narodnemu heroju Petru Stantetu - Skali, ki se je na tem mestu smrtno ponesrečil, na začetku Podstudenca ob regionalni cesti Kamnik-Črnivec, je nedavno izpeljal še dve podobni akciji. Z Ljubo Pres-tor sta se najprej lotila spo-
minskega obeležja padlim partizanom in domačinom v Zakalu, ki sta ga najprej očistila alg in lišajev, nato pa s čopičem in barvo obnovila še povsem zbledeli napis ter nekoliko uredila tudi okolico. Le dan za tem pa je skupaj z Mirom Potočnikom že zavihal rokave na Okroglem, kjer je bil spomenik žrtvam druge svetovne vojne že prav tako povsem zanemarjen. Tudi to obeležje sta sprva očistila, nato pa osvežila še napis.
Povsem zbledeli napis na spomeniku v Zakalu je zdaj spet viden.
Miro Potočnik in Ivan Krivec pri spomeniku na Okroglem Obnovljeno spominsko obeležje v Zakalu
Doživljajski tabor za otroke
Člani Športnega in kulturnega društva Sela smo tudi letos pripravili tridnevni tabor za otroke. Potekal je v koči, ki so nam jo znova odstopili selski lovci.
Nataša Pivec
Sela pri Kamniku - Pridružilo se nam je štirinajst otrok, za pestro dogajanje pa so poskrbele mentorice Katja Koprivnikar, Katja Vrtačnik Garbas in Nataša Pivec. Za hrano je skrbela Tatjana Ropret.
Otroci so v teh treh dneh lahko spoznali, kaj vse opravljajo lovci in kaj dobrega nosijo v svojih nahrbtnikih. Obiskali so nas tudi poniji, ki smo jih najprej očistili in potem tudi zajahali. Za napeto tekmovanje je poskrbel Klemen Štrajhar, ki nam je pokazal, kako se strelja s pravim lokom. Za likovno ustvarjanje pa je poskrbela likovnica Špela Repič, ki je otrokom pomagala pri risanju na majice ter jim zadnji dan narisala čudovite posli-kave na obraz. Ker smo bili ves čas obkroženi s čudovito naravo, smo se odpravili v gozd, iskali
sledi živali in poimenovali drevesa. Za daljši sprehod je poskrbel Aleš Prosen, ki nas je po stezicah skozi gozd vodil do Črnivca, kjer smo si privoščili sladoled. Zvečer
pa so najbolj pogumni noč preživeli v šotorih in celo noč poslušali glasove, ki so prihajali iz gozda (morda pa samo v sanjah). Tabor se je zaključil v sredo popoldne,
ko nam je Aleš Štrajhar pripravil okusno večerjo. Vsem, ki so kakorkoli prispevali k poteku tabora in nam pomagali pri izvedbi, se ŠKD Sela iskreno zahvaljuje.
S tridnevnim taborom smo počitnice polepšali štirinajstim otrokom. / foto: škd sela
Kamničan ^ petek, 18. avgusta 2oi7
7
Kultura
Kultura krepila tudi družabnost
Letos mineva sto deset let od ustanovitve Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva Šmarca, ki se je kasneje preimenovalo v Katoliško prosvetno društvo na Homcu.
Matjaž Šporar, Borut Jenko
Šmarca - O tem dogodku je 28. februarja 1907 na kratko poročal časnik Domoljub: »V Šmarci se je ustanovilo izobraževalno društvo z nagovorom g. Jožefa Gostin-čarja in s petjem mešanega zbora.« In nekoliko kasneje še Bogoljub: »Isti dan (na belo nedeljo, op. ur.) se je v Šmarci ustanovilo Izobraževalno društvo. Naj bi si vedno vsi člani izobraževali ne le um, ampak tudi srce za vse pravo in dobro, bogo-ljubno in domoljubno!« Nabor aktivnosti društva se je hitro širil, kasneje so se priključevale še druge dejavnosti in društva, kot so Kmetijsko društvo, Telovadni odsek Orel, Absti-nenčno društvo itd. Katoliško slovensko izobraževalno društvo Šmarca je že v obdobju pred prvo svetovno vojno s številnimi kulturnimi prireditvami, knjižnico, predavanji ter drugimi dejavnostmi dalo tehten doprinos k dvigu kulturno--prosvetne ravni krajanov in k utrjevanju narodne zavesti
Prizor iz igre Kovačev študent, ki so jo v Šmarci odigrali leta 1910.
prebivalstva. Vse večje število pridruženih članov pa je vodilo k boljši organiziranosti in ustvarjalnosti, s tem pa se je krepilo tudi družabno življenje na vasi. Že kmalu po ustanovitvi društva je prizadevno članstvo priredilo društveno veselico. »Katoliško izobraževalno društvo v Šmarci, v župniji Homec, je velikonočni ponedeljek, t. j. 1. aprila, priredilo društveno
veselico. Udeležba je bila za naše razmere naravnost ogromna in izpričuje torej, da imajo tudi pri nas ljudje smisel za napredek in izobrazbo; kajti društvo je šele letos ustanovljeno in imenovana prireditev je bila prva,« so zapisali v časniku Domoljub. Kot zanimivost naj dodamo, da sta bili dve točki iz programa v zadnjem trenutku črtani. Okrajno glavarstvo je namreč prepove-
dalo izvedbo srečelova in javne dražbe petelina. Kljub temu so se nameravani dobitki dobro prodali in je imelo društvo čisti dobiček, ki ga je uporabilo za povečanje društvene knjižnice. Društveno življenje brez lastnih prostorov se ne more primerno razvijati in društva, ki nimajo lastnih domov ali primernih prostorov, ne morejo uspešno delovati. Izkušnje so kazale, da
je več navdušenja in veselja tam, kjer se postavi lasten dom, kar pripomore k ustvarjalnosti članstva. To so zelo kmalu spoznali tudi krajani in že v naslednjem letu zgradili lasten društveni dom, ki je vključeval celotno homško faro. Iz ohranjenih načrtov je razvidno, da je imel dom precej prostorno dvorano s stransko sobo za garderobo, dvorana pa je imela tudi primerno galerijo. Ta društveni dom je dokazoval, kako uspešno ljudje z združenimi močmi in navdušenjem lahko ustvarjajo in zgradijo uporabne objekte za dobrobit vseh. Iz zgodovinskih zapisov je razvidno, da si je izobraževalno društvo v Šmarci že prav kmalu kupilo lep nov gramofon, ki bo člane kratkočasil med odmori pri raznih predstavah. Prav tako so poskrbeli za delovanje Telovadnega odseka Orel in si telovadno orodje, sad domačega dela, postavili v lepo in visoko dvorano. Na spomlad je pričel delovati tudi strelski klub s svojimi puškami znamke Flobert; svoj pripravni prostor so imeli
strelci za poslopjem mlekarske zadruge, v prijetnem hladu kraj vode. Ni jim bila tuja niti glasbena dejavnost, tu mislimo predvsem na domače tamburaše, ki so predstavljali veliko veselje za občinstvo in zabavo za mlade. Poučevanje in skrb za mladi rod pa je prevzel Leopold Gostič, organist na Homcu, ki se je izkazal kot zelo sposoben voditelj tam-burašev.
Iz člankov, ki so bili objavljeni v Domoljubu, je razbrati, da so v prvih petih letih člani izobraževalnega društva odigrali najmanj 18 različnih gledaliških predstav. Ta kratki vpogled v aktivnosti naših prednikov in predvsem v življenje na vasi nam približa razmišljanje tedanjega človeka. Dejstvo je, da je bil njegov vsakdan težak, prežet s trudom za osnovno preživetje. A vendar se je začela prebujati tudi človekova duhovna komponenta in želja po kulturni omiki ga je spodbujala k različnim ustvarjalnostim, pretoku znanja in bujenju narodne zavesti.
Mogoče izziv tudi za danes?
v
Se ena uspešna festivalska zgodba
3 1. stran
Domači izvajalci so letos dobili svoj oder na vrtu Katzenberg, kjer se lahko obiskovalci na lastne oči prepričajo, koliko nadarjenih ustvarjalcev se skriva v našem lokalnem okolju. Festivalski presežek je zagotovo sedemdnevni letni kino v samostanu v Mekinjah. Za organizatorje Kamfesta je znano, da odkrivajo nove, prezrte kotičke mesta in jih s pestrim programom oživljajo, kar jim tudi tokrat brez dvoma uspeva.
Pestro dogajanje še ta konec tedna
Danes in jutri si na otroškem odru lahko ogledate še otroško in cirkuško predstavo, na glavnem odru se bosta zvrstili srbska koncertna atrakcija Zaa ter Neca Falk z Mačkom Murijem in Muco Maco, na večernem odru boste lahko poslušali lokalni blues rock, za samostanskimi zidovi se bo odvrtela komedija in v Katzenbergu impro večer in kabaret. Kot vrhunec in novost letošnje izdaje festivala pa organizatorji vabijo na dva ogleda turistične poti zanimivej-
ših ostankov in spominov kamniške industrije, ki bosta potekala jutri in v nedeljo, 19. in 20. avgusta.
Poostreni varnostni ukrepi
Goran se zaveda, da je ogra-ditev in zaprtje prireditvenega prostora v parku za marsikoga težavna, a po presoji vseh sodelujočih je to trenutno najboljša varnostna rešitev. Čeprav so organizatorji na sodišču dokazali, da so ravnali na lanskoletnem festivalu po predpisih in je bila nesreča s smrtnim izidom žalosten dogodek, ki ga
vsi obžalujejo, si nihče ne želi, da se kaj podobnega ponovi, obenem pa so varnostne zahteve iz leta v leto bolj rigorozne. »Kamfest je vedno bil in bo povezan z Malim gradom, zato se festival zagotovo drugo leto vrača tja. Prihodnje leto bo jubilejno, 15. leto festivala vsekakor v središču mesta, kamor tudi sodi. Kamfest ostaja programsko svoj, raje ustvarja nove trende, kot jim sledi. Želim si, da se kamniško kulturno poletje še razširi. Prepričan sem, da mesto potrebuje še en dober julijski festival. Prvotna naloga Kamfesta pa ostaja še vedno in tudi v prihodnje enaka. Ta festival vzpodbuja vse obiskovalce in Kamničane, da se družijo v centru mesta,« še eno uspešno kamniško festivalsko zgodbo zaključuje Goran Završnik.
Pestro dogajanje v "Keršmancu" znova dopolnjuje tudi
plezalna stena. / Foto: Bojana Klemenc
Pravljične ure Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik so namenjene najmlajšim obiskovalcem festivala.
Srčno napisana zgodba iz domačih krajev
Literarni prvenec Marijana Peternelja
244 strani, mehka vezava, cena 15 evrov.
Knjigo prodajamo na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4 v Kranju. Za dostavo po pošti jo naročite po telefonu: 04/201 42 41 ali na elektronski naslov: narocnine@g-glas.si; poštnina se zaračunava po ceniku Pošte Slovenije.
Želimo vam prijetno poletno branje
8
petek, 18. avgusta 2017 Kamničan
Oglas, zanimivosti
m Mehanizmi
Iskra Mehanizmi, d. o. o.
Smo podjetje z 60-letnimi izkušnjami na področjih finomehanike, elektromehanike in elektronike, z lastnim razvojem in trženjem zahtevnih sistemov, v celoti usmerjeno v izvoz.
Naše ambiciozne načrte podpirajo standardi kakovosti in proces nenehnih izboljšav, predvsem pa motivirani, sposobni in prizadevni sodelavci. Smo prvo slovensko podjetje, ki je za svoja prizadevanja na področju izobraževanja in razvoja zaposlenih prejelo mednarodni naziv »VLAGATELJI V LJUDI«. Družba šteje 650 sodelavcev. Ponujamo vam možnost, da skupaj z nami uresničite svoje poklicne ambicije.
