IZ DELA SADJAKSKEGA INŠTITUTA V CACKU
PLEMENITENJE SADJA
Sadjarski inžtitut v Cačku je bil usta-novljen leta 1946 in je dosegel doslej do-bre rezultate. Poskusni nasadi na 160ha zemljišč v raznih krajih zahodnc Srbiji; so široko polje Djegove dejavuosti. V teh nasadib gojijo in proučujejo 1200 sort raznih vrst sadja. Najbolj štcvilno so za-stopaue jablune, ki jih je liad 600 sort. Ugotovili so, da rodi jablana 'cepljcna na tako imenovano ^vegetativno podlago že v drugem letu in da rodi nato vstiko leto. Pridelek je nekajkrat večji od navad-nega. Iz 1000 križancev, ki so dclno že začeli roditi, ustvarjajo s križanjem do-raače budimke in šumatovke s kakovost-nima inozeinskima sortama jonatan in de-lichese novo vrsto jabolk. ki bo bolj ustrezala  pogojem   našega  podnebja.
S proučevanjcm sliv, ki so v sadjarstvu Srbije zastopane z 81 °/o, je bilo ugotov-Ijeno, da je najboljša vrsta požegača, ki pa je tu in tam zaradi nenačrinega saje-nja in nezadostne uporabe agrotelmike že degenerirala. Strokovnjaki so.ugotovili, da uspeva požegača na zemlji, kjcr zadnjili 10 do 12 let ni rasla. Pridelki so večji, 6e jo cepimo na donosavko, perovačo ali ilinjaco. Ta vrsta slive rodi vsako leto, čc je zavarovana pred škodljivci in če ji redno gnojimo. Odsek za varstvo rastlin je ugolovil, da je mogoče za z-daj pro-gavost slive zatreti le z zagotovitvijo po-polnoma zdravih sadik, jabolčnega cveto-žerja, jabolčnega črva in tako imenovano luknjičasto bubo pa uničevati s ketnika-lijami, s katerimi so scznanili proizva-jalce.
Odpornost marelic proti mrazu, ki je eden izmed osnovnih vzrokov propadanja tega sadja, povečamo s cepljenjem na belo slivo in petrovačo, \n to v višini krone.
Co[>ljoni ovch rodi 5 do 6 Iet prej. Stevil-nc kmetijske orgauizacije in individual-ni kmetovalci so^ sprejeli priporočilo in-Stituta in gojijo boljše vrste orehov.
V odseku za predclavo sadja so dosegli največji uspeb s konstruiranjem novega lipa sušilaice za slive na premog, s čimer dosežejo velik prihranek, večjo naglico in boljšo kakovost. Nova zadružna sušilnica, kakor so jo imenovali strokovnjaki, z zmogljivostjo 3000 kg v 24 urah, osuši ki-logram sliv s 450 grami premoga, medtem ko se potroši v sušilnici tipa »Stojkovič« 1,1 kg drv. Konstruirali so tudi kotel za kuhanje žganja na premog.
Sirokovnjaki za čebelarstvo so konstru-irali in prcizkusili nov panj iz šumalita (mešanice magnezita in lesnib. odpadkov), kijedvakrat cenejšiodlesenega, življenj-ski pogoji čebel pa so znatno bolj ugodni. Temperatura v panju je bolj izenačena. Okrajna čebelarska zadruga v Cačku je organizirala serijsko proizvodnjo leh pa-njcv, ki jih čcbelarji radi kupujejo.
Vso drevesnice na ozemlju Srbije in tudi iz dnigih republik so redni kupci ma-teriala za oplemenitev sadja. Kmetovalci iz okolice Cačka so neposredai in pogosti sodelavci sadjarskib strokovnjakov. So-delavci inštituta so izdelali tudi perspek-tivne plane za pospeševanje sadjarstva v Požarevcu, Kruševcu, Titovem Užicu, Kraljevu, Priboju, Sjenici in Guči, kakor tudi iavesticijskc elaborate za plantažne sadovnjuke v več okrajib. Neposredno so sodelovali tudi pri raziskovanju zemljišc in odbiri sadik.
M. Koraksić