IzhHjajo 1. in 15. VHacega meseca. Cena jim je za Kilor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino aprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J, Krajec v Novem Mestit, rlopise pa iiredništvo.	enb'at, dvakrat kr., trikrat 16 kr.
Dolenjci!
Kakor so „Dolenjske Novice" že opetovano porofale, vršil se bo shod katoiiškeiia političnega društva v Novem mesin v nedeljo (î. avg^usta po-poludiie, začetek nekako po 3, nri. Zborovalo se bo na ravnici pred nekdanjo vojašnico.
Preteklo bo kmalu leto dni, odkar se je v središču slovenske zemlje, v beli Ljubljani^ tako řvei^aiío I. ííoversslii kato!isl:i sliod, ii kaíe-renm se je xbralo na stotine vrlili slovenskih sinov a Kranjske in Štajerske, z Gorotana in Primorja. Zaradi težavne, dole^otrajne poti so bili Dolenjci na tem aboáii primeroma preslabo zastopani ; zato je dolenjska stran zadnje leto v versko narodnem oziru nekako zaostala za ožjimi svojimi rojaki na Kraiijskein. Ni namreë tolikega oiluŽevljenja za Svetinje narodne, kakorsno se kaže pri vaaki priložnosti n. pr. na Gorenjskem, kjer je ljudstvo po ïnnogiii shodih mnogo bolj probujeno.
Da se ta nedostatek nekoliko popravi, vršil Be bo omenjeni shod v Novem mestu. Kakor se
je lani slovesno vršil I. slovenski katoliški shod v meiropoli cele Slovenije, tako se bo vržil — seveda v manjšem okviru — sedaj, nekako v obletnici shod katoliškega politiííiiega društva v metropoli dolenjski
iiilo bi odveč, ako bi dokazovali, da je tak shod na Dolenjskem koristen in potreben. 8 koliko silo in kako blaj^odejno vpliva tako zborovanje tia narod, priŽa dovolj preteklo leto po katoliškem shodu, ko se je zaèelo m Slovetiskeai vse drugo življenje, rekel bi: nova doba; kažejo tudi posamni shodi, katere je isto katoliško politično društvo tekom leta priredilo iia raznih krajih po deželi. Kdorkoli se je udeležil takega shoda, vsakdo ga je hvalil in bil vesel, da se ga je udeležil. Tukaj vidi Íii sliši priprost oratar, da so u5eni in visoki gospodje, ki dobro poznajo vse njegove nadloge, kateri imajo srce zanj in raa skušajo pomagati iz teh stisk; tu vidi ubogi trpin, kje in kdo so njegovi pravi prijatelji, in zavest, da ni osamljen, ga bodri in tolaži.
Govorilo se bo o gospodarskih, socijalnih in
Kako so neki „žiiidarji" rogatca klicali.
Spisft) Ojiiarf Ceiiederg, (little in konec.)
Ko je Jaka to svojim prijateljem pripovedoval, sta ga slikala berač in neki dosltiženi vojak po ÍQienn Kovačev Jože, ki sta sedela v drugim koncu I'riniožove liiSe, ker Jaka je bil glasau; ])ohlep po denarju mu je vzel vsako drugo misel.
„ No, jaz jim bom vže pokazal ", reže sam pi'i sebi poluglasno Kovařev Jože, kajti biti eo mu jako gorki, „da ne bodo nikdar yeë na kaj Ucega mislili ti babjeverci".
„Kaj si rekel, da so babjeverci?" ga praša lierai „kaj!"
„E, nič druzega, kakor, da je to viuo dobra fiapljica", reče opravičevaje se, „žkoda, da ne ttiûrem dalje tokaj ostali", to rekžl vstane in hoče
oditi.
„Kam pa 8e vam danes tako mudi? saj še
ni devet ura, ostanite vendar še nekoliko íasa tukaj!" prigovarja mu gostilničar.
„Ne morem, imam poseben opravek danes, pa saj se bodemo ěe videli", reče odhajaje.
Berač se ozre po sobi, videti pa, da ni nikogar več, razun gostilničarja, ki je sedel tam v nekem kotu in pregledoval svoje račune, vstane i» spije, kar je Že pustil njegov prejšnji tovariš ter tudi krevlja iz sobe v sosedovo šupo spat.
„líayno prav, kot navlaŽČ, da je danes tako temna noč, kakor v rogu, kajti ko bi mesec svetil, bi potem hudič ne priael", mislijo „žnidarji" po-govarjaje se med seboj ko so se bili vže x vsem potrebnim preskrbeli, kar jim je beraČ naročil in korakajo veselo v gozd, zidaje si zlate gradove.
„Ako dosežemo svoj namen, bodeâ imel ti Jaka največ, ker si nam to svetoval in da bodeâ tudi vse storil, kar je potrebno".
„Bom Že, bom že! če si drugi ne upate, kaj mislite, da me je kaj strah V" trdi Jaka, dasi-
narodnih razmerah, kako bi se izvedla katoliška narodna orgaiiîziicija. Vse te tvarine zanimajo j^otovo vsakfg-a mislečega in vsaj nekoliko pro-bujeneg-a človeka, imena gospodov govornikov sama, katera so „Dol. Novice" že navedle, so nam dovolj porok, da bo izbrana snov vsestransko korenito in zanimivo se razpravljala.