K sodelovanju vabimo:
PROIZVODNI DELAVEC (m/ž)
(večje število)
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
•	osnovnošolska izobrazba,
•	izkušnje z delom v proizvodnji.
Opis del in nalog:
•	sestavljanje polizdelkov in izdelkov v skladu s predpisano tehnologijo in standardi kakovosti,
•	izvajanje delovnih operacij pri izdelavi plastičnih polizdelkov in izdelkov.
Nudimo:
•	priložnost za osebni in karierni razvoj,
•	delo poteka v treh izmenah.
Osebnostne lastnosti:
•	natančnost, ročne spretnosti, samoiniciativnost, sistematičnost, zanesljivost.
Delovna mesta so prosta na lokaciji v KAMNIKU.
VODJA PROJEKTOV STALNIH IZBOLJŠAV
(m/ž) O poziciji
Koordinator stalnih izboljšav bo direktno podrejen direktorju proizvodnje. S svojimi aktivnostmi bo sodeloval pri načrtovanju in izvajanju napredka družbe na področju WCM. V prvi vrsti bo zadolžen za sistematično izvajanje metode 5S v vseh organizacijskih enotah družbe.
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
•	pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe,
•	dokazljive dosežke z uporabo Lean manufacturing orodij,
•	računalniška pismenosti Microsoft Word, Excel, PowerPoint, Project, Minitab)
•	pisne in govorne komunikacijske spretnosti,
•	vodstvene sposobnosti,
•	izkušnje na področju projektnega vodenja (kakovost, kadri, produktivnost, varnost...),
•	pripravljenost na dodatno izobraževanje in izpopolnjevnje (Lean Champion certification),
•	aktivno znanje vsaj enega tujega jezika, angleščina predstavlja prednost.
Opis del in nalog:
•	podpora oddelkom pri izvajanju izboljšav za doseganje ciljev,
•	izvajanje usposabljanj na področju Lean npr. 5S, VSM, standardna opravila z namenom, da timi in posamezniki razumejo Lean pristope,
•	vzpostavitev in vzdrževanje sistema mesečnih presoj 5S in objava mesečnih rezultatov,
•	sodelovanje pri načrtovanju aktivnosti stalnih izboljšav: izboljševanje delovnega toka, skrajševanje delovnega cikla, skraševanje skupnega pretočnega časa, povečevanje obrata zalog, zmanjševanje zalog v procesih, zmanjševanje izmeta, zniževanje stroškov dela,
•	druga dela po navodilu nadrejenega.
Nudimo:
•	delo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim obdobjem,
•	delo na naprednih projektih,
•	stimulativno nagrajevanje,
•	priložnost za osebni in karierni razvoj,
•	sodelovanje s tujimi partnerji.
Osebnostne lastnosti:
•	inovativnost, zanesljivost, samoiniciativnost, fleksibilnost, proaktivnost, želja po spoznavanju novosti in uvajanju izboljšav, sposobnost timskega in samostojnega dela, organizacijske sposobnosti, sposobnost tehničnega presojanja in odločanja, korektnost.
Dodatno prednost pri izbiri imajo kandidati z izkušnjami:
•	Six sigma,
•	TPM.
Delovno mesto je prosto na lokaciji v LIPNICI.
VIŠJI INŽENIR NA PODROČJU RAZVOJA MEHATRONSKIH SISTEMOV (m/ž)
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
•	najmanj VII. stopnja izobrazbe strojne smeri,
•	aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina ali nemščina ) in pasivno drugega (angleščina, nemščina),
•	izkušnje iz področja razvoja/načrtovanja mehatronskih sistemov,
•	sposobnost tehničnega presojanja in odločanja.
Opis del in nalog:
•	sodelovanje pri razvoju in načrtovanju izdelka v fazi razvoja,
•	izvajanje testiranj in analiz,
•	vodenje projektov/pod-projektov,
•	sodelovanje in usklaj evanje z domačimi in tujimi partnerji in institucijami,
•	občasn n službena potova nja.
Nudimo:
•	delo na naprednih projektih,
n stimulativno nagrajevanje,
•	priložnost za osnbni in karierni razvoj,
•	sodelovanje s tujimi partnerji.
Osebnostne lastnosti:
•	inovativnost, natančnost, samoiniciativnost, volja po spoznavanju novosti, sposobnost timskega in samostojnega dela, organizacijske sposobnosti, sposobnost strateškega razmišljanja
Dodatno prednost imajo kandidati, ki:
•	imajo znanja iz enega od področij: tribologija, termomehanika, vibroakustika, pogonska tehnika
•	imajo izkušnje pri vodenju projektov (manjših ali večjih),
•	imajo izkušnje z uporabo orodij za robusten razvoj izdelkov (FMEA, DVP),
•	imajo izkušnje s področja avtomobilske industrije,
•	poznajo načina dela po APQP in ISO/TS16949 ali 13485 (medicinski standard).
Delovno mesto je prosto na lokaciji v LIPNICI.
STROKOVNI SODELAVEC ZA KOVINE (m/ž)
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
•	VI. ali VII. stopnja izobrazbe strojne smeri,
•	aktivno znanje angleškega jezika (zaželeno tudi nemškega),
•	poznavanje dela na računalniku (MS Office, osnovno poznavanje orodij za ogled in obdelavo 3D-datotek, zaželeno poznavanje Lotusa in SAP-a),
•	poznavanje materialov, tehnologij in postopkov obdelave kovinskih materialov,
•	izkušnje pri delu v kovinskopredelovalni industriji, predvsem na področju obdelave kovin (izsekovanje, struženje, površinska zaščita, termična obdelava),
•	zaželene so izkušnje nabavnega managementa.
Opis del in nalog:
•	vzpostavitev in zagotavljanje nabavnih pogojev za nabavo kovinskih komponent,
•	sodelovanje pri razvoju novih produktov,
•	ifkanje novih dobaviteljev, novih materialov in nabavnih trgov,
•	graditev in razvoj nove in obstoječe dobaviteljske baze.
Nudimo:
•	delo na naprednih projektih,
•	priložnost za osebni in karierni razvoj.
Osebnostne lastnosti:
•	organizacijske sposobnosti, pogajalske sposobnosti, komunikativnost, natančnost, zanesljivost, sposobnost za timsko delo, sposobnost strateškega razmišljanja.
Delovno mesto je prosto na lokaciji v LIPNICI.
STROKOVNI SODELAVEC ZA PODROČJE PLASTIKE (m/ž)
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
•	VI. ali VII. stopnja izobrazba strojne smeri,
•	aktivno znanje angleškega jezika (zaželeno tudi nemškega),
•	poznavanje dela na računalniku (MS Office, osnovno poznavanje orodij za ogled in obdelavo 3D-datotek, zaželeno poznavanje Lotusa in SAP-a),
•	poznavanje materialov, tehnologij in postopkov obdelave plastičnih materialov,
•	zaželene so izkušnje pri delu v predelovalni industriji, predvsem na področju predelave granulatov,
•	zaželene so izkušnje nabavnega managementa.
Opis del in nalog:
•	vzpostavitev in zagotavljanje nabavnih pogojev za nabavo brizganih komponent,
•	sodelovanje pri razvoju novih produktov,
•	iskanje novih dobaviteljev, novih materialov in nabavnih trgov,
•	graditev in razvoj nove ter obstoječe dobaviteljske baze.
Nudimo:
•	delo na naprednih projektih,
•	priložnost za osebni in karierni razvoj.
Osebnostne lastnosti:
•	organizacijske sposobnosti, pogajalske sposobnosti, komunikativnost, natančnost, zanesljivost, sposobnost za timsko delo, sposobnost strateškega razmišljanja.
Delovno mesto je prosto na lokaciji v LIPNICI.
Cenimo samostojnost, komunikativnost, samoiniciativnost, pripravljenost za timsko delo, zanesljivost, ažurnost ter željo po pridobivanju novih znanj in srečevanju z novimi izzivi.
Če imate veliko dobre volje in željo po napredovanju, Vas vabimo, da se nam pridružite.
Prijavo s kratkim življenjepisom pošljite na naš naslov, najkasneje do 31. 8. 2017: ISKRA MEHANIZMI, d.o.o., Lipnica 8, 4245 Kropa, tel. (04) 53 55 109, faks: (04) 53 36 593
www.iskra-mehanizmi.si E-pošta:bbenedicic@iskra-mehanizmi.si
"1—1 *	V	•
Finzgarjeva Romeo in Julija
Poletno gledališče Studenec je letos gostilo predstavo Divji lovec. Vlogo Majde, županove hčere, so zaupali Kamničanki Ani Plahutnik, Primožu Krtu pa vlogo Janeza, sina Kočarice.
Alenka Brun
Kamnik - Domačo gledališko predstavo Divji lovec, ljubezensko igro s petjem, ki je nastala po delu Frana Šaleškega Finžgarja, je reži-ral Lojze Stražar, med štirimi vidnejšimi vlogami pa se zgodba napleta okoli županove hčere Majde in njene nesojene ljubezni Janeza.
hujše, torej umreti. S svojimi dejanji pa preseneča ljudi okoli sebe. Tudi meni je bila vloga vedno bližje. Postavila sem se v njeno kožo in jo popolnoma začutila.« Primož pa svoj lik Janeza vidi kot poštenega, dobrosrčnega in plemenitega fanta, ki je razpet med ljubljenim dekletom Majdo in vojaško službo cesarju. »Do te
Ana Plahutnik in Primož Krt
Primož Krt že enajst let živi z družino v Celju, a je iz Stranj pri Kamniku, medtem ko je 17-letna Ana Pla-hutnik prav iz Kamnika. Končala je slaščičarsko šolo v Ljubljani, obiskuje pa Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, smer klasično petje pri profesorici Tatjani Vasle. Zadnji dve leti ji poletne počitnice popestri nastopanje oziroma igranje na odru Poletnega gledališča Studenec. Prihaja iz glasbene družine, kjer se z glasbo ne ukvarja edino mama, ki pa je glavna pobudnica za uspehe. Stika z igro ni imela nikoli, pravi, da ravno tako ni pričakovala, da ga bo kdaj imela, dokler je k sodelovanju ni povabil Lojze Stražar. »To je moja prva predstava, v kateri igram tako veliko vlogo. Lani sem bila v predstavah statistka in plesalka. Pred igro v gledališču pa sem nastopala in še nastopam solistično s petjem v sklopu konservatorija za glasbo. Torej lahko rečem, da sta petje in igra dve veliki ljubezni. V prihodnosti bi igralske sposobnosti želela nadgraditi in pa predvsem uspeti v glasbi.« Ana bi rada nekoč pela v operi in si želi izobraževanje nadaljevati s študijem opere v tujini.
Ana razloži, da je Majda iz predstave res močna osebnost. »Za ljubezen je pripravljena narediti tudi naj-
/ Foto: Alenka Brun
razdvojenosti v njem pride, ker mu ljubezen do Majde ni dovoljena. Na vojsko iti, njemu (edinemu, ki javno to izreče v igri) ni problem, problem pa povzroči sama misel, da mu bodo Majdo (pro)dali drugemu. Kljub temu da ga spremlja pečat revnega bajtarja, Janez ostaja optimist - borec za čisto ljubezen in pravico, ki pa kljub temu pod težo vseh ovir omahuje, ker ne (z) more (ne želi?) poseči v Maj-dino prisego (ker je njej presveta), zato obupa in (žal) izbere smrt ...« Na odru Studenca je to že Primoževa 15. predstava. Neprekinjeno smo ga lahko spremljali v različnih vlogah od leta 1993 do leta 2006 in ponovno lani, z drugo uprizoritvijo Charleyjeve tete po 19 letih.
