CELJE, 2. junija 1961 Le*o XL štev. 20 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIAUSTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKI TISK< ODGOVORNI UREDNII TONE MASLO Celjski motiv Delegati med odmorom Kako vskladifi potrošnjo z možnostmi 2e nekaj časa sem je opaziti, da investicijska, proračunska in oseb- na potrošnja hitreje raste kot pro- izvodnja, odnosno hitreje kot do- voljujejo naše realne zmožnosti. Ta pojav je postal izrazit pred- vsem v zadnjih mesecih. Statistika je namreč registrirala, da so v prvih štirih mesecih le- tošnjega leta v primerjavi z istim razdobjem lani izdatki za investi- cije porasli za 29 odstotkov, za proračunske potrebe 25 odstotkov in za osebne dohodke za 23 od- stotkov. V istem času pa je indu- strijska proizvodnja porasla za okoli 10 odstotkov. Kako torej odpraviti to cmoma- lijo, ki predstavlja, kar je povsem razumljivo, stalen vir in vzrok ne- stabilnosti tržišča. To prihaja do izraza v dviganju cen, pomanjka- nju nekaterih vrst blaga, tekmi za tem blagom, negotovosti glede cen, v neskladnih odnosih v gospodar- stvu itd. O vsem tem je bilo zadnje čase že veliko govora, nedavno pa je Zvezni izvršni svet pripravil vrsto zakonskih predlogov, ki jih je do- stavil Zvezni ljudski skupščini v proučitev. Gre za dopolnilne ukre- pe, katerih cilj je, da se z zakon- skimi predpisi omeji trošenje družbenih sredstev. Trošenje naj bi bilo le v takem obsegu kot to podjetja dejansko zmorejo. Nihče torej ne bo mogel trošiti tujih sredstev, temveč le svoja lastna, odnosno tista, za katera obstajajo dokumenti, da so tudi že zaslu- žena. Ce bo Zvezna ljudska skupščina sprejela predlog Izvršnega sveta, bodo morala vsa podjetja, ki bodo investirala, del siredstev odvestd iz investicijskega sklada v obratna sredstva. Tako bodo vse gospodar- ske organizacije razpolagale z last- nimi sredstvi, ne pa da jih Zcihte- vajo od bank. Na ta način se bo gibala investicijska izgradnja v realnih, s planom predvidenih okvirih in vse kar bo kdo gradil, bo gradil z lastnimi ne s tujinnd sredstvi. v gospodarstvu zasnovani na trd- nejših temeljih. Nič ni neprijet- ne j še za dobrega gospodarja, kot to, če je tržišče varljivo, ko ni možno z gotovostjo računati, da se cene v doglednem času ne bodo menjale in ko se ne ve, če bo jutri še na tržišču dovolj blaga, ki ga kupec nujno potrebuje. M. M, Poglobljena obliko delo Pred dnevi je bilo v Narodnem domu posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komu- nistov celjske občine in gospodar- skih organizacij- Na posvetovanju so podrobno obravnavali posamez- ne probleme g9spodarskih orga- nizacij in delovanja članov Zveze komunistov v organih družbenega upravljanja, ter njihovo vlogo pri krepitvi samoupravnih organov v podjetjih. Ta oblika delovanja Občinske- ga komiteja po konferenci pomeni bistven napredek. Kajti na tem posvetovanju ni šlo za kakršne koli deklarativne izjave, temveč za oceno položaja, za razgovor in iskanje najustreznejših oblik de- la komunistov v vsakem podjetju posebej. Zlasti pa je pomembno to, da v tem primeru ne gre za neko kampanjo, temveč da gre za načrtno delo občinskega komi- teja, ki ga bo v naslednjem ob- dobju nadaljeval- Na posvetovanju je sodeloval tudi organizacijski sekretar Okraj- nega komiteja ZKS Celje tov- Jo- že Marolt, ki je v razpravi zlasti opozoril komuniste iz celjske ob- čine, da se vselej pri svojem delu morajo zavedati, da je prva na- loga komunistov, da utrjujejo de- mokratične oblike samoupravlja- nja v podjetjih in da demokraci- jo na vseh področij še poglablja- jo- Dva posnetka s podelitve odlikovanj v Celju. Zgoraj: predsednik OLO Riko Jerman izroča red dela s srebrnim vencem prof. Lojzki Gostenčnikovi; spodaj — pogled na večji del odlikovancev Podelitev odlikovanj v ponedeljek opoldne sta pred- sednik Okrajnega ljudskega od- bora Riko Jerman ter predsed- nik ljudskega odbora celjske ob- čine Franc Rupret sprejela to- variše in tovarišice, ki jih je predsednik republike Josip Broz Tito odlikoval za posebne zasluge pri graditvi socialističnih druž- benih odnosov. Sprejema so se udeležili tudi sekretar Okrajnega komiteja ZK Franc Simonič, predsednik Okrajnega odbora SZDL Franc Lubej, podpredsed- nik Okrajnega ljudskega odbora Cveto Pelko, načelnik Oddelka za notranje zadeve Janko Ančik in drugi. Red dela s srebrnim vencem so sprejeli: Alojz Agrež, Lere- stavitve Sušnice in Koprivnice. To delo je velikega pomena tudi zaradi izboljšanja razmer v okoli- ci hudinjske šole. Regulacijo bo iz- vršila mladinska delovna brigada iz Kranja, ki bo na tem delovišču julija in avgusta. Vsak mesec bo delalo po 60 mladincev. Razen te- ga predvidevajo, da bodo kranj- ski mladinci izvršili izkop za pli- novod na Dolgo polje. Kakor lani, tako kažejo veliko aktivnost pri prostovoljnih delov- nih akcijah prebivalci Štor. Tu se bodo dela nadaljevala po predvi- denem programu. UREDITEV SPREHAJALIŠČA OB SAVINJI Veliko* delo pa čaka prebivalce celjskega mesta, zlasti pa prebi- valce stanovanjske skupnosti Cen- tra in Otoka pri ureditvi Savinj- skega nabrežja. V načrtu je, da bo ob občinskem prazniku slavnosten zaključek del pri regulaciji Savi- nje. Zato bi naj bilo do 20. julija urejeno tudi sprehajališče ob Sa- vinji, park ob starem mestnem ob- zidju ter centralno otroško igrišče ob Jurčičevi ulici. Nedaleč od no- ve brvi, ki pelje v park, pa bodo postavili six>menik savinjskemu splavarju. Delo pri ureditvi Sa- vinjskega nabrežja se je začelo te dni. Prvi so se javili uslužbenci Občinskega ljudskega odbora. Njim bodo sledili člani sindikalnih organizacij ostalih ustanov. Delo pa bodo končali prebivalci Centra in Otoka. Računajo, da bi lahko akcijo za ureditev Savinjskega na- brežja končali s 30. junijem. Pre- pričani smo, da pozivi stanovanj- skih skupnosti ter krajevnih poli- tičnih organizacij, zlasti pa hišnih svetov ne bodo naleteli na gluha ušesa in da bodo prebivalci Oto- ka in Centra pokazali največjo mero pripravljenosti za ureditev sprehajališča ob Savinji. ZA KRAJEVNI PRAZNIK v SMARTNEM V ROŽNI DOLINI Prebivalci Smartnega v Rožni dolini bodo letos prvič počastili četrti junij kot svoj krajevni praznik. Ta dan leta 1943 je bil pri Žagarjevih v Gorici, po domače pri Anži- čevih, sestanek, ki ga je vo- dil takratni član Okrajnega komiteja KPS za Celje Albin Vipotnik-Strgar in na kate- rem so sprejeli pomembne sklepe za nadaljnje delo Osvobodilne fronte na celot- nem področju Srhartnega v Rožni dolini. Tega sestanka so se med drugim udeležili Rudi Cilenšek-Urankar, Leon Cibic-Tomaž, Milica Gabro- vec-Lenka, Marija Orač- Mama in drugi. V spomin na ta dogodek bodo v nedeljo, 4. junija odkrili pri Zagarje- vih spominsko ploščo. Slav- nost bo ob desetih dopoldne. Ob prvem praznovanju kra- jevnega praznika, ki spada v okvir proslav v počastitev 20-letnice ljudske vstaje, pa se bodo spomnili še Rebčeve družine, prav tako na Gorici pri Smartnem v Rožni dolini, družine, ki je z vsemi svojimi enajstimi člani aktivno sode- lovala v ljudski revoluciji in ki je v borbi za sVobodo izgu- bila štiri člane. Tako se bodo udeleženci proslave zbrali v nedeljo tudi pri tej hiši, kjer bodo ob dveh popoldne od- krili sFKMninsko ploščo. Prireditve na čast krajev- nega praznika se bodo začele že v soboto, 3. junija. Tako bo ob 19. uri skupna slav- nostna seja vseh odborov kra- jevnih organizacij. Eno uro zatem pa bodo v dvorani v Smartnem zavrteli še film s tematiko narodnoosvobodil- nega boja. Na praznični dan, to je v nedeljo, 4. junija, bo od osme do devete ure pred šolo v Smartnem koncert god- be na pihala. Medtem, ko se bo spominska svečanost pri Zagarjevih začela ob desetih, bodo pri Rebčevih odkrili spominsko ploščo ob dveh po- poldne. Vabimo prebivalce Smart- nega, Gorice in ostalih bliž- njih krajev, zlasti pa Celjane, da se udeležijo tovariškega srečanja borcev in aktivistov tega predela. LOTIMO SE DELOVNIH AKCIJ Podobne naloge čakajo tudi pre- bivalce ostalih stanovanjskih skupnosti, da ne omenjamo kra- jevnih odborov, ki imajo prav ta- ko bogate in hvaležne programe. Zato, lotimo se delovnih akcij in prispevajmo po svojih močeh k ureditvi mesta in svojih naselij. To terja od prebivalcev celjske ob- čine tudi tekmovanje, ki so ga na- povedali Velenjčani, a Celjani sprejeli. -an OBVESTILO - V zvezi s praiznovanjem Krajevnega praznika v Smartnem v Rožni dolini, od- nosno na Gorici, bodo v nedeljo ju- nija 1961 vozili tudi posebni avtobusi fKidjetja AvtoJjusni promet Celje. ODHOD IZ CELJA (avtobusna postaja) s prihodom v Gorico ob 13.15 (Rebec) ter v Šmartno oh 13.40. Odhod iz Smartnega na Gorico (Rebec) ob 13. 45 s prihodom v Celje ob 14.13 uri Odhod iiz Celja (avtobusna postaja) ob 15.15 uri s prihodom na Gorico (Rebec) ob 15.30. POVRATEK V CELJE iz Gorice (Re- bec) ob 21.000 in 23. uri. Iz Gorice (Rebec) v Šmartno bo vozil avtobus po posebnem sporočilu in ob za- dostni zainteresiranosti udeležencev pro- slave. Poleg teh posebnih voženj bo vozil tudi redni avtobus z odhodom iz Celja (avto- • busna postaja) ob 11.45 in prihodom na Gorico ob 12.05 ter v Šmartno ob 12.30 uri. Povratek iz Smartnega ob 19.00 uri — iz Gorice ob 19.20 in prihodom v Celje ob 19.35 uri. Običajne prevozne cene za vse pre- voze! UDELEŽENCI! Izkoristite ugodnost av- tt«busnih zvez in se udeležiite prireditev v Smartnem, odnosno na Gorici. Obornski odbor ZB NOV Celje Dvojni praznik hudinjslcili pionirjev tične organizacije ter ostali. Celotno proslavo so povezali s kvalitetnimi reoitaci]skimi in pev- skimi točkami, končno pa jo za- ključili s telovadnim nastopom, ki je prikazal vso i>estrost telesno- vzgojnega udejstvovanja na šoli. Proslava je bila lep prispevek k prireditvam v okviru Jugoslovan- skih pionirskih iger. -mb Predsednik delavskega sveta LIK Savinja tov. Gorkič pripenja trak na zastavo pionirskega odreda Franja Vrunča Petek, 26. maja GLAVNI ODBOR SZDL SLOVENIJE je orgaaiziral posvetovanje o problematiki, ki zadeva izvajanje temeljnega zakona o finansiranju šolstva. Sobota, 27. maja IZVRŠNI SVET LR SLOVENIJE je spre jel na seji več odlokov in predpisov. Tako predlog odloka o določitvi dela dohodka, ki ga morajo plačevati založ- niška podjetja v sklad za pospeševanje založ-ništva, nadalje odlok o sestavi in načinu volitev članor svota za šolsitvo LRS itd. Nedelja, 2S. maja V POČASTITEV 20.LETNICE REVO- LUCIJE je bil na Mokrcu zbor bivših borcev II. SNOUB »Ljube Šercerja«. Na proslavi 'se je zbralo okoli tri tisoč ljudi. Ponedeljek, 29. maja V BEOGRADU se je začel .šesti kon- gres otorinolaringologov Jugoslavije, ki se ga udeležuje okoli 250 zdravnikov. Torek, 50. maja DOSEDANJI ČLAN sekretariata Re- publiškega sveta Zveze sindikatov Slo- venije Roman Albreht je hil imenovan za državnega podsekretarja v sekreta- riatu Zveznega izvršnega sveta za delo. Sreda, 31. maja NA SEJI SVETA za kulturo in pro- sveto LRS so nadaljevali razpravo o gle- dališčih, razpravljali o poročilu sklada za pospeševanje založništva in govorili o materialnih osnovah likovne umetnosti. Razstava Pretekli teden je bila v počasti- tev dvajsete obletnice ljudske re- volucije in v počastitev dneva va- jencev na vajenski šoli »Borisa Kidriča« razstava del vajencev so- boslikarske stroke. Razstava, ki jo je uredil tovariš Jančič je bila plod enoletnega dela in je prika- zala predvsem risbe, pa tudi ne- katera druga dela. Kot pouk, tako je bila tudi razstava razdeljena v dva dela — splošno izobraževalne- ga in praktičnega, pripravljena pa je bila v času, ko so se marsika- teri mladi ljudje odločali za po- klic. Razstavo je obiskalo precej mladine celjskih srednjih in stro- kovnih šol — pa tudi osemletk; ogledali pa so si jo tudi prebivalci drugih krajev celjs-kega okraja. Mladi soboslikarji so razstavljali najrazličnejše imitacije del znanih slikarjev različnih dob, vaje v skladnosti barv, razvoj soboslikar- stva itd. Razstava je dokazala, da vzgoji- telji in predavatelji mladih sobo- slikarjev vzgajajo svoje učence ta- ko, da bodo — ko bodo šolanje končali — lahko svojim naročni- kom tudi dobri svetovalci, ne le izvajalci del. Trije prizadevni fukcionarji turističnega društva na Frankolovem. Od leve: predsednik Bogdan Šnabl, blagajnik Milan Kajžar in taj- nik Rudi Hrovat. Frankolovo Občnega zbora turističnega dru- štva na Frankolovem ne moremo jemati samo kot formalni akt, kot običajni pregled dela za določeno obdobje nazaj, temveč kot izredno koristen pomenek o lepih uspehih in delu, ki ga je to prizadevno društvo opravilo v zadnjih dveh letih. K uspešnosti pogovora niso prispevali samo domači društveni delavci kot predsednik Bogdan Snabl, tajnik Rudi Horvat in osta- li, ki so sodelovali s poročili ali v razpravi, temveč tudi tajnik Celj- ske turistične zveze prof. Zoran Vudler in predsednik sveta za bla- govni promet pri Občinskem ljud- skem odboru Rudolf Pibrovec. Turistično društvo na Frankolo- vem obstaja šele šest let. Navzlic kratki dobi, je že zdavnaj upravi- čilo svoj obstoj in postalo eden od turistično izletniška točka poglavitnih činiteljev družbenega življenja na tem območju. Se več, postalo je zgled, kako naj se dela. Frankolovo se je že začelo uve- ljavljati kot priljubljena turistič- na postojanka. Perspektiva pa ka- že, da bi ta kraj razvijali pred- vsem v turistično izletno točko. Pogoji za tak razvoj so lepi. Tu je grad Lindek, kopalni bazen ter gostišče, da ne omenjamo izletov v prijazno okolico. Da, pogoji so tu, vendar — zdaj bo treba več napraviti za sanacijo gradu in zlasti še za ureditev primernega gostišča. Tudi skrb za razvedrUo ne sme biti pozabljena, in ni. Med bodoče naloge spada še ureditev parkirnega prostora z avtobusno postajo. Perspektiva pa nakazuje tudi gradnjo novega plavalnega bazena. Prvim sobam za goste se bodo morale pridružiti še druge. Kot je pokazala razprava pa bi ravnali napak, če bi se društveno delo vrtelo samo okoli skrbi, kako pripraviti in urediti domači kraj, da bo privabljal čim več gostov in turistov. Takšna dejavnost bi bila enostranska. Društvo bo mo- ralo več napraviti tudi za to, da bo svojim članom nudilo čim več turističnih ugodnosti. Zato so v delovni program sprejeli organiza- cijo izletov, turistična predavanja ipd. Pomemben prispevek k celot- ni dejavnosti bo lahko dal tudi mladinski turistični aktiv. In končno — tudi televizijski klub. ki so ga odprli na dan občnega zbora, bo lahko v mnogočem pri- pomogel k poživitvi domačega družabnega življenja. M. B. Praznovanje dneva mladosti so učenci in učenke osnovne šole na Hudinji združili z dvema zanje nadvse pomembnima dogodkoma: razvili so zastavo pionirskega od- reda »Fran j a Vrunča« ter sprejeli okoli osemdeset starejših pionir- jev v mladinsko organizacijo. K vsemu temu so dodali še lep telo- vadni nastop. Na slavnosti ,ki se je je udele- žilo veliko število zastopnikov ljudskega odbora, političnih orga- nizacij in delovnih kolektivov — med gosti pa so bili tudi pionirji iz Smihela nad Mozirjem — je predsednik pionirskega starešin- skega sveta tov. Solak govoril o delu pionirjev in mladine na hu- dinjski šoli. Pa četudi ne bi govo- ril o razgibanem notranjem živ- ljenju, ki ga vodita in usmerjata pionirska organizacija ter šolska zadruga, bi lahko ugotovili veliko delo, ki so ga učenci te šole opra- vili v zadnjem času. To med dru- gim kaže urejeno telovadišče, na- dalje šolski vrt, akvarij, sadov- njak in podobno. Samo pri teh de- lih so pionirji in mladinci opravi- li nad tri tisoč ur dela. Hvaležna je nadalje ugotovitev, da je hudinjska šola znala najti tesen stik z delovnimi kolektivi. Tako sta patronat nad šolo pre- vzela kol&ktiva LIP Savinja ter Emajlirka. Razumevanje kolekti- vov za delo pionirske organizacije pa se je v četrtek popoldne poka- zalo še pri razvitju zastave pionir- skega odreda »Pranja Vrunča«, saj je tej slovesnosti botroval ko- lektiv Lesno industrijskega kom- binata Savinja, veliko ti^akov in žebljičkov pa so prispevali še ostali kolektivi, družbene in poli- CELJSKI TEDNIK STEV. 20. — 2. junija 1961 ^^ Ali lahko delavci vedo - tO je vprašanje! Analize gospodarjenja v prvih mesecih tega leta so pokazale, da več trošimo kot imamo. To velja najbolj za investicijsko in prora- čunsko potrošnjo — velja pa tudi za osebno potrošnjo. To je razum- ljivo nevzdržno, saj na koncu kon- cev tudi vsaka dobra gospodinja natanko ve, da lahko porabi le to- liko, kolikor ima. Hkrati tudi ve. če bo vse porabila v prvih dneh meseca (na primer), bodo pasovi v zadnjih dneh precej stisnjeni. Ci- sto preprosto povedano, je podob- no tudi v okviru komune, skupno- sti komun itd. Ce pustimo ob strani investicij- sko prekomerno porabo in se do- taknemo osebne porabe, lahko za- sledimo nemogoče pojave — bolje bi temu celo rekli pojave, ki ka- žejo na skrajno neodgovorno rav- nanje. Na splošno so se osebni do- hodki dvignili iznad realnih mož- nosti z ozirom na porast proizvod- nosti. Vendar to velja le za sploš- no oceno. Nekatere podrobne ana- lize pa so pokazale, da to splošno stanje povzročajo nekateri, ki so poglabljanje demokracije skratka narobe razumeli. Razumeli so jo tako; češ, sedaj si pa lahko po mi- li volji zvišamo osebne dohodke. Ti primeri so v zadnjem tednu iz- bili z vso ostrino na površje. Prav je, da se je to zgodilo, prav pa je tudi, da javnost o tem zve. ALI SO RES NENADOMESTLJIVI? Pri analiziranju osebnih dohod- kov trgovskih potnikov so prišli na dan kričeči primeri. Tako so ne- kateri potniki zaslužili kar preko 100 tisoč dinarjev povprečno me- sečno v lanskem letu. Letos so se te številke še povzpele. Razen tega pa so imeli še fantastične potne stroške, v katerih so brez dvoma skriti osebni dohodki. Morda bo kdo rekel: »Zakaj bi grajali visoke zaslužke, če so pot- niki toliko več naredili, če so si denar zaslužili!