>.,„,./ t.f - /trt i
SLOVENSKA BCELA
--
Poducen in kratkocasen list.
Vredil in izdal :
Anton Janezi č.
Tretji tečaj.
V Celovcu 1852.
' V i *
Natisnil F er d. il KJeinmajr.

m siOTEsai BtEA. m
Leposloven tednik. Čislo 1.	V četvertek J. januarja 1852. III. tCcflj.
Povabilo k družtvu sv Mohora.
v
živili Slovenci! S limi besedami smo ravno pred letom pozdravili predrage slovenske brate, ter jih povabili, po izgledu druzih narodov družtvo osnovati, kterega namen bi bil, dobre in koristne bukve izdajati, jih med ljudstvom razširjati, tako slovenski narod izobraževati in nase slovstvo po mögocosti podpirati in povzdigati. Hvala Bogu, nase besede niso bile v veter govorjene; tako družtvo je pod imenom: »družtvo sv. Mohora" osnovano in postave taistega že I. septembra 1. 1. po našej „bčeli" razglašene. Veselo se razvija in raste, od vsih strani se oglašujejo udi, kar mu naj lepšo, naj veselišo prihodnost obeta.
Začasni odbor za leto 1852 je po §. 4 družtvenih postav takole soslavljen :
Zac. vodja: Andrej Einšpieler, mestni kaplan v Celovcu, Odbornika za Kerško skotijo:
Simon Rudmaš, c. k. šolski svetovavec na Koroškem; Dragotin Robida, c. k. gimnazialni učitel v Celovcu;
za Goriško škofijo; Štefan Kociančic, profesor sv. pisma v Gorici; Pire Matevž, mestni kaplan v Gorici;
za Labudsko škofijo. Matia Vodušek, inful. opat v Celju; Jernej Franci, zač. gimnazialni učitelj v Celju;
za Ljubljansko škofijo : Dr. Janez Bleiweis, vrednik „Novic" v Ljubljani; Luka Jeran, mestni kaplan v Ljubljani.
za Sekovsko škofijo: Matijašič Juri, c k. gimnazialni učitelj v Mariboru, Davorin Terstenjak, c. k. gimnazialni učitel v Mariboru;
za Teržaško škofijo: Iva« Koseski-Vesel, c. k. denarstvini svetovavec v Tersfu; Miha Schwab, c. k. solski vodja v Terstu. S sereno prošnjo se obernemo taj na vse jugoslavenske rodoljube, v prav obilnem številu k »družtvu sv. Mohora« pristopiti in ga po vsej
moči v njegovem prežlahtnem namenu podpirati. Po §. 3 snese pristopnina za učitelje ljudskih sol na deželi in za učence na leto 1 fl. 30 kr. srebra, za vse druge (tudi družtva) pa na leto 3 fl. sr. Dalej plačajo učitelji in učenci, kader pervie k driižtvu pristopijo 30 kr. sr. vsi drugi pa 1 fl. sr. upisnine. Plačila se ali celoletno ali polletno popred odrajtujejo in franki-rane ali odboru dotične škofije ali pa naravnost v Celovec pod nadpisom.-„Družtvu sv. Mohora v Celovcu. Pri Janezu Leonu za oddati" pošiljajo. Vsaki pristopi vsi ud dobi pristopni listič in vse od druživa izdane bukve zastonj.
Zraven se pa tudi povabijo in poprosijo vsi slov. pisatelji za družtvo prav marljivo spisovali in svoje spise pod gori naznanjenim naslovom v Celovec pošiljati. Vselej mora na posebnem lističu pristavljeno biti, pod kterim pogojem spisatel svoj rokopis družtvu prepusti. Družtvo bo vse podučne in kratkočasne spise, ki kat. veri in nravnosti nasproti niso in v politiko ne segajo, radovoljno prejemalo.
Imena družtvenikov ter druga naznanila in novice bodo vselej po „bčeli" razglašene. Sicer se bo v vsem po društvenih postavah ravnalo.
Bratji ! sjedinimo se v omiko in požlahtnjenje našega dolgo zaterte-ga naroda, — iz malega rase veliko in slavno — in bodočnost je naša! Živili Slovenci!
V Celovcu 1. januarja 1852.
Začasni vodja:	Začasni tajnik:
Andrej Einšpieler	Anton Janežic
mestni kaplan.	zac. gimnazialni učitelj.
T o
Božja mater, rajsko-zala, Se na zemljo je podala, Po dolinah, po planinah Blagorpolna popotvala. Kodarkolji je hodila, Z belo roko svetomila Je, karkoj po zemlji biva, Ljubeznivo pozdravila, Ino svaka stvar, katero Blaga zemlja je rodila, Se je materi nebeški Prav ponižno perklonila. Tičice iz sinj" ga zraka, Slavček iz ■ zelen' ga gaja, In škerlice izpod sonca (Kje se serčice jim taja),
pol.