Primoževa glasbena kariera je bogata. Njegova ljubezen do petja izvira iz okolice, v kateri je odraščal. »Pri tem mislim najprej na družino pa cerkveni kor, ki ga je vodil France Gačnik, PSPD Lira pod vodstvom profesorja Sama Vremšaka, DKZ, ki ga je vodil Karel Leskovec. Seveda pa solopetje, ki sem ga obiskoval in zaključil na srednji glasbeni šoli v Ljubljani pri profesorici Ireni Baar - Vremšak.« Vesel pa je tudi sodelovanja z opernim zborom ljubljanske opere, kjer projektno deluje kot solo zborist že od leta 2005.
Kamničan ^ petek, 18. avgusta 2oi7
9
Mladi
■—a—■ 1	*1 *	* 1	*1 *	•	v v •
Taborniki preizkusili svoje veščine
Prvi teden letošnjega julija je vodstvo Rodu bistriških gamsov rezerviralo za taborjenje svojih mlajših članov. Za postavitev tabora so si izbrali obrobje simpatične vasice Kokarje v bližini Mozirja.
Bojana Lužar
Kamnik - Kot je navada, se je tudi tokrat poletno taborjenje začelo s klubovsko izmeno, ki je namenjena nekdanjim tabornikom, njihovim družinam, prijateljem in vsem, ki jim je taborniški način življenja blizu. Petčlanska ekipa vodnikov je dan prej postavila šotore in pripravila vse potrebno za nemoten potek taborjenja. V nedeljo popoldne so starši v tabor pripeljali svoje otroke, ki so se brez izjeme tabora zelo veselili. Priprave nanj namreč potekajo celotno šolsko leto in zato predstavlja piko na i aktivnostim, ki jih nadobudna mladina izvaja vse leto. Dvajset kamniških tabore-čih otrok, starih od sedem do dvanajst let, so prevzeli štirje vodniki, ki tudi sicer vodijo tedenske sestanke in aktivnosti v taborniških prostorih nekdanjega Kino doma v Kamniku. Poleg omenjenih vodnikov
je za izvajanje zelo bogatega in zanimivega programa skrbelo še osem vodnikov, ki so prijazno priskočili na pomoč vodji tabora Luki Drolcu. Ta je s svojo desno roko Luko Bergantom poskrbel, da je vse teklo tako, kot so se dogovorili na predhodnih večernih sestankih, osnova programa pa je bila temeljito pripravljena že precej pred samim taborjenjem. Medvedki in čebelice so se tako razdeljeni v vode preizkusili v številnih spret-nostnih igrah, orientaciji, pripravi in postavitvi ognja, lokostrelstvu, vodnih igrah, lovu na lisico, izvajali so tudi številne poskuse, se vozili po vodni drči, obiskali adrenalinski park, se odpravili na bivak v neznano, bili deležni gozdne šole in se učili osnov prve pomoči ter peke piškotov. Ena izmed preizkušenj, ki so jo mnogi MČ-ji doživeli prvič, so bile zagotovo nočne straže. Izmenjaje vsaki
Dvajset kamniških taborečih otrok, starih od sedem do dvanajst let, so prevzeli štirje
vodniki . / Foto: Luka Bergant
dve uri so se taborniki po vnaprej določenem seznamu v parih razvrščali ob ognju in skrbeli, da ponoči ta ni ugasnil. Poleg ognja je nočna straža skrbela tudi za zastavo in jo branila pred
morebitno krajo. Če se je namreč dogodilo, da je bila zastava ukradena, je to prineslo sramoto odgovornima stražarjema, ki sta bila posledično dodeljena v kazenski vod. Ta je bil zadolžen za
pomivanje posode, čiščenje stranišč in vseh druge med mladimi ne preveč priljubljene naloge.
Eden izmed pomembnejših in veličastnejših dogodkov taborjenja pa je bil zagotovo
krst vseh prvič taborečih, poleg tega pa imajo pomembno vlogo tudi prisege, ki jih MČ--ji izrečejo ob iniciaciji in prejemu taborniške rutke. Ob vsem tem pestrem dogajanju je bilo v taboru ves čas zaznati dobro voljo in navdušenje, saj so vodniki poskrbeli za dobro vzdušje in povezanost vseh taborečih. Spoštljiv odnos do mlajših sovrstnikov ter skrb in razumevanje morebitnih stisk posameznika so pripomogli k temu, da so otroci pozabili na domač vsakdan in se zaupljivo prepustili ritmu, ki ga je narekovalo taborniško življenje. Po vrnitvi domov je bilo namreč z obrazov razbrati veliko zadovoljstvo vseh taborečih - tako vodnikov kot njihovih varovancev. In to je tisto, kar zares šteje. Še dolgo po slovesu v ušesih odzvanja strumni taborniški pozdrav Z-d-r-a-v-o! Zdravo, zdravo, zdravo! mrmraje pa se po kotih domov prepevajo taborniške pesmi ...
Brezplačno prali avte
V petek, 21. julija, je ob cesti v Šmartnem v Tuhinju potekala prav posebna akcija.
Monika Jeglič
Šmartno v Tuhinju - Mladi animatorji oratorija so izvedli posebno akcijo brezplačnega pranja avtomobilov, poleg tega pa vsem, ki so se ustavili ob poti, nudili tudi limonado povsem brezplačno. Mladi so opremljeni z raznobarvnimi plakati, osvežilno limonado ter gobami, čistili in vodo ob cesti vabili ljudi, naj se ustavijo, osvežijo z limonado in prepustijo avtomobile čiščenju. Akcija je potekala v popoldanskih urah, v njej pa je bilo udeleženih več kot trideset animatorjev. Ob cesti se jim je v avtopralnici pridružilo nekaj več kot štirideset avtomobilov, motorjev in drugih vozil, razdelili pa so več litrov limonade. Pozitivno energijo in dobro voljo so de-
Brezplačno pranje avtomobilov tudi v četrtek, 24. avgusta. / foto:
lili tako z okoliškimi obiskovalci kot tudi tistimi, ki so se naključno ustavili. Najdlje bo prostovoljski duh odšel z dvema Švicarjema, ki sta si na mestu dejavnosti privoščila postanek z limonado.
Ustavite se lahko tudi na limonadi in s prostovoljnimi prispevki podprete Rdeče noske. / Foto: Monika Jeglič
bodo v Šmartnem pripravili
Monika Jeglič
Kljub temu da je akcija potekala brezplačno, so se mladi odločili, da potencialne prostovoljne prispevke v celoti namenijo Rdečim noskom (klovnom zdravnikom). Tako so čez dan zbrali 274,16 evra, ki jim jih bodo skupaj s prispevki preostalih akcij nakazali.
Animatorji, ki se pripravljajo tudi na nov oratorij, so brezplačno pranje avtomobilov in deljenje limonade izvedli še v petek, 11. avgusta, skupaj z otroki na oratoriju pa bodo akcijo ponovili še v četrtek, 24. avgusta, od 10. do 11. ure. Mesto akcije ostaja enako -prostor ob glavni cesti in Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju. Vsi prostovoljni prispevki bodo v celoti šli za Rdeče noske. Vabljeni, da akcijo podprete tudi vi!
(U ■M (U
A
(U ■m (U
A
„( "3
J2 T3
i s £ .a
23. 8.
ob 20.30
AiT
KRANJ
Letno gledališče Khislstein
JAZZ KAMP KRANJ
Emil Spany & David Gazarov Duet klavirjev (H, AZ)
1. 9.	MAGNIFICO
ob 20.00	
8. 9.
ob 20.30
TOMISLAV BRALIC & KLAPA INTRADE
9 in 10 9 VRNITEV ODPIHANIH ČUDOVITI ŠUM
ob 19.3° Kr'bis band, koncert filmske glasbe
PRODAJA VSTOPNIC NA PRODAJNIH MESTIH EVENTIM, PETROL SERVISIH, KRANJSKI HIŠI IN V KAVARNI KHISLSTEIN 12.56
www.visitkranj.si
_ Gorenjski Glas
vswpnicevpredprodaü
v Kranjski htei
10
petek, 18. avgusta 2017 Kamničan
Šport
Kegljači začeli priprave
Tako kot za večino športnikov se je poletni premor končal tudi za igralke in igralce Kegljaškega kluba Kamnik, ki so začeli priprave za naslednjo sezono.
Leon Pirman
Kamnik - Premor po zaprtju kegljišča v začetku julija smo izkoristili za vzdrževalna dela v garderobah, zamenjavo odbojne gume pri kegljih, zamenjavo poškodovanih kegljev ipd. V torek, 25. julija, pa so se začele priprave za naslednjo sezono. Priprave bodo potekale ne samo na kegljišču, ampak tudi na stadionu in s pohodi na okoliške hribe Naslednja sezona bo spet zelo pestra; kot državni prvaki gremo v začetku oktobra na Češko v mesto Blansko na pokal državnih prvakov iz vse Evrope. Cilji za naslednjo sezono so enaki kot lani, in sicer v moški konkurenci ponoviti prvo mesto v ligi, z žensko ekipo pa uvrstitev na mesta, ki prinašajo nastope v evropskih pokalih. Veliki cilj pa je pripeljati čim več mladih na kegljišče. Zelo težko pa bo ponoviti lansko sezono na državnih prvenstvih za posameznike, saj smo imeli prvake v vseh treh kategorijah (kadeti, mladinci in člani). Med člani so bili prvi trije celo vsi iz Kamnika.
Prestopni rok je prinesel nekaj sprememb. Kljub temu da nas je zapustil Klemen Mahkovic in bo šel poleti na operacijo gležnja tudi vrsto let naš najboljši igralec Marko Oman, se nismo odločili za kakšno novo pridobitev. Vzgojili smo namreč kar nekaj perspektivnih in hkrati
tudi zelo dobrih igralcev in sedaj je čas, da se redno preizkusijo tudi v prvi ligi. Peter Jantol je bil že redni član prve ekipe, prav tako Matej Turk, Jakob Jančar, Žan Grm, Andraž Babnik, Igor Zamljen. Trener Franci Spruk bo imel kar sladke skrbi, da zapolni vrzel. Mislimo, da bodo omenjeni igralci kmalu enakovredno zamenjali manjkajoča člena šampionske ekipe. Marko se tako ali tako vrne, če ne spomladi pa naslednjo sezono. Poleg standardnih (Gašper Burkeljca, Jure Starman, Anže Lužan in kapetan Damjan Hafnar) bomo imeli zelo mlado in perspektivno ekipo, prepleteno z izkušnjami.
Pri dekletih tudi ni sprememb. Po pol leta odsotnosti se vrne s študentske izmenjave Anja Dobravec. Preostale igralke (Tadeja Kokalj, Noemi Živkovič, Irena Koprivc, Tea Repnik, Klara Koprivec, Lidija Pirman, Majda Lužar, Nina Burkeljca, Tamara Pevec) pa bi morale poseči po mestih, ki zagotavljajo evropske nastope. Letos bo odsotna le Urška Košir Prelog. Z Janezom sta namreč postala srečna starša fantka Jakoba Janeza in tega se veselimo vsi v klubu, saj sta oba naša člana. Letos jeseni bomo nadaljevali tudi z občinsko ligo. Tudi letos bo nastopilo osem ekip, le da bo po izstopu Zarje elektronike začela v ligi nastopati ekipa Zavarovalnice Triglav.