-« To vprašanje je umestno. Gotovo so med potniki tudi taki, ki so si denar zaslužili in ki so podjetju veliko koristili ki so na koncu koristili vsakemu proizvajalcu — članu kolektiva. Toda malo je bilo treba zavrteti telefon, pa smo tudi vedeli koliko je ura! Iz analize smo lahko razbrali, da sta v manjšem industrijskem podjetju zaposlena dva potnika in da so njihovi osebni dohodki okoli 100 tisoč dinarjev mesečno. Tu ni- so všteti ostali dohodki, čeprav je tudi v teh za okoli 30 tisoč oseb- nih dohodkov mesečno. Ko smo vprašali, koliko potni- kov potrebujejo za prodajo svojih proizvodov, smo zvedeli — dva! Dva tudi imajo. Torej je končno edina razumljivo dolžnost obeh potnikov, da prodata planirano proizvodnjo ob normalnih osebnih dohodkih.. Če se je ta čas proiz- vodnja povečala za 10 odstotkov, bi se po vsej logiki tudi njuni osebni dohodki lahko povečali le za deset odstotkov. Približno za toliko so bili višji prejemki proiz- vajalcev. Osebni dohodki potnikov pa kar podvojujejo normalo. Zakaj je tako so mi lahko na koncu pojasnili le, češ, če jih ne bi tako plačali, bodo odšli drugam. V tej logiki je tudi nekaj resnice. Neusmiljeno pa se vsiljuje vpra- šanje, ali so delavci vedeli za to in kdo je dovolil tako ravnanje. Vsiljuje se tudi zahteva, da se za vsak mesec posebej na oglasnih deskah objavijo osebni dohodki. Tedaj bo težko komu izplačati tu- di kak tisočak več, kot si ga je za- služil z delom. Kajti delavci bodo to videli, ne bodo samo godrnjali na podlagi govoric, temveč bodo zahtevali pojasnila. Tedaj bo tu- di jasno, kdo je podjetju v taki meri koristil in kdo ne! TOVARNE BI MORALI ZGRADITI! Ob tem je zanimiva še sličica iz celjske občine. Prisostvoval sem zasedanju upravnega odbora Cin- karne, ko so obravnavali raciona- lizatorsko zamisel dveh delavcev. Nagradili so jih — po trideset ti- sočakov. Ce pa imamo v Celju vrsto pot- nikov, ki so mesečno prejemali čez 50 tisoč dinarjev nad normal- nimi osebnimi dohodki, potem nam je blizu misel, da bi ti ljud- je morali zgraditi tovarne. A jih žal niso. Le tri nove tovarne ima- mo v Celju in teh niso zgradili oni. To pa hkrati pomeni, da isto- časno, ko precenjujemo delo pot- nikov tudi podcenjujemo ustvar- jalno delo delavca, ki je naredil nov stroj. Tega pa nikakor ne bi smeli. Kričeče pojave pri izplačilih osebnih dohodkov potnikov sem navedel le kot primer. Vedeti pa moramo, da se taki pojavi kažejo tudi v gostinstvu, trgovini in zlasti še v obrti. Tudi tu so drastični pri- meri, o katerih bodo ljudje v svo- jih kolektivih morali razpravljati. Zato na koncu tudi lahko odgo- vorimo na vprašanje v naslovu. Ne gre namreč za vprašanje, ali lahko to delavci vedo, temveč za zahtevo, da to morajo vedeti, saj oni odločajo o delitvi čistega do- hodka podjetja. In če se vsi oni. ki imajo povprečno 15, 16 ali 17 tisoč dinarjev mesečnih dohodkov strinjajo, da nekdo dobi desetkrat več — potem je'vse v redu. Nekaj pa moramo vedeti. Nam- reč, da vsako neupravičeno pove- čevanje osebnih dohodkov brez ustreznega povečanja proizvodnje — ali bolje blaga na trgu pomeni inflacijski pritisk, pomeni zmanj- ševanje realnih dohodkov. Pri tem pa so prizadeti delavci, prizadeta je večina delovnih ljudi. Mile Iršič MLADINA Mladina celjskega okraja je dan mladosti nadvse svečano proslavi- la. Po vseh občinskih središčih so imeli slavnostne akademije, šport- na tekmovanja, skratka, ves teden je potekal v znamenju mladost- nega razpoloženja. Petindvajsete- ga maja so se na Svetini zbrali predstavniki Jugoslovanske ljud- ske armade, mladina celjske obči- ne, pa tudi iz ostalih krajev. Nadvse prisrčen je bil tudi spre- jem, ki ga je na ta dan pripravil komandant celjske garnizije pol- kovnik Franc Rojšek. Sprejel je 85 mladincev in mladink celjskih delovnih kolektivov in šol. V pri- srčnem pogovoru so izmenjali marsikatero koristno misel, mla- dina se je seznanila z življenjem in delom v armadi, njeni pred- stavniki pa so spoznali nekatere uspehe in probleme svojih mladih tovarišev iz podjetij in šol. Plin iz daljnovodov GOSPODARSKI POMEN VPLINJEVANJA PREMOGA IN DALJINSKEGA PLINA V RUDNIKU LIGNITA VELENJE V ' incKzemisdJviu, predivsem v Vzhodni Nemčiji, Sovjetski zv«zi in Franciji, pa tudi drugod, preha- jajo na izikoriščanje k^orično manj vrednih .premogov v 'kraju, siamem, kjer pridobivajo premog. Tu premog vplinjajo in dobijo ta- ko surovine za raavoj kemične in- dusitrije 'prii proizvodnji katrana, bencina, fenola, amonsulfatov itd., ki dajejo ix)ileg katraaia in bencina surovine za proii2jvodinjo umetnih gnojil, plaistLenih vlaken itd. Ke- mično iizikariščen plin pa nato vo- dijo po plinovodih v indoisifcrijiElka srediišča, kjer ga uporabljajo v metalurgiji dn droigi industriji; pa tudi v gosipadinjstvu isi vedno 'bolj utira uporaba daljinslkega plina svojo pot. Da v inoziemsitvu tprefliajajo na vse večjo uiporaibo dailjiins/kega plina, je prvi vzirok te, da je upo- raba plina v indiustriji za šir<^o potrošnjo gospodamejša. Nasled- nji številki igovotre o ekonomič- nosti uporabe pilina, kot izvora to- plotne energije. Prihranek na to- plotni energiji nasiproti kurjenju s premogom se giblje do 50 V metalurgiji pa ise je povečala pri tem tudi proitavodinja za okrog 15 %, kar ima svoj odraz prav v znižanju proizivodnih strožikov. Pa tudi kvaiLiteta izdelkov se je s tem izboljšala. 2e ta dva podatika nam nazorno kažeta gospodarske prednosti upo- rabe daljinskega plina. Tako bo bodoči energakombinat v Velengu, ki ima geografsko zedo ugodno le- go, našel vse več potrošnikov ipli- na iiZ velenjskega prem'0ga, v in- dusitriji SLovenije, kjer so podani vsi pogoji za gospodarnejšo xaipo- ra'bo plina, ki naj zamenja obsto- ječe iizivore toplotne energije. Talko bo novi proicavcd iz Ve- lenja povezal celjsiko in maribor- sko iniduisitriijsko središče s tavamo glinice in ailuminija v Kidričevem in Sloveniski Bistrici, nadalje žele- zarno Ravne, nato gorenjsko in- dusitrijo z železarno Jesenice ter potrošno središče Kranj in končno ljubljansko območje potrošnikov plina. S tem bodo uresničeni pogoji za razvoj kemične indiusitJrije na su- rovinska 'bazi plina iz Mgnita. Tako bodo posamezne indusitride pove- čale tudi iproizvodnost dela. Zamisel, sitara okrog 10 let, da se velenjt^ premog vplinjuje in kemično predeluje, bo v petih le- tih spremenila sliko Šaleške do- line, ki je zelo bogata na lignitu in nam tako za dolgo dobo zagotav- lja osnovno surovino — premog. Vajenci pri predsedniku OBČINE Pred dnevi je predsednik celj- ske občine tov. Franc Rupret ob dnevu vajencev priredil za vajen- ce sprejem, ki ^o se ga udeležili predstavniki mladinskih organiza- cij iz vseh vajenskih šol v celjski občini. Ob tej priložnosti so va- jenci in tudi profesorji na teh šolah razložili predsedniku občine svoje najbolj pereče probleme. KORISTNA POBUDA Zlasti v zadnjih štirinajstih dneh so se kolektivi zganili, kar zadeva reševanje problemov okoli usta- navljanja ekonomskih enot in kjer jih že imajo, za volitve obratnih delavskih svetov. Pobudo za to ši- roko akcijo, ki pa nikakor nima značaja kakršnega koli vsiljeva- nja, so dali sindikati — predvsem Okrajni sindikalni svet. V zadnjih dneh so bila v mno- gih kolektivih posvetovanja o teh problemih. Vseh ni možno opisati, dva pa nam nazorno kažeta na nekatere značilnosti, ki se domala ujemajo s problemi v večini pod- jetij. POGOJI OBSTAJAJO Na širših posvetovanjih v pod- jetjih »Zična-K v Celju in v indu- strijskem p>odjetju >>Volna-« v La- škem, so udeleženci enotno ugoto- vili, da pri njih obstajajo pogoji za volitve in formiranje obratnih delavskih svetov. V obeh podjetjih so tudi ugotovili, da bo s tem de- lavec bistveno približan osnovnim problemom in nalogam upravljal- ca ter da bodo lahko tako tudi do- segli večje gospodarske uspehe. Zanimiva pa je ugotovitev, da je pobuda prišla od zunaj in da so jo člani kolektiva sprejeli kot zelo dobro. Celo vprašali so se, za- kaj tega že prej niso storili. Res je, da je včasih bolje malo počakati, kot z glavo riniti skozi zid. Zato smo lahko na posveto- vanjih zasledili zelo trezne misli o potrebi temeljite analize, ki naj odgovori na vprašanja, koliko obratnih delavskih svetov naj v podjetju formirajo, kje se naj nji- hovo delo začne in kako naj se njihove pristojnosti večajo. Te analize pa je potrebno, so po- udarili, hitro narediti — ne da bi se zadeva vlekla mesece in mese- ce po pisalnih mizah. V teh dveh kolektivih so imeli nekoliko laže delo, ker že imajo ekonomske enote, ker je obračun med ekonomskimi enotami že utr- jen. Istočasno pa so o problemih decentralizacije razpravljali tudi v nekaterih podjetjih, kjer tega še nimajo. Skratka, kjer tega kratko malo ob pravem času niso nare- dili. Tu je zadeva nekoliko težja. Morda bo terjala nekoliko več ča- sa, enotno pa so ugotovili, da bo terjala veliko več naprezanja od- govornih ljudi, da zadeva steče. Tudi trgovska podjetja so o teh problemih temeljito razpravljala. Vsekakor ima sistem ekonomskih enot še najbolje urejena velebla- govnica, a tudi druga večja pod- jetja ne zaostajajo. Istočasno pa je možno ugotoviti, da delavsko upravljanje v manjših trgovskih, obrtnih in tudi gostinskih podjet- jih še ni zaživelo. To je velika hi- ba, ki jo bodo podjetja morala od- praviti. -ruč Ujeli so utrip prebivalcev V torek je bila otvoritev otro- škega igrišča ob Kersnikovi ulici, ki ga je uredila s pomočjo občine in prebivalcev stanovanjska skup- nost Dolgo polje. Ta mala sloves- nost sicer po svoje pove, da je ta stanovanjska skupnost našla ustrezno vsebino dela, ne pove pa vsega. Najprej ne pove tega, da igrišče ni zgradila občina, temveč da je na tem malem igrišču vloženih veliko število prostovoljnih ur, da so se za zgraditev igrišča zavzeli državljani in ne nazadnje, da je stanovanjska skupnost znala pri- tegniti k reševanju tega vprašanja državljane. To pa je še najbolj bistveno. Ce s tega stališča ocenjujemo to delo, je mnogo večje, kot se nam zazdi, ko si ogledamo igrišče. Se bolj pa lahko ovrednotimo delo stanovanjske skupnosti, če vemo. da si ta nenehno prizadeva, da bi še bolj usposobila svoje uslužnost- ne servise, da bi še bolj ojačala varstveno službo in če vemo, da je v kratkem času obstoja na tem območju ustanovljen tudi prvi otroški vrtec. Uspehov pa je še več. Napačno pa bi bUo, če bi trdili, da v tej stanovanjski skupnosti ni težav. Nasprotno, velike so — ma- terialne, organizacijske itd. S te- mi težavami pa se v tem delu me- sta odločno borijo, težave jim tudi ne jemljejo voljo. In sicer prepro- sto 2ato, ker so doumeli, da stano- vanjska skupnost ni podaljšana roka nekega načelništva na občini ali občine, temveč, da je osnovna celica v komunalnem sistemu, ce- lica, ki mora utripati z življenjem in potrebami, a tudi možnostmi prebivalcev. Marsikje tega niso dojeli, marsikje še niso ujeli utrip naselja in nekateri bi se iz izku- šenj te stanovanjske skupnosti tu- di lahko kaj naučili. Za Dan mladosti v Štorah Vrsto prireditev v počastitev Dneva mladosti so lepo izvedli v Storah. V soboto popoldne so ime- li ob 15. uri na starem igrišču v Storah pionirski nogometni tur- nir med pionirji NK Kladivar, Partizan Šentjur in Partizan-Ko- vinar Store. V ponedeljek popol- dne so se srečale pred gasilskim domom v Storah mladinske odboj- karske ekipe TEP, Tovarne teht- nic, MiS in Železarne Store. V torek popoldne so se pomerili v namiznem tenisu zastopniki mladinskih aktivov, ob istem ča- su pa so odigrali šahovski brzotur- nir v kulturnem domu Svobode v Storah predstavniki istih aktivov. V sredo popoldne so bile final- ne odbojkarske in namiznoteniške igre, zvečer pa so imeli v kultur- nem domu svečano akademijo, kjer so sodelovale sekcije DPD Svobode s pevci, recitatorji, dram- sko skupino, godbo na pihala ter tamburaškim orkestrom, po pro- slavi pa so razdelili priznanja zmagovalnim ekipam. Tako je mladina Stor pripravila za dan mladosti res primeren pro- gram in pokazala, da ima dobre organizatorje in aktivne člane. Odločna beseda kolektiva Pred dnevi je bil v podjetju »Mleko« v Celju zanimiv sesta- nek kolektiva. Zanimiva je bila pobuda za sklicanje sestanka, zanimiva je bila razprava in za- nimive so bile odločitve članov kolektiva. Kaj se je zgodilo? Tako kot v večini gospodar- skih organizacij tudi pri njih v zadnjem času na sestankih in med seboj največ razpravljajo o novem sistemu razdeljevanja osebnih dohodkov. Načeloma so se že odločili, da bodo svoj si- stem razdeljevanja osebnih do- hodkov naslonili na točkovni si- stem delovnih mest. Sodijo, da je v njihovem podjetju to še naj- boU umestno. Na podlagi tega sklepa je upravni aparat podjetja sestavil predlogi točkovnnia posame/nih piest. O ♦em nredlo^ru ^e razprav- ljal tudi odbor sindikalne po- Hni^nice. Temeljito so ?a pre- ?led«li in ko so ugotovili, da bi se ob istem 'skladu za osebne flohodke. kot je bil lani, poveča- li o«!f»hni doho'lki vodilnih ljudi, znižfli pa o<5fbni dohodki zano- slenih na najnižje ocenjenih de- lovnih mestih, so se vprašali, za- kaj? Ustreznega odgovora niso dobili, sami pa si tudi niso znali tega pojava razložiti. Zato je sindikalna podružnica sklicala sestanek kolektivai, ki naj bi odločil — ali so za pred- log uprave, ali pa za drugi pred- log, ki ga je pripravila sindikal- na podružnica. Razprava je najprej bila bolj umirjena. Ko so pa culi podrob- ne številke — ne odstotke — šte- vilke v dinarjih, se je razprava močno razgibala. Ljudje so sprožili vrsto zani- mivih problemov, ki zadevajo go- spodarjenje in poseben položaj tega podjetja. Razpravljali so tudi o tem, kaj morajo storiti, da se bodo sredstva za osebne dohodke povečala, da bo vred- nost točke večja. Povedali pa so tudi, da se strinjajo s predlo- gom sindikalne podružnice in so zanj glasovali. Ce bi ocenjevali ta zbor kolek- tiva in različno mnenje med upravo ter člarj kolektiva, M naredili veliko krivico, če bi trdili, da gre za spor. Kajti go- tovo je, da je upravni aparat podjetja izdelal sistem v dobri veri. da je dober. Ljudje pa so rekli, da je predlog sindikalne T>odružnice še boljši. Bistveno pri tem je zflto, dejstvo, da je o tem odločal kolektiv in ne mor- Ha nekaj voflilnih ljudi ali ne- kaj članov knmisiie. To pa je na koncu tudi naivečji uspeh sindik^ilne podružnice v preskr- bovalnpTn podTpHu »Mleko«, ki bo s tflkSni delom lahko rešila tudi T»*»reče probleme, ki tarejo kolektiv. -mi Za praznim vozom sta zamenjala očka Dva ,fičola' za 200 din v nedeljo bo na letališču v Lev- cu pri Celju tradicionalna tombo- la, ki jo prireja vsako leto Občin- ski sindikalni svet v Celju, in si- cer z namenom, da dobiček s tom- bole porabijo za nadaljnjo izgrad- njo letbvališča Počitniške skupno- sti v Fiesi. Tudi letos sta prvi dve tomboli osebna voza Fiat 600. Sodijo, da bo tudi letos na tombo- li preko 40 tisoč domačinov in iz- letnikov, ki jih mikajo avtomobi- li, motorna kolesa in druge velike nagrade. Razen tega so priredite- lji letos poskrbeli, da bo na leta- lišču po končani tomboli ljudsko rajanje. Ze^a fta ees M uetiainein/ narjem zgradili tudi nova stanovanja — in tako naprej- In tako mi je povedal, da so domala vsi prepričani, da je zadeva spretno pripravljena, predsednik delavskega sveta jo je spravil »skoz« — sedaj pa je hudič v hišL No zgodbica je res kratka, a je zato toliko bolj jeder- nata. Kljub temu pa vanjo ne verjamem. Saj končno delav- ski svet ni samo predsednik. V podjetju je končno še sin- dikalna organizacija, ki bi brez dvoma kaj ukrenila, ra- zen če so vsi pod »šefovo« kapo- No, vidite, tega pa ne verjamem, da bi kdo lahko ves kolektiv ovil okoli prsta in tako tudi v zgodbo ne ver- jamem. Mile Iršič Trgovsko podjetje »RESEVNAc Šentjur razpisuje delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJA (KNJIGOVODKINJE) Pogoj: srednje šolska izobrazba z najmanj eno leto prakse v knjigo- vodstvu ali nižja šolska izobrazba z najmanj tri leta prakse v knjigo- vodstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po učinku. Prijave poslati na upravo podjetja do 13 junija 1961. .KONUS" - drugi v občini V usnjarskem kombinatu «-KO- NUS« v Slov. Konjicah se te dni pripravljajo na volitve prvih obratnih delavskih svetov po eko- nomskih enotah. Teh predvideva- jo v celotnem podjetju osem, od katerih bo vsak obsegal enega do tri sorodne obrate. Razen obratnih delavskih svetov, ki bodo šteli od 7 do 13 članov bodo volili še obrat- ne sindikalne odbore. Ker v teh dneh razpravljajo tudi že o prvih kandidatih za obojne organe, v katerih bo sodelovalo preko sto Članov kolektiva, pr^videvajo njihove volitve že sredi prihodnje- ga meseca. Ker so v Zrečah obrat- ne delavske svete in sindikalne pododbore že izvolili bo usnjarski kombinat »KONUS« drugi v obči- ni, ki je pristopil k decentralizaci- ji upravljanja. L. V. Naš poklic je tak, da raz- meroma veliko potujemo- Si- cer ne daleč, a vendar- Tako sem zadnjič bil v Konjicah. No, ker sem prišel tja z jas- nim namenom, da kaj zvem, sem se moral pogovarjati z ljudmi. Marsikaj so mi pove- dali, marsikaj sem čul na se- stankih in v podjetjih. Nekdo pa mi je povedal tole zgodbo: Veste, naše podjetje je ku- pilo hišo, ki jo bodo »baje« rabili v njej so sedaj stran- ke- Kupili pa so je od »šefa«. Tri milijone so mu dali zanjo. Delavski svet je zadevo odo- bril. Ljudje v podjetju pa so začeli razmišljati in negodo- vati- Kaj nam bo ta stavba- V njej so stranke, kam bomo z njimi- Sicer bi pa s tem de- Odgovorne politične naloge v delu sindikalne organizacije