Od bližine, od daljine, Pred Marijo perhitijo, Ino z gladkim geriom glasne Sladke "pesmi žvergolijo. — Tam od stene koza divja, Tukaj or osla n in jelen, Tamkaj slon in ris in tiger, In karkolj goji gojzd zelen: Do Marije se ponagli, Do Marije čudokrasne, In poklekne na kolena, In molitve moli glasne!
V	studencih, v potokih,
V	nezmernih morja valih, Vun iz vode glavce steza, Kar j,e večih rib in malih!
Krog in krog se sonce smeja, Krog in krog vse prepeva, Krog in krog le radost vlada, Da ori gor do gor odmeva! Hrast presivi, hoja mlada Tam perpogneta mladike, Tukaj cedre nebolicne Verhe krivijo velike! 3Vi ne glave, ne veršiča, Da se ne bi perklonila, Božja mati pa je milo Sve sve skup blagoslovila!! — Sam en topol, konc potoka, Perkloniti glave noce, Ker napuh mu terdoglaven Svo pobožnost kar odreče
Kakor bilke slrepetajo, In da bodo trepetala Dokler bo po celim svetu Materi nebeški hvala!!
Divji ponos ga popači: „Jaz, ki silim v nebesa,
„Nikdar se ne bom perklonil, _
»To — za manjši je drevesa ! „Kaj sreberne bi peresa, „Ako jih perkloniin, djale, „Ki še nikdar, kar jih nosim, „Niso k zemlji se majale? Komaj topol to izusti-Se perbliža božja mati, Vidi termega topola Derzno le prot nebu zjati. Z narprijaznejšim očesom Mati božja ga pogleda, Da se topol kar pretrese, Da peresa plahobleda
Miroslav.
Žertvovanje na Savi.
Povest iz staropaganskih časov.
(Spisat B a 1 a u t J a 11 e Ž i C. )
L
Po čelom nekdajnom Goratanu in še mnogo dalej so segala selišca starih Slovencev. Kjer že davno nemški jezik gospodari, so se nekdaj slovenski glasovi razlegali. Naši prededovi so bili tanke visoke postave, gibčnih udov in krepkih kosti. Modre oči in rumenklasti lasjé so jih posebno od druzih narodov odlikovali. Daleč okoli so slovele njih dušne kreposti, kakor: neizmerno gostoljubje do prijateljev in neprijateljev, miroljubje, veseljost in delavnost. V blagoj tihoti in zadovoljšcini so obdelovali svoja polja, tersje sadili in se vselej po moči bojnoinu hrupu uklanjali. Nikdar niso napadali svoje sosede kakor divji Pasoglavci (Huni) in Avari. Brezkončno so ljubili neodvislost in svobodo; hrabro so jo branili kot naj večje blago proti zvunajnim in znotrajnim sovražnikom. Njih ljubezen do petja in prostega razveselovanja je še sedaj povsod dobro znana. Globoko v sercu jim je ležal njih vèrozakon in spoštovanje bogov. Zvesto so toraj služili svojim malikom, ravno kakor sedaj jedinomu Bogu.
1*
— fi -
Njih žene so bile Ijubèznjive, vèrne in pridne gospodinje, in s svojimi hčerami hišna opravila opravljale, med kuhale, predle in tkale oblačila za celo družino.
V onih časih pred Karlom Velikim (okoli 800) so bli naši dedi prosti, neodvisli narod. Imeli so svoje vojvode in kneze, med kterimi se nam tudi slavni Samo prikaže. Sreča in blagor sla jim tedaj cvetela. Pri naselitvi v sedajne kraje so jih najšli opustošene in s tisučletnimi lesovi pokrite. Kmalo je izkerčila in potrebila pridna slovenska roka temne goščave in jih v cveteče livade (poljane) in polja premenila. Tam kjer je prej iha po slarodavnoin drevju šumela, kjer so roparske zverine divjale, se je zibalo sdaj v povetriju bersno klasovje in pridni Slovenec je za svojim plugom ali čedoj veselo prepeval. Postavljali so si svoja sta-nišča večidel na bregovih šumečih rek in na hribih, kjer so zadovolno plodove blagodarne prirode (naiore) uživali. Tudi s žlahtnim tersjern so obsadili solnčne gorice na Dravi, Savi in Muri. Vinogradi štajerskih goric ostanejo nam večna priča njih nevtrudljive marljivosti Potreba hišnoga in poljodelskoga orodja je jim kmalo tudi rudne zaklade odklenila. Votlili so globine gor, spravljali na den korislne rude, ter jih za različne potrebe porabili. Na daleko in široko je slovelo njih jeklo iz norskih rudnikov. Naši prededovi so bli sreča in blagoslov za celo deželo.