V predstavitvah nastopajočih vseh ekip v občinski ligi mi je nekako ušla slika ekipe Društva upokojencev Kamnik. Iskreno se opravičujem in zato sedaj popravljam napako. Zgoraj od leve: Rudi Vidic, Janez Kosec, Silva Ajdovec, Franc Schnabl, Nada Lavrič, Pavle Serša in Dušan Mandič, spodaj: Franc Novak, Franci Poljanšek, Franci Spruk in
Franc Žerak. / Foto: Leon Pirman
Luka Mezgec peti na evropskem prvenstvu
Kamnik - Luka Mezgec je na nedavnem evropskem prvenstvu cestnih kolesarjev na Danskem za las zaostal za medaljo - v skupinskem ciljnem sprintu je osvojil peto mesto, kar je odličen dosežek, a Kamničan je bil zaradi velike priložnosti po dirki razočaran, saj je medaljo izgubil zgolj za nekaj centimetrov. »Nekoliko sem razočaran, saj je bilo na pladnju še kaj več kot peto mesto. Noge so bile prave, žal položaj, v katerem sem bil v zaključku, ni bil pravi,« je med drugim izjavil po dirki. J. P.
Cilj je članska ekipa
Nogometni klub Kamnik ima novega predsednika. Vodenje kluba, ki bo leta 2020 praznoval že stoletnico, je prevzel Tomaž Mencinger, ki ima z nogometom v Kamniku velike načrte.
Jasna Paladin
Mekinje - Tomaž Mencinger se je z nogometom v Kamniku, kjer s svojo družino živi že od leta 2002, pobliže spoznal kot oče dveh sinov, ki sta si nogomet izbrala za svoj šport. Sprva je bil le navijač, nato je sodeloval kot sponzor, pred leti so ga povabili v nadzorni odbor kluba, ob menjavi vodstva pa so ga člani pozvali, naj prevzame kar vodenje kluba, in od spomladi naprej je novi predsednik. Na tem mestu je zamenjal Martina Vengusta. »Stvari so se v klubu začele premikati na bolje,« optimistično začne najin pogovor.
V kakšnem stanju ste prevzeli Nogometni klub Kamnik?
»Kar se tiče finančne plati, v dokaj dobrem, saj so bili stari dolgovi sanirani že v času prejšnjega vodstva, pozna pa se, da je manjkalo nekih aktivnosti, ki bi celoten nogomet v Kamniku spravile še na višje obrate.«
Česa ste se v tej novi vlogi najprej lotili?
»Obudili smo neke stare dogodke, ki so nekdaj že bili tradicionalni, pa so z leti zamrli - denimo piknik za naše člane, s katerim želimo okrepiti pripadnost klubu. Septembra bomo organizirali tudi turnir za mlajše selekcije.«
Kateri so še vaši cilji?
»Ena od prioritet mojega mandata je infrastruktura, natančneje umetna trava, ki bi našim igralcem omogoči-
Predsednik Nogometnega kluba Kamnik Tomaž Mencinger
»Naš cilj je po nekaj letih premora znova obuditi člansko ekipo. Ta je predvidena najkasneje za sezono 2019/20, ko bomo v klubu praznovali stoletnico organiziranega nogometa na Kamniškem, z nekaj sreče pa že leto prej.«
la bolj kakovostne treninge tudi v zimski sezoni. Naravna trava na mekinjskem igrišču je odlična in mora tam ostati, zato za dodatno igrišče z umetno travo že iščemo novo lokacijo. Gre za investicijo v vrednosti okoli 250 tisočakov, zato si želimo tudi sodelovanja z občino, drugimi organizacijami in seveda sponzorji, na razpolago so tudi evropska sredstva. V zaključni fazi je tudi spon-zorska strategija, s katero si želimo povečati število sponzorjev, jim predstaviti svojo zgodbo in tako igralcem izboljšati pogoje treninga. Te
pogoje želimo izboljšati tudi z večanjem števila trenerjev in njihovim nenehnim usposabljanjem. Tako so naši trenerji letos že sodelovali na tečaju Coerver Coaching v Zagrebu.«
Kako pa je z ekipami? Katere selekcije so aktivne?
»Letošnjo sezono začenjamo z vodenjem, treniranjem in tekmovanjem z lastno kadetsko in mladinsko ekipo, v svoje lige so vključene tudi vse najmlajše selekcije, naš cilj pa je po nekaj letih premora znova obuditi člansko ekipo. Ta je predvidena naj-
kasneje za sezono 2019/20, ko bomo v klubu praznovali stoletnico organiziranega nogometa na Kamniškem, z nekaj sreče pa že leto prej. Članska ekipa bo sestavljena iz naših članov, prav tako računamo na svoj trenerski kader, ki je mlad, a zelo zagnan. Sodelujemo pa tudi z izkušenim Rajkom Jerši-nom, ki je nekdaj že bil del kamniške nogometne zgodbe. Zdi se mi, da imamo ravno pravšnjo kombinacijo mladosti in izkušenj. To pa se pozna tudi v dobri energiji, ki je v klubu zadnje čase spet prisotna.«
Kaj pa članstvo?
»Povečevanje števila članov je prav tako eden od mojih ciljev. To sicer že zdaj vseskozi nekoliko raste. V klub je vključenih okoli 180 otrok, naši trenerji pa so z izvajanjem nogometnih krožkov prisotni praktično v vseh osnovnih šolah po občini. Nogomet skušamo javnosti predstaviti tudi na različnih dogodkih, tako smo te dni prisotni tudi na Kamfestu, vse takšne akcije pa se poznajo tudi na tribunah, ki so na tekmah spet bolj polne.«
V športu, sploh ekipnem, ne gre brez navijačev. Ima vaš klub tudi navijaško skupino?
»Nekoč je že bila aktivna navijaška skupina Mamuti in prav nobenega razloga ni, da je ne bi spet obudili. Glasni navijači bodo spodbuda igralcem, njihovi uspehi pa bodo polnili tribune in privabljali sponzorje in tako se bodo stvari spet začele odvijati v pravo smer.«
Plavalci zaključili sezono
Kamniški plavalci so letošnjo sezono uspešno zaključili na državnih prvenstvih.
Helena Končar
Kamnik - Mlajši dečki in deklice Plavalnega kluba Calcit Kamnik so se v Mariboru 15. in 16. julija izkazali na mo-štvenem in posamičnem državnem prvenstvu Slovenije za mlajše dečke (12 let in mlajši) in deklice (11 let in mlajše). Udeležilo se ga je pet plavalk in devet plavalcev iz druge in tretje selekcije s trenerjema Patricijo Zupan in Jako Podjedom. V skupnem moštvenem točkovanju se je kamniška ekipa uvrstila na solidno 11. mesto med 28 sodelujočimi klubi, višja mesta pa so ostala rezervirana za slovenske plavalne klube, ki imajo ta privilegij, da lahko trenirajo v ba-
zenih v svojem kraju. Le štirje iz naše ekipe so tekmovali v nosilnem letniku, ostalih deset se je pomerilo z leto ali dve starejšimi plavalci, zato smo se njihovega uspeha še toliko bolj veselili. V posamični konkurenci sta najbolj izstopala desetletna Iza Videc (diploma za 3. mesto na 400 m prosto s časom 5:48,46) in enajstletni Nik Peterlin (diploma za 2. mesto na 200 m prosto s časom 2:31,63).
Na Ravnah na Koroškem je od 21. do 23. julija potekalo moštveno in posamično državno prvenstvo za dečke (13-14 let) in deklice (12-13 let). Čeprav se je tekme udeležilo le pet kamniških plavalcev (Eva Bende, Maja Vezen-
kova, M ar j a Maček Sitar, Maša Varga in Gašper Stele) in so bili Kamničani med najmanjšimi ekipami, so se med 27 nastopajočimi klubi dobro borili in se v ekipnem točkovanju skupno uvrstili na 12. mesto. V ekipnem točkovanju deklic so se naše štiri plavalke uvrstile na odlično 8. mesto in se skupno uvrstile v deset finalnih nastopov. Najboljše rezultate na državnem prvenstvu je dosegla Eva Ben-de, ki nas je razveselila s trikratnim naslovom državne podprvakinje na 50 m hrbtno s časom 33,30, na 100 hrbtno s časom 1:12,21 in na 200 m hrbtno s časom 2:31,66. Od 3. do 6. avgusta je v Kranju potekalo še zadnje letno odprto združeno prvenstvo
Slovenije, ki so se ga udeležili plavalci prve selekcije Plavalnega kluba Calcit Kamnik s trenerjem Emilom Tahiro-vicem: Maja Berlisk, Maja Helena Končar in Neža Te-kavčič (kadetinje), Jernej Prebil (kadet), Živa Dobrovoljc (mladinka), Žiga Škrjanc in Jan Uršič (mladinca) ter Lara Seretin (članica). V dopoldanskem delu predtekmovanj so nastopili vsak z dvema startoma, v popoldanskih finalnih nastopih pa so skupno dosegli 14 finalov. Na stopničke za najboljše v državi sta stopili Živa Dobrovoljc, ki je dosegla
2.	mesto na 800 m prosto in
3.	mesto na 1500 m prosto, ter Lara Seretin, ki je osvojila dve bronasti medalji na 200 m in 400 m mešano.
Kamničan ^ petek, 18. avgusta 2oi7
11
Šport
Odbojkarji že trenirajo
Prvi ponedeljek v avgustu je bil dan, ko so priprave na novo sezono začeli odbojkarji ekipe Calcit Volley, kot se po novem imenuje kamniški klub.
Miha Štamcar
Kamnik - Vroči avgustovski dnevi na začetku priprav ne gredo najbolj na roke odboj-karjem, vendar prizadevnost ni nič manjša, čeprav je pri igralcih kakšna kaplja znoja več. Tudi v tej sezoni za telesno pripravo skrbi Dalibor Todorovič, glavni trener je še naprej Gašper Ribič, njegov pomočnik pa Aleš Hribar, prišlo pa je do nekaterih sprememb v igralski zasedbi. Edina novinca sta dvajsetletni poljski re-prezentant Radoslaw Gil in Tine Kvas, ki se je po dveh letih vrnil v matični klub, v kamniškem dresu pa v novi sezoni ne bomo več gledali Jana Brulca, Matica Videčni-ka in Janija Konjedica. »Ker bomo imeli dva nova podajalca, bomo v letošnjem pripravljalnem obdobju skušali odigrati več pripravljalnih tekem. Drugih sprememb z izjemo Videčnika ni v ekipi, tako da imamo za zdaj tri blokerje, malce pa razmišljamo, da bi pripeljali še enega, ampak odločitev še ni dokončna,« je o igralskem kadru dejal Ribič. Na treningih trenutno ni re-prezentanta Saša Štalekarja, ki se s slovensko izbrano vrsto pripravlja na bližnje evropsko prvenstvo na Poljskem. Prvi test v novi sezoni Kamničane čaka 8. septembra, ko bodo doma gostili Triglav, pet dni pozneje pa bo v Kranju na sporedu še povratna tekma. »Pred nami je izredno naporna in težka sezona. Veliko ekip v slovenski ligi se je okrepilo, tako da nas čaka zanimivo prvenstvo, v katerem bo treba na vsaki tekmi igrati svo-
jo najboljšo odbojko. Za napredek igralcev bo to vsekakor dobrodošlo, upam pa, da nam bo uspelo uresničiti cilje, ki si jim bomo kot ekipa zadali,« je Ribič, ki je z žensko ekipo Calcita Vol-leyja dvakrat zaporedoma osvojil naslov državnega prvaka, na kratko spregovoril o pričakovanjih v novi sezoni, v kateri njegove varovan-
tanco, ki jo na Nizozemskem čaka odločilni turnir za uvrstitev na svetovno prvenstvo, nekaj pa se jih s kadetsko izbrano vrsto pripravlja na svetovno prvenstvo. V primerjavi z lansko sezono bo letos v ekipi veliko sprememb, novinec je tudi trener Gregor Rozman, ki mu bo pri delu pomagal Aljoša Jemec. Ekipo so za-
Tudi v letošnji sezoni za telesno pripravo skrbi Dalibor Todorovič, glavni trener je še naprej Gašper Ribič, njegov pomočnik pa Aleš Hribar, prišlo pa je do nekaterih sprememb v igralski zasedbi.
ce čaka še tekmovanje v vse močnejši srednjeevropski ligi ter evropski pokal CEV. »Tekem nam v letošnji sezoni ne bo manjkalo. V srednjeevropski ligi bo več ekip, tudi več turnirjev, prvi bo že konec septembra v Avstriji, žal pa spet nismo imeli sreče z žrebom v pokalu CEV. Tudi tokrat bomo igrali s francosko ekipo Ajaccio, ki sicer ni tako močna, kot je bil lani Tours, vendar bo to šele decembra. Imeli bomo dovolj časa, da se nanjo pripravimo, za nami bo že nekaj tekem in skušali jo bomo presenetiti,« je še dejal trener kamniških odbojkarjev.