Poleg okrog dve sto delegatov ter zastofmikov družbenih in političnih organizacij žalske občine se je redne letne konference občinskega sindikalnega sveta, ki je bila v soboto v veliki dvo- rani Hmeljarskega doma v Žalcu, udeležil predsednik OSS Jože Jošt. Konferenco so pozdravili tudi pionirji. Na dnevnem redu je bilo poro- čilo predsednika občinskega sindi- kalnega sveta Jožeta Piliha, ki je analiziral delo sindikalne organi- zacije od zadnje konference ter poudaril, da je bilo le-to uspešno, da pa svoje vloge niso izpolnjevale vse sindikalne ix>družnice ter da gre predvsem za večjo aktivnost sindikatov v podjetjih. Od mobili- zacije kolektivov, zlasti pa od po- moči osnovnih organizacij Zveze komunistov bo odvisno uresniče- vanje novega gospodarskega siste- ma. Pri tem se bo treba boriti proti najrazličnejšim demagoškim izpadom, kjerkoli bi se ti pojavili, razpravljati o konkretnih pogojih proizvodnje, o ekonomski politiki investiranja in hkrati pojasnje- vati pomen novega gospodarskega sistema. Aktivno vključevanje proizvajalcev v samoupravljanje, skrb ?5a dosledno izvajanje nagra- jevanja po vloženem delu, ki mo- ra biti v vsakem pogledu stimula- tivno, ekonomska krepitev komu- ne in utrjevanje komionalnega si- stema — to bodo nekatere izmed bodočih nalog sindikalne organi- zacije. Ker je poleg industrije v občini kmetijstvo najvažnejša go- spodarska panoga, bo naloga sin- dikalne organizacije, da se bo za- vzemala za večjo proizvodnjo, predvsem pa za dosego ravni z in- dustrijo, kar bo istočasno pome- nilo vskladttev položaja kmetij- skih delavcev z industrijskimi de- lavci. Naposled gre tudi za uve- ljavljanje zavesti, da gospodarske organizacije niso več organizacije starega tipa, ampak organizatorji in nosilci proizvodnje v sodobnejši obliki obdelovanja zemlje. Posebno pozornost bo nadalje treba ix)svetiti oblikovanju eko- nomskih enot kot nosilcev nove- ga gospodarskega sistema, pa prav tako obratnim delavskim svetom, v katerih naj pride čim bolj do veljave neF>osreolagali z mnogimi počitniškimi domovi v različnih predelih naše domovine, kasneje pa so te domove prevzele posa- mezne turistične organizacije. Ker pa so te stremele predvsem ix> uveljavljanju inozemskega turiz- ma, je razumljivo, da je prizade- vanje, da bi delovnim ljudem nu- dile primeren oddih, stopilo ob stran. Tako se je spričo naraščajočih potreb po cenenem oddihu v po- čitniških domovih, zlasti pa zara- di pomanjkanja njihovih kapaci- tet v kolektivih in sindikalnih or- ganizacijah znova porodila misel na ureditev lastnih počitniških do- mov. V žalski občini so si med prvimi uredili take domove — Tekstilna tovarna v Preboldu, Tovarna no- gavic Polzela, Hmezad in rudnik Zabukovca, S tem pa seveda pro- blem še ni bil rešen. Da bi ga ustrezneje rešili, je občinski sin- dikalni svet ustanovil ix)sebno ko- misijo, ki je kasneje tvorila jedro počitniške skupnosti in katere na- loga je bila, da bi našla primemo lokacijo za ureditev vi^eekend na- selja. Za tako naselje so se odlo- čili v Biogradu na moru. Posa- mezna podjetja in sindikalne po- družnice so vsa prizadevanja spre- jele z razumevanjem, saj se je v počitniško skupnost vključilo 26 večjih in manjših p>odjetij in usta- nov. Ze v letošnjem letu bodo lah- ko Člani teh kolektivov letovali v urejenem nciselju, kjer bo dnevna kapaciteta 120 ležišč. Dosedaj se je prijavilo 1400 članov. Mladina v v Žalcu v okviru praznovanja tedna mladosti je po dveletnem premoru bila v Žalcu zopet ustanovljena mladinska organizacija. Na večer pred rojstnim dnevom maršala Tita se je v veliki zadružni dvo- rani zbralo okrog 100 mladincev in mladink s področja žalske sta- novanjske skupnosti iz Žalca, Go- tovelj, Vrb j a in Ložnice na usta- novni občni zbor. Razpravljali so o programu in o pomanjkljivostih dosedanjega mladinskega dela ter izvolili trinajstčlanski odbor mla- dinske organizacije. -jak Hem lola Ena izmed treh novih šol, ki jih gradijo v šoštanjski občini — šola v Belih vodali. Odprli jo bodo v okviru občinskega praznika in 20- letnice vstaje. Imela bo dve učil- nici, dvorano za kulturne prire- ditve in telovadnico. Z njo bodo rešili enega izmed aktualnih pro- blemov. Bele vode pa bodo dobile sodoben objekt, ki bo njihovim najmlajšim državljanom nudil prijetno zatočišče pri njihovem vsakodnevnem delu. Pohitite, še je časi UDELEŽENCI NOV IMAJO VSE MOŽNOSTI ZA PRI DOBIT E\ KVALIFIKACIJE Večina borcev in aktivistoc narodnoosvobodilne borbe si je po končani vojni na novih de- lovnih mestih v proizvodnji in javni upravi pridobilo potrebno strokovno usposobljenost in ustrezno stopnjo kvalifikacije. Manj uspeha pa so imeli borci in aktivisti, ki so zaradi po- manjkljivega strokovnega zna- nja zasedli slabša delovna me- sta ali so se zaposlili v podjet- jih, kjer niso imeli dovolj po- gojev Za pridobitev kvalifika- cij. Popis članstva organizacije Zveze borcev je pokazal, da smo posebno v zadnjih letih uspeli rešiti veliko težkih pro- blemov, ki tarejo članstvo Zve- ze borcev. Posebno težko je še vedno urejati vprašanja, ki jih ni mogoče reševati samo z za- koni, uredbami in predpisi, am- pak je za njihovo rešitev po- trebno tudi sodelovanje gospo- darskih organizacij in prizade- tih posameznikov. Eden izmed problemov, ki po- sebno izstopa iz podatkov po- pisa. je vprašanje nizkih kvali- fikacij članov Zveze borcev. Mnogi namreč Za svoja delov- na mesta še vedno nimajo po- trebne usposobljenosti ali pa jim manjkajo le dokumenti ozi- roma priznanja o ustrezni stop- nji strokovne izobrazbe. Okrajni odbor Zveze borcev v Celju je z gospodarskimi in družbenimi organizacijami ure- dil. da bomo letos izvali skup- rw akcijo za naČrtnejše uspo- sabljanje borcev in aktivistov, ki še nimajo priznanja o uspo- sobljenosti, kakršna je potreb- na na njihovih delovnih mestih. Urejeno je- tudi vprašanje fi- nančnih sredstev in drugih ma- terialnih pogojev, od katerih je odvisna pridobitev kvalifikacij bivših borcev in aktivistov. Ve- čini članov organizacije Zveze borcev, ki doslej niso imeli možnosti za pridobitev ustrez- nih kvalifikacij, bo letos omo- gočeno, da bodo ta cilj dosegli. Skoraj v vseh podjetjih že imajo aktive Zveze borcev. Nji- hova naloga je, da Čimprej ustanovijo komisijo, ki bo sku- paj z upravo podjetja poskrbe- la in organizirala seminarje in tečaje, v katerih se bodo borci pripravili na izpit za pridobitev kvalifikacije. Tisti, ki so že te tečaje končali, bodo lahko po- lagali izpit -že v junijskem ro- ku, ostali pa v jesenskem ali zimskem roku. Tu gre pred- X}sem za pridobitev kvalifikacij za delovna mesta, ki jih že upravljajo. Napori v ta namen ne bodo preveč težki, saj gre pri tem predvsem za tiste de- lavce, ki že več let opravljajo delo kvalificiranega in visoko- kvalif idr onega delavca in so se za takšno delo praktično že usposobili. Zato bodo na izpi- tih ugotavljali predvsem prak- tično znanje in ne bodo kandi- datov obremenjevali z raznimi nepotrebnimi teoretičnimi npra- šanji. Borci, ki še nimajo kva- lifikacije, se lahko zato brez oklevanja prijavijo k izpitu. Uslužbenci pa, ki nimajo za- dostnih kvalifikacij Za delo, ki ga opravljajo, se lahko poslu- žijo dopisne ekonomske šole dopisne administrativne šolii in večernih šol za odrasle. V ' >'-» -ma- Mehanizacija kmetijske proizvodnje se vse bolj uveljavlja. Na sliki: mladinca pri praktični vožnji Malo in pridno podjetje v kraju, kjer so velika podjet- ja, le malo slišimo tudi o delu ma- lih, ki pa hrez dvoma tudi veliko koristijo skupnosti. V Velenju je bila že pred ..vojno mala zasebna delavnica za izdelovanje gumira- nega papirja. Po vojni je z delom nadaljevala, seveda brez nemčur- skega lastnika; ki je pobegnil z -majskimi izletniki« čez mejo le- ta 1945. Delovni kolektiv je nara- ščal in tako je postala stara de- lavnica pretesna. Lani se je pre- selila v nove prostore blizu želez- niške postaje, V tej mali delavnici dela danes le petnajst delavcev, vendar izde- lajo na leto čez 240 ton gumirane- ga papirja, s čimer dosežejo 90 milijonov bruto dohodka. Uvedli so tudi nagrajevanje po učinku. Delajo v tr^ izmenah in so vsi zainteresirani za čim večji uspeh podjetja. Čeprav imajo od- rejen čas za malice, ga le redki izl^ristijo. Seveda tu tudi ne za- mujajo na delo, nasprotno: delav- ci hodijo na delo točno ali pa celo po pol ure prej, da se ►K^grejejo« in da več naredijo. O vsaki spremembi v podjetju odloča kolektiv na skupnih sestan- kih. Tu je delavsko upravljanje samo p>o sebi umevno. Vsako stvar dotn-o pretehtajo, če je res potreb- na in rentabilna in potem se šele odločijo zanjo. Teh posvetovanj in sestankov nimajo v delovnem času, temveč vedno ob nedeljah dopoldne. Tako so sporazumno od- logi, ker nobena izmena ne želi izgubljati časa za sestanke. Podjetje je odvisno od uvoza, ker potrebuje posebno vrsto pa- pirja, ki ga pri nas ne izdelujemo. To je isti papir, ki ga uvažamo za proizvodnjo cementnih vreč. Ce- lulozo za takšen papir dobimo lahko samo iz Švedske, kjer raste p>osebna vrsta iglavcev, ki daje po- trebne surovine za proizvodnjo ta- ko trpežnega papirja. Asortiment te delavnice je sorazmerno velik: od reiznih gumiranih trakov do raznih etiket. V vsaki pisarni, tr- govini in šoli se srečujemo s pro- izvodi tega podjetja, toda redko kdo ve, od kod prihaja. V. V. »Torkova javna tribuna" delavske univerze šv Celju Celjsko kulturno vzdušje je pro- blem celo za strokovnjake. Gleda- lišče, kdaj pa kdaj kakšen kon- cert, vsakoletni mladinski pevski festival — kaj bi še človek nave- del!? Kino: le-ta spada pri nas k trgovskim podjetjem, ki so »s slabo vago-« na črnem spisku, saj oslepari gledalce za tednik, če le more... Poleg tega pa še kvali- tetne iztoire ni. Tudi celjska delavska univerza se zaveda, da naše kulturno živ- ljenje ni kdo ve kaj razgibano. Zato se je skupaj z OWinskim od- borom SZDL, ki bo prispeval sred- stva za to, odločila, da poskusi z obliko rednih tedenskih (torkovih) predavanj iz najrazličnejših pod- ročij, da bi dali res vsakomur ne- kaj, da bi le malce razgibali to na- še mrtvilo. Zal je res malce pozno, Teden mladosti v Žalcu Občinski komite LMS Žalec je organiziral v tednu mladosti več športnih tekmovanj skupaj z osnovnimi organizacijami LMS. Tako so žalski mladinci tekmo- vali v odbojki, rokometu, nogo- metu, streljanju, šahu in namiz- nem tenisu. V nedeljo pa je bila v Žalcu za- ključna prireditev v okviru tedna mladosti. Okrog 500 mladincev iz vseh aktivov je v paradi mladosti prikazovalo svojo dejavnost. Pa- rado so otvorili mladinci in mla- dinke osnovne šole Žalec, ki so nosili zastave, njim pa je sledila pisana kolona pionirjev in ciciba- nov. Kmalu za njimi pa so kora- kali športniki, taborniki, gasilci, člani RK in drugi. Nato so mla- dinci iz TT Prebold, tovarne no- gavic Polzela, tovarne pohištva Polzela in Agroservisa prikazovali svojo dejavnost. Ob koncu pa je kmetijska zadruga »Savinjska do- lina« prikazala svojo mehanizaci- jo, s katero upravljajo mladi trak- toristi. Tako je bilo v paradi pri- kazanih okrog 40 kmetijskih stro- jev. Po končani paradi so se vsi udeleženci parade in ostali zbrali na zaključni svečanosti na stadio- nu v Žalcu, kjer je govoril pred- sednik občinskega komiteja LMS tov. Franc Vidmar in obenem po- delil najboljši mladinski organi- zaciji iz Griž prehodno zastavo. Popoldne so bila v Žalcu še razna finalna srečanja med športniki, zvečer pa je bil mladinski ples v veliki dvorani KZ •»Savin.jsl^ do- lina-. -jak toda to naj bi bila prei2kuSnja za H-torkovo javno tribuno-« (kot se imenuje), da bi jo v tradicionalni obliki nadaljevali jeseni in potem preko vse sezone. Prvo predavanje pod tem naslo- vom — dvoje jih je bilo že prej — je že za nami. Univerzitetni profesor dr. Svetozar Ilešič nam je zelo uspešno prikazal življenje naših koroških bratov in njihov boj za obstanek v Avstrija. Prihodnji torek nam bo poseb- ni dopisnik »-Dela-« na procesu pro- ti Eichmanu v Jeruzalemu, knji- ževnik Herbert Grun, po zelo usi)ešnem predavanju v Ljubljani,. tudi v Celju pripovedoval o tem procesu in o Izraelu sploh. Svoje pripovedovanje bo oi>remil z barv- nimi diapozitivi. ►»Mesto Celje jutri-« je naslov pogovorov za okroglo mizo o bo- dočnosti Celja. Po kratkem orisu razvojnih faz mesta in po oznaki sedanjih urbanističnih problemov, bodo nakazane glavne smernice razvoja. Težišče pa bo na odgovo- rih na zastavljena vprašanja s strani občinstva. Anonimna vpra- šanja lahko že vnaprej zastavite delavski univerzi. In kot otvoritev glavne turistič- ne sezone se bodo zvrstili vtisi s potovanja po Dalmaciji, preko Ita- lije in po grških mestih (Krf, Pa- tras, Korint, Istmia, Pire j, Atene, Itea, Delfi), ki jih bo z izbranimi barvnimi diapozitivi ponazoril Svetozar Guček iz Ljubljane. Kot rečeno: javna tribuna je na- menjena najširšemu krogu občin- stva in od njega pričakuje delav- ska univerza udeležbo — prav ta- ko dobrodošle pa ji bodo vse pri- pombe in predlogi k programu. A. R. Pred konferenco ZK v Šoštanju Po vseh osnovnih organizacijah ZK v komuni se pripravljajo na občinsko konferenco, ki bo 3. ju- nija v Šoštanju. Na njej bodo naj- več govorili o vlogi komunistov pri izvajanju novega gospodarske- ga sistema. Posebno pozornost pa bo konferenca posvetila idejno-po- litičnemu delu komunistov, ki bo ozko povezano z nujnimi spre- membami v metodah dela osnov- nih organizacij. K uspešnosti bo- doče konference bo brez dvoma mnogo pripomogel seminar, ki je bil prirejen nedavno za vse člane občinskega komiteja v S t Vidu. V. V. Učitelji v rudniku Zabukovca UčiteJji iiz Gomi!skega, Prebolda in Griž so imeli pred dnevi sindi- kalni sestanek. Poslušali so referat okrajnega prosvetnega svetovalca tov. Mira L^žnlka, ki je govoril o psiholoških zapažanjih otrc^a. Refe- rat je bil jedrnat in podkrepljen z mnogimi primeri iz življenja. Takih referatov s\ učitelji zmeraj želijo. Velik dogodek za vse pa je bil ogled rudnika Zabukovca. Najprej je učitelje sprejel v obratni pisarni Ing. Selevšek, ki je navzočim obraz- ložil zgodovino in načrt rudnika Nato so dobili učitelji rudarske oble- ke in svetilke ter se po glavnem ja- šku spustili preko dve sto metrov pod zemljo. Tovariš Ftanko, Veber Govejšek in drugi so po skupinah razkazovali jamo. Z zavzetostjo so učitelji sledili včasih že kar nečlo- veškim naporom rudarjev. Zunaj pod svetlim soncem si človek še zda- leika ne predstavlja, ipod kakšnimi pogoji ustvarjajo zabukovški rudar- ji. In vendar ni bilo med njimi vi- deti slabe volje. Vsakdo izmed njih se je rad spustil v pogovor in ob- iskovalcem razložil potek, pa tudi nevarnosti dela. In že pri samem ob- hodu so bili vsi enih misli: Rudarju vse s,požtovanje! Da, srečanje s takimi ljudmi je ve- liko doživetje. Kako drugače bi zna- li otroci ceniti dinar, ko bi vedeli, kako težko ga je oče zaslužil glo- boko pod zemljo. Kako nežno bi ogovarjala žena svojega moža-ru- darja, ko bi vsaj približno vedela za delček trdih naporov, ki jim mož ta- ko trdoživo klubuje. In učitelj, ka- ko drugače bo znal otroku prikazati napore rudarjev, beseda bo klena in krepka, pouk bo del življenja.D. K, IZ 2IVLJEN1A NA ¥AS1 Laška zadruga Na zunaj nesimpatično poslopje upravnih prostorov laške kmetij- ske zadruge me ni moglo odvrniti, da bi ne vstopila. Prvi vtis se je takoj spremenil, ko sva z direktor- jem zadruge tovarišem Jožetom Krežetom izmenjala prvih nekaj besed. >»Pretekli teden sem bil v Gori- ci in Kopru, zato ste me zaman iskali,« je začel. »-Urejeval sem za- deve okrog prodaje mesa v teh dveh mestih.« In že so bile to be- sede, na katere sva navezala ves nadaljnji pomenek. Laška zadruga Je v lanskem letu pred združitvijo proizvedla šest sto ton mesa, letos pa predvidevajo, da se bo številka približala 1000 tonam. »■Ob tako visoki proizvodnji pa imamo tudi velike skrbi. Ena naj- večjih je tržišče, saj nam vpraša- nje, kam bomo živino plasirali, de- la resne težave. No, prav zato sem prejšnji teden potoval v Gorico in Koper,« se je nasmehnil. »Pove- čati pa nameravamo tudi predela- vo mesa v lastni mesnici in nato zaprositi za trg v Celju. V ta na- men smo že povečali hladilnico in zdaj bomo tudi vse presežk prede- lali v lastnem obratu. To pa bi ncun omogočilo, da bi meso lahko prodajali ix) nekoliko nižjih ce- nah. Ze zdaj prodajamo drugo- vrstno meso po tri sto osemdeset dinarjev za kilogram.« Laška kmetijska zadruga ima na Smohorju svoj pašniški obrat, katerega zmogljivost od 60 glav ži- vine bodo povečali na 150, kar bo že lep uspeh. »■Prednost nove združene kme- tijske zadruge,« je nadaljeval to- variš Kreže, »■smo kmalu občutili. Povečal se je promet, sodelovanje s kmeti se je izboljšalo itd. V pro- izvodnih okoliših vodimo eviden- co o njihovem finančnem uspehu in na podlagi tega delavce tudi nagrajujemo. Naše sodelovanje s kmetijskimi proizvajalci je tesno in prav zato imamo letos rekorden promet. Tako sodelovanje je utr- dil že zadružni svet nekdanje la- ške kmetijske zadruge, saj je bil vsak član sveta zadolžen za kak- šno vas, sprejeli pa so tudi načelo, da naj bodo umetna gnojila čim bliže kmetovalcu itd. Tako imamo zdaj v šestih krajih skladišča (Breza, Rečica, Sedraž, Sentlenart, Polana, Marof), kjer ob prevzemu gnojila sklenejo tudi kooperacij- sko pogodbo. Razširiti nameravamo tudi na- sade črnega ribeza. Doslej ga go- jimo na 6 ha, po razširitvi pa bi ga naj na dvajsetih. V prvem tromesečju smo imeli prometa za 105 milijonov, do kon- ca leta pa ga predvidevamo na 600 do 700 milijonov dinarjev. Tre- nutno imamo največje težave s kupci, ki so zelo neredni plačniki in pa z odkupnimi kredita, ki jih ni dovolj. Včasih je prav nepri- jetno, ko morajo kmetje čakati po delj časa, da jim poravnamo ra- čune.