Kakor drugi starodavni narodi so tudi oni u I minah paganstva blodili. Častili in služili so više (več) bogovom. JNjih verozakon, kakor je še iz slabih zgodovinskih ostankov in redkih narodskih običajev viditi, je bil zlo imeniten in mnogopoménljiv. Vse na svetu razpade po svojej ceni v dobro in zlo. Na tem so oni svoje bogoslovje osnovali. Izvir vsega dobrega jim je bil Beli bog ali bog svetlobe, in začetek vsega zlega Cernobog ali čart. Te dve nasprotni bitji ste bile v neprestanom boju med seboj, vendar premagal je Bèlibog. On je taj premagavec Carta, ki je zmiraj ljudem škodvati, svitlobo solnca pogasili skušal, da bi večne tmine zemljo pokrile. Zvun tih so imeli Triglava vladarja nebes, zemlje in podzemlja. Njemu so posvečevali gore, hribe, gaje in reke. P er un je bil vladar groma in bliska. Živo so častili boginjo ljubezni in ro-divnih moči. V njenoj veži je gorel večni ogenj. Rade gast je bil bog veselja in gostije, Kurent bog vina in piro vanja. Mora na ali Mora je zaspavala ljudi do černe noči. Mesto, kjer so svoje malikovavske službe obhajali, so hram imenovali. Navadno so imeli tako svetišče v gajih v senci tisučletnih dreves. S visokim plotom so ga ogradili in s nasipom obdali. Tu so darovali pred podoboj kakoga boga razne plode narave (natore): perjad in živino. Gnjusno navado, svojim bogom tudi vjete sovražnike darovati, so od svojih sosedov sprijeli, ker jih šele v poznejših časih najdemo. Navadno so svojiin bogom darove v lihom mraku po za-
hodu solnca ali v gluhoj noci o svitu blèrle lune doprinašali. Važnejše in imenitniše žertve je opravljal njih malikovavski duhovnik, žerec imenovan , druge pa oče vsake družine.
II
Na vojvodskoin stolu v Goratanu je sedel v tih časih Valhun, sin Kajtimara. Bil je goreč kristjan. Na vso moč si je prizadjal, vero pravega jedinoga Boga med svojim ljudstvom razširiti in ukoreniti. Tode sila nikdar ni mila. Vsih strani se jame narod vzdigavati proti njegovim poveljem. Slabo seme svetega evangelja, ki je jelo pomalem med Slovenci klili, grozi se do čista zadušiti. Popotoval je pobožni Virgil s nek-terirni pomočniki po daljnih goratanskih pokrajinah in sveto evangelje razglaševal. Tode le malo sadii je njegov trud obrodil. Neusmiljeno ravnanje vojvoda in njegovih pomagavcev s nekrist jani, neznanost domačega jezika in grozeča zguba neodvislosti je to zveličavno <1p1o popolnoma podkopala. Nezadovoljnost prevzame kmalo celi narod. Od dne do dne rase čert in jeza do kristjanov in kristjanskoga vojvoda. Na čelu tili nezadovolnikov je stal Droh, najvišji njihovih malikovavskih duhovnikov.
Bil je krasen spomladanski den. Prijazno je razjijalo svoje žarke svitlo solnce po celoj naravi. Vsaki predmet je dihal živlenje in radost. Rahlo verklanje potočičev in mogočni šum dereče Drave v starodavnorn koritu se je ljubko vjemal s jarnim peljem veselih ptičic po dolini. Senčnata dobrava stoletnoga dobovja se je širila na desnom bregu Drave. Na najvišjem mestu pod srepirn (sila velikim) drevesom je bil postavljen žertvenik (oltar), krog njega v kolobaru plot s ozkim uhodom. Poleg njega bajtica z dobovega lesa. Danas je praznik Kurenta, den velike radosti in pirovanja. Votlo šumenje in veršenje se razlega po obširnom gaju. Ne-števila množica ljudi se nabira, čaka je malikovavskega opravila. Zdaj se prikaže na pragu svoje bajte služabnik bogov v svojej časti. Snežnobeli lasje, siva brada in venec pisanih rožic mu kinča čelo in glavo Bil je Droh. Blagoslovi zbrano ljudstvo in zamišljeno stopa do svetišča, bogom in posebno Kurentu darove doprinesti. Pervo mèsto zavzemejo knezi in starešine, za njimi se riva ljudstva neštevjlna množica. Vsim je brali na licu goreči serd do sovražnika in vnetost za staro véro in domovino. Živi ogenj vsplameni na žertveniku. Droh vlije v plamen olja, vina in vode. Na to pogledav za vijočim dimom natihom šepeče: „Bogovi v oblačili I primite blagovoljno iz rok svojega raba (hlapca) žertvo, in vodite narod k sreči in blagostanju. Ščitite ga pred vsakim napadom in podajte čartu njegove in vaše vragove!« To dokončavši mahne s svojim krasno lesketečim protoni na vse štiri strani sveta. Sedaj vsuje na ogenj bèloga cvetja, bilja (zelišča) in žita, ter prosi, da bi bogovi blagoslovil
rodovitno prirocio. On vzeme krasni venec raz glavo, ter konča sveto opravilo. Zapusti svetišče in stopi k bistromu toku Drave, ki je bila Triglavu sveta. Tu zajme studene vode v leseno posodo, se verne nazaj, se pomoli bogom in pokropi nazoce rekoč: „Bodite silni kakor Drave valovi, ki vsako jez prederejo, bodite bistri kakor njezin tok, ki dere naprej negledé na overe. Mogočni, siloviti Triglav ce vas braniti in ščititi pred vsakim sovragom." Droh sedaj odide in se zaklene v svojo kočico. —
Začne se veselovanje in gostovanje, ki je po staroj šegi vselej žertvovan ju sledilo, posebno pa na dan Kurenta, naj živahnejšega v cèlom letu. Piščali in rogovi zadoué in šuinen ples in pévanje se razvije. Pisk in vrisk, spèv in hrum je tisučero odmeval po starem dobovju in skalovju. Pri vsem tem veselovanju je vendar bila na licih starešin spoznati neka nepopisljiva tuga in žalost, ki je jim kot viharni oblači nesrečno prihodnjost napovedovala.