Odbojkarice se vračajo v Kamnik
Po dveh »ljubljanskih« sezonah so se odbojkarice Calcita Volleyja vrnile v Kamnik, svoj prvi trening v zelo okrnjeni zasedbi pa so imele minulo sredo. Večina igralk je trenutno na pripravah s slovensko reprezen-
pustile Belgijka Ilka van de Vyver, Bolgarka Slavina Koleva, Mojca Božič, Meta Je-rala, Olivera Kostič in Kaja Turk, novinke pa so ameriška podajalka Amanda Peterson, Eva Pogačar, Katja Mihalinec, Helena Mijoč, Leja Janežič in Manja Jerala.
Proslavili bodo sedemdesetletnico kamniške odbojke
Pred začetkom uradne sezone bodo v Calcitu Volleyju proslavili tudi visok jubilej, saj letos mineva sedemdeset let od začetkov najuspešnejšega športnega kolektiva v kamniški občini. Glavna proslava bo 24. septembra, najverjetneje v klubskih prostorih s priložnostnim piknikom, dan prej pa obe članski ekipi čaka močan mednarodni turnir. Kamničani se bodo pomerili z ACH Vol-leyjem, Posojilnico Aich/ Dob in Innsbruckom, Kamničanke pa s Trentom in zagrebško Mladostjo.
Izjemna Zupinova
Agata Zupin pod vodstvom trenerja Damjana Zlatnarja večino treninga opravi na stadionu v Mekinjah.
3 1. stran
Svetovno člansko prvenstvo je bilo njeno drugo veliko tekmovanje v slabem mesecu. Na evropskem prvenstvu za starejše mladince v italijanskem Grossetu je 23. julija v finalu teka na 400 m z ovirami osvojila srebrno medaljo in s časom 55,96 sekunde izboljšala svoj državni članski rekord, ki ga je dosegla dan prej v polfinalu. Zelo blizu je bila tudi zlati medalji, saj je vodila vse do zadnje ovire. Zupinova, ki vadi pod vodstvom trenerja Damjana Zlatnarja, je sicer vsestranska atletinja, ki nastopa v tekih na 100, 200 in 400 m ter 400 m z ovirami. Njena prihodnost, kot pravijo, pa je v teku čez ovire.
Kvadratlon že desetič
Na jubilejnem, že desetem Kvadratlonu Kamnik je slavila ekipa ZZP.
Jasna Paladin
Kamnik - Športna zveza občine Kamnik je v sodelovanju z Odbojkarskim in Vaterpolskim klubom Kamnik in ob podpori Občine Kamnik ter Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik konec julija organizirala jubilejni, deseti Kvadratlon Kamnik. Tekmovanje, ki sta si ga pred desetimi leti zamislila glavna organizatorja Franci Kramar in Dare Homar, ima v vročih poletnih mesecih predvsem namen športnega druženja, šele na drugem mestu pa je tekmovalni značaj.
Ekipe (letos jih je bilo šest) so se v treh dneh merile v štirih različnih poletnih športih: prvi dan v nogometu na mivki, drugi dan v vaterpolu, tretji dan v košarki 3 x 3 in odbojki na mivki. V desetih letih je bilo na tekmovanju kar nekaj zmagovalcev, le dvema ekipama pa je uspelo osvojiti tudi prehodni pokal, ki ga prejme
Skupni zmagovalci letošnjega Kvadratlona: ekipa
ZZP / Foto: arhiv Športne zveze občine Kamnik
ekipa, ki je trikrat osvojila Kvadratlon. To je pred leti uspelo ekipi Železni team, letos pa še ekipi ZZP, ki so jo sestavljali Mario Bijelič, Karlo Reisner, Luka Koma-tar, Anže Čebulj in Sandi Bijelič. Organizatorji so izbrali tudi najboljše igralce
po posameznih disciplinah; to so postali Sandi Ogrinec v nogometu na mivki, Gašper Šenica v vaterpolu, Anže Če-bulj v košarki 3 x 3 in Andrej Štembergar Zupan v odbojki na mivki, najkoristnejši igralec letošnjega Kvadratlo-na pa je bil Luka Komatar.
•	ADRENALINSKI TEK s premagovanjem naravnih preprek - 5 km ■ TEK po poteh in stezicah neokrnjene narave - 10 km
•	Otroški mini tek s preprekami
•	Koncert s skupinami: TABU, X-RAY AC/DC, TheWet, Kerlci, The Meld
www.kondorjev-let.si
e ij ki Gorenjski Glas
pokrovitelj
FESTIVAL ŠPORTA KRANJ
Festival športa septe2m"b|3r;
» Kranj 2017 center Kranja
Šport je zabava. Zabavaj se z nami!
Mf M m \<M)
TEK ZA KRANJ • MERITVE IN TESTIRANJA • PREDAVANJA • ŠPORTNA TRŽNICA • • MINI OLIMPIJADA • • ZAKLJUČNA PRIREDITEV •
Organizator
j^V
SLOVENIJA
999
[J Festival športa Kranj
Izvajalci
#
www.sportkranj.si
KRANJ
Pokrovitelja
mmtn* občin* kt*nj
Fundacija za šport
M
Medijska pokrovitelja Gorenjski Glas ¿SSl
12
petek, 18. avgusta 2017 Kamničan
Zanimivosti
Plečnikova lepotica iz Stranj
Ko sem pred kratkim sošolcem z oddelka umetnostne zgodovine univerze za tretje življenjsko obdobje razkazal Plečnikovo cerkev sv. Benedikta v rodnih Stranjah, so bili osupli, saj za to mojstrovino niso vedeli. Njihov odziv me je spodbudil, da ta Plečnikov biser predstavim tudi našim občanom.
Miroslav Bider
Zgornje Stranje - Stranjam pripada častno mesto prve Plečnikove povojne prenove, ki je v mnogih smereh postavila nova merila za številna kasnejša mojstrova dela. Stranjska cerkev je Plečnikov obrtniško izbrušen biser. France Stele je cerkev poimenoval kar »muzej Plečnikove umetne obrti«. Po vojni so za župnijskega upravitelja imenovali kamniškega frančiškana patra Martina Perca, ki je prosil mojstra Plečnika, naj prevzame obnovo cerkve. Plečnik je najprej naredil načrt za krstilnico, s katero je zvonik povezal s cerkvijo. Krstilnica v Stranjah je postala vzor za vrsto podobnih rešitev v ljubljanski škofiji in je ena najlepših v Sloveniji. P. Martin se nastajanja spominja nekako takole: »Ko je Plečnik
predložil načrt, je, kakor zmeraj, vprašal: "Ali vam je všeč, ali boste izpeljali?" Ko je slišal odgovor, da o tem ni dvoma ... je dejal: "Zdaj vam pa lahko povem, če boste to izpeljali, ste dovolj napravili v svojem življenju, ker drži, ne bodo je hodili samo Slovenci gledat."« Glavni oltar ima obliko mon-štrance. Nekaj posebnega pa je križev pot. Arhitekt je pred vsako postajo obesil unikatno leseno lučko iz orehovega lesa. Vsaka od njih je obrtniško umetniško delo samo zase. Zanimiva posebnost prenovljene cerkve pa so tudi zavese na oknih. Plečnik je dobro razumel dušo preprostega človeka in rad je ustregel Stranjanom, ki so želeli imeti »bogato« cerkev. Kot je zapisal Anton Ber-čan, nekdanji župnik v Stranjah: »Noben kos njene (cerkvene) opreme ni ne izje-
mno velik ne iz posebno dragocenega gradiva, zato pa do konca prežet z neizmernim znanjem in ljubeznijo do ple-menitenja človekovega okolja. Ker so farani med gradnjo sprejeli vsako njegovo zamisel z navdušenjem, je Plečnik spoznal, da je preprostemu človeku njegova umetnost včasih celo bližja kakor še tako učenemu meščanu. Lepšega priznanja za svoj življenjski trud si prav gotovo ni mogel zamisliti.« Svojevrstna umetnina je tudi cerkveni pod, za katerega je Plečnik želel, da je topel poleti in pozimi. Izdelan je iz lesa nagnoja, ki je nažagan na deset centimetrov dolge okrogle ter kvadratne kose. Izdelala sta ga zidarska mojstra Andrej Maleš in Anton Bider. Ko je nekega dne arhitekt prišel pogledat, kako napreduje izdelava tlaka, je p. Martin de-
lavce in njega povabil v Gostilno pri Jurmanu. Ob klepetu je moj oče Anton Bider povprašal Plečnika, zakaj nima klobuka na ajdovo zrno, da bi ga lažje jemal z glave. Plečnik pa mu je odgovoril: »Za mojstrom se nikoli ne popravlja.« Nekoč je nekdo vprašal p. Martina: »Kako morete vi sodelovati s človekom, ki je po svojem bistvu aristokrat, ko je vam preprost človek bližje kakor imeniten?« In je komaj svojim ušesom verjel, ko je zaslišal: »Škoda, da se ne morete spremeniti v muho in sesti zraven na mizo, ko se Plečnik pogovarja s svojimi mojstri. Škoda, da ne morete videti spoštljive pazljivosti, posvečene vsaki besedi teh preprostih mož. Škoda, da ne morete doživeti hvaležnega sprejemanja vsake besede, ki je njemu nova ...« pove Perc. Kot otrok se spominjam Pleč-
nika kot srednje velikega, slo-kega gospoda v črni obleki s klobukom in osivelo brado. Bil je eleganten, a preprost in vreden vsega spoštovanja. Sedaj bolje razumem svojo ljubezen do umetnosti, saj sem že kot majhen fantič opazoval arhitekta in obrtniške mojstre pri njihovem srčnem delu. S ponosom rečem, da se je tudi mene dotaknil velikan slovenske arhitekture Plečnik. Mojster je notranjost cerkve napolnil s svojim oblikovanjem. Tudi okolici je želel vtisniti svoj pečat. Poleg obeh lop je nameraval urediti pokopališče, naredil pa je tudi načrte za križev pot, ki bi potekal po hribu navzgor do cerkve. Žal je to ostalo le na papirju. Za svoje delo v Stranjah Plečnik ni zahteval plačila. Celo za izdelavo kelihov je sam daroval poldrage kamne, ki so jih vgradili vanje. V zahvalo so
mu ob njegovi 80-letnici fara-ni podarili osemdeset trničev in iz »putra« izdelano maketo Stranjske cerkve ter mu jo v košu odnesli v Ljubljano. Posebnost prenove in opreme cerkve je bila v tem, da so dela izvajali v glavnem domačini s kamniškega področja. Vse rezbarije in pozlata so delo mojstra Maksa Berganta iz Kamnika, Franc Vetorazzi je z veliko ljubeznijo ročno izklesal vse marmornate elemente, Franc Koncilja, mizarski mojster iz Mekinj, je izdelal večino lesenih predmetov in križev pot, pri tem pa sta mu pomagala mizarja Ciril Uršič in Jože Gradišek. Domačin Alojz Kladnik je po mojstrovih načrtih realiziral lesene cerkvene klopi, Franc Končan iz Domžal pa je skoval svečnike, lestence, vratne kljuke in vrata v krstilnico. Iz literature o umetnosti dvajsetega stoletja je malo primerov tolikšne spojenosti umetnika, njegovega dela in ljudi. Plečnik je ljubil delati v tako tesni povezavi z ljudmi in s prenovo v Stranjah se je začela mojstrova ustvarjalna renesansa, ki se je pozneje širila na druga naročila. V tistem času je izdelal tudi načrte za kapelo na Veliki planini, ki pa žal niso bili realizirani.