Pridite torej, Dolenjci, k temu sliodu v kar največjem šteyilu ! Ne zaostanite za vrlimi Gorenjci, ki se vedno radi in navdnseno filiajajo k takim shodom, kjerkoli se prirede. Shod je prirejen le za vas, v vaSo korist, da tem ložje spoznate, kje in kako vam je iskati pomoĚi, da se dvig-nele iz res tuhiega svojega položaja! Ne zamudite torej te lepe priložnosti, ki se vam ponuja, in pokažite soglasno, da umevate nalogo in pravice, katere imate kot udje človeške dnizbe, pokažite, da ste vrlih dedov vrli potomci, pravi slovenski poštenjaki stare korenine!
Novomesto, ki je že opetovano v ravnili priložnostih pokazalo odločno svoje narodno lice, jio kazalo bo — o tem ne dvomimo —, da mu je ée vedno kot vodilo staro slovensko geslo; „Vse za vero, dom, cesaija!" da prebiva v njem pristno slovensko meManstvo, ki se ne sramuje svojega katoliškega prepričanja, temveč odločno in določno priznava ista načela, za katera je g)'^re! in se boril ves ias slovenski rod — načela katolîàko-naro dna.
Na svidenje, Dolenjci, (1 avgnsia v Novem mestu!
tein-
ravno so mu vže mravljinci lezli po hrbtu, bolj ko so se bližali določenemu kraju.
Ko HO dospeli v gozdu na določeni kraj, vržejo blagoslovljene šibice, prihranjene od bele nedelje, na tla in zakurijo ogejij,
„Koliko pa je vže ura?" praša Jaka.
„Pol dvanajstih je preř", mu odgovoré.
„Tedaj pa le hitro na delo!" kajti sedaj je zadnji čas, da se dobro pripravimo". To reksi začne Jaka delali se svojo palico krog in ko je bil z njim gotov, vzame blagoslovljeno vodo "in g-a poškropi tako, da je bii ves prah tako moker, da se je kar blato delalo.
„Ali je že sedaj vse dobro ?" praša ga jeden izmed „žnidarjev".
„Vse, le stopite v krog!"
„/nidarji" stopijo drng poleg druzega.
„Ali imaĚí ,črne bukve' Jaka?" ga praša jeden.
,,0h! tia to sera popolnoma pozabil, pa tudi ne vem, kje bi se dobile, Slišal sem vže večkrat o njih, a videl jih èe nisem — pa mislim, da bode tudi tako dobro, Če jih imamo ali ne, saj se hudič ne bode upal [lam nič storiti, ker bodemo v
Gospodarske stvari. Dolenjski gospodarji, zdramite se!
še vsako leto, odkar deželna knietièka sola na Grmu obstoji, opozorili smo pred pričetkom novega šolskega leta naèe čitatelje na njo. To storiti hočemo tudi letos, ker se solsko leto zopet koncu bliža — tretjega novembra prične se že novo solako leto — posebno pa še, ker lo za pre-potrebno, da, za na^o dolžnoyi smatramo.
V tej, za naie prihodnje kmetiške gospodarje dolenjske, v prvi vrsti ustanovljeni strokovnjaski šoli je, kakor iz njenega laEiskega poroi-iia po-siiemamo, med 26 učencj komaj B Dolenjcev. Torej komaj tretjina! Od kod pa to, ali znabiti nasi priiiodiiji dolenjski gospodarji nikakega strokovnega poduka ne potrebujejo? Se bodo li zna-biti od njihovih očetov in sosedov vsega naučili, kar mora umni gospodar dandaries razumeti in vedeti ? Kes je, žali Bog, to vemo iz vsakdanje skušnje, da se že skoro vsak naS gospodar, vsak priprosti kmetič čnti v kmetiákih zadevah za najpametnejšega, in da kaj rad reče: mene ne bode nihče kmetovati učil, še naj manj pa Sknc.
No, še pred primeroma malimi leti bilo je res slučajno, da je bil osobito priprosti kmet le sam na-se navezan. Nihče se ni brigal zanj, razun listi, kateri je imel od njega kaj dobiti. bodi si v denarju ali pa v blagu. Za kmetovalca imel je v.4ak stan le grablje, nihče pa vile. Vse drugače je danes v dneh napredka pa tudi dneh istinite stiske, v dneh bede kmetiške.
blagoslovljenem krogu. — Pa če bode hotel, bodemo pa začeli moliti, pa je — moral bo ie zginiti; saj veste, kako se hudič kriza boji?!"
„Kedo pa bode stal zunaj kroga?" praáa Jaka. „Bodes Ji ti, ali ti?" — a nobeden si ni upal, kajti vdeh je bilo strah, da so se kar tresli, tembolj, ko se je ura bližala dvanajstej
,,Ti stoj! oil Jias že nobeden ne iio" mu odgovarjajo.
„Bom pa, naj bode, saj vidim, da ste vsi strahopetci", odvrne prisiljen Jaka.
Ura je v zvoniku udarila dvanajst. Groi» jih pretresne, da bi kar pobegnili, ko bi si upali stopiti iz kroga, —
Jaka se je prvi zavedel ter zakriČi s tresočini glasom: ,,Luciier, poglavar vseh hudičev, pridi sem!" — a ni ga. Ura udari vže osmií; Jak» zakriči v drugič z bolj krepkim glasom — a zopet p ni hudiča. „Znidarčkl" se nekoliko oddahnejo, čeě, morda pa ne bode vraga.
Ura v zvoniku zadnjič udari — Jaka zop^t
zakriči; „Lucifer poglavar" —, A sedaj naenkrat grmovje zašumi in — „hudič" v velikem kožuh«-
15. átev.__DOLKNTJSKE NOVICE.	' ' stran. i'Á......