Blagotvorno solnce se bliža koncu svojega dnevnoga tečaja. Droh stoji spet na pragu svoje koče. Tužnega očesa gleda zahajajoče solnce, gleda Dravo šumečo in prazni hrup naroda ; ali čudni počuiki se mu zbudijo v serca globini. Globoko se zamisli. Narod se pripravlja na pirovanje (snedanje) Tu se kolje bik ali vol, tam kcrvavi drobna kuretnina, tu diha v poslednjih mukah krotko jagnje ali ovčica. Nad ognjem se bar-nijo na dolgih ražnjih gnjali in pleča. Tam se deli bela pogača, kolače in potice. Bogato se gostujejo. Ni razločka stami ne časti. Bogati sedi poleg vbogoga, domačin poleg ptujinca. Vse veže bratovska vez. Sterd, mleko in sir začno pir; vino, pečenka in med ga končajo. Hrupnomu pirovanju in napivljanju Kurenta, kteroga god se dans obhaja, nima ne konca ne kraja.	(Dalje sledi.)
Hvaležno srce«
Bil je svoje dni blizo Kremelna, carskega grada v sv. Moskvi mlad prodajavec sladčic, po imenu Menzikov, zdaj celemu svetu znan. S svojim živahnim duhom in vedno primernim odgovorom se je caru Petru Velikemu tako dopadel, da naroči, svojemu naj vernejšiniu prijatelju za njegov poduk in omiko skrbeti. Cudovitno lahko prekosi Menzikov vse sodruge v uku in u vsaki vednosti. S tini se svojemu caru kam bolj prikupi. Zaporedoma povišuje mladega ljubimca od časti do časti in brž na sebi naj bližjo — na knezovsko Bil pak je Menzikov tudi ves vdan svojemu carskemu dobrotniku. Enkrat v strašni bitvi je tvegal vlastno živienje, da je carovo rešil. — Pod blagimi vlastnosti tega uzvišenega ljubljenca so se vendar tudi opačne skrivokale- Njegova pohlepnost no častiželčnost je bila požaru podobna, ki tim huje plamti, čim na \eč kurila naleti. Skrivoma je veliko državnim napravam namenjenih penez
podmeknul. — Nekega dne na odpotu iz Petrograda v spremstvu svoje-oa gosudara, kleri je silno v Astrahan hitil, da bi to mesto prestregel ino oblegel, zve pojdoč, da so vse njegove krivice samodržcu ovajene. Vedno molčanje ino podmurno gledanje carovo, čiga nevkrenljivo strogost je dobro poznal, mu jasno očituje, da je zdaj ob njega Že se vidi pahnjenega iz verhunca svetne časti in sreče v globočino sramote in nadloge. Strahovite misli na puščavo Sibersko, na dolgo samotno izgnanstvo ali meč, ki ga ob glavo dene, ga neprestanoma s takso grozo sprehajajo, da mu hud legar krv vneme ino pamet zmoti. V prvo revno bajtico ga spravijo, kjer "tri tedne otožno bancluje. Ko se zazve, gleda plaho po siromaški koči, vidi, da ga je vse zapustilo; en sam človek stoji poleg postelje, ki mu streže in ga tolažno nagovori, irio ti strežnik je-njegov car, ti človek je — Peter Veliki.
Ti nenadni pogled ga mahom oživi ino okrepi. Zgeče, debele solze ga polijejo; ihte se vrže na kolena pred svojega cara ino zavpije: „Večni Bog, ste Vi gosudar !" — „Jaz sim, jaz; tri tedne že tu čujem nad tebó." — »Kaj, vi me še ljubite1 Vi ste mi odpustili! Vi niste nevrednega krivca k smrti obsodili'?®—»Vbogi človek, reče car ga objemši, kaj misliš bi jaz pozabil, da si me smrti rešil?" —
Tako žlahtno obnašanje — ali ne zbriše in ne pobota vsake nepopolnosti, ki se caru očita, kteri je imel vse svoje kreposti od sebe samega, svoje slaboče od svojega veka in svojo večno slavo le iz svoje glave? — —
Krepost, ki se v globočini zares velike duše gotovo najde, je hvaležnost.	Ž.
Književni pregled.