AKCIJA ZBIRANJA ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME
V	soboto, 2. septembra 2017, bo potekala akcija zbiranja odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev na območju Občine Kamnik. Glavni smisel akcije je, da tistim prebivalcem Občine Kamnik, ki so lokacijsko bolj oddaljeni od Zbirnega centra Suhadole, omogočimo dodaten način oddaje tovrstnih odpadkov. Akcija bo potekala na območju Tuhinjske doline in naselij v zgornjem porečju Kamniške Bistrice. E-odpadke boste lahko oddali naši ekipi, ki vas bo pričakovala na naslednjih lokacijah:
URA	LOKACIJA
8.00 - 8.45 ...................... MOTNIK - pri pošti
9.00 - 9.45 ...................... ČEŠNJICE V TUHINJU - pri Petrolu
10.00 - 10.45 ................. ŠMARTNO - pri OŠ Šmartno
11.00 - 11.45 ................. SREDNJA VAS - pri trgovini Tuš
12.15 - 13.00 ................. STAHOVICA - pri ekološkem otoku (pot na Sv. Primoža)
13.15 - 14.00 ................. STRANJE - pri OŠ Stranje
14.15 - 15.00 ................. TUNJICE - na parkirišču pri cerkvi
MED ODPADNO ELEKTRIČNO IN ELEKTRONSKO OPREMO, KI JO LAHKO ODDATE
V	OKVIRU AKCIJE, SODIJO:
ELEKTRIČNO IN ELEKTRONSKO OPREMO LAHKO ODDATE TUDI NA NASLEDNJE NAČINE:
1)	V okviru oddaje kosovnih odpadkov na podlagi predhodno izpolnjenega kupona (naročilo brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov).
2)	Oddaja v Zbirni center Suhadole v času obratovanja:
Zimski urnik (1. oktober - 28. februar): PON. - PET.: 6.00 - 19.00, SOB.: 8.00 - 13.00. Poletni urnik (1. marec - 30. september): PON. - PET.: 6.00 - 16.00, SOB.: 8.00 - 13.00.
3)	Oddaja trgovcu pri katerem ste kupili določen izdelek.
4)	Odlaganje v tipske ulične zbiralnike, ki se nahajajo na izbranih ekoloških otokih (Jakopičeva ulica - pri igrišču, Klavčičeva ulica - pri trafo postaji, Ljubljanska cesta - pri OŠ Marija Vera, Frančiškanski trg, Steletova ulica - pri SKG Upravniku, Srednja vas - pri trgovini TUŠ, Šmartno pri Tuhinju - pri čistilni napravi, Tunjice - na parkirišču pri cerkvi in Stahovica - na začetku poti na Sv Primoža).
V ULIČNE ZBIRALNIKE SODIJO SAMO DROBNI E-ODPADKI IN ODPADNE BATERIJE!
Slikar razveselil otroke
Kot zbiralec umetniških del se zelo rad vračam h gospodu Bogdanu Potniku, kamniškemu slikarju, ki me je veliko naučil o slikarstvu.
Tomaž Cukjati
Kamnik - Zunanjost njegove hiše že na daleč nakazuje, da v njej živi umetniška duša. Na travniku te pozdravi ogromen leseni kip, po zunanjih stenah pa je izobešenih polno slik, delo gospodarja. Dobrosrčna in nasmejana slikar-jeva žena Marija nas vedno toplo sprejme v njihov dom. Že kot otroka so me spremljale starine, umetnine in slike, zato mi je prihod v njihovo dnevno sobo zelo domač. Po stenah, kot se za umetnika spodobi, visijo avtorske slike, v kotu je manjša krušna peč - in kamorkoli se ozrem, je nekaj, kar je povezano s slikarstvom oziroma umetnostjo. Tudi če se imam namen ustaviti pri gospodu Potniku samo za kratek čas,
se ta čas vedno podaljša, saj pogovoru o slikarstvu ni ne konca ne kraja. Bogdan Potnik je pri devetdesetih letih pravi leksikon o slikarstvu. Tako je Bogdan nekega dne podaril moji hčeri Hani manjši papir z odtisom Malega gradu, ki ga je v originalu naslikal, in ji rekel, naj ga pobarva po svoje. Rodila se je ideja, da bi Hana nesla v vrtec za vsakega prijatelja eno prekopirano sliko. Vzgojiteljica Martina je bila ideje zelo vesela in tako so v enoti Marjetica Vrtca Antona Medveda Kamnik imeli kulturno obarvan dan. Hana je s svojimi prijatelji Tevžem, Rexhepom, Ža-nom, Karmen, Niko, Ireno, Ažbetom, Veroniko, Luka-som, Sofijo, Aleksejem, Anjo, Lukom, Saro Karolino, Tio, Edinom, Oltijem, Nalom,
Ajdo in Najo ter vzgojiteljicami Martino, Beti in Tanjo pobarvala omenjene fotokopije. Naslednji dan sva s Hano odnesla vse pobarvane slikice Bogdanu na vpogled. Zelo je bil navdušen nad domišljijo otrok, najbolj pa so mu bili všeč dodatki, ki so jih nekateri naredili čisto po svoje. Dve si je pridržal za spomin. Bogdanu Potniku se zelo lepo zahvaljujem za te pobar-vanke, njegovi ženi Mariji pa za prijaznost in gostoljubnost. Morda pa bo čez nekaj let znan slikar takole odgovoril na vprašanje, kako se je odločil za slikarstvo: »Ko sem bil v vrtcu, sem dobil po-barvanko nekega kamniškega slikarskega samouka in se mi je zdela tako čudovita, da sem se odločil, da bom tudi sam slikar.«
Marija in Bogdan Potnik s Hano
dra Prešeren
Kamničan ^ petek, 18. avgusta 2oi7
125
Planinstvo
V tretje mu je uspelo
Kamničan Matej Hribar je skupaj z Aljošo Smolnikarjem iz Moravč v manj kot enem dnevu pretekel in prehodil traso Treh vrhov: iz Kamniške Bistrice prek Grintovca in Stola na Triglav.
Maja Bertoncelj
Kamnik - Kamniška Bistri -ca-Grintovec (2558 m)-Če-ška koča-Jezersko-planina Dolga njiva-Kofce-Podlju-belj-Ljubelj-Zelenica-Stol (2238 m)-Moste-Zasip-Spodnje Gorje-Zgornje Gorje-Krnica-Radovna-Krma-Konjsko sedlo-Dom Planika-Triglav (2864 m). To je trasa Treh vrhov (3V), ideja Urbana, Tadeja, Marjana in Rafaela, štirih alpinistov, ki so leta 2009 želeli povezati tri najvišje vrhove slovenskih gorskih verig. Do letos so z njo v manj kot enem dnevu uspeli opravili trije, sedaj sta se jim pridružila še Matej Hribar in Aljo-ša Smolnikar.
Hribar in Smolnikar sta se na pot iz Kamniške Bistrice podala ob petih zjutraj, na vrhu Triglava sta bila naslednji dan ob 4.34, slabe pol ure prej kot v enem dnevu. Za Hribarja je bil to tretji poskus - in tokrat mu je uspelo. »Letos je bilo pred-
Matej Hribar in Aljoša Smolnikar ob osvojenem prvem vrhu: Grintovcu
/ Foto: arhiv ekipe 3V
vsem nekaj več izkušenj, dobro znana trasa in zelo dobra spremljevalna ekipa in sotekač, s katerim sva se dogovorila, da greva skupaj. Z Aljošo Smolnikarjem se
poznava že dlje časa in občasno združiva moči pri kakšnih takšnih tekaških zadevah. Zame je bil to podvig, ki sem ga želel končati. Opravil sem z Grintovci Ekstre-
za izpolnitev lastnega cilja, želje. Pobudniki so si zamislili, da bi traso premagali v manj kot enem dnevu, a se je izkazalo, da so premalo tekači, da bi jim to uspelo. Ko je to uspelo mojemu prijatelju Janiju Marnu, sem vedel, da lahko uspe tudi meni,« je povedal Matej Hribar.
Največ težav je imel na koncu. »Noge so bile dobre, pešale pa so mi moči, probleme sem imel s prehrano. Ko zmanjka goriva, se pojavlja slabost, ne veš, kaj se bo še zgodilo, kaj bo sledilo. Zaradi preteklih slabih izkušenj, ker se mi je dogajalo ravno podobno in še malo huje, do zadnjega nisem verjel, da mi bo uspelo, vse dokler nisem stopil do Aljaževega stolpa. V prvem skupnem poskusu leta 2011, ko je Janiju uspelo, sem "obstal" v Planiki, domu pod Triglavom. Podobna zgodba se je odvila leto kasneje, ko sem startal sam. Dvakrat zapored sem
»Pot je bila premagana in Triglav ter s tem cilj dosežen v 23 urah in 34 minutah. Premagal sem okrog 108 kilometrov, 7700 višinskih metrov. Izrezal sem ultra tekaški čir, ki me je nažiral dolgih šest let. Spoštovanje do trase 3V je bilo neizmerno,« so besede Mateja Hribarja.
Celotna ekipa 3V (od leve): Jani Marn, Aljoša Smolnikar, Matej Hribar, Tanja Nose, Rok Spruk in Uroš Košir
mno z izhodiščem v Stahovici, ko v 24 urah prečiš vse dvatisočake (14) v Grintov-cih. S prijateljem Janijem Marnom sva za dobro idejo takoj vzela tudi Tri vrhove. Pritegnili so me že zaradi hribov, ker so najvišji v Sloveniji in ker se mi je to zdelo izvedljivo. Ne gre za rekorde, ker obstajajo fantje, ki so hitrejši in jim je rekord bolj primaren cilj, meni pa gre
zmogel vse, le za zadnji vzpon ni bilo več moči," je še povedal Hribar, ki je lani uspešno zaključil tudi z, kot pravi, največjim ultra trail maratonom na svetu, legendarnim Ultra trail du Mt. Blanc.
Hribarja in Smolnikarja je na poti spremljala spremljevalna ekipa: Jani Marn, Tanja Nose, Rok Spruk in Uroš Košir.
Preplezali novo vrhunsko smer
Urban Novak in Marko Prezelj (oba AO PD Kamnik) sta skupaj z Alešem Česnom (Alpski gorniški klub) konec junija sklenila alpinistično odpravo Kijaj Nullah 2017 in zabeležila nov vrhunski vzpon v indijski Himalaji.