Uíeni, previđm možje, reči se sme, vseli	_ stvom prebÍTatc, do vas imamo pa v tem oziru etrok, lotili so se za kmetijstvo zanimati. Lotili	še posebno prošnjo. Vam vsem je pač predobro 60 se podajati kmetovalcu pouke, sploh sredsifva,	ziiario, da je potrebno nase sicer dobro, verno 8 katerimi mu je mogoèe Linle, pridelke uniÊujoèe	kmetiško Ijndatvo k vsakemu koristnemu, dobremu, škodljivce zatirati, mu sploii kjer in koiikor mo-	novemu početju ae-Ie nagovarjati, ga tako reko6 goie k boljšemu pomagati. In skupnost vsega tega	siliti. Tako je tudi glede pošiljanja njegovih sinov, dejanja i» nehaiija so ravno kmeti.ške šole, v ka-	v knietiŠko šoio. Na vatie domoljubje in rodo-terib se ima kmetovalec za bodořiiost svojega po-	ljubje, apelujeme torej ter vas prosimo, pojasnujte klica isto tako izobraziti, kakor vsak drugi stan	z živo besedo ljudstvu veilko, da, velikansko koV ťvojil) íoiab. Ali ni torej preialostno virfett,	rist iole na Grmu ter nagovarjajte ga, da v njo ako se za kmetisko solo kmetovalci sami tako	v obiliiem številu svoje sinove pošiljajo. Nagovarjalo zanimajo, kakor je to pri nas na Dolenjskem	jajte v tem smislu osobito boljše imovitejše go-skoro navada? Goreiijci, Notranja, da Še celo	spodarje, kajti skušnja uéi, da sinovi revnih kme-Primorci in Štajerci pošiljajo, kakor je iz ietuega	tovalcev po dovršeni řoll domačiji lirbet obrnejo, por0(Mla šole ua Grmu razvidno, avoje sinove v	ter v tujini po službah stikajo. Šolanje na Grmu obihiem številu v to Šolo, Dolenjci pa v tako	kaj malo stane, ustanovljenih je pa vrhu tega Še majiinem, da so dolenjski učenci v primeri z dru-	12 deželnih štipendij, katerih uživatelji ves poduk, gimi v manjšini. Ali je to pametno, je to častno?	stanovanje in hrano na Grmu zastonj dobivajo. Ali se ne pravi to dobroto, pomoc kar od sebe	Te štipendije, katerih 10 bode kmalo razpisanih pahati?	pa niso namenjene prošnikom, kateri se v prvi
Ako bi naši gospodarji liič druzega pred	vrsti z revščino izkazujejo, ampak tistim, kateri
očmi ne imeli, kakor le prežaiostno stanje naših	obljnbujejo, da po dovršeni éoli doma na lastnem
vinogradov, morali bi pač priti do spoznanja in	domu ostanejo. Douioijubi in rodoljubi, skrbite
sklepa, da kaže naslednike v gospodarstvu v tisto	torej za to, da bode za razpisane štipendije dosti
šolo poslati, v kateri se uČi, kako največje zlo	prosilcev!
viuoreje premagati, kako vinograde zopet v stan	-
redovitosti pripraviti. Pa tudi ssiijarstvo, živinar- . .	._____ „ „ ,
stvo, sploh vse dolenjsko kmetijsivo je potrebno	■ , i*« avstrijskem
preuBtrojenja, potrebno napredka, Zdramite se torej
ccsnrstvu ?
dolenjski gospodarji in po.iiljajte vuse sinove v	julija je umrl na Dimaju po kratki bo-
obiînejsem števDu v kmetisko šolo na Grm!	lezni avstrijski vojni minister baron Bauer, f>8 let
Preča.stiti gospodje duhovni, učitelji, sploh	star. Bil je izvrsten vojak. Odlikoval se je v
razumniki, kateri med dolenjskim knieiiškim ljud-	vojski na Laškem 1. 18i)f>, zlasti v bitkah pri Ku-
K rudečo kapico, verigo za vratom in velikim bičem	„No, Jaka, kako je kaj, ali le vendar ni vie-
v roki skoči prednje ter zagromi : „kaj zahtevate?'' " kel v pekel?" ga prašajo „žnidarji".
Jílka stopi z drugo nogo v krog ter reče:	„Kj, kaj bi neki, ni me odpeljal s seboj ne,
„Vsakemu eno vrečo denarja!" A hudii se jim	marveč zgrabil me je ter vrgel v jarek, kar ste
poroga ter ne boječ se niti blagoslovljenega kroga	tudi vi sami iahko videli, da sem si skoraj roko
niti križanja ^žnidarčkov" stopi v sredo, vzdigne	ušvenil in glavo razbil".