« Naslednje leto bodo v zadrugi rešili tudi problem številka ena. To so nemogoči delovni prostori. Gradnja stavbe z odkupnimi skla- dišči, upravnimi prostori in F>odob- nim — ki bo veljala okrog 40 mi- lijonov — ibo nedvomno pripo- mogla k še iboljšeanu poslovanju zadruge- Pa tudi strokovnega kadra ima- jo dovolj — na vsakem proizvod- nem področju po enega ali dva strokovnjaka poleg inženirja. »•Torej, ureditev trga za meso, gradnja novega poslopja, sodelo- vanje s kmeti so trenutno naše prve naloge in želje. Vsak dan pa prihajajo nove in nove.« Spremenjena idila s paše Časi, ko so bosopeti pastirčki preganjali po nekaj glav živine med ozarami po obronkih gozdov, so mnogokje minili. Tudi če bi bilo na deželi dovolj ljudi, bi bilo to predrago. Mladina je v šolah, odrasli pa se tudi nekoč niso imeli časa ukvarjati s pašo — razen ob praznikih. Toda paša je zelo donosna oblika vzreje živine, zato tudi da- nes vidimo velike črede, kako pri-dno mulijo sočno travo. Toda ta idila je precej drugačna. Živina se pase v ograjenih čredinkah; pastirja, ki danes terja leipe dohodke in vse socialne pridobitve, zamenjuje električni pastir. Na sliki vidimo čredo šempetrskega po- sestva na poti na spašo. Vsak pa^ dan je prihranek jpri priprav- ljanju krme, ki terja veliko v6č stroškov, tako za delovno silo, kot za mehanizacijo in vskladiščenje. Še 20 ha v Dramljah v proizvodnem okolišu v Dram- Ijih bodo letos pridobili za jesen- sko saditev jagodičevja še okoli 20 hektarjev rodovitne zemlje. Ra- zen tega pa bodo tu na 30 hektar- jih pridobivali krmo za potrebe hleva v kraju. Ta hlev zaenkrat uporablja še kmetijsko gospodar- stvo Slom, vendar ga bo že letos prevzel proizvodni okoliš tega ob- močja za svoje potrebe. Iz Prebolda Preboldski proizvodni o>koIiš je v zadružnem svetu zastopan s ipetimi člani. Zanimivo je, da so od tega trije kmetijski proiizvaijalci in le dva. ki sta zaposlena v kmetijski zadru- gi. Iz pogovorov smo razbrali, da vedo koliikšnega pomena je to za- stopstvo. Praviijo, da se pri njih prav gotovo ne bo zgodiilo to, česar se ponekod bojijo — da bi ekonomska ceniralizacija povzročila tudi centra- lizacijo v upravljanju. Trenutno imajo v preboldskem proizvodnem okolišu največ dela z zaščito na hmeljiščih im škroplje- njem sadnega drevja. Sploh se ba- vijo v glavnem le s kooperacijo, skleoa^o pof^odbe za baby beef irn za bekone itd. * Šolska zadruga v v Smihelu v šoli v Šmihelu nad Mozirjem dela šoiliska zadruga. Ustanovili so jo lani med pionirskim tekmova- njem in doisegli v njem tudi peto mesto v občini. Zanimivo je to, da so že več let prej otroci sadili in sejali povrtnino in da je usta- novitev zadruge pomenila samo formalno potrditev njihovega dela. Lani so prodali nekajj čebule, ore- hov in drugega ter iz izkupička kupili gnojilo in ikrompir za le- tošnje leto. Tega so nainteč posa- dili kar na 10 arih zemljišča. Pred kratkim so od zadruige do- bili štiri družine čebel z vsem in- ventarjem in od učiteljic pa do najmlajših učencev se zdaj vsd vneto učijo, kako se gojijo čebele. Prepričani so, da jim bodo r>a- brale veliko medu. Šolska zadruga dobro dela kljub temu, da vsi kmečki otroci imajo poljsikega dela že dioma dovolj. Videti je, da so dedo v šodsiki za- drugi vzeli drugače, bolj resno, in zato bodo ob letu prav gotovo imeli še več usipehov. Čas bi že bil! Na pogled je Šentvid kar lepa vasica. Nekaj hiš, šola, gasilski dom, trgovina, gostiliia itd. Le no- va postaja ob stari progi moti. Moti zato, ker tam proge ni več in ker ob novi progi ni postaje. Ne moff^emo razumeti, zakaj so ob stari progi gradiil ix>9taijno po- slopje, če so dobro leto nato progo prestavili in ne moremo raizamneti, zakaj je ob novi progi ni. Talko čakajo potnika na vlak na pro- stem in 1)0 ob visalkem vremenu. Pa še nekaj. Na bližnjem hriibu je iizvir in v Sentviiid bi napeljali vodovod. Sentvidčani bi bili reše- ni velike skrbi in zasto bi nedvom- no tucJi sami kaj prispevaili za na- peljavo vodovoda. L. J. Posebna klavnica v Šentjurju Gdede na močan iKnudarek, ki ga dajejo v šentjursld občini živi- noreji, so si v zadrugi zastavili nalogo, da bodo postopoma zgra- dili lastno klavnico s predeloval- nim obratom. Tipizacija vozov v Šentjurju so se odločili, da bodo zadružna vozila tipizirali, kar bo v rrmogih primerih bistve- no olajšalo popravila in vzdrže- vanje strojnega parka in drugih vozd. Istočasno so se že tudi od- ločili, da bodo uvedli kot osnovni tip traktorjev traktor FE-35 in Steyr, Pri avtomobilih so se odlo- čili za velike kamione Tam, za manjše prevoze pa bodo tipizirali kaimitjne znamke Fiait in deloma tudi DKW vozove, ki jih izdeluje novomeška tovarna, ■n Delo je povsod Kozije je Ijaihko naselje, ki se skoraj sfcriva v kotl^x pod Veter- niikam. Verjemite pa, da v tistem kotlu veoamer živahno vre. Lju- dje na Kozjamsikem so dokaj raz- giibanii in uipoainii. Ze samo Kolar- jev Mihia, ki miu dobra vcflja kair žsm z lica, je presneto okreten možak, pa čeprav morado noge precej nositi. »Hm, pri vsaki mačji procesnja pa res nisem zrarven!« se je sme- jal. »Večkrat pa tudi!« je hitro dodal. »Vse sem žepostousil: Kme- tijsko zadrugo, Zvezo borcev •. Danes je najibolj vnet za trgovi- no, ki so jo prijetno miodemiiziirali, kot prarvijo. Pa bo kar držalo! Na zunaj sicer ni dositi videti, zmiotraj pa že preseneča. Celo _o samiopo- strežbi se utrinja^jo misJii. V Koejem res niiso od muh! »Dela je ipovsod dosti, če ga človek hoče majtu«, ipraivi Kolarjev Miha resno. V Kozjem ga je pa še več. Malo ijudd, organizacije pa slko- raj vse! In vsak je narvsezadnje pri vsaki! »O ja, tudi v naši, v Zvezi borcev jih je na Kozjan- skem precej«, je odločno povzel Miha, ki jo v^i. Letos posvečajo članom ZB še poseibno sikrb. Nič zato, če smo odmaknjeni, ■pravijo, da bi le industrijo prti nas okre- pili in morda še kakšen obrat os- novali na novo, pa bi biio dovolj dela, dovolj učinka in še boljšega kruha. Za varnost naših ljudi Pred dnevi je imela okrajna gasilska zveza svoj plenum. Namesto poročila o tem objavljamo kratek razgovor s ko- mandirjem brigade okrajne gasilske zveze in poveljnikom po- klicne gasilske čete tovarišem Spesom. Razgovor je bil name- njen nekaterim problemom gasilcev, njihovim nalogam in že- ljam. Ni naključje, da so bile na- jine prve besede posvečene novernu gasilskemu domu, ki bo letos prejel vase vse gasil- ske delavnice, ki so raztrese- ne po nekdanjem magistratu. Gasilski dom je namreč dol- goletna želja, pa tudi potreba celjskih gasilcev; zdaj pa bo- sta v njem našli svoj prostor še okrajna gasilska in občin- ska gasilska zveza. »■Računamo, da se bomo ju- lija že preselili. Tako bo končno tudi šola za gasilce dobila tam svoj prostor, pa delavnice za popravilo in iz- delavo gasilskega orodja, za katerega smo bili še pred dve- ma letoma vezani na uvoz. Zdaj sami delamo prikolice za reševalna dela na vodi, metle za gašenje gozdnih požarov in proizvodnja v lastni režiji je nedvomno mnogo cenejša. S tem pa se poskušamo tudi sami vzdrževati,*) je pripove- doval tovariš Spes. »■Dom bo eden najmoder- nejših v naši državi in poseb- na prednost bo tudi v tem, da bodo telefoni industrijskih podjetij direktno vezani na gasilski dom. Doslej smo vzdržavali telefonsko zvezo pfeko pošte in včasih je pri- šlo do velikih zamud, ki so pri nas tako odločujoče.« Kratek obisk delavnic v starem magistratu me je ta- koj prepričal o tem, kako je bila potrebna gradnja nove- ga doma. Delavnice so razme- tane skoraj po vsem poslopju, še na dvorišču imajo sprav- ljeno to in ono, so temne, spalnice take, da po tleh ra- stejo gobe itd. Prav nič čud- no ni zato, če se vsi tako zelo veselijo občinskega praznika, ko bo potekla pogodba z »-In- gradom<^ in pričakujejo vseli- tev v novo poslopje. ^"Naš nedavni plenum je le- po uspel,« je nadaljeval tova- riš Spes. »Udeležba je bila le- pa, le predstavnikov politič- nih in družbenih organizacij smo pogrešali. Na plenumu smo govorili o vseh mogočih problemih in nismo pozabili povedati tudi tega, da se ču- dimo, zakaj gasilstvo ponekod toliko zapostavljajo,« je sko- raj bridko pripomnil. »Za do- brobit ljudi morda napravi- mo več kot marsikateri dru- gi, verjemite.« »Okrajna gasilska zveza od- mira in vse več pristojnosti prenašamo na občinske. Ne- katere — celjska in žalska — so se že prav lepo uveljavile. Okrajna gasilska zveza naj bi čez nekaj časa opravljala le še inštruktažno službo. Pa še nekaj — kar mimo- grede. Pripravljamo se na fe- stival bratstva in enotnosti, ki bo oktobra v Kumrovcu. Tu- di naši gasilci bodo tam na- stopili. In ker bo to festival bratstva in enotnosti, je prav, da ne pridemo nanj nepri- pravljeni,« se je nasmehnil. Najin razgovor je bil skro- men, veliko bolj skromen kot je delo teh ljudi, ki so vsak čas pripravljeni žrtvovati svoja življenja za rešitev dru- gih. Toda vsako tako sreča- nje je prijetno, prijetno zato, ker vemo, da nekdo bdi nad našo varnostjo. In celjski ga- silci to svojo nalogo nedvom- no v redu opravljajo. -ica ?0Del stisk roke na Svetini Številnim prireditvam v poča- stitev praizniika mladosti po vseh občinskih središčih celjskega o- kraja, delovnih kolektivih, šolah in vaseh, se je pridružilo 25. maja veliko zborovanje mladine in tudi predstavnikov Jugoslovanske ljudisike armade ob prijetnem do- mu štorsike železarne na Svetini. Od vseh strani — preko Celj- ske koče in iz Stor — so hiteli mladi ljudje in tuidi še potem, ko So zborovanja pričeli, so prihajale nove in nove skupine. »Nas je ti- soč aLi ne?« je ugibalo mlado de- kle. Prav gotovo jih je bilo. Svečanost je začel predsednik Okrajnega komiteja Ljudske mla- dine v Celju Zvone Dragan, ki ie najprej spregovoril o pomenu praznika in veliki vlogi mladine pri graditvi novih socialističnih odnosov. Med drugim je povedal, da naša družbena ureditev omo- goča mladim ljudem uveljavljanje na vseh področjih, zato je velik in pomemben tudi njihov delež pri ustvarjanju novega življenja. »Ce v nekaterih državah govorijo, da mladi ljudje tam malo pome- nijo, je tega nedvomno v veliki meri kriv red, ki tam vlada«, je nadaljeval. Svoje izvajanje pa je zaključil z najlepšimi željami in čestitkami vse mladine celjskega okraja predsedniku Titu za 69- rojstni dan. Kmalu nato, ko je svoj govor zaključil tudi major Risto Bojevič, ki je govril v ime- nu predstavnikov Jugoslovanske ljudske armade, se je oglasila pe- sem mladih gojenk šole za medi- cinske sestre. Pester spored so po- vezovale recitacije dijakov in vo- jakov, mladi Iju^e pa so najbolj navdušeno zaploskali v trenuj^u, ko so na majhen oder stopili vo- jaki in ob spremljavi kitare in harmonike zapeli nekaj makedon- skih, srbskih in bosanskih narod- nih pesmi. Ves dan je potekal v znamenju mladosti. Svetina je oživela in po vsem hriibu so bile raztresene skuipine mladine in vojalkov. Tu se je oglasila pesem, tam je za- donel prešeren smeh, ki se je uito- pil v zvokih prijetne godibe. Ne- kaj ur kasneje so na Svetino še vedno prihaijali mladinci in mla- dinke. Šele proti večeru so se raz- šla in cfcrog doma je spet vse po- tihnilo. Odšli so domov z najraz- ličnejšimi željami in občutki. Ena želja pa je bila v vseh prav go- tovo enaka — da bi ostal zdirav in srečen, tovariš Tito! »Tito je postal legenda, legenda pa je last vsega ljuidstva,« je v uvodnem govoru dejal major Bo- jevič. In zborovanje na Svetini je zniova potrdiilo to ugotovitev. Kljuib mladosti, razigranosti, sme- hu in pesmi, so mladi ljudje po- gosto omenjali Titovo ime. Ves dan je od skupine do skupine krožilo jmpovedovanje o njegovih dogodivščinah, delu in vispehih. Svoj praznik so povezali z njego- vim imenom in spomin na letoš- nji 25. maj bo nedvomno še doligo svež in čist Na Svetini je zdaj spet vse tiho. Zato pa je toliko glasneje v šolah delovnih kolektivih in povsod tam, kjer živijo in delajo mladi ljudje. iStroj! brnijo, polnijo se klopi pred šolami, žito gre v klas- je in marsikje bodo položili obra- čun svojega dela. Sodeč po mla- dih in zadovoljnih obrazih, bo ta prav gotovo uspešen in bogat. -ica Del mladine, ki se je zbrala na Svetini Zvone Dragan med govorom Dan je bil topel, sončen in to- ploto So izžarevale tudi oči mla- dih Ijiidi, ki so se zbrali na Sve- tini. Bilo je v četrtek 25. maja. KVITTOA BM PROSVlTA Okrajna revija pihalDili orkestrov V ROGAŠKI SLATINI Svet Svobod in prosvetnih dru- štev okraja Celje je 21. maja pri- redil v Rogaški Slatini okrajno re- vijo pihalnih orkestrov. Sodelova- le so godbe »Svobod-« Velenje, Šo- štanj in Liboje-Zabukovca, iz Ce- lja pa godba TEP in ŽPD »France Prešeren«. Dopoldanska revija in popoldanski promenadni koncert sta bila v zdraviliškem parku. Vsi sodelujoči so pokazali lep uspeh in napredek, posebno še mladi godbeniki Šoštanja, Velenja in Li- boj-Zabukovce, ki pa jim manjka še rutina starejših godbenikov. Zelo ugodno je številno občin- stvo iznenadila najštevilnejša mla- da godba iz Šoštanja, ki je svoje že polno tonsko sozvočje obogatila še s saksofoni. Dirigent Silvo Tam- še je briljiral z brezhibno izvedbo potpurija F. Schroederja »Poroč- na noč v raju-«. Aplavz publike je dokazal, da si želi novejšo zabav- no glasbo. Dirigent Tamše je smo- trno oblažil s saksofoni nesoraz- merje, ki vlada med ogromno ton- sko silo kovinskih pihal in leseni- mi pihali. S tem je premostil tudi prepad med barvo tona kovinskih in lesenih inštrumentov ter tako ustvaril polnozvenečo, harmonsko zlito tonsko gmoto. Pihalne godbe danes ne bi več smele biti brez saksofonov, Z veliko večino mladih godbeni- kov sta nastopili tudi godbi iz Ve- lenja in iz Liboj-Zabukovce; prva s težjimi, druga z lažjimi sklad- bami. Napredek je nadpovprečen ter sta lahko dirigenta Ivan Ma- rin in Franc Kovač ponosna na svoje uspehe. Pohvalno je omeniti dirigenta Ivana Marina, ki pazi pri izvajanju na najmanjše dinamične finese, kar pri nekaterih drugih dirigentih ni slučaj. Najmlajša godba (Liboje-Zabukovca) v okra- ju se je dostojno uvrstila v revi- jo in bo — ob očitni požrtvovalno- sti dirigenta Kovača — dosegla še marsikak uspeh. Tudi godba Tovarne emajlirane posode je vidno napredovala. Vo- di jo znani in sposobni glasbenik Stanko Pojavnik. Pri tej godbi moti zlasti številčno nesorazmerje inštrumentov; pomnožiti bi mora- li število nekaterih inštrumentov zaradi lepšega sozvočja ansambla. Tudi mali boben je važen faktor za eksaktno in dinamično izvaja- nje, in ne sme manjkati v še tako Kulturni dagodek v LAŠKEM Mladinski pevski zbor iz Seža- ne, ki je na reviji pevskih zbo- rov v Celju dosegel prvo mesto v skupini mladinskih zborov, je preteklo soboto priredil samostojen koncert v dvorani TVD Partizana v Laškem. S tem se je zbor od- dolžil Laščanom za gostoljubje, ki so jim ga nudili med festivalskimi idnevi. Zbor, ki ga vodi Majda Hupt- manova, je imel na svojem pro- gramu narodne in umetne pesmi ^ preprostih do težkih sladb M. Kogoja, S. Osterca, P. Liparja in ostalih slovenskih ustrv^arjalcev Discipliniran in lepo uglašen zbor je s svojo precizno izvedbo doka- zal, da res zasluži naslov trenut- no najboljšega mladinskega zbora v naši republiki. Pozna se vešča roka voditeljice zbora, pod kate- re strokovnim vodstvom so mla- di pevci navdušili Laščane, ki so v polnem številu zasedli dvorano. Žal pa tej lepi pevski manifesta- ciji ni prisostvoval nihče od pred- stavnikov oblasti. majhnem pihalnem orkestru. Te- žave skoraj vseh godb so pred- vsem v prezaposlenosti članov in v nerazumevanju tistih, ki ureja- jo tem požrtvovalnim godbenikom delovni čas. Brez številnih skup- nih vaj pač ni napredka. Godba »ZPD France Prešeren-'-', ki jo vodi marljivi dirigent Ivan Karlovčec, bo zastopala celjski okraj na republiški reviji 11. ju- nija v Novi Gorici. Ta rutinirana godba je zelo lepo izvajala tehnič- no najtežja skladbe na reviji. An- sambel sestavljajo zelo kvalitetni ,in talentirani godbeniki. Skoda, da tak orkester, ki po svoji zmoglji- vosti in znanju že skoraj dosega nivo najboljših profesionalnih godb, ne izvaja tudi novejša mo- derna dela. Ocenjevalna komisija je vsem sodelujočim izrazila laskavo pri- znanje za njihove lepe uspehe, di- rigentom pa še posebej za nese- bično in požrtvovalno delo. Mne- nja je bila, da bo pri naslednjih revijah vedno teže določiti repre- zentanta okraja, ker so pokazale nekatere godbe v zelo kratkem ča- su neverjeten napredek. Okrajna revija pihalnih orke- strov v Rogaški Slatini je lep pri- spevek k vseobčim proslavam 20- letnice revolucije. Pokazala je, kaj premore naš delovni človek tudi na tem področju kulturne dejav- nosti. B. J. v četrtek, 25 maja je Slovensko ljudsko gledališče v Celju uprizorilo Nušičevo »Gospo ministrico«. S tem delom se je gleda- lišče pridružilo vsejugoslovanskim proslavam v čast 100-letnice poklicnega delovanja Hrvatskega narodnega kazališta v Zagrebu in srpskega narodnega pozorišta v Novem Sadu- Premiero, ki jo je publika nadvse lepo sprejela, je zrežiral Drago Fešer. V naslovni vlogi nastopata Marija Goršičeva (na sliki z Janezom Škofom)- Sceno je zasnoval Sveta Jovanovic, kostume Marija Kobijeva- »Samorastniki<< v VELENJU Dramska sekcija DPD Svobode v Pes ju je pripravila »-Samorast- nike« Prežihovega Voranca, ki jih je 'režiral Janez Mravljak. S to uprizoritvijo je Svoboda iz Pesja dostojno proslavila dvajseto oblet- nico vstaje in prenesla revolucio- narno besedo našega Prežiha širo- ko med ljudstvo. Gostovala je namreč v Pesju, Ijokovici, St. Ilju pri Velenju in tudi v Rečici v Sa- vinjski dolini. V nedeljo je gosto- vala tudi v kulturnem domu v Ve- lenju. Dramsko skupino so vse- povsod prisrčno sprejeli in nagra- dili z aplavzom, ki so ga brez dvo- ma zaslužili za njihovo dobro igro in požrtvovalnost. V. V. Usmerjanje mladine v poklic v konjiški občini so od aprila dalje priredili po posameznih šo- lah vrsto predavanj o usmerjanju mladine v poklice. Razen tega so učenci višjih razredov osemletk obiskali nekatera podjetja na pod- ročju občine in nekatera večja podjetja v okraju, da bi se tako seznanili s procesom proizvodnje in delovnimi pogoji. Za njihove starše pa so prosvetni delavci pri- pravili vrsto predavanj in razgo- vorov z namenom, da bi čim bolje vplivali na pravilno usmeritev mladine v poklice. Jože Jesih: Poštenjak Nekega popoldneva sta sedela teta Andreja in Aleš na klopi v parku. Sonce je prijetno grelo, ptički pa so veselo ščebetali. Ka- ko tudi ne! Hrane so imeli v tem letnem času na pretek. »Kako je lepo na soncu!