Zora, jugoslavenski zabavnik za godinu 1852, od Radoslava Razlaga i Ivana Vinkoviča. Dobiti po vsih jugoslavenskih mestih za 30 kr. sr.
Jasno ko beli den, svètlo ko solnce rumeno je to, da si morajo slovanska narečja^ če dalje bolj bližati, ter se naposled v jeden jedini vseslovanski književni jezik stopiti. Ta prekrasna misel je že davno serca vsih vernih Slovanov ogrijala i naduševala. Vendar kako se ima to izpeljati, da zaželjen cilj dostignemo i vseslovanski jezik dobimo, to nam se zakriva v svojem krilu negotova prihodnost. Kakor ribica za hladno vodico, kakor v kletki zatvorena ptička za rajsko svobodo zelenoga gaja, ja se bolj kopernimo Slovani po tistoj presrečnoj dobi, ki bo nam tmine bezposlene negotovosti razjasnila in pot pokazala, po kterom naj stopamo da do svetohrama uzajemnosti i sloge dospemo.
Iz globine serca bodi nam toraj pozdravljena: „Zora« prežlahlni biser našega mladjahnoga slovstva. Ti nam pripravljaš pot, da se naj po-pred Jugoslovani sjediniino, zraven pa tudi drugim narečjem približamo li nas vodiš ko ljuba sestrica, da ne zagazirno^na stranputice, po kterih zalibog tako radi tumaramo in vagutamo. Tvoj svit se ne razliva samo po jugoslovanskih krajinah, še veliko dalej se razpliva svitloba tvoje luči po vsih prostranih planjavah preširokoga slovanskoga sveta. Bogato si nakiijena s cvetjem cèle Slavije. Zatorej boš tudi vsakod s nadušenjem
<'C	- 8 ~
^sprejela. Tudi li si spoznala, da je nevarno, jedno samo narečje za občesiavensko, književno spoznati, vsa druga pa se è I orna podreti i ^zaireti. Jedn o narečje se ima v drugom oživljati, jedno iz drugega novo moč dob i v I j a ti, jedno drugo d o polno vati. Učimo se taj marljivo vsih slovanskih narečij, skuplajmo, kar je u vsakom najboljega, ter glejmo, da se nam to neprecenljivo blago na podlogi sta-roslovenščine oživotvori i razvije, in prihodnost je naša.
Znotrajna i zvunajna oprava „Zore" je prekrasna, jezik živahen, poln slovanskega duha. Serce se ti širi, ko prebiraš mične povesti, nježne pesmice i druge zgodovinske i životopisne čerlice od naših najslavnejših leposlovnih pisateljev: L. Tomana, Razlaga, Raiča, Vinkoviča i posebno nadušene prerokinje slavjanske .'osepine Turnogradske. Nje povest „Boris" se pred vsimi odlikuje. Kratko povedati, jeden sostavek je lepši od dru-goga. — S Bogom dakle mlada „Zora!" (da s izdateljem govorimo) plivaj sretno po obzorju širokoga sla e svela kao vestnica topla sonca,
bela dneva. —	A J.
——'<*——
Zmes.
Tužna ura.
Plakaj rožca, ptiček, kamen in morjè, Tmile hribček, verlec, gajček in gore, Vetrič nesi zdihe moje na strani, Kjer, od koder rana moja oživi.
M i 1 o 1 j u b.
Med i pelin.
*	V nemškom Gradcu slovenščina prav veselo napreduje. Da »s 1 o v. družtva" in „slovanskih besed" ne omenim, hočem samo naznanili , kako bersno se naš jezik tudi na graških učiliščih razvija. Na vseučilišču uči slovenščino g. Kol. Kvas in po cèloj gimnazii g. J. Vinko-vic. Našega slavnoga Dr. Muršeca, kteri se je zavolj svojega bolehanja žalibog ponujenega svetovavstva za HrovaJko in Slavonijo odpovedali moral, nadoinèsluje u višjej rečnej (tehničnej) šoli slavnoznani g. Rad. Razlag, in na nižjej rečnej šoli je g. Vidovič za slovenskega učitelja postavljen. Vesela prihodnost!
*	Cesar smo se že davno bali, se je zgodilo: „Ljubljanski Časnik" naš jedini uradni list je s starim letom prenehal izhajati. In kdo je tega kriv? S žalostnim sercein moramo obstati, pred vsim drugim vredništvo samo, ktero ga je v poslednjem času do cela zanemaralo. Mesto da bi bilo taisto za kake dopisovavce poskerbelo ali samo kake sostavke in drobtince sostavilo, je rajše vse tečaje dosedajnih slovenskih novin pre-steknilo in tako vse razdelke svojega lisla s ptujim blagom napolnilo. Vsim se je la kerparija že gnjusila, in tudi visoko ministerst\o ni moglo kaj boljšega storiti, kakor tako vredovan časopis, ki ni ne krop ne voda, za prihodnje leto vstaviti. Golovo bi nam bil naš uradni list še dolgo izhajal, ko bi bilo vredništvu na nja ohranjenju kaj zaležalo.