bič ter jame udrihati po njih tako, da v prvem	„To je pa res čuden hudič, denarja smo ga
trenutku ne vedo, i>i li bežali ali se branili. Ko	prosili, pa nas je tako nadelal — morda ravno
pa hudič zgrabi Jřika ter ga vrže z veliko močjo	zato, ker nismo imeli ,črnih bukev' sè seboj; Bog
v jarek, „hiidavji" tako bežč, da jih komaj pete	vedi, kako moč imajo?" mislijo „žni.iarji" nekako
dohajiijo. Pa tudi luidiČ je uren za njimi; ud'iba	sramovaje se drug druzpga. Pobiti in potrti zle-
bičem fio [ijih, dokler se mu ne poskrijejo v	žejo vsak na svoj dom, gozdu. *
Hudič sedaj zgine, da sami Jiiso vedeli kedaj	*	*
in kako — pa saj fudi niso imeli časa to opa-	Kdo pa je bil vendar oni hudič? To pač
zovati, marveč v.sak je le gledal, kje bi se mogel	vgane vsakdo — Kovačev Jože — ki je v gostilni
Ijolj skrili, da bi bil varen pred njim. Ko jih je	slišal, kaj .so nameravali. Storil je to, ker jih ni
strah nekoliko minil ter so videli, da jih hudiČ	rad videl — še boij pa, da bi jim iz glave izbil
več ne preganja, so s strahom izlezli iz svojih	babjeverstvo. In res, od tega časa nisi „žnidarjev"
skrivab'šč oziraje se, kje je paČ Jaka, ali ga je	veČ videl v oni gostilni ali slišal od njih takih
morda hudič res odvel v brezno peklensko. Dobe	praznovernih pogovorov; marveč sedeli so doma
ga na stezi, tiplje se pobit in Čmeren m giavo	ter marljivo vlekli nit ter si tako res prislužili
in roko	zaklad — denar, s katerim so se pošteno živeli
stoci ill pri sv. Luciji. Minister je bil od 1. 1888 dalje. Sloveiicem ni bil nasproten.
Na Ogrskem so se razven Slovakov jeli gibati tudi Rumuni, da vržejo raz sebe kruti ma-djarski jarem. 23, julija so imeli Rumuni v Si-binju konferenco, kjer so povdarjali potrebo, da 8P, združijo s Slovaki ter z združenimi moimi odbijajo madjarske napade.
Od 4. do fi. julija se je vršil v Krakovem poljski katoliški shod, katerei^a se je udeležilo mno^o uajodliénejěe gospode. Prisotni so bili med drugimi kardinal Dunajewski, nuncij Agliardi, ter pet drugih èkofov. Shoda se je udeležil tudi rusinski narod. Bog daj shodu mnogo uspeha!
V Trstu je bil županom izvoljen dosedanji župan Fitter i. Sploh je ostalo v mestnem za-Btopu vse pri starem. Slovenci primorski naj se torej pripravijo ita stare krivice.
Po Gunduličevi slavnosti, ki se je nedavno vršila v starem Dubrovniku, delujejo dalmatinski in hrvatski rodoljubi na to, da se združita Dalmacija in Hrvatska. Seveda to Madjarom glave beli, da zabavljajo na vse kriplje zoper to nameravano zvezo. V tem jim stoje iia strani razupiti hrvatski Madjaroni.
Poljedelsko, trgovsko in finanèno ministerstvo avstrijsko je 20. julija prepovedalo, da se ne sme izvažati ne suho seno, ne sveža klaja, ker zaradi letošnje pomladne suae je sena povsodi premalo.
Kaj je novega po širokem svetu?
časniki pišejo, da izdajo sv. Oče Leon XIII. v kratkem noyo okrožnico povodom letošnjrga svojega jubileja. ïa okrožnica bo nekaka slavnostna oporoka svetega Oieta.
Novi nemški državni zbor je sprejel vojaško predlogo; a le z neznatno veftino. V to so pripomogli poljski poslanci v nadi, da jim bo vlada kaj posebnega naklonila. Toda, kakor se kaže, ne smejo mnogo pričakovati. Neiněko ljudstvo pa bo nosilo nov težak jarem zaradi pomnoženja vojne sile.
Ker se oborožuje Nenièija vedno bolj, hoŽe i Rusija pomnožiti Žtevilo svojih vojakov, enako Francija. Prej ali slej se utegnejo i druge vlade tega domisliti. Ksj bo iz tega priělo, sam Hog nebeSki ve. Mladi Fiismark je pred nekaterimi dnevi že prerokoval, da bo v petih letih prej ko ne vojska. No, Bismark ui se prerok, in tisti, ki gonijo vladna kolesa, tudi niso sami fiismarki. Torej za sedaj smemo biti Ěe mirni 1
Na Francoskem bodo 20. avgusta volitve v zbornico. Priprave so jako iiurne. Panamci, ki 80 izneverili milijone frankov, se sedaj skuSajo spraviti na površje s tem, da tem bolj groze katoliški cerkvi, katero bodo na tezalnici za par klinov še bolj nategnili in zasužnjili. Kar je Pa-
nama požrla, placa naj katoliška cerkev. Stara pesem, a vedno nova! Seveda neke l)aže ljudem je dovolj, da na vse krivice pozabijo, ako se jim le obljubi, da bo katoliška cerkev trpela, — Panamci pa so zdravi odnesli koïo, ker je bojda stvar že zastarela, Lepšega izgovora bi ne mogU najti. I/, vsega tega bi ilovek sklepal, da je prepovedano krasti malo, a dovoljeno krasti mnogo, (Je lařen beraí ukrade kos kruha, vtaknejo ga pod kljui, ako pa kdo milijon ukrade in zapravi, pa ga oproste. Vere ni, verel
lilaga španjska kraljica se je zaradi velikih državnih dolgov odpovedala milijonu letnih dohodkov
V Srbiji so vse bivie ministre, katere je odstavil sedanji mladi kralj Aleksander, posadili na zatožno klop. Lepa je ta!
PHe se itam:
Iz Novega Mesta. — Prijetno nas je iznenadilo naznanilo, da „Dolenjsko pevsko društvo" priredi pev-•ski večer na vrtu gosp. Tučka. Neugodno vmtie je sicer zabranilo, da bi se bil ino^el vršiti oni večer, ki je bi) najprej naznanjen, a zboljšalo se je kmalu in dné aa, t. m. v soboto smo imeli priliko po.slušati krasno ubrane glasove našega pevskega zbora. Z&ai-raanje za ta komiert bilo je (ibŠe, kar je tudi mnogoštevilni obisk pokazaJ.