-« je vzdihnil Aleš in se zadovoljno pre- tegnil. »Da, prav res!-« je pritrdila teta. »Kaj pa bi bilo sedaj, če ne bi bilo sonca?-« je vprašal. »Bila bi tema, pa hladno bi bilo.-« »A, tako!-« je dejal in začel gle- dati v nebo. Cez nekaj trenutkov se je oglasil: »Teta, ali sem ti že povedal, da sem zaslužil petdeset dinarjev?-« »Zaslužil?-« »Da, zaslužil!-« »Ne, ničesar nisi povedal!-« »Ko smo šli danes iz šole po glavni cesti. Je pred nami nekaj zažvenketalo. Pohitel sem naprej in opazil kovanec za petdeset di- narjev. Pred seboj sem zagledal možaka in pohitel proti njemu, kajti bil sem prepričan, da je on izgubil kovanec. »Tovariš, tovariš, ste vi izgubili kovanec?-« sem ga vprašal. Možakar se je obrnil in rekel: »Ne vem, nisem prepričan! Pač, lahko. Robec sem potegnil iz žepa pa sem verjetno izgubil kovanec!-« »Jaz sem ga našel. Izvolite!-« sem mu pomolil. Toda on se je samo dobrohotno nasmehnil in rekel: »Sine, kar obdrži denar, ker si bil tako pošten! Dobro si zapomni, da se le s poštenjem in z znanjem napreduje!-« »Potem sem se zahvalil in ob- držal denar. Na, tule ga imam!-« se je nasmehnil in privlekel iz žepa kovanec. Teta ga je položila v dlan in obrnila proti soncu. »Ali vidiš, kako se iskri?-« »Vidim!-« »Ali veš, kaj pomeni ta blesk?« »Mislim, da vem. Lesk pomeni čistost, poštenje!« Teta ga je potrepljala po rami, kakor bi hotela reči: prav imaš! Se precej časa sta sedela na klopi in Aleš je vseskozi opazoval iskrenje. Vse dotlej, dokler se ni sonce skrilo za planine. Potem je zapihal hladen veter in bila sta primorana, da se napotita domov. Sla sta z roko v roki in teta je začutila, da se Alešu trese roka. Toda ni ga vprašala, zakaj! Bila je prepričana, da gotovo zaradi tega, ker je zopet spoznal novo življenjsko resnico. Tri prosvetna vprašanja Na nedavni konferenci Občin- skega sindikalnega sveta v Žalcu so razpravljali tudi o vprašanjih šolstva. O družbenem upravljanju v šolstvu, šolski reformi in nagra- jevanju prosvetnih delavcev je govoril Stane Pejovnik. Ko je govoril o družbenem upravljanju v šolstvu, je poudaril, da je le-to zajelo celotno področje žalske občine in da so se šolski odbori kot samoupravni organi močno uveljavili, saj so si priza- devali, da bi delovanje šole raz- širili in jo povezali z življenjem, da pa so se po drugi strani vse preveč ukvarjali z drobnimi pro- blemi in tako pogosto izgubljali pregled nad celoto svojega dela. Pokazalo se je, da so v občini po- svetili premalo skrbi sestavi teh odborov, zato je toliko bolj po- hvale vredno prizadevanje občin- skega odbora SZDL, da bi ob no- vih volitvah vanje pritegnili pred- vsem ljudi, ki bodo voljni, zlasti pa zainteresirani delati. Organi, ki so šolske odbore izvolili, niso spremljali njihovega dela, pa tudi pomoč sindikalne podružnice v tej smeri je bila prešibka. Na področju šolske reforme, ki poteka letos četrto leto, so sicer dosegli pozitivne rezultate, vendar pa bi ti lahko bili še znatno boljši, če bi vedeli, da je osnovna šola šele začetna stopnja pouka in da zatorej tu ni mogoče vsega pove- zovati s prakso. Razen tega so se pojavljale še objektivne težave, od katerih je ena ta, da v žalski občini po osvoboditvi niso zgra- dili niti ene nove šole, razen li- boljske, ki pa še ni dograjena. Spričo te okoliščine je tudi teh- nična oprema, potrebna pri izva- janju reforme, zastarela. Upošte- vati je treba nadalje še obreme- njenost prosvetnih delavcev in de- loma tudi v praksi še neurejena finančna vprašanja. Ker so Pro- gram ZK, Kongres SZDL in reso- lucija o izobraževanju nakazali smernice reševanja finančnih vprašanj našega šolstva, in ker je končno tu tudi novi zakon o fi- nansiranju šolstva, bo naloga sin- dikalne organizacije s tem v zvezi, da bo nudila več pomoči pri izva- janju teh konceptov v praksi. Tudi nagrajevanje prosvetnih delavcev ni zadovoljivo. Medtem ko so nekatere šole delile gibljivi del linearno, so ga druge delile po točkovnem sistemu. Pri tem pa so se pojavile nekatere birokrat- ske tendence in administrativni ukrepi, ki niso stimulativno vpli- vali na delo prosvetnih delavcev. Republiški občni zbor sindikata prosvetnih delavcev je izrazil v tem pogledu jasno stališče — po zakonu, ki ureja ta vprašanja, naj sindikalne podružnice upoštevajo načela statuta sindikata prosvet- nih delavcev, to je, načela demo- kratičnega centralizma. Zaradi te- ga pa je prišlo do nejasnosti, ali naj ocenjujejo prosvetnega delav- ca po njegovem delu v razredu ali na terenu. Večina meni, da je delo prosvetnega delavca nujno povfr- zano z družbenim življenjem in da bi naj zato delitev petih od- stotkov prepustili kolektivom sa- mim, da tako ne bi dušili njih iniciative in bi odpadla zmeda okrog tega vprašanja. dhr To SO besede... (Komentar) V neki občini v našem okraju že zelo dolgo ugotav- ljajo, da »-delavsko prosvetno društvo Svoboda in prosvet- na društva v zadnjem času preživljajo določeno stagnaci- jo, tako na področju klasične prosvetne dejavnosti kot pri ostalem izobraževanju.-« In dalje: »Z ustanovitvijo delav- ske univerze so prosvetna društva skoraj povsem opu- stila svojo izobraževalno de- javnost ter se ne zavedajo, da ena sama ustanova ne more uspešno vršiti te obširne in težke naloge. Ponekod se opa- ža celo podcenjevanje priza- devanj in naporov ljudsko prosvetnih delavcev. Tudi ob- činski forumi bi se morali bolj zanimati za stanje v pro- svetnih društvih, kajti ta dru- štva niso bila sama sebi na- men, ampak imajo važno na- logo zaradi svojega prosvet- nega in vzgojnega poslanstva med delovnimi množicami. 2e prav zaradi tega, ker de- lujejo na občutljivem področ- ju, potrebujejo večjo pomoč oziroma skrb in pozornost... Organizaciji klubskega življe- nja bo v bodoče potrebno po- svetiti vso skrb glede na po- goje in želje novega delovne- ga človeka. Ti klubi naj bi skrbno sestavili tedenske pro- grame, zbirali okrog sebe lju- di najrazličnejših teženj in hotenj.-« Ta citat se torej v najraz- ličnejišh variantah vleče ka- kor rdeča nit skozi kulturno prosvetno problematiko te ob- čine. Svojo »-domovinsko pra- vico-« je našel na najrazlič- nejših konferencah in v raz- pravah. Ne glede na to, da v bistvu stvari le nakazuje, je v njem zapopadena vsaj pri- bližna podoba nekih razmer. In kakor je razvidno že na pogled, nastopajo v njem med drugimi besede »-pomoč-«, »-skrb« in »pozornost-«-', to je, besede, ki jih je očitno lahko izgovarjati, a po vsej priliki teže uresničevati. V nasprot- nem prirrieru namreč ni ver- jetno, da bi vedno znova go- vorili o »stagnacij i-<-< in se ta- ko vedno znova srečavali s statusom quo! Z drugimi be- sedami: ni dovolj, zgolj ugo- tavljati neke razmere, zlasti premalo pa, jih reševati v ab- straktnem ali imaginarnem smislu, z nekakšno »pomoč- jo«, »skrbjo« in »pozornost- jo«, kajti rezultat takega »re- ševanja« je enak ničli. Dan- danes je težišče vsega naše- ga družbenega gibanja v kon- kretnih akcijah in dejanjih, kar pomeni, da je treba de- klaracije in proklamacije uresničevati v praksi, sicer izgubijo vsakršno veljavo. Ce velja to za družbeno življenje sploh, velja prav toliko za kulturo in prosveto, kajti ta je brez dvoma njegov sestav- ni del. Navsezadnje je razvoj sam pokazal, da gre za enako- vredno komponento, ki je iz njega ni mogoče izločevati, zlasti pa ne odpravljati z na- vadnim teoretiziranjem. Ce bi namreč v tej občini našli ustrezno pot od besede do de- janja (ki ni nujno, da bi bila zgolj materialnega značaja), tedaj je samo po sebi razum- ljivo, da se ne bi venomer vračali na isto izhodišče. Gre potemtakem predvsem in sEimo za vpraašnje, kaj je kdo storil, kaj so storili vsi tisti, ki ugotavljajo in prizna- vajo, da bi bilo treba nekaj storiti, četudi posvetiti temu samo skrb — toda, jo dejan- sko posvetiti. Besedni pojmi so eno, njih praktični pomen drugo, sholastika pa je že zdavnaj zatonila, ne glede na to, da morda tu in tam še na- haja svoje odsvite v sedanjem času. D. Hribar Pomlad pod okleščenim drevjem Vzgoja mladine - odgovorna naloga vseh O šolstvu je stekla beseda tudi na šmarski konferenci ZKS. Jasno so podčrtali, da naši družbi ne more biti in ne sme biti vseeno, kako se vzgaja mladi rod in kdo ga vzgaja Nagel družbeni In gospodarski raz- voj je šolo prehitel, zato mora šol- stvo hitro na nova reformna pota če hoče doseči korak z življenjem za kar pa ne potrebujemo samo gmotnih sredstev, ki so v šolstvu tu- di na Smarskem še daleč preskrom- na, temveč v prvi vrsti kadre, ki bo- do povsod sposobni vzgajati v ši- rokih in pestrih oblikah, ki jih terja naš družbeni razvoj. Zveza komuni- stov naj bi bila nekje idejni usmer- jevalec in vzpodbudnik dela, kar pa je odvisno od tega, v kolikor člani ZK neposredno sodelujejo v vzgoj- nem delu in v družbenem upravlja- nju vzgojnih ustanov. Na Smarskem je danes v vrstah ZKS 42 odstotkov prosvetnih delavcev, kar je gotovo prav. Aktiv ZKS prosvetnih delav- cev je tako že dokaj krepak, in prav naloga prosvetnega sindikata je, da v prvi vrsti aktivno idejno-ipolitično delujejo v ožjem kolektivu, da akti- vizirajo družbeno samoupravljanje in dosledno zastopa socialistična vzgojna načela. Sindikat prosvetnih delavcev je v povezavi z občinskim komitejem Zveze komunistov orga- niziral dvodnevni serhinar za vse učitelje z bogatim sporedom preda- vanj idejno-izobraževalne vsebine Lahko pa bi rekli, da se ponekod osnovne organizacije premalo pobri- gajo 'za vzgojno delo in delo šolskih odborov. Ugotoviti pa moramo, da je šol- stvo kljub težjim pogojem v šimarski občini leipo napredovalo. Reformne oblike dela so razvili v danih pogo- jih 'povsod. Osebnost damašnjega učenca je sproščena in samozavest- na. uveljavlja se v organih šolske- ga'odnosno pionirskega samouprav- ljanja in vrašča v življenje skup- nosti, ki se razvija na šolah. To so odlike in uspehi, ki jih ne moremo podcenjevati. Šolske zadruge so se razvile že pri 11 šolah v občini. Organi samoupravljanja v vzgoj- nih ustanovah pa z novimi ^gospo- darskimi predpisi dobivajo še po- membnejše obveznosti. Skupno z upravnim odborom šolskega sklada ki je bil pred nedavnim ustanovljen, dobivajo tudi šmarske šole svojo materialno osnovo in ipagoje za sa- mostojno življenje. Vprašanje de- litve dohodkov tudi tu postaja ved- no pomembnejše in nedvomno bo vloga šolskih odborov in učiteijs:kih kolektivov vedno bolj pomembna Tu se odpirajo vprašanja, ki jih bo- do morali pravilno reševati pred- vsem komunisti. Danes postaja de- lavec za strojem, v šoli, povsod ne samo proizvajalec, temveč tudi de- janski upravljavec vsega družbene- ga dogajanja. In vzgoja mladine je pri tem važna in odgovorna naloga vseh, celotne družbe. s CELJSKI TEDNIK STEV. 20-2- jimija 1961 ^^^ Smrekar piše- živo mu drsijo po glavi spomini lepi in težki, o dobrem in hudem kar je doživel v življenju. Misli se mu najčešče ustavljajo ob dogodkih ki so ga kruto presenetili pred dvaj- setimi leti, ko je nemški škorenj za- gazil tudi v tiho pokrajino pod Bo- horjem. Prvi talci, zbegana kraljev- ska vojska, pogorišča, jok in stok otrok, vse to se prepleta v mislih, ki ne morejo ostati skrite. »Ne; tega ne smejo pozabiti; naši otroci morajo vedeti za gorje, ki so ga povzročili oni, prekleti, tujci in .. Niti izgovoriti noče besede. Po ustih se mu je zakotalilo, da je krepko izpljunil. »Ne, ne sme zapa- sti pozabi.. .«■ Poiskal je zaprašeno pero, ker že precej časa ni pisal, bel list papirja in ga položil na mizo. Z glavo se je naslonil na ro- ke in lahti opiral na mizo. »Kje naj pričnem? Kako tesno je bilo že tiste prve dni.i: Da, posamez- ni vojaki sta-e vojske beže tudi pod Bohorjem. Med njimi je tudi srbski oficir, ki ni zavrgel pištole. »Pre- magani smo zaenkrat,«: je zavpil >ioda Jugoslavija bo spet vstala še močnejša kot je bila.'« S trdo roko je zapisal te besede na papir in jih podčrtal. Ni važno, kaj je mislil ti- sti oficir. Mlada Jugoslavija je že tu. »Da, prišel je nemški učitelj Wan- ker. Otroke je hotel ponemčiti In našel si je tudi človeka, ki je vohu- nil med ljudmi. Prekleti.. .taik preobrat. Treba je bUo uikrepati. Medtem ko so se Nemci oddalje- vali proti severu, je parlamentar- na četvorica vodila pogajanja z ustaškimi komiandanti. Predsed- nik krajevnega NOO tov. Vrečko jih je zadržal s pijačo in kloba- sami. Toda usitaši so bili trda kost. O bodoči federalni ureditvi Jugo- slavije 'niso imeli pojma, vsajali so se zakaj bi Zagreb ne bil glav- no mesto in kuna nov državni de- nar. Naposled nič čudnega, saj je med.njimi bil okoreli zločinec in klavec Boban, zloglasni koman- dant Jasenovca. Pa vendar so se nekateri oficirji omehčali, večina seveda ne, navkljub prepričeva- nju partizanske trojice, da je nji- hov položaj brezizgledeai. OTROCI IN ŽENSKE RAZ0R02UJEJ0 »NEPREMAGLJIVO ARMADO« V Celju je kar nirgolelo so- vražnih enot, ki so bile razbite, brez vodstva, pa vendar še ne- varne. Zlasti ustaška sodrga. Po dolini ob Savinji se ekipa ni mo- gla prebiti. Posikusili so mimo Šentjurja čez Planino. Tudi ni šlo. V Rogaški Slatini so naleteli na prve frontne enote. Bili so to Voj- vodine!. Medtem pa so povsod v vsakem kraju starci, otroci in žen- ske šivali trobojnice na rokave in zvezde na pokrivala. Pogumno so stopali na ceste, ustavljali do zolb oboroženo soldatesko in jo raz- oroževah. Zavest o zlomu faši- stičnega morilskega stroja jih je opajala, da so se podaj ali v prav- cate vratolomne podvige. Zastave s petokraJkami so vihrale nad ne- preglednimi kolonami sovražnika, ki je odlagal vojni material pred mladinci, ki jim ni poganjal niti puh pod nosom. Terenski aktivisti so na hitro mobilizirali kaj čudne in nevo- jaške enote narodne zaščite, nove enote so nikle iz tal. Sem in tja se je grupi sovražnika posrečilo udariti skozi te zasede. Tako je storil Lohr, ki pod izgovorom, da bo prek radia pozval enote k pre- daji, priklical oklopno enoto in po begnil. Toda ni prišel daleč. Tom- šičevci so ga na Koroškem pre- stregli in ga ix>slali kot red d primerek v Beograd pred vojaško sodišče. Bili so dnevi opojnosti nad 2ana- go, čas mitingov ob mimohodu po- raženega sovražnika, čas drz- nosti in prekipevajočega patrio- tizma. J. Kr. POMENEK Sonce siplje zadnje žanke na dvo- rišče prijazne gostilne. Nad vrati če- pi napis: »Gostilna pri Ivanki«. Na kegljišču ropotajo krogle, keglji se obračajo, kegljači kričijo, otroci po- stavljajo lesene pajace. Iz gostilne prihaja žvenket kozar- cev. Ivamka, meni dva deci. Rdečega Tisti je dober. No, pa ti imaš tako zmeraj dobro pijačo. Ja, že grem že nesem. In vi, prosim, kaj bost? pili? Tudi prigrizek dobite. Imam tu- di pivo in kdkto. Sobota je, pa si res lahko malo privoščite. Kam pa prinesem? iNa dvorišče. Na dvorišču, za .plotom stoje mize in stoli. Sedeži so polni. Tam sedi obratovodja regulacije Bolske. Na- prej trije upokojenci. Potem usluž- benka in delavec. Tudi kmet prlhlti. popije pivo In gre svojo pot. Na dvorišču pa pijejo dobro kapljico in pomenek teče. Pogovor je sproščen nihče se ne sramuje odpreti ust. Ta se huduje na pičlo plačo, oni hvali vreme, tretji prorokuje dobro leti- no. Ženske pokramljajo o žetvi in nogavicah, mladec sprašuje po fil- mu. Tudi politika pride na vrsto Modrovanje, preudarjanje, proroko- va'nje. Na astronavte ne pozabijo. _ Pa še nekaj o življenju nekoč in danes. Nekoč Je bilo tako, dames je drugače. Danes še res ni za vse, a živeti se da. Očka Korun in Ahac sta nekje pred prvo svetovno vojno To bi bi! romam. Kajne, nekoč bo nekdo moral zapisati našo zgodovi- no. Življenje nas mladih ljudi. Ni slh ... Ah, to so le spomini. V knji- go bi morali z njimi! Vsak človek ima svoj roman. Po pravici pa le ne bi vsega napisal. Je že taiko, vsak človek tudi greši. Sonce je potonilo za gore, keglji nam šlo dobro, pa smo vseeno doča- še zmeraj ropotajo, noge podrsavajo kali starost.' Kje so tiste rožice, pi- po belem gramozu, nekdo zakliče: sane in bele... Nekdaj v starih ča- Ivanka, še dva ded! RIŠE : VLADO PIRNAT Zeitiljini rešitelji PIŠE: JOŽE JESIH 1 Jutro. Prvi sončni žarki so poplesavali na mirnih valčkih in se ogledovali v sinji gladini. V zalivu, obdanem z borovim gozdičkom, je sameval čoln. Sonce je stalo že v zenitu, ko se je zaslišalo iz gozdička čudno, nerazoimljivo mrmranje. 2 V senci borovih dreves je stal šotor. Pred njim je bilo kamnito ognjišče, ki pa je bilo danes še nedotaknjeno. Iz šo- tora sta pristopicali druga za drugo, dve majhni, zaspani po- stavi v kopalnih hlačkah. »Glej Janez, poldne je že,« je x>o- vzela prva in strokovnjaško pogledala v nebo. 3 »Saj sva na počitnicah, Vili,« je razposajeno dejal Janez in mu hudomušno pomežiknil. Zadovoljno sta se zasmejala. Da, na počitnicah sta. Solo sta dobro opravila, zato lahko sedaj tu brezskrbno uživata. »Verjameš, Janez, da se mi Tone kar smili. Domenili smo se, da gremo skupaj na i)očitnice, pa... ©CELJSKI TEDNIK STEV. 20-2- jtmija 1961 - DRAGI MALI BRALCI! Tokrat se našemu novemu na- gradnemu razpisu niste kaj mnogo odzvali. Ker sta nam pisala le dva, vam razpis še enkrat ponavljamo. Želimo, da bi nam poslali pred- loge naslovov za nove nagradne prispevke. Torej takole: »Želimo, da bi prihodnjič pisali o tem, ka- ko si zamišljam prihodnost. Na- slov naj bo »Veselo v bodočnost«. Ali — želimo pisati o svoji naj- ljubši knjigi — naslov »Moja pri- jateljica itd.