Jasna Paladin
Kamnik - Alpinistično odpravo so trije izkušeni alpinisti Aleš Česen, Marko Pre-zelj in Urban Novak (slednji je bil tudi vodja odprave) začeli 24. maja, zaključili pa zadnji dan junija. Sprva so za aklimatizacijo v dveh dneh preplezali novo sne-žno-ledno smer v severnem grebenu dobrih šest tisoč metrov visoke gore P6013, nato pa v treh dneh še prvenstveno kombinirano smer na dobrih dvesto me-
Marko Prezelj, Urban Novak in Aleš Česen / Foto: Marko Prezelj
trov višjo Arjuno, kar je bil drugi vzpon na glavni vrh te gore sploh in prvi v alpskem slogu. Naveza je imela zelo veliko srečo z vremenom, saj so imeli v celotnem času bivanja v baznem taboru in nad njim le šest dni vremena brez padavin, kar pa so več kot dobro izkoristili. Novo 1400-metrsko izjemno zahtevno smer v zahodni steni Arjune so poimenovali Vse ali nič in jo ocenili z ED+, kar je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice.
Markacistom dela ne manjka
Koželjeva pot bo kmalu spet odprta.
Jasna Paladin
Kamnik - Markacisti Planinskega društva Kamnik so bili tudi to poletje zelo aktivni. Med drugim so v dvodnevni zvezni akciji markacistov PZS na območju podora v Boštjanci konec julija uredili pot s Kamniškega na Kok-rsko sedlo, ki je bila zaprta vse od 23. maja letos. Prvi del akcije so izvedli že 20.
delu poškodovanih varoval. Dopolnili so poškodovane kline in sanirali pet razteža-jev žične vrvi v skupni dolžini štirideset metrov ter dodali tri stopne in dva oprije-malna klina.
Akcij je bilo še več, omenimo zgolj še dve. Uredili so del poti na Stari grad s strani Pod skalco. Namestili so 16 metrov bočnih zaščit, očistili zaraščeno pot in jo
Urejeno izhodišče pešpoti na Stari grad / foto:
asna Paladin
julija v sodelovanju dveh markacistov pod vodstvom načelnika Zdravka Bodlaja, enega aktivnega člana in enega alpinista PD Kamnik. Izvedli so rušenje skal na delu aktivnega skalnega po-dora in čiščenje trase na pre-
posuli s peskom. Te dni pa se končuje tudi sanacija Ko-željeve poti, ki v fazah poteka že dobra tri leta. Kot nam je povedal Zdravko Bodlaj, jo bodo končali do konca avgusta in nato tudi uradno odprli za planince.
liU^i
IZDEiekltRÄI^UHSA
Wfc&Hmß
od 21. do 27. avgusta 2017
Kupon je mogoče unovčiti za en izbran izdelek ob predložitvi na blagajni. Popust lahko uveljavljate od 21. 8. do 27. 8. 2017. Popusti se med seboj ne seštevajo. Kupon ne velja za cigarete in tobačne izdelke, mobl kartice, časopise, plinske jeklenke in vlnotoče. Kupon velja v trgovini Kamnik, Laze In Motnik.	j.
PRAVKAR
V TRGOVN
14
petek, 18. avgusta 2017 Kamničan
Prireditve
Zaradi povečanega obsega dela ZAPOSLIMO VEČ MIZARJEV IN INŽINIRJA LESARSTVA, zaželeno znanje angleškega ali nemškega jezika. Delo je za določen čas z možnostjo stalne zaposlitve, poskusno delo 90 dni. Pisne prošnje pošljite na e-naslov: lesmont@amis.net
Prireditve v avgustu
Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel.: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com
KAMNIK
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v juliju? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.visitkamnik.com.
KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK
Petek, 25. avgusta, ob 20. uri, vrt Frančiškanskega samostana v Kamniku Kamniške zgodbe
Pripovedovalci bodo obudili stare zgodbe, ki so jih slišali od svojih prednikov. Pripovedovali bodo: Ivan Nograšek iz Tunjic, Jože Keršič iz Motnika, Verena Perko iz Mekinj, Ljuba Lajmiš iz Zgornjega Tuhinja, Anže Slana iz Tunjic in Ljoba Jenče iz Cerknice. Ljoba Jenče bo zapela nekaj balad ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika. Dogodek bo povezovala Breda Podbrežnik Vukmir. Vstopnine ni. V Primeru slabega vremena bo dogodek v dvorani Frančiškanskega samostana.
TERME SNOVIK
Ponedeljek, 21. avgusta, od 21. do 22. ure Pohod z baklami
Nezahteven družinski pohod do izvira termalne vode
Petek, 25. avgusta, ob 19. uri
Predstava Zadrega nad zadrego v izvedbi KUD Ivan Cankar Šmartno
Sobota, 26. avgusta, ob 10. uri, Terme Snovik
Tržnica z rokodelskimi delavnicami in kulturnim programom
www.gorenjskiglas.si
Nedelja, 27. avgusta, ob 15. uri Sadjarstvo v Tuhinjski dolini
Etnološka prireditev s srečelovom in glasbeno skupino
TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIŠKA BISTRICA
Nedelja, 20. avgusta, od 13. do 19. ure, Dom v Kamniški Bistrici
Piknik z živo glasbo ARBORETUM VOLČJI POTOK
Sobota, 19. avgusta, od 10. do 11. ure, paleontološko izkopavališče
Postani geolog, otroška delavnica
Geološka delavnica bo prava poslastica za ljubitelje mineralov. Na izkopavališču bomo raziskovali kristale, minerale, poldrage kamne in nekatere kovine. Pridružite se delavnici in spoznajte poklic geologa. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
Sobota, 19. avgusta, od 16. do 17. ure, otroško igrišče Žuželke kot hišni ljubljenčki, otroška delavnica
Žuželke so najbolj številna skupina živali. Za hišne ljubljenčke imajo ljudje najpogosteje paličnjake, hrošče, bogomolke in ščurke. Na delavnici jih boste lahko vzeli v roke in se jih dotaknili. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
Sobota, 19. in 26. avgusta, od 18. do 20. ure, Spodnji angleški park
Mantra Gajatri, delavnica za odrasle
Hvalnica soncu, Mantra Gajatri, je univerzalna molitev iz najstarejših svetih spisov človeštva - Ved. Namenjena je vsemu človeštvu. Man-tro Gajatri bomo ponavljali in peli za mir v telesu, umu in duši na ravni posameznika, naroda in sveta.
Nedelja, 20. avgusta, od 17. ure do 18.30, pod brezami pri otroškem igrišču Joga v parku
Redna vaba joge razvija zdravje, skladnost in uravnoteženost uma, telesa in duše. Pridružite se vadbi joge v Arboretumu Volčji Potok po sistemu Joga v vsakdanjem življenju.
Petek, 25. avgusta, od 16. do 17. ure, vrt pred kaščo pri otroškem igrišču
Vrt ob zaključku poletja in prehodu v izzive jeseni, delavnica za odrasle
Ob zaključku poletja moramo vrt pripraviti na jesen. Zdaj je pravi čas za sajenje jesenskih zelenjadnic - motovilca in radiča. Bi želeli nasvet iz prve roke? Pridite na delavnico in se pogovorite s strokovnjaki Kluba Gaia. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
Nedelja, 27. avgusta, od 16. do 17. ure, otroško igrišče Želve kot hišni ljubljenčki, otroška delavnica
V Sloveniji v naravnem okolju živita dve vrsti želv: v sladkih vodah močvirska sklednica in v morju glavata kareta. Katere želve imamo lahko za hišne ljubljenčke, kako z njimi rokujemo in zakaj jih ne smemo neodgovorno spustiti v naravo? Vse to izveste na delavnici. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
Od Trumpa do Kennedyja
Kamnik - V galeriji Pogled vizualni umetnik Oliver Pilic, domačin iz Kamnika, predstavlja enajst grafik, v katerih se portret Donalda Trumpa transformira v nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Pri delu sta ga vodila dva vidika: aktualnost, ko Trump danes deluje tako, kot da smo tik pred izbruhom jedrske vojne, Kennedy pa je njegova vzporednica iz šestdesetih let, ko je bil konflikt s Kubo. Hkrati gre za neverjetno podobnost obraznih potez, ki se v le enajstih slikah zlijeta. Avtor je najprej enajst modificiranih podob pripravil s pomočjo digitalnih orodij, potem je izdelal prav toliko lesorezov in jih odtisnil v klasični grafični tehniki. I. K.
Začne se z aktualnim predsednikom ZDA. / Foto: Igor Kavčič
ZAHVALA
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo vsi, med nami si.
Utrujena od bolezni je zaspala naša draga mami, mama, snaha in sestra
Fani Česen
22. 1. 1943-9. 8. 2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, pevcem za lepo zapete pesmi, trobentaču in dr. Ahlinu. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči vsi njeni
h%š
Imate tudi vi kakšno idejo, kako bi lahko kulinarično nadgradili obstoječe jedi iz Okusov Kamnika ter imate v mislih svojo jed? Zaupajte nam jo in lahko se zgodi, da bo naslednjič predstavljena prav vaša jed. Ideje nam pošljite na tic@visitkamnik.com ali na Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, Glavni trg 2, 1240 Kamnik.
M
KAMNIK
www.visitkamnik.com www.facebook.com/visit.kamnik
»Nimamo posebnih skrivnosti«
Gostišče Mili vrh je družinsko gostišče, kjer vam ponujajo pristno domačo lokalno hrano. Že od začetka so vključeni v projekt Okusi Kamnika in poleg tega pripravljajo tudi več hišnih jedi, kot je zrezek z gobami in skutinimi žličniki ter slastna pečenka s praženim krompirjem. Vse jedi so pripravljene "na starem ognju" in z veliko ljubezni ter pozornosti pri izbiri sestavin. Lahko bi rekli, da ponujajo jedi, ki so jih pripravljale naše babice in hkrati podajajo roko sodobnim gostinskim trendom. O Okusih Kamnika smo se pogovarjali z lastnico gostišča Miro Lanišek Pirc.
Kaj vam pomenijo Okusi Kamnika?
Okusi Kamnika so super projekt. Sploh so koristni za nas, ki se vsakodnevno srečujemo s tujimi turisti, ki vztrajno sprašujejo po značilnih lokalnih jedeh.
Na katero jed iz Okusov Kamnika ste še posebej ponosni?
Pravzaprav ni ene same jedi. Gostom večkrat ponudimo kamniško kajžerico, trnič in tudi ženof. Slednjega turistom običajno ponudimo skupaj z domačim kruhom. Ponujamo tudi postrvi.
Mira Lanišek Pirc skupaj z možem Robertom Pircem.
Kakšna je vaša skrivnost pri pripravi teh jedi?
Nimam posebnih skrivnosti. Vedno pa gostu poudarim, da so to jedi značilne za kamniški konec.
Kaj bi svetovali nekomu, ki bi želel katero od vaših jedi želel pripraviti doma?
Običajno me gostje ne sprašujejo, kako se kaj pripravi. Kot sem rekla, pa posebnih skrivnosti nimam in bi postopek priprave gostu tudi povedala.
Katere jedi iz Okusi Kamnika lahko gost pri vas še poskusi?
Poleg omenjenih običajno ponudimo tudi divjačinski golaž in filo.
Kje in kdaj lahko te vaše jedi gost okusi?
V Gostišču Mili vrh, v času obratovanja.
Kamničan petek, 18. avgusta 2017
!5
Zahvale
www.pogrebnik.si
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.sj^
^KPK Komunalno podjetje Kamnik, d.d &f*aij«ra cmts 31,1241 Ka ni« 24 UR NA DAN	DEŽURNE SLUŽBE: JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524
	Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.D., CANKARJEVA CESTA 11, KAMNIK
Vsi, ki ste me ljubili, ne glejte na življenje, ki sem ga končal, temveč na to, ki sem ga začel.
V 70. letu nas je zapustil
Ivan Ulčar
iz Podgorja pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem Krt in trobentaču, sosedi Majdi za čustven govor. Hvala tudi društvu Stari traktor Moste, Moto sekciji Veteran Topole in gospodu Silvu iz Letalskega društva Kamnik za prelet z motornim zmajem.