Odgovorni izdatel in tiskar; Feld, žl Kleinmajr v Celovcu.
I ni e il i k
cast i ti li g.g. naročnikov slov. bcele in verlili podpornikov s la venskega slovstva.
G. AjhelburgFr. baron, e. k. uradnik
v Celovcu. „ Aleš Lovre, kapi. v Podkloštru. » Anderiaš Jož., duh. v Maria-Hülf. » Ankerst Jan., kapi. v Krajnski gori. » Antolič Iv., kapi. v Rušnjah. „ Arcon Jak., zac. učitelj v Gorici. „ Balon Ant., kapi. v Skalah. „ Bauer Karl, duh. v St. Jurju. » Bergman Val., fajm. v železni Kapli.
„ Biconik Fr. kapi. v Kapli. „ Biljhar Ivan v Ljubljani. „ Blažič Fr., bogsl. v Gorici. „ Bornik Jož., fajm. vJugivesi. » Božič Bal., kapi- v Št. Ilnu. „ Božič Janko, bogsl. v Ljubljani. » Bradaška Fr., uč. pripravn. v Beču. » Brence Jan., kapi. v Komendi. » Bruk Osv. inženir v Velkovcu. » Bubanovič Mil., dijak v Zagrebu. » Burcar Mat., bogsl. v Gradcu. „ Cafov Orosl., kapi. v Frauheimu. » Cegnar Fr., poštn. uradnik v Ljubljani
» Cene Gašp. kapi. v Št. Paulu. » Cerer Ferd., c. k. uradnik v
Vodinjani. „ Cizej Pet., kapi. v slov. Gradcu. » Cocej Arni, duh. v Lopati. » Cvek Leop , učenik v Cerklah. » Cvetko Fr., kapi. pri sv. Benediktu. » Cernie Jan., kapi. v rTinjah. » Cernie Kari, kapi. v Št. Andražu. SI. Cilavnica bogoslovska v Celovcu. » Citavnica narodna v Reki. G. Dobajnikar S., expos. v Celovcu. » Dolinar Mat. kapi. v_, Ljutomeru. » Dolinšek BI., bogsl v Št. Andražu. „ Dovjak Jak , kapi. v Doberdobu. „ Drobnič Andr., kapi. v Ternovini. » Drobnič Jož., duh. v Celju. SI. Družtvo bravno v Borovljah. „ Družtvo slovensko v Gradcu. » Družtvo slavensko v Terstu.
SI. Dvorana v Zagrebu. G. Einspieler Jan. kapi. pri Velkovcu.
Endlicher R., uradn. v Ložu.
„ Farkaš Pet., župn. pri sv. Jurju. „ Ferčnik Lambert, kapi. v St.
Jakopu.	,
» Fresi Fr., kapi. v Šmarjeti. „ Furlani Jan , učitelj v Bovcu. » Fiink Guido, dijak v Gradcu. „ Furlani Jož., kapi. vv Mernern. » Gajler Fr., učenik v Št. Lenartu. » Gajšek Kari, kapi. v Skalah. „ Gestrin Leop., kapi. v Kočevski Reki.
» Globočnik Ant. avskult. v Vipavi. » Gobane Aleks., rudn. uradnik v Lirši.
„ Golia Ant. v Mirnem. » Goličnik Melh., bogsl. v Celovcu. „ Golinar Jož. prov. pri Novi cerkvi. » Graber Mih., kapi. v Št. Urbanu. » Grabner Flor., c. k. sodnik na Terbižu.
„ Gregi Jan. bogsl. v Celovcu. » Gregorsič Ant. kapi. v Libušini. Gospodična GresI Josipa v Trebnjem. G. Gruden Jak., kapi. v Mirni. » Hajšek Ant., bogsl. v Celovcu. » Hauser Ferd., mestni župan v Celovcu.
„ Dr. Hladnik Jan., pravdn. namestnik v Velkovcu. „ Hobel Ant., bogsl. v Celovcu. » Hofrnajer Mih., kapi. v Velkovcu. » Hojker Kari, oskerbnik v Snežniškem gradu. » Hole Jak., kapi. pri sv. Jakobu
v slov. gor. » Holibar Mih., kurat v Wajdeku. „ Hrašovic Fr., adj. v Ormežu. „ Huber Iv., teržn. pomočn. v
Ljutomeru. » Humar Jan., vikar v Kozbani. » Incko Tom., fajm. v Grafendorfu.
Irkič Jan., sodil, prisedn. v Vipavi.
Jakopič Jan., kapi. v Belaku. JanežičBaI.,sedmošolec v Celovcu. Janežič Fr. bogsl. v Št. Andražu. Janežič Gregor, v Lišab^v Rožju. Javornik Placid , fajm. v St. Jurju. Jeraj Jož. kapi. v Št. Jurju. Jcriša Luk., kapi. v Ribnici. Kane Vekosl., učitelj v Gorici. Kandolini Adalb., sodn. pridružn. v Teržiču.