Program je obsegal 11 toček, ktere so ae vse dobro, nekater«, lahko rečemo, celo prav dobro obnesle. Najbolje je ugajal brezdvonino A. Hehiianov: „Pozdrav pomladi. Valček za ženski zbor z orkestrom". Slišali amo to akladlio sicer že preje pri nekem koncertu „Dolenjskega pevskfiga društva" v „Narodnem domu", a priznati moramo, da nam je to pot bolje ugajala nego prvič. Skladba sama ob sebi je že Jako lepa, a spreniljBvanje orkestra jo [»ovzdigne Se bolj, 8]>lob se nam zdi, da je za komade te vrste jirikladneji sprem-Ijevanje orkestra nego glasovira. To jim šele poda neki karakterističen značaj. Na obče zalitevanje se je morala ta pesem ponavljati. Tudi FoHvsterjev meaan zbor: „Ahj ní H zemljica krasna?" ni zaostajal za valčekoni, ter žel burno pohvalo,
Možki zbor „Dolenjskega pevskega druStva" se kaj lepo razvija in pridobiva vedno novih niočij. To pot nas je razveselil s tremi tofkami. Zlasti Foer-Bterjev: „Svet" in Volaričev: „Za dom!" sta se jtela prav izvrstno, posebno samospevi.
Za lep napresilek, ki ga vidimo pri „Dolenjskem pevskem društvu" se pa nimamo le zahvaliti zboru in odboru, ampak pred vaem tudi zborovetnu pevo-vodji gosp. Hladniku. Le tedaj more pričakovati pevski zbor dobrega nspelia, ako deluje vzajemno sô svojim pevovodjo.
Pohvalno smo omenili spi-emljevanje valčeka „Pozdrav iToniladi", ktero je preskrbel orkester novomeške meščanske godbe; tudi ostale točke so se izvrševale kaj precizno. Posebno sta nam dopadala Dvořákovi „Potpuri slovanskih uapevov" in tudi TnČek-ov: „Venec narodnih pesnij". Čuditi se nam zatoni, kajti gotovo vedno najbolj ugajajo domoljubnemu ušesu domaČi glasovi.
Res hvaležui moramo biti ^Dolcnjakeinu pevskimi društva", da nam sedaj, ko vsled prevelike vročine vse nekako počiva, preskrbi kuj zabave, lïfe-čemo ]e. še željo, naj društvo še dalje liodi pot, ktero je nastopilo, in nas kmalu zopet razveseli s křtkim koncertom. — Vsaj so nam ktrncerti „Dolenjskega pevskega društva" nekako nadoniealilu dramatičnih predstav, katere žalibog zastonj pnčakujeran.
Iz Podgrada. — Nenavadno veselje je doletelo 23. julija podgrajsko faro, ko je tukajšnji rojak čast. g;. Matija Kastftlec obhajal svojo novo mašo. Od blizo in daleč se je sešlo vkape ogmmno ljudstva, vkljiib temu, da je bilo deževno vreme. Pridigal je v. Č. gospod Janez Virant, župnik mokrouoški, nekdaj tukajšnji dušni pastir.
' Novomasnika sta počastila s svojo prisotnostjo tudi cjegova dva stnjca mil. g. prekt Ar. J, Kulavic in P. Gregor Jenič, gvardijan kapucinskega samo-fitana v Celju; razven tega je došlo ae mnogo dnigib duhovnikov. Med živahnimi uapitnicami in veselim petjem je potekel veseli dan, katerega je podgrajski fari res sam Bog naredil Izborno petje v cerkvi iii na (lomu novomašnikovem so oskrbeli novomeški dijaki poil vodstvom neumornega kapiteljskega dirigenta in organista I. Hladnika. Bog daj vrlemu g. novo-mašnikii, ki je bil skoro ves čas svojega učenja bo-leh&n, vsaj v dušnem pastirstvu trdno zdravje in mnogo uspeha!
Iz Dobrove, dné 27. julija. (Raznoterosti.) — Hudej zimi sledila je prav suha pomlad. Hvftla Bogu, dolgotrajna pomladanska susa, potem pa toplo poletje obetata nam sploh prav dobre letine, izvzemši seno, katerega se je uakoailo le dobi'o sredno obilico, žetev strni in jarine, razun ovsa in prosa, je dokončana. Naželo se je toliko, da vže veliko let nazaj ne toliko; slame bode obilo, a težkega zeriija tudi. Tu in tam pričenjajo z mlatvo in — dobra b(j(i(i — bi'ez kakih posebnih nesreč. Vsi ostali pridelki : polt^tnî in pozni jesenski, ki se še na polji nahajajo, so krasni.
dobri Bog naj jih, kot do sedaj, tudi še dalje do posprave obvaruje elementarnih nezgod in ledu izpod neba, pa se bode kmetovaluu trpinu tmd in pot njegov 2 božjim blagoslovom obilno poplačal. Med krompirjevimi vrsUmi prevaguje v našej fari sploh izvrstni oneidovec. Ta krompirjeva vrsta vaako leto bogato rodi, daje debele in okusne gomolje, ki tukaj še no-^«ikrat črnele niso, tiidi med tem ne, ko je drugih 3tari!i domaćih vrst krompir ob mokrem vremenu na njivah skoraj popolno konec vzel. S to izvrstno kroin-'ii'jevo vríto si je slavna c. kr. kmetijska družba ivanjska, ki ga je pred nekoliko leti prva vpeljala " po Kranjskem razširjati pričela. pridobiU velikanskih zaslug. Slava jej!