« Te predloge bomo nagradili. Najboljšega s tisoč in dva naslednja s pet sto dinarji. Prihodnjič pa bomo na najboljši prispevek s temi naslovi spet raz- pisali tri nagrade. No, želimo, da bi predlagali in pridno pisali. Veselo na delo! Noša nova šola Komaj nekaj mesecev se učimo v novi šoli. Prej smo hodili v sta- ro na vasi, v nekdanji mladinski dom in drugam. Dolgo so se tru- dili, da imamo zdaj novo šolo. Ta je velika, lepa moderna stavba z mnogimi okni. Pobarvana je svet- lozeleno, prostori zbornice in sta- novanj pa so rdeči. V začetku se nismo mogli navaditi na to, da smo morali ob vstopu sezuti čev- lje. Kasneje pa smo vzljubili po- loščena tla, nove klopi in svetle zračne prostore. Mislim, da ne rečem preveč, če obljubim, da se bomo v tej šoli še bolj pridno učili, da bi doka- zali, kako velika prijateljica nam je. Ivo Zemva, 6. razred, Dobrna SrOMINI BORCEV v program pionirskih iger smo vklju- čili tudi razgovore z boroi narodnoosvo' bodline borbe. Doslej smo v šolo pova- bili tovariša Franca Kladnika, Roka Pod- lirežnika in Jožeta Herleta. Pripovedo- vali so nam, kako težke so bile borbe z mnogoštevilnim lin bolje oboroženim so- vražnikom ter nam opiisali osvoboditev krajev Luč, Ljubnega, Rečice, Mozirja in Smartnega ob Paki. Tovariš Rok nam je pripovedoval o bojih pri Novi Štifti iu nad Gornjim gradom. Pripovedovali so nam o partizanski taktiki, hrabrosti, po- žrtvovalnosti in tovarištvu. Lskreno se jim zahvaljujemo za pri- povedovanje in jih še vabimo medse. Pionirski odred Avgusta in Borisa Vršnika Ljubno ob Savinji Virštanj Virštanj je prijazna vasica, ki leži m^d vinogradi in gorkami. Na zahodni strani Virštanja stoji med drevjem velika hiša, ki nas spominja na vrsto dogodkov iz narodnoosvobodilne borbe. V tej hiši je bilo skrito orožje in hrana za partizane, tu stanuje prvi virštanjski upornik Ja- nez Boh, tu je živela talka Ana Boh, ki so jo Nemci ustrelili 1912. leta, čeprav je pustila doma tri nedorasle otročičke. Najmlajši je imel komaj tri leta. Janez Boh je bil skoraj tri leta v uničevalnem taborišču Dachauu, od koder se je vrnil šele po osvobodlitvi. Pionirji odreda Ane Boh smo ponosni na svoje ime, kakor smo ponosni na kraj, ki je tako znan iz nar^noosvobo- dilne borbe. Marica Cernoša, Sela 21 Podčetrtek Ua stofiikidk slam XW. (Umije Pionirski odred »Pohorska Mil- ka« je sklenil, da si ogledamo kra- je, kjer so borci štirinajste udarne divizije bili najhujše toje z oku- patorjem. Bilo je lepo majsko jutro, ko smo se zbr^ pred šolskim po- slopjem na Ljubnem. Obloženi smo bili z nahrbtniki in naš spre- vod je krenil po prijaznem hribčku navzgor. Zeleni gozdovi so šumeli in nas pozdravljali, kakor smo mi pozdravljali borce, ki so se pred več leti tu borili za svobodo. S spoštovanjem smo stopali po teh poteh. Koliko poguma in narodne za- vesti so morali imeti borci, da so premagovali vse napore in ovire! Hoditi so morali v najhujši zimi, snegu in ob pokanju pušk. Mi smo hodili ob petju ptic, svobodno in v pomladnem cvetju ter zelenju. Proti večeru smo prišli do pla- ninskega doma na Smrekovcu. Tam smo se odpočili in okrepčali. Nato smo zakurili taborni ogenj in trenutek nato so naše pesmi že donele v sveži pomladanski zrak. Zjutraj smo krenili proti partizan- ski bolnišnici, v kateri so se zdra- vili naši hraijri borci. Po ogledu vseh važnejših krajev smo se vrnili domov, z nami pa številni spomini na partizanske in vojne dni. Ida Coklin, 5. razred, šola Ljubno DOM V OGNIU Bil je lep jesenski dan. Ljudje na poljih so pospravljali poljske pridelke, otroci pa so hodili iz šole in v šolo. Šolski zvonec je zazvo- nil in predzadnja ura pouka je bila pri kraju. Kot ponavadi, smo tudi tokrat stekli k oknu. Prav začudeno smo se zazrli v skupino ljudi, ki je stala na trgu. Ko je prišla v razred učiteljica, smo bili nemirni in nezadovoljni, ker nismo smeli stati pri oknu. Kmalu pa je tudi ona stopila tja in vsi smo se čudili, kaj pomeni skupina ljudi sredi trga. Takrat je vstopil v raz- red učitelj in nam povedal, da na koncu trga gori kozolec. Razred je bil v hipu prazen, bilo je tiho in pusto, le zvon je oznanjal nevar- nost. Gasili smo, mnogo nas je bilo, toda požara nismo lostavili. Blizu kozolca je stala hiša in še dva hleva — last drugega gospodarja. Velik rdeč petelin je zapel tudi na drugem poslopju. Ko sta zgorela dva kozolca, je zmanjkalo vode. Zgoreli so trije kozolci in vnela se je še hiša. Opazila sem ženo, ki je s preplašenima otrokoma zbežala iz hiše. Vsa solzna se je ozirala na goreč dom. Kozolci so bili le še kup pepela, hiša ožgana, okna pobita, strehe pa skoraj ni bilo.. Kdo je zanetil ogenj? Štirileten otrok. Rad se je igral z vžigalicami in starša nista dovolj pazila nanj. V treh urah je bilo vse uničeno. Noč je minila. Vstalo je čisto jesensko jutro. Se vedno se je ka- dilo in veter je raznašal dim daleč naokoli. V meni pa so še vedno zvenele besede: »Gori, gori! Na EKomoč!« in od takrat naprej se še bolj bojim vžigalic. Marica Deželak, Planina 5, Planina pri Sevnici ŽE SPITE pri odprtem oknu? Pogosto slišimo, da kdo z na- vdušenjem pripoveduje o tem, ka- ko prijetno je spati pri odprtem oknu, še posebej^ če dežuje. No, če potem stvar temeljiteje raz- iščete, lahko ugotovite, kakor sem tudi jaz, da se takšno spanje pre- cej opušča, zlasti v mestih, kjer je močno razvit promet in švigajo avtomobili, tovornjaki in avtobusi še v poznih nočnih urah in že pred zoro zjutraj. Pa tudi pretiran strah za zdravje otrok je pripravil marsikatero mamico do tega, da je zaprla okno in se težko nava- dila spati v zaprtem prostoru, kajti otrok se lahko prehladi, če »vso noč vdihuje vlažen nočni zrak.« Nek zdravnik je ob podobni izjavi nekoč rekel: »Draga tova- rišica, otrok se lahko prehladi tu- di, če spi pri zaprtem oknu, pa celo, če ga imate ves dan v poste- ljici. Tedaj je ta možnost celo več- ja, saj bo venomer dihal že iz- rabljen zrak, njegovo telesce pa se bo odvadilo gibati na svežem, čeprav vlažnem ali hladnem zra- ku.« Pametna mati bo utrjevala otro- ka od prvega dne in se ne bo tresla, če bo čez malčka potegnila tudi kakšna sapica in če bo kakšen dan pokašljeval. Vsak otrok se prehladi, vendar je temu le redko kriv svež zrak, kajti pre- težno se prehladijo otroci tako, da se nalezejo od starejših. Pri bo- lemi otroka nikakor ne smemo pretirano oblačiti, nasprotno tudi bolan otrok mora bivati v enaki temperaturi in biti oblečen kakor prej, sicer si prav s tem prehla- dom nakopljemo v hišo stalne pre- hlade, ker se bo otrok razvadil. In nikoli ni otrok tako dovzeten za prehlad, kakor takrat, ko vdihava izrabljen zrak v nepre2u:ačeni sobi in z njim bakterije, ki jih izdihu je odpornejša in preskrbna mamica. V teh dneh lahko začnemo na- vajati našega malčka spati pri priprtem oknu, paziti moramo le, da ostane vso noč odet. Nikar ne začnite zaradi tega pretirano po- krivati otroka. Pomislite pred- vsem na to, da nočni zrak niti zu- naj ni hladnejši od zraka v naši spalnici ob zimskih jutrih. Razen tega pa tudi pri široko odprtem oknu ne moremo sobe ohladiti na tempraturo zraka zunaj. Sami bo- mo lahko presodili, kdaj bomo okno priprli in kdaj ga bomo od- prli na stežaj. Nikar se pa ne pu- stimo voditi od naših občutkov za mraz oziroma toploto, saj sami vemo, da nas ti pogosto varajo. Oskrbimo si termometer, ga pri- trdimo na zunanjo stran okenske- ga okvira ter vsak dan zasleduj- mo temperaturo zraka. Tako bo- mo tudi najbolje presodili, kdaj bomo odprli ali pa pustili okno priprto, da bo dotekal v sobo svež zrak. Mestnemu hrupu se boste tudi vi privadili že v nekaj dneh, otrok pa se od tega ne zbuja. Dedkora Ijnbljeoca Vsako poletje sta šla k dedku na počitnice. Kako lepo je bilo takrat! Dedek je vpregel konjič- ka, sedli so v kočijo in se peljali skozi vas. Vaščani so ju imeli ra- di in nekajkrat so dejali dedku, da »sta čisto njegova«. Dedek je bil nanju silno ponosen, pa tudi onadva sta bila tega vesela. Svo- jega dedka sta imela neizmerno rada in bila sta ponosna nanj. Ko sta sedela v kočiji poleg nje- ga, se jima je zdelo, da se vozita s kraljem »Devete dežele« in ves svet okoli njih je bilo le njihovo kraljestvo. Kadar je dedek hodil med nji- vami ter opazoval, kako dozoreva žito, sta mu zvesto sledila. Dolge njive zlatorumene pšenice so se v njuni otroški domišljiji spreme- nile v ogromna zlata polja. Prav zares, njihovo kraljestvo je bilo bogato! Ko sta se na jesen poslavljala od dedka in svojega »čarobnega« konjiča, sta jima vselej obljub- ljala, da bosta, kadar dorasteta, ostala vedno le poleg njiju. Ded- ku bosta pomagala kraljevati, ča- robni konjič pa jih bo vozil n& obiske v tuja kraljestva. Zdaj sta Zrasla. Živita v veli- kem mestu in k dedku se vs?ko poletje pripeljeta z avtomobilom. »Čarobni konj« pa stoji v hlevu in čaka, čaka, kdaj bosta izpol- nila svojo obljubo. Toda dedek, njun slavni junak mu zagotavlja, da bo morda kmalu vozil spet take male sanjače, kot sta bila njego- va vnuka. In prav na tiho si že- li, da bi bili tudi »čisto njegovi«. Kuža Poiak se je vračal (Sličica iz detinstva predsednika Tita) Brozovi v Kumrovcu so imeli ovčarskega psa, ki mu je bilo ime Polak. Bil je velik, močan, dolgih dlak in sila krotek z otroci, ki jih je bilo v hiši kar sedem. Polak je naučil vse otroke hoditL Cisto za- res! Otroci so se prijemali za nje- govo gosto dlako, Polak pa je po- časi, dostojanstveno hodil po izbi ali dvorišču, ne prehitro tin ne prepočasi. Malčki so stopicali ob njem in urili prve korake. V tistih časih je bilo zelo hudo« Ni bilo kaj jesti, posebno če je bilo pri hiši toliko otrok. Potem pa še pes, ki je bil velik in je po- jedel za enega človeka. Oče Broz, čeravno nerad, so se odločili, da bodo Polaka prodali. Takrat, pred šestdesetimi leti, so bili pri nas še grofje in baroni. Tako je za Polaka bila sklenjena kupčija z oskrbnikom graščine z one strani Sotle, na Slovenskem. Ko je Polak sklonjene glave to spodvitim repom odhajal od hiše, je bilo toliko solz in joka, da je čudno. Toda ni bilo pomoči. Tudi Joško, saj veste, da so Tita kot dečka tako klicali, je jokal in žaloval za Polakom. Pa mine dan, mineta dva in Po- lak se naenkrat spet opleta okolt stare domačije. Otroci so bili ve- seli, da je kaj. Toda kratko je bilo veselje. Oče Broz so ga spet od- peljali k novemu lastniku. 2e so otroci obupali, da kuža ne bo več, ko se je naenkrat spet znašel med njimi. Zdaj so ga skrili pred očetom. V gozdiču so mu skopali ležišče in mu dolge dneve nosili skrivaj hrano. Vse dotlej, dokler se oskrbnik z arva se je vse bolj spreminjala. Najraje sem bil ob morju kadar je močno va- lovilo in se penilo. Tako mogočno je takrat. Ko je potekel čas naših počitnic, one je doma na postaji pričakala mama z besedami: »O, ti moj za- morček! Spora j bi te ne bila spo- znala.« Kar ponosen sem bil na te njene besede. Edvard Fister, Vojnik 47 ŽEMA•DOM • DRUZINA Seenkrai-park inotrošk; iorišča Že pred dnevi smo pisali o pro- blemu otroških igrišč v Celju. Med tem časom je postal ta problem še bolj pereč, saj je akcija, ki se je začela v tednu reda in čistoče, za- vzela širok obseg in kaže, da bo za lep izgled mesta tudi precej prispevala. Celjani smo upravi- čeno ponosni na svoje negovano in zeleno mesto, vendar pa se star- ši upravičeno vprašujejo, kam naj v kratkih ix>Poldanskih urah pe- ljejo otroke, da jim ta sprehod ne bo le muka. Se r>osebej važno je za tiste žene, ki so zaposlene. Kar priznajmo, da igrišč v Celju skoraj ni in da v parke raje ne gremo več, ker moramo za malčki pospraviti steze in smo poleg te- ga še ves čas na trnju, da otrok ne bi stopil na travo (in kateri otrok vendar ne stopi v travo, če je zrasel v mestu?!) in bi morali plačati kazen. V bližini mojega doma so kar trije bolj ali manj negovani parki, poleg tega pa so povsod v naši okolici tudi šole. 2e nekaj časa opažam, da so tudi šo- larji željni zelenega okolja, saj iz- rabijo prenekatero prosto urico in se učijo po klopeh teh parkov. Njim bo s primernimi besedami mogoče pojasniti, da morajo v par- ku paziti, malčkom pa to res ni mogoče. Vem, da se je o tem vpra^nju že povsod govorilo. Zato menim, da bi oil že čas, la o- tu in tam žrtvovali košček travice v parku malčkom. Laže je zahtevati od otroka, da ne teka po vsaki travi v parku, kakor pa da se sploh ne igra na njej. Prepričana sem, da bi postali tudi ostri ukrepi sčaso- ma nepotrebni, saj bi tedaj starši razumeli, da mora biti del parka tudi nedotaknjen in trava ne sme biti pohojena. Setuisi (iad ^tadm Pred dnevi je bila v našem časo- pisu le kratka vest, kjer sporoča stanovanjska skupnost Pod gra- dom, da bodo 1. junija začeli iz- vrševati usluge strokovnjaki raz- nih strok stanovalcem stanovanj- ske skupnosti. Te vesti so se vse- kakor razveselili stanovalci tega območja, le težko pa bi si pred- stavljali ovire, ki jih je skušala premostiti skupnost, da bi svojim stanovalcem servisne usluge orga- nizirala čim ugodneje. V anketi so ugotovili potrebe in želje stanovalcev. Te so jim bile tudi glavno vodilo, ko so organi- zirali akcijo za malone univerzal- ni servis. Kljub naporom pa tudi do danes, ko so sicer premostili ostale težave, še vedno nimajo niti najnujnejših prostorov, saj so kaj kmalu spoznali, da je težko spre- jemati »gostoljubnost« ljudi, ki za njihovo ustanovo nimajo razume- vanja. Tako servis nima strehe, saj so komaj dobili sobico, kjer bodo vsako popoldne sprejemali naročila in jih potem posredovali strokovnim delavcem, ki so pri- pravljeni delati, da bo servis uspel. Servis bo posredoval naročni- kom obrtniške usluge, za katere so hišni sveti v tem koncu tolikokrat zaman prosili, pa tudi drugi sta- novalci so take obrtnike prestre- zali »po kanalih«. Tako bodo de- lavci opravljali tu predvsem mi- zarska, zidarska, električarska, kleparska, inštalaterska, mehani- čarska in kovaška dela, razumlji- vo predvsem usluge, ki jih stano- valci v tem delu predvsem pogre- šajo. Ker v anketi ni bila tako očita potreba po pralnem servisu, ga skupnost zaenkrat še ni usta- novila, čeprav je tu prostovoljno priskočil na pomoč upravnik do- ma Dušana Finžgarja, ki je pral- nico doma ponudil tudi stanovanj- ski skupnosti Pod gradom. Imajo pa že krpalnico, za katero so pre- pričani, da je zaželena in prepo- trebna. O. Bosih nog, veselih obrazov in polni besed so se zbrali na travi — zakaj tu je pomenek mnogo prijetnejši Samo efio češnjo! Darja je že nabirala nstka v jok in očki sta postali čisto majceni Jo mokri. Ze od trga je prosila za eno- samo češnjo in mamica ji je ni in ni hotela dati, češ, da jih mora prej oprati. Toda Darja je zajo- kala, mamici je postalo nerodno zaradi ljudi in je že skoraj po- pustila. Še sreča, da sta Darja in njena »kruta« mamica doma blizu trga. O tem. da Darja potem prvih, to- da umitih češenj, ki jih je letos zobala, ni mogla prej nehati jesti, kakor tedaj, ko jih ni mič več bilo, mi najbrž sploh ni treba pripove- dovati. In pomislite, njena kruta in neusmiljena mamica, je sedaj s presrečnim obrazom gledala svojo malo, ko je pospravila vse češnje do zadnje in je z obupanim obraz- kom zavrgla samo eno češnjo, ki pa je bila kar črna, tako gnila je bila. Ce je potem Darjo bolel trebuš- ček, še ne vem. Tisto zavijanje, ki kaj rado pride pri prvih velikih porcijah sadja, me ni skrbelo. Dar- ja naj le je sadje, le oprano mom b;ti. KORISTEN NASVET Vodo, v kateri smo kuhale riž ali ma- karone, lahko uporabimo za škrobljenje. Pred uporabo precediti, šele potem lahka v njo namočimo perilo. Gospodarjenje-zadeva vsakega delavca Letni konferenci občinskega sindikalnega sveta v Šmarju pri Jelšah so prisostvovali tovariš Jože Jošt, predsednik OSS Celje, sekretar občinskega komiteja ZKS ing. Andrej Marine, predsednik občine Jožko Lojen in direktorji podjetij. Delo sindikatov na Smarskem je bilo zelo pestro, čeprav je občina skoraj tipično kmetijska. Občinski sindikalni svet se je vendar mo- ral ukvarajti s problematiko veli- kih in manjših podjetij, s svoj- stvenimi vprašanji v kmetijstvu Id prosveti, v javni upravi in go- stinstvu. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Hinko Dmov- Sek je v poročilu zelo konkretno nanizal vrsto primerov, ki so ka- zali uspehe, a tudi šibkosti v sin- dikalni dejavnosti. Na splošno pa »e je sindikalno življenje tudi na Smarskem okrepilo. Samo v zad- njem letu je nastalo 10 novih sin- dikalnih podružnic. Na Smarskem je danes 43 sindikalnih pordužnic. Vprašanje odnosov med ljudmi v podjetjih, odnosov vodilnih or- ganov do kolektiva, urejevanje si- atema nagrajevanja in usmerjanje dela posameznih podružnic, so bi- le poglavitne naloge občinskega sindikalnega sveta, ki pa jim po- nekod ni bil kos. Vsekakor posa- meznih spodrsljajev ni kriv sindi- kat, temveč v prvi vrsti vodilni kadri v podjetjih kot n. pr. v '-Mesnini« in mehanični delavnici, ki so prav tako odgovorni za po- Utično dejavnost v gospodarskih organizacijah. Prav gotovo tudi sindikat v trgovskem podjetju v Rogaški Slatini ni bil dovolj de- taven in buden, da je lahko prišlo do večjega gospodarskega krimi- nala. Žalostno je tudi, da so ne- katere sindikalne p>odružnice de- lale zelo neresno. Poročila, ki jih je terjal občinski sindikalni svet, sx> bila površno sestavljena, pone- kod naravnost izmišljena in niso odgovarjala dejanskemu stanju v podružnici. O vseh napakah so se ■a zborovanju odkrito in odločno pofnenUi, vendar niso pozabih na tispehe, ki so jih tudi dosegli fk>- ■ekod v prav lepi meri. Posetao prizadevno in usp>ešno so delovale jiindikalne podružnice v steklarni »Boris Kidrič-« in v Splošnem gradbenem podjetju, kjer so po- večali skrb za vsakega posamez- nega člana in s tem preprečili fiuktuacijo delovne sile, ki je bila nekoč zelo močna. Usi>^no so de- lovale še podružnice državnih uslužbencev v Šmarju, Ključavni- čarstvo, Zelezničai- v Rogatcu in drugi. Enajst najprizadčvnejših članov je na konferenci prejelo posd^ne diplome za zasluge pri razvijanju sindikalnega življenja na Smarskem. Odločno so sindikati pomagali uvajati načela nagrajevanja po ačinku v p>odjetjih. Posebne teža- ve so nastopale pri manjših pod- jetjih in odraz zmednih odnosov se ppnekod pojavlja še danes. Na- grajevanje po učinku pa so uspeš- no izvedli že v industriji ter v trgovski, gostinski in gradbeni stroki. Novi predpisi v našem go- spodarstvu pa nedvomno zahteva- jo, da je gospodarjenje v podjetju zadeva vsakega delavca, sleher- nega člarui kolektirxi. Občinski sin- dikalni svet predvideva več semi- narjev za izobraževanje delavcev, ki morajo dejansko poznati orga- nizem podjetja, da ne bo upravlja- nje več odtnsno od peščice Ijtidi, temx>eč dejansko od vseh proizva- jalcev. Konferenca je izvolila 37 članov novega občinskega sindikalnega sveta, pred katerim nedvomno stoji vrsta pomembnih in težavnih nalog. Predvsem bo moral odpra- viti pomanjkljivosti, utrjevati sti- ke s podružnicami in pripravljati kadre, ki bodo SF>osobni prevze- mati dolžnosti, ki jih terja naš razvoj. Storilnost v podjetjih se že povečuje. Delegat Narat je v raz- pravi že načel vprašanja skrajša- nja tednika, kar je potrebno re- ševati prav v povezavi z večanjem storilnosti in skrbjo za delovnega človeka. S tem se odpira spet no- vo vprašanje, ki ga bodo prav sin- dikati tudi na Smarskem morali reševati. Z zadovoljstvom lahko ugotav- ljamo, da se je prometna varnost na naših cestah v teku lanskega leta izboljšala. Prvič po osvobo- ditvi smo dosegli zmanjšanje šte- vila prometnih nesreč in smrtnih žrtev. K uspehu za zmanjšanje števila prometnih nesreč na naših cestah in večji disciplini uporab- nikov cest pa na vsak način lahko prištejemo tudi precejšnji delež uspehov prometne vzgojne in pre- ventivne dejavnosti občinskih, okrajnih komisij in republiške ko- misije za vzgojo in varnost v cest- nem prometu ter mnogih družbe- nih organizacij in šol, ki so tudi vzgajale državljane in jih vselej opozarjale na previdno^ na cesti. Na cesti nisi sam Zadnje domovanje rojaka v starem kraju v nedeljo, 28. maja, smo v Celju na mestnem pokopališču pospre- mili k zadnjemu počitku našega rojaka iz Amerike Petra Jaghra, ki ga je nenadna bolezen, srčna kap, za vedno iztrgala iz sredine glo- boko užaloščenih svojcev in šte- vilnih trpko prizadetih znancev in prijateljev. Rojak Peter Jagher je bil rojen v Piranu v Slovenskem Primorju. Ko mu je bilo štiri leta, so se nje- govi starši, kot mnogi sinovi in hčere slovenske zemlje, odseMi v Združene države, kjer so našli svojo novo domovino. Tudi pokoj- ni Peter Jagher je v novi domovini našel svoj dom, svoje prijatelje in se v potu svojega obraza kot de- lovni človek prebijal skozi tegobe in radosti življenja. Kdo ve koliko- krat se je v njem porodila želja, da bi pogledal v stari kraj, v svo- jo prvotno domovino? To se mu je posrečilo pred dvema letoma. Prišel je v rojstni kraj svoje ma- tere, prepotoval vso Slovenijo. Po- vsod je našel nove prijatelje, ljudi iste krvi in jih vzljubil. S kakšno ljubeznijo se je pod jesen svojega življenja učil materinščine, pri- sluhnil slovenski pesmi. Belo Celje se mu je še zlasti priljubilo, saj je tu tudi našel življenjsko dru-^ žico. Ko se je pred dvema letoma po-' slavljal in s soprogo Marijo od-' hajal nazaj v Pennsylvanijo, nam je ob stisku roke klical »-na svi^ denje«. Ko je letos v starem kraju vzcvetela pomlad, je bil spet med nami. Spet med svojci in prija- telji. To ni bil samo obisk, imel je čvrst namen, da bi se v stari domovini stalno rmselil, da bi jo še bolje spozruil. Toda usoda je terjala drugače. Nenadoma, sredi načrtov in toli- kih želja mu je pretrgala nit živ- ljenja. Namesto toplega družin- skega ognjišča mu je stari kraj zdaj ponudil zadnje domovanje. S takimi besedami se je od po- kojnega rojaka Petra Jaghra ob grobu poslovil prof. Anton Aškerc, predsednik podružnice Izseljeni- ške matice v Celju. Bile pa so to po.slovilne misli vseh številnih znancev in prijateljev, ki so delili žalost z njegovimi najbližjimi. Pokojnemu rojaku Petru Jaghru naj bo lahka domača gruda! KONFERENCA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V MOZIRJU Večja živahnost v nedeljo dopoldan je bila v Mozirjn redna letna konferenca sindikalnega sveta, ki so ji poleg olvog 50 delegatov prisostvovali še tovariš Ck>jmir Melik, član okrajnega .sind. sveta Celje, HIN- KO COP, predsednik ObLO Mo- zirje in drugL Konferenco je ot- voril predsednik občinskega sin- dikalnega sveta Mozirje Stanko PRODNIK, ki je imel ob tej pri- ložnosti referat o bodočih nalo- gah sindikalnifai organizacij. Po- ročilo o delu sind- podružnic in občinskega sind. sveta mozirske občine so dobili delegati že pred- hodno. V preteklem obdobju se je kaza- la razgibanost sindikalnih podruž- nic pri obravnavi delitve dohod- ka, tarifne politike in delovne storilnosti- Medtem ko so v posa- meznih kolektivih (Lesna indu- strija Nazarje) uvedli nagraje- vanje po ekonomskih enotah, je bila pri drugih podružnicah raz- prava še vedno v pretežni meri okrog tarifnih postavk. Sindikalne podružnice so posve- tile posebno skrb organom delav- skega samoupravljanja in je zato tndi narasla kvaliteta njihovega dela, zlasti v večjih in bolje or- ganiziranih podjetjih. Tako ugo- tovitev potrjujejo tudi proizvod- ni in poslovni uspehi, ki so bili do- seženi zadnje leto skoraj v vseh pan<^h gospodarstva- Precej truda je bilo vloženo v to, da se organi delavskega samouprav- ljanja usposobijo za kvalitetnejše upravljanje. O tem pričajo po- datki, ki govorijo, da je bilo opravljenih 44 raznih predavanj preko katerih je šlo 1336 sluša- teljev. Večina članov v organih delavskega samoupravljanja je pokazala v dosedanjem delu do- volj interesa za vsa vprašanja, ki spadajo v njihovo pristojnost. Na- daljnja naloga sindikata pa bo, da bodo člani posvetili vso pozornost decentralizaciji teh organov- V Nazarju so pred nedavnim že iz- volili obratne delavske svete, v drugih večjih podjetjih pa bodo to storili v kratkem- Opravljeno delo, ki so ga opra- vile sindikalne podružnice pa ka- že tudi pomanjkljivosti, ki so se pokazale v še premajhni aktiv- nosti v organih družbenega uprav Ijanja in posameznih političnih organizacijah izven podjetja. Sin- dikalne podružnice so vse prema- lo razpravljale o trošenju prora- čunskih sredstev, ki jih je komu- na uporabljala. Premalo je bilo razprave o družbenem planu ob- čine, čeprav je bila problematika s te strani občinskega sinmdikal- nega sveta nakazana- Sindikalne podružnice so pri svojem delu imele marsikdaj premalo posluha do lastnih stališč, zlasti glede de- litve dohodka, tarifne politike in vprašanj, ki zadevajo standard. Novi obratni prostori Gradbeno podjetje »INGRAD« iz Celja bo v kratkem pričelo z gradnjo novih obratnih prostorov za tovarno usnjarskih in čevljar- skih strojev »KOSTROJ« v Slov. Konjicah- Zemljišče, na katerem bo zgrajena nova tovarniška zgradba, so morali zravnati, zdaj pa urejajo kanalizacijo- Ker bo »KOSTROJ« gradU z lastnimi sredstvif računajo, da se bodo de- la nekoliko zavlekla. Posojilo pa nameravajo najeti kasneje in si- cer za nabavo novih, sodobnih strojev V načrtih za bodoča leta predvidevajo, da bo vrednost nji- hove letne proizvodnje narastla na milijardo in pol dinarjev, kar je skoraj za enkrat toliko kot znaša letošnji proizvodnji plan- Razstava NOB v Mozirju V okviru programa proslav v počastitev 20. obletnice vstaje ju- goslovanskih narodov je Celjski muzej odprl v petek v Mozirju razstavo NOB. V dvorani, kjer je prirejena razstava, je razstavlje- nih nad 600 fotografij, diagramov in raznih dokumentov, ki prika- zujejo partijsko tn delavsko gi- banje na območju celjskega okra- ja pred vojno, partijske in sko- jevske sestanke pred vojno in prve dni nemške okupacije in re- presaiije proti Slovencem. Zelo zanimiv je tisti del razstave, ki prikazuje osvobodilno gibanje na območju celjskega okraja. R^- stavljeni dokumenti in fotografije pričajo o dejavnosti Celjske čete, Savinjske čete in L Štajerskega bataljona ter pohod XIV. divizije na Štajersko. Razstavljeni so tudi dokumenti, ki prikazujejo trplje- nje in mučenje Slovencev v raz- nih taboriščih v Nemčiji. Zadnji del razstave pa prikazuje povojno izgradnjo Jugoslavije. Večji del razstavljenih dokumentov se na- naša na dogodke iz Zgornje Sa- vinjske doUne, zato je za doma- čine še bolj zanimiva, PrirediU jo bodo še v Gornjem Gradu in Sol- čavL Prebivalstvo kaže za razstavo veliko zanimanje in si jo je že prvi dan ogledalo veČ sto ljudi iz Moidrja in okoliških krajev. Raz- stavo si je ogledala tudi šolska mladina iz Mozirja, Nazarja in Lepe njive- Druga številka Občinski odbor SZDL v Slov. Ko- njicah je pred kratkim izda! drugo številko svojega glasila »NOVICE« V njem je objavljenih več člankov iz dela ljudskega odbora, o nadalj- njem razvoju kmetijstva v občini dalje o pers,pektivah razvoja trgo- vine v občini, o delu mladine itd. V posebni rubriki >V1 vprašujete — mi odgovarjamo« je uredniški odbor moral posredovati več odgovorov, ki so jih postavili državljani na razne občinske organe ter podjetja. Ce bo- do tako nadaljevali, lahko pričaku- jemo, da bodo državljani zvedeli za marsikatero zadevo, vodilni funkcio- narji v občini pa bodo tudi na tak način dobili stik z volivci in člani SZDL. L- V. Svečana proslava krvodajalcev v Laškem v nedeljo je pripravil Občinski odbor RK v Laškem svečano pro- slavo, na kateri so odlikovali naj- bolj požrtvovalne darovalce krvi v laški občini. Pred začetkom proslave sta predsednik in tajnik Občinskega odbora RK tov. Rado Miškovič in tov. Venčeslav Jelov- šek položila venec pred spomenik talcev. Svečano proslavo je v gostišču >>Hum-« otvoril tov. Miškovič, nato pa spregovoril o vlogi in p)omenu RK v družbenem življenju ter ne- sebični pomoči darovalcev krvi v laški občini. >»Vi ste tisti,-« je de- jal v svojem govoru, >*ki rešujete človeška življenja. In kaj more človek storiti v^, kot rešiti to- varišu življenje?-« Število krvodajalskih akcij, ki so bile lani na območju laške ob- Proslava d neva .m I a d osti v Laškem Tudi laška mladina se je spom- nila svojega praznika. Kakih se- demdeset mladincev in mladink se je na predvečer 25. maja zbralo na Starem gradu ob kresu, ki so ga pripravili taborniki, da bi do- stojno proslavili Titov rojstni dan in hkrati svoj največji praznik Dan mladosti. Ob ognju so prepevaK slovenske narodne in partizanske pesmi, se spominjali trenutkov iz brigadir- skega življenja ter plesali kola. Tu in tam so taborniki povedali kako >»-tabomiško« ali zaigrali skeč, da je vzdušje postalo še ve- sele j še. čine, pričajo, da so si Laščani prav gotovo zaslužili doslej prejeta pri- znanja, saj je lani poklonilo svojo kri kar 446 krvodajalcev. Za kulturni del te proslave so poskrbeli cicibani iz otroškega vrtca v Laškem, podmladkarji osnovne šole Laško, mladinski in moški pevski zbor ter godba na pihala. - leš. Zakaj smo uvedli »Vaše vrstice" Naši bralci so kmalu osvojili novo rubriko »Vaše vrstice«, ki smo jo pred kratkim uv^li. Osnovni namen, ki smo ga pri tem zasledovali, je bil, da omo- gočimo državljanom prek te tribune obravnavanje nekaterih problemov, ki sicer ne bi našli ustreznega mesta. Pri tem smo mislili predvsem na one proble- me, ki so zadeli kogarkoli in ka- tere je s širšo obravnavo možno rešiti. Razumljivo je, da smo že v začetku računali s tem, da se bodo tu in tam pojavili primeri, ko bo kdo hotel stolpce časopisa izrabiti za osebne namene. Ven- dar je v takih primerih jasno; saj napad nekoga posebno ka- dar so v ozadju osebni intere^ prizadene drugega; da smo dolž- ni tudi nasprotno mnenje obja- viti. To pa hkrati pomeni, da ši- rok krog bralcev le zve resnico in da z^učan kamen na kraju prileti nazaj onemu, ki ga je zlo- namerno zalučal. Tega sicer ne bi zapisali, če bi se prvi primer že ne pripetiL V zadnji številki je tov. Mlakar iz Teharij pisal o nepravilnem ravnanju železni.§ke uslužbenke Marije Orač. Tov. Oračeva je piscu javno odgovorila, ker meni, da je tre- ba pojasniti nekatere bistvene stvari. Takole piše: Packa na papiriu Nikoli nisem maral starih zapiskov. Oni dan mi je bilo posebno pu^to, pa sem začel brskati z radovednim nosom po predalih. Kopica listov je bila tam, urejenih in lepo zloženih. Besede so se vrstile zapored jasno in razločno. Ne, nikjer ni bilo pack, ker so stroji pisali dokaj čisto. Pi- sarniški red pač! Toda, ver- jemite; naletel sem na packe, ki so bile slikovito vidne na tistih pisarniških listih. Pri- sluhnite, pa recite, Če niso bile prave velike packe! .. V podjetju je nekaj va- jencev. Mojster ga je zadnjič pretepel..Grda reč! Kako neki je bilo to! ^No, kje se potikaš tako dolgo! Obrni se brž, lenoba! Jaz ti že poka- žem!« je rjovel možak nad Ivanom, ki je plaho korakal od stroja. Plusk! Zazvenelo ie okrog ušes in fantiču so se udrle solze po licih. Potem se je mojster pritoževal, da se vajenec tako rad skriva in odteguje pogledu, če je le mo- goče. Ce ga potrebuje pri ro- ki, ga mora celo iskati. Se ču- dite temu! Kdo se ne bi akri- val, pa čeprav pod posteljo morda? ... >*IJpravnik ni dovolil de- lavki prostega dne za oprav- ljanje strokovnega izpita.. Smentana reč! Večer za veče- rom je Tilka obračala liste v knjigi in veke so bile težke, kot bi mlinske kamne nave- sili na trepalnice. »-Eh, sploh ne pojdem k izpitu! Tega ne borh nikoli zruila!« je vzdi- hovala in obupavala. »-Toda moram, moram...« In spet je vztrajno napenjala oči, pisala in računala. >*Tovariš uprav- nik, prosim, lahko imam po- jutrišnjem prosto!« In ko jo je začudeno pogledal in je v njegovih ostrih očeh opazila poblisk nevolje, je skoraj v zadregi luidaljevala: >^Veste, strokovni izpit bi rada oprav- ljala! Poziv imam«. >-Pa prav zdaj? Niste mogli drugače urediti!« je odsekano dejal šef. >-Ne, ni mogoče 1« Brr, kar zazeblo me je! »■Delavcem niso nikoli po- vedali, kakšni so uspehi.« »■No, to pa je lepo!« Teh se- stankov pa sem že res sit! Kaj bomo to sklicevali! Gor smo tako že poročali!« je ner- vozno koračil tovariš direktor po pisarni. >*Hm, tiste števil- ke niso bile preverjene,« je dejala administratorka, pri- kupna deklica. »-Ah, dobre so bile! Zdaj še sindikat zahte- va statistične podatke! Kaj pa njih to briga. Pa delavci: figo da razumejo vse te instru- mente, po katerih se izvija podjetje. Nič sestankarstva: samo čas zamujamo!« je od- ločno pribil in naročil črno kavico za pomirjenje. »-Delati, da, delati in skrbeti pa tako moram sam!« ... »-Čudili smo se, da je bi- lo nekaj vsiljenih razprav...« Kaj pa je spet to? »-Prekleto, zdaj bo pa spet občni zbor! Tudi mi bomo morali nekaj poročati! Pravzaprav ne mi: onile, predsednik organizaci- je, Jurek bo moral poročati, da,« je razpredal šef. »-Zad- njič so se nekaj obregnili ob nas. Se Jurek, preklemano, sam je nekaj kritiziral in za- hteval celo nekakšno komisi- jo. Ta bi bila pa dobra, da bi mi še kakšne pedante spravil za vrat! Nič, s fantom se mo- ram pomeniti!« Zaskrbljeno je sklepal prste. »-A, si že tu! Prav! V nedeljo bo občni zbor, ne! Ze imaš poročilo?« Jurek je odkimal. »-Brez skr- bi! Zmenimo se! Takoj bom sklical odbor: ti, jaz, pa njega še pokliči... Trije smo do- volj! Bomo kar tu napisali!« Jurek je presenečeno gledal prijaznega šefa in skoraj one- mel. Na razpravi je bral svo- jo »diskusijo« in vsi so bili presenečeni, ker je pred krat- kim čisto drugače govoril. PA RECITE! NA LEPO NAPISANIH PAPIRJIH SO BI- LE PACKE! POZNATE ČISTILNO SREDSTVO? ALKOHOL NE POMAGA! RECEPTI SO V DELAVSKI ZAVESTI IN ZNANJU. VČASIH JE LE DOBRO PRECITATI ZAPISKE V PREDALIH! Bes čuden nastop Tov. Mlakar je napihnil zgod- bo o otroku, ni pa napisal, da me je otrok zmerjal in da sem ga opozorila, da tega ne dela. Pa pustimo otroka. Mlakar tudi ni povedal od kod njegova jeza in zakaj brutalni napadi name, za- kaj zmerjanja in poe vedno zaseda železniško sta- novanje. 7 njegovo privolitvijo je uprava pred leti dodelila eno so(bo v tem stanovanju meni. Vso je bilo v redu dokler so bile za železniška stanovanja posebno ^rtanarino. Tedaj je on plačeval za vse stanovanje 180 dinarjev, jaz pa sem njemfu plačevala 200 dinarjev. Po točkovanju in uved- bi novih .najemnin je bilo stano- vanje ocenjeno na preko 800 di- narjev. moja soba pa okoli dinarjev. Od trjga časa jo ogojij v .<;trehi. 