Kanduč Jož. župn. na Berdu. Kaplenk Jan., kapi. v Ajdovicab. Kanier J. privat v Celovcu. KasI Jož., c. k. ad j. v Priberze. Kastelic Janez, kapi. v Kranju. Katnik Alojz, mestn. kapi. v Celovcu.
Klančnik Orosl, kapi. v Sromlah. Kmetic Jož. v Rušnjali. KociančičŠtef., učitelj bogoslovja v Gorici.
Dr. Kočevar Štef. zdravnik v Celju.
Koler Janez, kapi. v Št. Paulu. Kometer Jan., nunski spovednik v Celovcu.
Kovač Jož., učenik v Lipaljivesi. Kovačič Jož., kapi. v Wiesu. Kovačič Mart., kapi. v Hart-mansdorfu.
Kozjak Fr., mlinar v Borovljah. Kozler Pet., pravdn. namestnik v Teminu.
Kragl. Mart., bogsl. v Celovcu. Krajnc Fr., kapi. v Radgoni. Dr. Krajnc Jož., prof. v Gradcu. Kramar Bogomil v Škofjiloki. Kramberger Fel., korar v Voravi Kraškovic, kapi. v Mernipeči. Kravcer Greg., fajm. v Čačah. Krener J. bogsl. v Celovcu. Krofic Mih., kapi. v Št. Mihelu. Krušič Iv., bogsl. v Celovcu. Kuk J. N. c. k. pomorsk. uradnik v Terstu.
Kulnik Fr., fajm. v Ukovah. Kumer Jan., fajm, v Komendi. Kumer Jan., osmošolec v Celovcu. Kurnik Jan., kapi. pri sv. Ani.
G. Kurnik Vojt., kolar v Teržiču. „ Kušar Gr. vikar v Tersili. w Kvas Kol , učitel slovenščine v Gradcu.
„ Lapagna Jur., kapi. v Kobaridu. „ Leder Jan., šestošolec v Celovcu. Slav. Lejrerjeva bukvarnica v Mariboru 5 izt. G. Lesjak Bal., fajm. v Dvoru. „ Lesjak Bal., osmošolec v Celovcu. » Levičnik Jož., posestn. v Že-leznikah.
„ Liavnik Mark., c. k. sodnik v
Št. Mohoru. „ Likar Jak, kapi. v Suhi. „ Link Bal., duh. v Zrevcu, SI. Löwova kavarna na Dunaju. G. Lukanc Jož., bogsl. v Ljubljani. „ Dr. Magdič Ant. v Ormužu. » Majar Matia, fajm. v Gorjah. » Majciger Jan., uč. pripravnik na Dunaju
» Majerič Jak., učitel pri sv. Vidu. „ Majher Bartl., fajm. v^Ovčjivesi. „ Majnik Jan., fajm. v Zireh. „ Matiašič Juri, c. k. učitel v
Mariboru. » Matoh Jož., kapi. v Zibiki. „ Megušar Al., uradn. v Vipavi. » Mejač Ant., kapi. v sp. Idrii. » Mertl Fr., dijak v Celovcu. „ Meško Stanko, kapi. v Ormežu. » Metelko Fr., prof. slovenščine v
Ljubljani. » Meznarič Ant., kapi. pri sv. Janžu.
» Milar J., kapi. v Metliki. » Milar Jan., bogsl. v Celovcu. >, Modic Iv., bogsl. v Celovcu. „ Mozetič Dr. bogsl. vy Gorici. „ .Mraz Tom., bogsl. v St. Andražu. » Muden Sim., kapi. v Otmanjah. » Dr. Murko Ant., dekan v Savriču. » Dr. Muršec Jož., c. k. učitel v Gradcu.
„ Novak Jan., bogsl. v Celovcu. „ Oliban Ant. kapi. v Rojah. SI. Ordinariat v Št Andražu. G. Orožen Bal. kapi. v Sieli. » Orožen Ign., vikar v Celju. „ Otoničar Mat., dijak u Ljubljani.
G. Ožgan Fr., provis. v Zabnicah.
» Paril Fil., kmet na Mačab.
» Pavlic Jož. žup. učitel v Kortah.
» Pečar Križ. P., učitel v Novomeški.
» Pečnik Mih., učite! v Podgorjah.
» Petan Fr., bogsl. v Celovcu-
» Pichler^ Adam, korar in vodja semenišča v Celovcu.
„ Pire Mat, mestn. kapi. v Gorici 2 izt.
„ Polak Edv., fajm. v Smarjeti.
» Poljane Klem. P., učitel v No-vomestu.
» Posat Iv , kurat v Seka v i
» Potočnik Ant., katehet v Postojni.
» Poločnik Lovre, bogsl. v St. Andražu.
„ Praprotnik Andr., učile! v Skof-jiloki.
» Puher Vikt., kapi. v St. IIu.
„ Pukšič Fr., kapi. pri sv. Ani.
» Rabič Pavi, puškar v Borovljah,
» Rabič Siiti., kapi. v Metliki.