Sadja bode pa pri nas le malo srednjo letino ; Pftbrala je je ob 6asu c-vetirt dvojutranja buda slana.
Pred škodljivim mrče-jem. izvzemaj listne iiši, J»^ imelo letos ttikaj sadno drevje lep mir; menda je fuiii te ob časn cvetja - slana pomorila. Bramorjev J« pa po njivah in travnikih precej veliko; trebijo dobro postovke, druge koristne ptice iti krti Tudi '^iyj je tu in tam precej veliko.
Na š(dskem vrtu nam jih je do časa, da se zopet đi'ngocl vanj nalezejo, pokončal popolno „Lřiffier-J^v mišji bacil''. Na tem pimtoru imamo že nad 6 î^duov najlepši mir pred njimi.
Zadnji čas napravili smo s tem bacilom zopet večja poskuša na planem; kako se bodeta ob-"i^sla, poročam o svojem času. Za domače miái je
„Lofilerjev bacil", če ae ž njim le prav postopa, izvrstno sredstvo. To so doka/ali večkratni poskusi na njih, ki smo je v šoli vršili.
Zdravstvo med ljudmi in živino je pa, hvala Bogu, tako povoljno, da «koraj bolje biti ne more. kai' naj nam mili Bog tudi v piihodnje potrdi in ohranil 8 ilska drevesnica in vrt se letos kaj vrlo ponaša. Ob pomladi dobili so iz nje šolski otroci lepo število požlahtnjenih drevesec in pa nad 500 divjakov v pikiranje doma. Pletarake vrbe ob piotu rastió, da je veselje.
Pretečenega meseca bila je tu velika povodenj, katei'a je prizadetim posestnikom odnesla več stotov sena in pokošene trave. No, iivala Bogu, pa otava obeta tenibolje košnje.
Od srede meseca maja sem pa do danes imels smo tukaj vže 31 gromovitih dni in pa dné 12. t. m-zvečer eno minuto trajajoči vihar, kateri je podrl par kozolcev in pa nekaj sadnega in di'Uzega drevja po-nival. Strela je prižgala ob gromovitih dnevih tuđi dva kozolca samca. Da bi bilo pač s tem letos tukaj tudi pri kraji, pa smo še vedno na dobrem.
Kar je letos tukaj posebno, je, da so v teku osmih let jirišli v naš kraj prvikrat čuki, a legati (velike ponočne lastovice — Ziegenmelker) pa skor^ popolno zginili. Druga leta bilo je teh prekoriatmh pokončevalk škodljivih ponočaih žuželk cele trope, letos videl sem pa do sedaj še le eno samo tu u» Dobrovi; Če jih je drugod več, ni mi znano. Na zdar!
DomaČe vesti.
(Grospod C. kr, deželni predsednik baroD Hein) je 25, julija odpotoval na Dolenjsko,
(Nova okrajna sodnika) sta imenovana: dosedanji eodnijski pristav v Ptuju g. Klobučar za Trebnje in dosedanji sodnijski pristav v Novem mestu g. pl, Langer za Bade če pri Zid. mostu.
(Duhovske novice,) Lj ubljanska skoiija ira» letos 5 gospodov zlatomašuikov, med katerimi je tndj ljubljanski mil, g. prost dr. Lenard Klofutar, Pč. g. janež Oblak, dekan v Kamniku je imenovan častnim kanonikom IjubljanskegH stolnega kapiteljna, Ludovifc Jenko, župnik v Knežaku, je imenovan župnikom pi'i Sv. Duhn v Vel. Ti'nu poleg Krškega; (îasper Po-renta, novomašnik priile za kapelana v Stopiče.
(Prvi vlak na dolenjski Žel eznici Ljubljana-Ko čev je) je vozil 24. julija. Odšel je iz Ljubljane zjutraj ob 7 uri 16 minut, vozil je 3 nre 33 miuut; zvečer ob 7 uri 38 minut se je vrnil v Ljubljano, Vozilo se je mnogo najodličnejše gospode, pravijo, da bo sredi meseca septembra ta proga že odprta prometu.
(Bolniânica usmiljenih bratovv Kan-diji) pri Novem Mestu se kmalo otvori. Sprva je hotel red tismiljenili bratov gi-ad prezidati ; toda ker bi bili troški preveliki in poslopje le premajhno, sklenil je v teku treh let na vrtu zgraditi novo poslopje, v katerem bo prostora za 80 postelj. Med zidanjem pa bodo v gradu imeli začasno bolnišnico za 22 bolnikov.
(K o n j a k a d i r k a) bo v St.-Jerneju 11. sept, 1.1.
(V š kočij ana k i fari) pri Krškem eebote ustanovili dve novi šoli: y Telčjem in v Hrvatskem bvodti.'
(Kmetijsko predavanje.) V kmetijski bralnici v Novem Mestu bode v nedeljo dné 6. avgusta 1.1. ob 9. dopoludne ponk^ kako je napravljati prošnje gospodarjem, ki želijo dobiti za nove nasade ameriških vinogradov brezobrestna posojila.
Kdor bi tedaj rad prit'el z iiHiirnvo aiiieviikili vinogradov, pa mu primanjkuje za to potrebnega dtinarja, naj pride v braluico, da se tam pouči o tej zadevi.