Žalujoči vsi njegovi Avgust 2017
ZAHVALA
Nasmeh tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel.
V 60. letu se je od nas poslovil naš dragi
Boris Žučko
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in sošolcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali in nam izrekali ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in nam bili v oporo. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Zlato srce je nehalo biti, smejoče oči so se zaprle. Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar v naših srcih nikdar.
Valentin Zdravko Cukjati
6. 2. 1929-28. 7. 2017
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki ste našega dragega moža in očeta pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Hvala za cvetje, sveče in vse tolažilne besede. Zahvaljujemo se vsem na reševalni postaji Zdravstvenega doma Kamnik za njihovo večkratno pomoč in gospe Majdi Fister za izrečene besede v slovo.
Žalujoči: žena Milka, otroci Mili, Zdenka, Tine in Tomaž z družinami, vnuki in pravnuki Kamnik, julij 2017
ZAHVALA
Je čas, ki da Je čas, ki vzame, Pravijo, je čas, ki celi rane In je čas, ki nikdar ne mine, Ko zasanjaš se v spomine
V 80. letu starosti nas je zapustila žena, mama in stara mama
Nada Prek
rojena Legedič
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in citrarju za ganljivo zapete in odigrane pesmi. Iskrena hvala vsem, ki ste mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Nekoč se snidemo spet!
V 83. letu starosti se je od nas tiho poslovila naša mami, babica, sestra in teta
Ivanka Melkic
rojena Povšin
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in darove, cvetje, sveče, svete maše, ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala vsem!
Žalujoči vsi njeni Stranje, 2017
ZAHVALA
Kako dojamemo naj, da tukaj več te ni, ko pa še nedavno skupaj srečni smo bili?
V 56. letu nas je zapustil
Bojan Fujan
z Duplice pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 90. letu se je poslovila naša draga mama, stara mama, prababica, svakinja in teta
Ana Cerkvenik
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter nekdanjim sodelavcem Komunalnega podjetja Kamnik za izraze sočutja, izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Posebna hvala osebju ZD Kamnik, zlasti zdravnici dr. Ljiljani Radonjic Logar, sestri Marini, patronažni sestri Maji, ter reševalcem NMP za vso pomoč in skrb v času njene bolezni. Hvala predsedniku ZB Kamnik g. Matevžu Koširju in Vanji Umnik za občutene besede slovesa, solistki Tonji Umnik, pevcem kvarteta Grm, trobentaču in praporščakom.
Vsi njeni Kamnik, julij 2017
Veliko prezgodaj se je poslovil
Igor Vidmar
22. 3. 1957-15. 7. 2017
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Naj nam ostane v lepem spominu.
Vsi njegovi
Ko se zlato sonce zdrami za daljnimi gorami, te pridem obiskat, ti moje duše svat. (Potočnik)
V 77. letu starosti je tiho zaspal
naš deda
Ludvik Hacin
iz Kregarjevega
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in maše. Hvala župniku Antonu Prijatelju za lep pogrebni obred, pevcem cerkvenega mešanega zbora Stranje za lepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste našega deda pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Je čas, ki da Je čas, ki vzame, Pravijo, je čas, ki celi rane In je čas, ki nikdar ne mine, Ko zasanjaš se v spomine
V 98. letu starosti nas je zapustila mama, babica in prababica
Kristina Osolnik
rojena Sušnik
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala osebju in stanovalcem Doma starejših občanov Kamnik za vso podporo, skrb in nego. Hvala g. župniku Pavletu Piber-niku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem kvarteta Grm za ganljivo odpete pesmi. Iskrena hvala vsem, ki ste mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Alojzij z ženo Ivano, vnukinja Irena in vnuk Matjaž z ženo Sabino ter pravnuka Gregor in Timotej
©
ZAHVALA
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
Sonja Zika
15. 4. 1956-26. 7. 2017
Po težki bolezni je odšla od nas naša Sonja, ljubljena žena, mami in babica. Zahvaljujemo se vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje ter nas bodrili v težkih trenutkih. Z njo je odšlo vse veselje, radost in iskrenost, ki ga je delila z nami in številnimi prijatelji. Hvala vsem, ki ste se ji poklonili in jo pospremili na njeni zadnji poti, hvala pevcem Krt, klarinetistu, župniku Pa-vletu. Hvaležni smo osebju Zdravstvenega doma Julija Ponca za vso pomoč pri zdravljenju njene bolezni. Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob in jo nosite v srcu.
Žalujoči vsi njeni
6
petek, 22. septembra 2017 Kamničan
Kamničan
Trnič vse bolj znan
Trnič postaja vse bolj prepoznaven kamniški turistični produkt. Ob Dnevu trniča so prikazali tradicionalni način izdelave tega sira z Velike planine.
Aleš Senožetnik
Kamniška Bistrica - Prvo avgustovsko nedeljo je na Veliki planini potekal Dan trniča, ki je pred Preskarjevo muzejsko bajto privabil precej radovednežev, med njimi tudi nekaj tujcev, ki so se lahko podučili o izdelovanju velikoplaninske-ga sira.
Trnič so pastirji vedno izdelovali v parih, saj s svojo obliko ponazarja ženske prsi. Pastirji
kami prikazala izdelavo tega sira. »Ponavadi skisam od šestdeset do sedemdeset litrov mleka, iz česar dobim kakšnih trideset trničev. Odvisno od tega, kaj krave jedo in koliko beljakovin ima mleko,« pripoveduje Tatjana Koželj, ki se z oblikovanjem trniča ukvarja štiri leta in ima v ta namen registrirano tudi dopolnilno dejavnost. »Začela sem zaradi pripadnosti Veliki planini, tu namreč tudi mi pasemo živi-
Pred Preskarjevo bajto se je zbralo precej radovednežev.
so enega zadržali zase, drugega, enako okrašenega, pa podarili izvoljenki. Pastir Peter Erjavšek je obiskovalcem odgovarjal na njihova vprašanja ter jim razkazal tudi pisave -lesene deščice, v katere so pastirji izrezljali vzorce, ki so jih nato vtisnili na sveže oblikovan trnič. »Človeška domišljija je neskončna, vsak pastir je izrezljal vzorce, ki si jih je zaželel, seveda pa je veliko srčkov,« pravi Erjavšek. Potem ko je pred leti izdelava trničev skoraj zamrla, je v zadnjem času doživela pravi preporod. Da je znanje izdelave trniča prešlo na mlajše rodove, je v precejšnji meri zaslužna Rezka Mali, ki je številne naučila te obrti. Tudi Tatjano Koželj, ki je poleg Sonje in Helene Kropivšek s spretnimi ro-
no. Trnič je res nekaj posebnega, izvirno velikoplaninske-ga,« še pove.
Kot pristno kamniško zgodbo so trnič prepoznali tudi na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik, kjer ga zadnja leta propagirajo predvsem s projektom Okusi Kamnika. »Zgodbo trniča se da v Kamniku celostno doživeti, bodisi skozi takšne dogodke, kakršen je današnji, bodisi na tržnici Okusi Kamnika, ki jo pripravljamo vsako zadnjo soboto v mesecu, gostje pa lahko jedi s trničem pokusijo tudi pri lokalnih gostinskih ponudnikih,« pravi Samo Surina z zavoda.
Marsikateri turist, ki obišče kamniške turistične znamenitosti, tako s seboj domov odnese svoj trnič.
V Termah Snovik tudi knajpajo
Snovik - Priljubljena metoda zdravljenja z vodo, po kateri je bil konec 19. stoletja znan kamniški Kurhaus, prihaja tudi v Terme Snovik, saj so bili v družbi s projektom Kneippanje v Termah Snovik uspešni na razpisu ministrstva za gospodarstvo za pospeševanje novih turističnih produktov. V sklopu načrtovanih aktivnosti so pred dnevi uredili bosonogo pot za boso hojo po sedmih različnih podlagah (na sliki). V ustanavljanju je tudi Kneipp društvo Kamnik, kamor so vabljeni vsi, ki jih zanimajo Kneippove metode zdravljenja. J. P.
Nepozabno počitniško druženje
V Kamniku že enajsto leto zapored poteka organizirano počitniško varstvo za otroke.
Bojana Klemenc
Kamnik - Počitnice so po napornem šolskem letu ne le dobrodošle, temveč tudi nujno potrebne. A pred začetkom počitnic so starši, ki pri varstvu svojih šoloobveznih otrok ne morejo računati na pomoč starih staršev, lahko v precejšnji zadregi, kako v dveh mesecih povezati svoj dopust in finančne zmožnosti z morebitno počitniško ponudbo, ki v današnjih časih ni več tako poceni. V kamniški občini je tudi letos dobro poskrbljeno za različne organizirane aktivne počitnice.
Počitniško varstvo sofinancira Občina Kamnik
Društvo Počitniško varstvo Kamnik je letos že enajstič v sodelovanju z Občino Kamnik pripravilo zanimiv program poletnega počitniškega varstva za otroke od prvega do petega razreda, ki ga izvajajo med 26. junijem in 31. avgustom v prostorih OŠ 27. julija Kamnik. V varstvo so vključeni tako učenke in učenci kamniških osnovnih šol, letos pa se organiziranega varstva udeležuje tudi nekaj otrok iz sosednjih občin. Boštjan Košir in Gordana Kotnik, ki že od samega začetka skrbita za pestre dejavnosti, potrjujeta, da je interes iz leta v leto večji, predvsem pa se za tovrstno obliko počitniškega varstva zanimajo številne
Poletnih aktivnosti za mlade v Kamniku letos ne manjka. / Foto: Bojana K
slovenske občine. »Pred leti sva orala ledino na tem področju, danes pa je ponudbe počitniških dejavnosti veliko več, opažava pa tudi, da nas marsikdo želi posnemati,« pravita Boštjan in Goga, ki še s sedmimi mentorji skrbita za aktiven vsakdan več kot petdesetih šolarjev, ki vsak teden preživljajo počitniške dneve v družbi vrstnikov. Že nekaj let so vsi termini polni, letos pa so nadaljevali z uspešnim lanskoletnim pilotnim projektom, namenjen otrokom s posebnimi potrebami. Tokrat se je pet otrok s posebnimi potrebami udeležilo dveh počitniških terminov in največji uspeh za vse
mentorje in otroke je po Go-ginih besedah dejstvo, da se v obeh tednih med otroki ni zaznalo nobene razlike.
Moje mesto, Kamnik
Počitniški program letos zaznamuje mesto z okolico, zato so ga poimenovali kar Moje mesto, Kamnik. Rdeča nit celotnega programa so znani Kamničani in zanimivosti Kamnika z okolico. Poleg številnih ustvarjalnih in športnih dejavnostih z obiski kamniškega bazena so med drugim otroci spoznavali Zaprice, Glavni trg, Šu-tno, Rudolfa Maistra, Stari grad, Mali grad, Nevlje, Mekinje in Veliko planino.
Počitniški program letos zaznamuje mesto z okolico, zato so ga poimenovali kar Moje mesto, Kamnik. Rdeča nit celotnega programa so znani Kamničani in zanimivosti Kamnika z okolico.
Brezskrbno preživljanje počitniških dni v družbi dobrih prijateljev je še kako priljubljeno, saj se vsako poletje k počitniškemu varstvu vračajo številni šolarji.
, PEUGEOT
208
ZVEZDA POLETJA
— za -
9.990 €
peugeot.si
NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CC^je najpomembnejši toplogredni plin, ki zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, d
PEUGEOT 208
MOTION & EMOTION
PEUGEOT
t»ut:\ RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si