» Radienik Boštj., kapi. v Rožeku
» Raič Bož, kapi. v Slivnici.
» Rajner Pavi, kapi. v Belaku.
„ Ravnikar Mat, fajm. na Selah.
» Razlag Radosl., pravn. v Gradcu.
» Rečicky Vekosl., podvodja semenišča v Celovcu.
» Dr. Robič M. prof. v Gradcu.
» Robida Karl, prof. v Celovcu.
» Rozman Jož., korar v St. Andražu.
„ Rud maš Sim., c. k. nadzornik ljudskih šol v Celovcu.
„ Sajovec Bogomil, bogsl. v Ljubljani.
„ Sebacher Jak., bogsl. v Celovcu.
SI. Semeniška knjižnica v Gradcu.
G. Serajnik Lovr., fajm. na Žili.
,, Sevnik Leop., kapi. v Wolfs-bergu.
» Sevnik Vinc., c. k. uradn. v Planini.
» SimandelDrag.,kapl.na Vranskem.
» Sivic Jak., fajm. v Lipi.
» Skarbina Jož. kapi. v Naborjeti.
» Skok Mat., učitel v Barkoli.
» Sodia M., fajm. v St. Janžu. Somer Gr., učitel v Borovljah.
G. Sorčič Fr, fajm. v Brežcah.
Stanonik Luk., kapi. v Smartnem. „ Stepančič Bart., v Gorici. „ Sterman BI., kapi. v Cmreku. „ Stojan Mih., dekan v Brazlovčali. „ Strah Jan., kor. predstojnik na Ptujem.
„ Strajnšak Ant., kapi. pri sv. Lorencu.
,, Strajnšak Dav., kapi. v Savriču „ Suhač Ant. kapi. v Ljutomeru. » Sumper Jan., kapi. v Zabnicah. » Svetec Luk., pravnik v Beču. ,, Sabot Juri, kapi. v Ligistu. ?> Sajnik Ant., pilar v Borovljah. „ Santi Mih., kapi. v Serdišču. „ Skofic Jan , kapi. v Toplicah. » S'ik Jož., kapi. v Pasailu. Preblagorodni g. baron Janez Slojsnik, c. k. deželni poglavar na Koroškem.
G. Spendir Jož., fajm. v Porečah. » Šporer Dav., dijak v Zagrebu. » Stangl Lovre, kapi. v Svečah. » Stefan. Jož., osinošolec v Celovcu. » stiker Pet., kapi. v Št. Jurju. „ štus Fr., župn. v Zibiki. » Dr. Šubic J. v Celju. „ Švarc Fr., bogsl. v Gradcu. » Tavšič Jož., prov. na Golšovem. ,> Teran Jan., koop. v Jelšanah. » Terstenjak Dav., c. k. učitel v Mariboru
» Tevž Ign., tergovec v Mitrovici. » Toman Jan., fužinar v Kamni-gorici.
Gospodični Jela in Mariana Toman
v Kamnigorici. G. Tomašič Mat., vojn. duhoven v Bolonji.
Trafenik Jan., kapi. v Loki. Treun Jan., kapi. v Kopru. Trobej Jan., kapi. v Grižah. Turkuš Jož. bogsl. v Celovcu. Tulek Jur., župn. priMarii Devici. Ulaga Jož., duh. v Zavcu. Ulaga Jož., duh. na Dunaju. Gospodična Urbančič Josepina na Turuu.
G. Valentin Ant., šolski vodja v Kopru.
G. Valentinic Ani. zač. šolski vodja v Belaku.
» Valjavec Mat., uč. pripravnik v Beču.
» Vari Juri, fajm. v Krašnji.
» Vegund Jož., učitel v Skalah.
» Verbnjak Obilovit, kapi. v Sevnici.
» Verlic Fr., kapi. v Kirchbachu.
» Vinkovič Iv., pravn. v Gradcu.
» Vodušek Mat., opat v Celju.
„ Dr. Vogrin Lovr., župn. pri mali JVedli.
G. Dr. Vojska Andr., v Ljubljani. » Vošnak Lovr., bogsl. vv Celovcu. >, Vrečko Fr., fajm. v St. Janžu. » Vrečko Mat., kapi. v Vitanji. „ Wilenpart Jan.,kapi. v Št. Mohoru. „ Wolf Ant., c. k. sodnik v Kapli. » Wolf Ant. ŽKpn. pri sv. Petru. » Zeichen Jan., kapi. v Zagorici. » Zupan Jan., fužinar v Kropi. » Zager Fr-, kapi. pri Novicerkvi. ,> Zičker Ant., duh. v Sevnici. Gospodična Zuža Antonia v Zavcu.
Dalej se Bčela menja s si. vredništvi: Novic — Zgodnje Danice Solsk. prijatelja — Nevena — Narodnih novin — Zagr. Katoličkega lista — Glasnika Dalmatinskega — Svetovida — Lumira — Pražskih novin — slovenskih novin — Cirila in Metoda — Moravskih novin — Zorje Galičke — Včelke — Przyjaciela domowy.
t