(Preč. gosp. Jakob Oruden), nuiir. župnik, po svojem službovanju na Dttlenjsken, in poslednji Čas v Beli w*i'kYiV ipi'i nas vseh v uajb'iljšeiii in hvaležnem spoiuiuuViiiiel je přetečen mesec zlato maáo. Čestitamo! / /ý
(Kazetava in premiranje prašiíev.) Kmetijska podnižnica Novomeška namerava prirertiti letoânjo jesen razstnvo pi'ašiil'ev v Novem Meslu ter pričakuje le še ugodne rešitve svojega preillog:i, stavljenega v tecii oziru na obfui zbor c. kr. kmetijske družbe, — Heja pran'ćev [motnja /a lÍolťnjNke knieto-Talce čim dalje bolj važna zlasti še sedaj, ko dobimo železnico, ki nam bode gotdVO pripomogla tudi v tem oziru do boljše kiípĚije in lepših tluhodkov. Tipati je tedaj, da bodo naši gosijodarji iiripeljali k lazstavi iiljilo prašičev in pokazali s tem, da jim je mar za Tspeini razvoj prašičje reje. — S temi vrsticaiiii opozarjamo že sedaj vse naše Ka napredek vnete gospodarje, da Be začnejo pravočasno pripravljati na to lazstavo.
(Velika voda) je prišla vsletl obilega dežja preteceniii dni, křikoráne ob teiii letnem Času še nismo videli; sosebno Težka veda je silna. V mlinih imajo vodě do Kulti Li, brvi m HjDStovi au požkuduvani ali pa potrgani. Tudi grajenje železnice je nekoliko po ved-nem deževji ovirano, toda na.sipi pa bodo bolje sèse-deni in čvrsteji.
(Novo zaznamovano pešpot) iz Novpga Mesta v Toplice priporoiamo v porabo vsem prija-teijeii] pešhoje Pi'ične se ta pot na stari okrajni cesti ■nad Si-ebruôaiiii pri stari opekarnici in vodi v ravni frti skozi Prapreče in s^koraj vedno po lejii linsti- do Toplic, kjer jenja nad živinskim seninjiščem. Zaznamovana je pot z rudečimi znamksmi prav vestno, da j« ni lahko zgrešiti. Po tej poti piide dobri pešec v poldrugi nri v Tojilice, Glavno zasUtgo za otvorenje te poti ima gosp. zdravnik A, Kulavic v Toplicah.
(Požar) je bil 19. julija v Dvorski Vasi pri Vel. Lanèah, Pogoi eli so štirje skednji in štirje kozolci.
(Kmetijska podružnica) seje nt^tanoyila v ■iatežn pri Zaplazu in šteje že nad 40 udov.
(Naselbina slovenskih krošnjarjev) se je ustanovila v loški liari pri Zidanem Most«, V nekaterih letih se je naselilo tam kakili 200 slovenskih Bolianov ii» si priredilo že svoje lastne dianove. Svet okoli Loke Je za krosnjarijo prav pripraven.
(Š ti pendij za .slo vane iz Ip tre na deželni šoli na Grmu). Visoko c. kr. poljedelsko minister' stvo je ustanovilo dve áliiiendiji po ISŽO gld. na deželni vinar.ski, sadjarski in iioljedelski šoli na Grmu pri Novem Jlestn za obi.skujoče nčence iz Tstre, ki so slovanske narrrtnosti.
(Stari kolki) izgube veljavo z 31. julijem t. 1.
(Avstrijski kmetijski shod) sklice na jesen kmetijski minister na željo dunajske kmetijske družbe. Glavni predmeti na tem shodu bndo pogovori, Itako naj se preosnuje zemljiški davek, kako naj se napravi tesnejša zveza med avstrijskimi poljedelci, in kako bi se dobivali o kmetijstvu natančnejši statistični podatki. Osnovalni odbor je imel sv, Jakoba dan Bvojo sejo.
(Lj nbIjanske „Novice) izhajajo že pol stoletja. Liât Itev. 27 od 7. julija izšel je torej okrašen h podobo njenega ustanovitelja dr. Janez lileiu-eis-a, viteza Trsteniškega,
(Obćni zbor družbe sv. Cirila in M etoda) se je vršil i;6. julija v Sežani na Primorskem. Udeležencev je bilo jako veliko. Prvopiestnikom je bil iz* voljen zopet g. prof. T, Zupan. Obširnejše poročilo prihodnjič.
(Obrtna enketa.) Kranjski veŠČaki so poročali o domačih razmerah v obi-tn in trgovstvu 2Ô. julija na Dunaju, Od 11 pozvaniSi mož, sešlo se je 9, ki so se skoro v vseh točkah strinjali. Bog daj, da bi to vprašanje in poročanje obrodilo kaj sadu!
(Ponesrečil) se je v Etni v Ameriki Janez Božič iz Gatierja, .'ÎO let .star mladenič, ïi8. junija se je udrU nanj plast zemlje in ga pudsula,
(Obesil) se je v mahsrovaki hosti blizo Íít-Jer-neja Andrej Smrdel, rojen pri Postojni, Pismo, katero so našli pri rajnem, priča, da se je končal radi slabil) domačih razmer. — V Podgradu pa se je obesil neki slaboumen berač.
(l .> e ž e 1 n o p o m o č n o društvo 1 i d fc č e g a križa) je izdalo poročilo o svojem delovanju v preteklem ietn 1892, Predsednik društva je K. Mayer, podpredsednika pa sta J. M urnik in Dr. F. Kees-bacbei', Društvo je imelo v pf^teklem letu 3 častne uile. Sfiit rerin h in 6 podpornih udov. Gotovine je imelo I. 189W 10648 gld. 9« kr. v gotovini in 550 gld. v vrednostnih papirjili. - Podružnic ima 17 s45Budi; njih imovina znaša 4830 gld. 68 kr, v gotovini in 9Ď gld. v vrednostnih papirjih.