7 vsomi močmi so so .spravili na- mo. Kor jo soba nrohodna. io bila zanje zadova ^o lažja. Co-lo do to more so 51 i. (vredno jo za- pisati. da tov. Mlakar toea ni omonrl), da so mi zaklonili vra- ta sobe in rih T)Ovr!zali z žico. Tako sodaj hodim v sobo skozi okno. Druge ro^iive zaenkrat ni. dokler mi ne bodo vgradili po- sebna vrata, kar je že sklenjeno. To sem napisala brez kakršne- ga koli napihovanja in tendenc, kratkomalo zato, ker fe tov. Mla- kar smatral za potrebno, da za- devo sproži v javnosti. Ce je že tako, naj javnost ve vso zgodbo. Marija Orač, Teharje 55 Žlebovi iščejo usmiljenje Tov. iu*ednik! Ze nekaj let opažamo, da last- niki hit in tudi hišni sveti pola-' gajo zelo malo pozornosti vzdrže- vanju strešnih žlebov- To občuti- mo ob deževnih dneh, ki jih pa to leto ni malo- Vodni curek je na nekaterih mestih tako močan, da je pešeo primoran stopiti s pločnika na sredino ceste, pa tudi tu večkrat ni varen pred to nevšečnostjo, ki bi znala biti tudi nevarna. Mislim, da k ureditvi naš^ra mesta ne pripomoremo le s cvet- ličnimi lončki na oknih, temv^ da odstranimo tudi te In podobne pomanjkljivosti. D. F. ^^^ CELJSKI TEDNIK §TEV. 20 — 2. joiindija 1961 TELESNA VZC07A IN ŠPORT Visoko priznanje AD Kladivarju ŠPORTNO DRUSTVO NA GIMNAZIJI TRETJE Komisija za podelitev na- grad »Diieva mladosti« pri Zvezi za telesno kulturo Slo- venije je tudi letos podelila najboljšim telesnovzgojnim kolektivom ter šolskim šport- nim društvom nagrade za nji- hovo uspešno delo. Tako je prvo mesto med telesno vzgoj- nimi kolektivi zasedlo AD Kladivar in prejelo zato pre- hodni pokal ter nagrado v vrednosti 500.000 dinarjev. Med šolskimi športnimi društvi pa je društvo- na celj- ski gimnaziji zasedlo tretje mesto ter prejelo nagrado v višini 100.000 dinarjev. V obrazložitvi je med dru- gim rečeno, da je Atletsko društvo Kladivar s svojimi re- zultati, pa tudi z organizacij- skimi prijemi in tesno pove- zanostjo z življenjem v komu- ni, lahko za zgled vsem teles- nokulturnim organizacijam v republiki. Ostali v vodstvu DVA MLADINSKA DRŽAVNA REKORDA Kot kaže bo letošnja bilanca celjskih atletov v postavljanju državnih rekordov nadvse plodna. Tako sta bila v nedeljo, v drugem kolu ekipnega prvenstva države v atletiki, postavljena spet dva naj- boljša rezultata v državi. Prvega je dosegel Miran Polutnik v teku na 100 metrov čez zapreke v času 14.0 sekunde in velja za mlajše mladince, drugega pa Martin Štaj- ner v teku na tisoč metrov v času 2:26.9 minute in drži za starejše mladince. V nedeljo je bilo na sporedu drugo kolo ekipnega tekmovanja. Na startu so bile vse tri mladin- ske ekipe AD Kladivarja. Medtem, ko so mlajši mladinci nastopili do- ma in znova zbrali največ točk, so starejši mladinci in mladinke tek- movali v Mariboru. Navzlic temu, da so na tem mitingu zmagali mla- dinci Branika, so se mladi atleti Kladivarja obdržali v skupni oce- ni prvega in drugega kola na vrhu lestvice. Kakor v Celju, tako so mladinke Kladivarja potrdile ve- liko premoč tudi na mariborskih tleh in še povečale prednost v toč- kah. Na mitingu v Celju je Kladivar zbral 14.501 točko. Branik 13.798, Maribor pa 10.292 točki. Na tek- movanju v Mariboru je bil vrstni red ekip starejših mladincev na- slednji: 1. Branik 19.088, 2. Kla- divar 18.963 točk. Mladinke pa so se izkazale takole: 1. Kladivar 14.258, 2. Maribor 11.289, 3. Bra- nik 11.248 točk. REZULTATI NAJBOLJŠI SO BILI: MLAJŠI MLADINCI 100 m ovire: 1. Polutniik M.O, 2. Šlander (oba K) 15.4; 100 m: Gumze (B) 11.6, 3. Cerkovnik (K) ,12.0; 300 m: Gumze 37.6, 2. jamnišek (K) 38 8; 1.000 m: 1. Zuntar 2:43.2, 2. Kalafatič (oba K) 2:48.9; 4 X 100 m: 1. Branik 47.2, 2 Kladivar 47.7; višina: Polutnik in Adajiiič (oba K) 165; palica: Hrženjak (B) 320 , 2. Veselak 500, 3. Lednik (oba K) 290; daljina: 1. Jam- nišek (K) 611; krogla: Lednik (K) 13.35; kopje: Svajger (R) 44 62; disk: Gajšek (K.) 37,45; kladivo: 1. Coh (B) 47.15, 3. Gregorc (K) 35.90. STAREJŠI MLADINCI 110 m ovire: Zunec (B) 15.5, 2. Vrav- nik (K) 16.5; 100 m: 1. Golncr, 2. Pestot- nik (oba K) 11.3; 400 m: 1. Uranjck (B) 52 5, 2. Erjavec (K) 53.1; 1.000 m: 1. Staj- ner (K) 2:26.9, 2. Fošnarič (B) 2:28.0; 1.500 m ovire: Vavkan (B) 4:41.2, 2. Glii- š!č (K) 4:48.8; 200 m: 1. Potrata (K.) 5:54.8; višina: 1. Miloševič (B), 2. Golner (K) oba 170, daljina: 1. Miloševič (B) 653, 2. Gol- ncr (K) 632; palica: 1. Lakner 360, 2. Lo- gar (oba K) 322; 4 X 100 m: 1 Kladdvar 45.3; krogla: Vravnik (K) 13.76; kladivo: 1. Bukovec (B) 57.11, 2. Vidinajer (K) 47.89; disk: 1 Vravnik (K), 49.70; kopje: 1. Dok.^a (B) "46.00, 2. Vidmajer (K) 45.29. STAREJŠE MLADINKE 60 m: 1 Cede 8.0, 2. Lubej (obe K) 8.1; 80 m ovire: 1. Urbančič 12.4, 2. Stožir (obe K) 14.0; 100 m: 1. Cede 12.8, 2 Kra- marič (obe K) 13.0; 400 m: 1. lladner (B) 62.6, 2. Zupane (K) 63.3; 4 X 100 m: 1. Kladivar 51.9; višina: 1. Urbančič 145, 2. Kladnik (obe K) 140; daljina: 1. Lubej (K) 494; krogla: Potočnik 10.20, 2 Krof- fič (obe K) 10.18; disk: Kroflič 40.53, 2. Potočnik (obe K) 29.84; kopje: Mastnuk 43.15, 2. Pajtler (obe K) 29.52. Motiv s Kocenovega trga v Celju ŽNK Celje - okrajni prvak v nadaljevanju nogometnega prvenstva v celjski okrajni ligi so bili doseženi več ali manj pričakovani izidi, razen če izvzamemo katostrofalen poraz štorskega Kovinarja v Velenju. Tekma se je kon- čala z vi.soko zmago Velenjčanov 8:0. V drugem srečanju pa je Celje odpravilo borbeno enajstorico Steklarja iz Rogaške Slatine 4:0. Četudi imajo celjski železničarji vse pogoje, da osvojiijo naslolv okrajnega prvaka, je končna odločitev padla šele v sredo popoldne na igrišču pri Skalni kleti, kjer sta se .sestala oba kandi- data za najvišji naslov — Celje in Ve- lenje, Ostali pari zadnjega kola bodo na sporedu v nedeljo. Igrali pa bodo: Ste- klar—Šoštanj in Kovinar—Šmartno. Prav je, da ob zaključku letošnjega tekmovanja zapišemo še to, da okrajna liga ni vzbudila večjega zanimanja. K temu sta v mnog^em pripomogli tudi drugi moštvi Kladivarja in Olimpa, ki deloma zaradi objektivnih pogojev, predvsem pa zaradi neresnosti nista red- no sodelovali v prvenstvenem boju. Mor- da bi kazalo v prihodnjem obdobju ude- ležbo drugih enajstoric tistih društev, ki sodelujejo v višji ligi, uvrstiti v drugo okrajno ligo, ne pa v prvo. V sredo popoldne je bila na igri.šču pri Sikalni kletd odiločdlna nogomotna tekma za naslov letošnjega okrajnega prvaka. Zelezničarska enajstorica Celja je sicer premagala velenjskega Rudarja 4:3 (2:1), toda, ta zmaga je bila vse prej kot posledica lepe in učinkovite igre. To kar smQ videli pri Skalni kleti ni bil nogomet, temveč čisto navadno igračka- nje z žogo, neskončni driblingi in po- dobno po vzorcu od noge na nogo med nogo . . . niž. S tako igro si okrajni pr- vak ne bo veliko pomagal v kvalifika- cijah za vstop v slovensko ligo. To smo videli tudi v srečanju z Velenjčani, kjer jim je tehnično dosti slabše, zato pa bor' beno moštvo precej mešalo štrene. Martin Stajner DIJAKI V ATLETIKI V počastitev praznika mladosti je ko- nec prejšnjega tedna okoli 200 mladincev in mladink nastopilo na okrajnem pr- venstvu srednjih, strokovniih in vajen- skih šol v atletiki. Med mladinkami je v ekipnem ocenje- vanju zmagalo učiteljišče z 9.310 toč- kami pred Ekonomsko srednjo šolo 5339, gimnazijo 9310, šolo za zdravstvene delavce. Tehnično srednjo šolo in Vajen- sko šolo Borisa Kidriča. Pri mladincih pa je bil vrstni red ekip takle: gim- nazija 10j568. učiteljišče 9637, Ekonom- ska srednja šola. Tehnična srednja šola. Vajenska šola Borisa Kidriča, Vajenska iola Žalec in Šola za trgovske učence. PRVO KOLO ZVEZNE ATLETSKE LIGE V soboto, 3. dn v nedeljo, 4. junija bo «tadion Borisa Kidriča v Celju znova prizorišče zanimivih atletskih tekmovanj. Na vrsti je prvo kolo ekipnega prven- stva za moSke in ženske. Sobotni pro- gram se bo začel ob pol petih popoldne. Razen članov bodo nastopile tudi atle- tinje v tako imenovanem B programu. V nedeljo pa se bo miting začel ob pol desetih dopoldne. Moški b^o nastopili v drugem delu sporeda, razen tega pa se bodo imeli tudi v nedeljo celjski atleti ske v A programu. Kakor v soboto, tako bod imeli tudi v nedeljo celjski attleti v gosteh tekmovalce in tekmovalke ma- riborskih klubov. ZLET ŠPORTNIH RIBIČEV SLOVENIJE V »oboto, 3. in v nedeljo, 4. junija bo v Celju in Velenju tretji zlet športnih ribičev Slovenije. Prvii dan bodo udele- ženci preizkušali svoje znanje v tako imenovanih suhih disciplinah in to na atletskem stadionu Borisa Kidriča, z za- četkom ob 5. uri. Po tekmovanju v so- boto bo ob 17. in 20. uri v Narodnem domu vesel ribiški večer. V nedeljo, 4. junija pa se bodo člani, pionirji in mla- dinci j>omerili še na tekmovanju v od- lovu živih rib in sicer ob Velenjskem je- zeru. Šah CELJSKI ŠAHISTI V PORTOROŽU V počastitev Dneva mladosti je bil od 25. do 2". maja v Portorožu šahovski fe- stival, hkrati pa tudi zaključno tekmo- vanje za pokal maršala Tita. Na tek- movanju so sodelovali tudi šahisti Cin- karne ter Steklarne iz Rogaške Slatine. Vsa moštva so bila razdeljena v dva- najst skupin, v katerih je i^alo po 16 ekip. Cinkarna, ki je v prvih dnevih na- stopila v oslabljeni postavi, je v šesti skupini zasedla šesto do osmo mesto, moštvo iz Rogaške Slatine pa je delilo v osmi skupini peto do sedmo mesto. Zmagovalec na tem tekmovanju je po- stalo moštvo Partizana iz Beograda, ki je osvojilo prehodni pokal maršala Tita. ŠAHISTI IZ ŽALCA - PRVAKI V nedeljo je bilo končano okrajno mo- štveno prvenstvo v šahu. Kot smo že na- pisali, so prvo mesto z 20 in pol točke osvojili igralci iz Žalca. Na naslednja mesta so se uveljavili: 2. Store 19 in pol, 3. Savinjčan iz Seanpetra 18 in pol, 4. Celje 15, 5. Šoštanj 11 in 6. druga ekipa iz Žalca 5 in pol točke. CELJE-KRANJ V ŠAHU V nedeljo, 4. junija se bo ob devetih dopoldne začel v celjskem šahovskem domu dvoboj reprezentanc Celja in Kra- nja v šahu. Na vsaki strani bo nastopilo po 15 igralcev. Kolesarji so tekmovali v tednu mladosti so člani kolesarskega krožka pri pionirskem odredu >Dušana Laha« na šentjurski osnovni šoli pri- pravili tekmovanje v kolesarski ocenje- valni vožnji. Proga je potekala po viju- gasti cesti od Šentjurja do Jakoba v do- lini pod razvalinami Rifuika. Ob tekmovalni progi, dolgi 2 km, so bile štiri kontrole, kjer so se mladi ko- lesarji ustavljali in odgovarjali na vpra- šanja iz prometne varnosti in cestnih predpisov. Znanje tekmovalcev je bilo na primerni višini, kar pomeni, aa se v kolesarskem krožku resno vzgajajo za dobre iu disciplinirane ujjorabnike cest. Požrtvovalni prosvetni delaTci, ki vzga- jajo mladino za sodobni promet, zaslu- žijo vse priznanje. -rj Košarka USL I ' < i Začetek okrajne lige Te dni se je pričelo tekmovanje v okrajni košarkarski ligi za moške in ženske. V moški ligi tekmuje pet mo- štev: Kovinar Štore, KK Celje, Partizan Žalec, Šoštanj B in Velenje. Kot vse kaže, se bo glavna borba za prvo mesto vodila med Žalcem in Celjem. V ženski ligi pa nastopajo: KK Celje, Žalec, šoštanj in Velenje. Ker so ek.pe zelo iznenačene, pričakujemo velike bor- be za najlioljše mesto. Doslej so bili doseženi naslednji re- zultati: MOŠKI: Žalec—štore 75:30, Celje —Velenje 82:67. ŽENSKE: Celje-Velenje 13:45. V naslednjem kolu igrajo: v soboto v Celju: šoštanj—Celje, moški ob 19., žen- ske pa ob 18. uri. V nedeljo v Velenju: Velenje—Štore. —o— Edini predstavnik celjskega okraja v prvi republiški ligi, šoštanj je v nedeljo izgubil na svojem igrišču dvoboj z ekipo iz Most. Tekma se je končala z rezulta- tom 33:27. Pri Šoštanju sta bila najboljša De Gosta 16 in Šmid 6. R. P. Rokomet Hokometaši ne počivajo Čeprav so prvenstvene tekme v roko- metu izostale, pa ljubitelji te igre niso počivali. Tako je bil v Laškem roko- metni turnir, ki pa se žal zaradi moč- nega dežja ni končal. Zato bo finalna tekma med Partizanom iz Celja mesta ter domačini šele danes. —o— Med tednom je bil tudi turnir, ki ga je pripravila celjska garnizija JLA. Naj- bolj^ mesto in prehodno zastavico so osvojili igralci iz Polul, ki so premagali moštvo JLA, v finalu pa pionirje Parti- zana iz Celja mesta 17:15. Drugo mesto je zasedla mlada ekipa partizanskega društva, tertje pa moštvo JLA. PRVO MESTO ZA ROKOMETAŠE TRGOVSKE ŠOLE V počastitev dneva vajencev je bil v soboto rokometni turnir, na katerem je zmagalo moštvo Trgovske šole, ki je v iiuaiiii igri premagalo igralce vajenske šole »Borisa Kidriča« 10:4 (8:1). Vrstni red pa je bil: 1. Trgovska šola, 2. Vajenska šola »Borisa Kidriča«, 3. ^1IŠ Store, 4. Vajenska šola Store, 5. IKS. Slab odziv Olepševalno in turistično dru- štvo ter Foto-kino društvo v Ce- lju sta lani razpisala natečaj za razglednice mesta Celja. Čeprav je bilo pričakovati, da bo svoja dela izročilo precejšnje število ljubite- ljev fotografije, natečaj ni uspel v cedoiti, saj je v njem sodelova- lo samo šest kandidatov. Zaradi preskromne udeležbe, komisija ni podelila prve nagrade. Drugo na- grado je prejel Zdravko Vidmar, tri tretje nagrade pa so si razde- lili Zdravko Vidmar, Julija Dvor- šak in Janez Vrjtiovec. Razen šti- rih nagrajenih razglednic, je ko- misija odkupila še enajst drugih, ki so jih poleg Vidmarja in Vrhov- ca izdelali še Milan Božič, Valter Dvoršak in Franc Peršak. Od 22. do 28. maja je bilo rojenih 22 dečkov in 18 deklic. POROČILI SO SE: Tržan Štefan električar iz Lise — Er- javec Amalija, kuharska pomočnica iz Ljubljane ; Krasnič Ramiz, delavec iz Celja — Osel Jožefa, delavka iz Celja; Lampret Silvester, tapetnik iz Celja — Vreš Stanislava, delavka iz Celja; Knez Karel, uslužbenec iz Celja — VEBER Ana, tkalka iz Celja; Skočir Oskar-An- ton, strojni tehavk iz Celja — Orožim Olga-Ivana. trgovska pomočnica iz Cel j«; Zurnj Ivan-Marjan. absolvent strojne teh- nike iz Zgornje Bistrice — dr. Plaveč Marta, zdravnica iz Dobriše va.si; Jako- pič .Marjan, šofer iz Ljubljane — Boltin Štefanija, medicinska sestra iz Studenc. UMRLI SO: Dombaj Olga, otrok iz Proserja; Ped- rlh rojena Smrekar Jožefina, družinska upokojenka iz Velenja, stara 70 let; Ger- zina Neža, upokojenka iz Kozjega stara 66 let; Krump rojena Župnik Ivana, go- spodinja iz Bevč pri šoštanju, stara 72 let. Odhodi vlakov iz Celja Po novem voznem redu, ki je začel veljati zadnje dni preteklega meseca, imajo vlaki s celjske železniške postaje naslednje odhode: SMER LJUBLJANA-REKA: 0.14 brzi, ki vozi samo ob sobotah in to v času od 3. VI. do 9. IX. — 23.42 brai, ki vozi od 29. VI. do 4. IX. SMER LJUBLJANA-ZAGREB: 0.48 pot- niški — 5:26 potniški (do Ljubljane) — 6.22 motomi do Ljubljane — 6.59 mo- torni do Ljubljane — 9.06 motorni pot- niški do Ljubljane — 10.08 potniški — 13.30 motorni potniški do Ljubljane — 15.15 potniški — 19.45 potniški. SMER LJUBLJANA-PULA 7.37 brz:i, ki vozi od 29. VI. do 4. IX.. SMER ZAGREB-BEOGRAD: 8.55 bal- kan ekspres. SMER LJUBLJANA-REKA-BEOGRAD: 20.59 brzi. SMER ZAGREB-SPLIT: 18.12 brzi in vozi 29. VI. do 4. IX. SMER MARLBOR-GRADEC-DUNAJ: 8.39 brzi — 14.46 brzi, ki vozi od 4. VI. do 10. IX. samo ob nedeljah — 21.53 brzi. SMER MARIBOR: 2.33 brzi, ki vozi od 30. VI. do 5. IX. — 2.51 potniški — 6.54 potniški — 11.23 potniški — 15.27 brzi in vozi od 30. VI. do 5. IX. — 16.19 potniški — 17. 34 motorni — 20.56 potniški. — SMER VELENJE: 4.01 potniški (ob de- lavnikih) — 7.42 potniki (do- Dravo- grada) — 11.2? motorni potniški — 12.34 potniški (do Dravograda) — 14.20 potni- ški (ob delavnikih) — 17.08 potniški (do Dravograda) — 20.36 potniški (ob delav- nikih) — 22.15 potniški. SMER ROGATEC-ZABOK: 6.28 potni- ški — 9.07 motorni potniški (do Rogaške Slatine)— 12.50 potniški — 14.25 potniški (do Grobelnega) — 20.15 potniški (do Grobelnega) — 22.30 potniški (do ' Ro- gatca). SMER KUMROVEC: 7.39 motorni. SMER MURSKA SOBOTA: 17.52 mo- torni. Hipnotizer Eldorido V CELJU V soboto, dne 3. junija 1961 se nam bo ob 20. uri v dvorani »-De- lavskega odra« v Celju predstavil hipnotizer Eldorado z partne- rico Excelsior. Na tej izredni predstavi bodo gledalci dobili na vsako izvajano točko tudi prikaz »-trikov«, za ka- tere pogoj je le spretnost in hi- trost. V programu, ki bo trajal tri ure, bomo lahko spoznali hipnozo, ki se po najnovejšem, modernem si- stemu uspešno uveljavlja v svetu. ZA SLEPO MLADINO Namesto venca na grob pokoj- nega Alojza Nendla so stanovalci bloka na Malgajevi ulici 6 in 8 po- darili za slepo mladino 4070 dinar- jev. CENE NA CELJSKEM TRGU Krompir stari 20 (25—30), krompir novi 60 (—), čebula n. 130-140 (100—120), če- sen stari — (300), česen novi 160 (160). fižol visoki 115-140 (130), fižol nLzki 100 (90—100), solata 80 (60-130), špinača 60 (60-100), ohrovt 60, petršilj 200 (200). por 60 (80), koleraba 90 (120—160), red- kvica — (100), korenje — (40—60), ko- renjček 120-200 (90-140), hren (200), zelje kislo — (50—60), zelje gl. b. 70 (100), gobe suhe (1500), gobe sveže — (250—300), limone 220, pomaranče 220, ba- nane 280, pšenica — (50), koruza ^ (50), mleko 56 (50-56), skuta — (200), sme- tana — (320), mslo — (600—840), jajca 25 (20-25), kokoši (800-100), piščanci (400—460), zajci — (200—800), paradižnik 250 (—), šparglji — (300), črešnje 130 (100—120), jagode 220 (250—500), radič — (100), borovnice — (200—300), hruške 20» (-), med — (500). Zaloga na trgu še vedno ne zadovo- ljuje. Primanjkuje še vedno jajc in pe- rutnine. Gsudeamus igitur... v sredo so maturanti celj.ske gimna- zije zaključili pouk. Zadnji dan so slo- vesno proslavili s sprevodom po mestnih ulicah. Pred železniško postajo pa so «u- žgali stare zvezke. Ob tej priložnosti s<» predali svojim »zelenim« na.sleesek- Vzrok za rasistične nemire v ZDA naj bi bili mladina in star- ši in nič drugega? Kaij pa globo- ko vsajena kapitalistična zavest, nasproti kateri je zakon bled pa- pir? To niima nič opraviti s tem? Seveda, ko 10. To pa je tudi EKJvprečje za ves svet. V zadnjih dvajsetih letih so v ZDA zabeležili dvoje rojstev pe- torčkov, in sicer: V Districtu v Kolumbiji 4 žive deklice in mrtvorojeni deček. V Kentuckyju pa 2 živa dečka in 3 mrtve deklice. Četvorčki so v polovici prime- rov ostali pri življenju. Da vsaj za slovo ne bomo ultra sodobni, se v imenu lepih deklet postavlja predstavnica generacije iz 1924 leta.