Rftzne vesti.
(P ri n c-b ogosl o vec.) Nečak saksonskega kralja, princ Jlaksimilijan Saksonski, tretji izmed štiriii sinov princa -Tnrija Sak son skega, rojen 1 7. novembra 1870, je postal nedavno v Lipskem doktor prava; sedaj pa je vstopil v EicUstattu v bogoslovsko semenišče, da se posveti dubovskenm stanu. Luteranski Časniki se jeze zaradi tega nati jezuiti in uad draž-danskim škofom, češ, da so !i princa Sjtravili v bogoslov nico.
*	fPapež Leon XIIl. krstni boter) je^bil novorojentmii sinu avstrijskega nadvojvode Karola Stefana. Dete je dobilo imena; Leon Karol Chřl in Metod.
"" (Z a r a d i n e z d r a v e il r a n b) je zbolelo v Mo-nakovem več sto vojakov, izmed katerih jih je že nail 50 umi'lo. Zdravi so ostali le oni, ki so hrano proč pometali,
*	(Zastrupljen po konjski mulii) je ti mrl nedavno v Travniku v Bosni neki m.d^ozdar,
(Konjski tat.) V noči od 5. do 6. jnlija j» neki cigan ukradel konja nekje na južnem Štajerřtkeni. Oeprav je konj na eno oko slep, vendar je s'e vredeD kakili 10(1 gld. Slaba vest mu ni pustila, da bi ë^ jahal s;im čez savski most na Vitlmu, Najel je Čisto tujega človeka, kateremu je píařal 2 gld., da bi gf^ spravil čez most. Sam pa jo je precej pred konjeif mahal. Pri krškem most« pa se je vsa stvar občin' skeniii odborniku, ki je bil po noči sam okradeUi zdela sumljiva; takoj je povedal to občinskemu i!"' žabniku. Ta jo mahne za jezdecem in ciganom t*;'' jih prehiti pri Pristavi. Skliče vknp kmete in ngr»' bijo konja ter oba tatova ; toda cigan se jim je iznuiznil-
V mesecu juniju v Novo Mesto vračujoča se pisma:
Rinaldi Vincenco, Triest — Ospieio di Benefi; cenca, Monzerasio — Jakob Cimperman, Bleck Stn^ — Florian Bačar, Calomet — Franc Derganc, Cal"'
mei — Alois Hočevar, Nassenfuss — Mica Sporer, Banja — Boreati Fioreiido, BukaresL — Val. Lesai, Slatina — Anton Scbarz, Wieu — Josef Jankel, Chicago — Hirschl; Madrid — Urša Matztíle, Broklyn ~ Frenk Stampll, Calomet — Aua Knaus, Traiinik — Kotnik, Nassentiisa — Haneeker, Miirbiirç — Jak, Cimermančič, Si. Francisco — Franceacliini, Udiiie — Pogačnik, Littai — Baéar, Mišigan — Marita 3tar-tinčič, Moravče — Jakob Golotič, Groiiderson — Josip Kočiiierel, Zagrab — Albertini O^waldo, St. Gil-gen — Moritz Ki'eutsclier, Tretfun.
V tnosecu juliju :
Johann Novak, Laibach ~ Albei'tini Oi^valdo, St. AVoU'gang — Prnnkl, Cilli — Satefely, Iruzen ~ Fraufi Bohte, Colomdo — Maria Martinčič. Moravče
—	Jakob Cimerman, St. Francisco ~ Perera Luigi, Petrosein — Hubert, Marbur;^ — Frauc Rinig, St. Marein — Mai'ia Vrbasovka, Studenec — Janez Áren-Šek, lidka — Martin Bačar, Bmck a. d. M. — Mate FinderJe, Videm — Anton Skulie, Tretťen — Anton Sporar, Dstane — Maria Pelzl, St Georgen — Ferd. Berger, Neinet Ujvar — Teresia fíregorčic, Triest — Ana PašiČ, Toplice — J»sef Jankel, Cliicago — Jo-ïiâniia Fabian, Seisenberg — Mariin IJrbas, Bnick a. d. M. — Jože Kos, Littai — Martin Bohte, Šroarjeta
—	Jakob Prijiic, Sitticli — Klopčar, Villow Spring — Euna. Hannover — Gaspar Biiricfi, Kntjevo — Josef Geršel, Tretíén — Matia Pogačnik, Tratiník ~ Tripp-Etein, Wieu.
Poslano.
Iz Trebanjskega, Mokronoákega, Novomeškega, Krškega in Kostanjeviškega okraja prihajajo nam soglasna poročila, da je tam Bploáiio razširjena vest, da neki bivši uradnik „Siavije" iz m^iâéevanja za to, ker je bil odpuščen iz službe, požiga po vrsti vsa poslopja, ki so pri „Slaviji" zavarovan.
Ni težko uganiti, kje je iskati izvčra tej novici in s kakošnim nainenoiu se razširja; mi v pomirjenje svojih členov le konstatujeme, (ta je na cetem izmis-Ijona, kar dokazuje najbolje to, da od poslopij, ki 9« bila, kakor se pravi, od neznanega hudodelca na Dolenjskem požgana, niti jedno ni bilo zavarovano pri banki „Slaviji",	(170)
V Ljubljani, dné 113. jnlija 1893.
Generalni zasiop banke „Slavjje" v Ijubljani.
Ivan Hribar,
iç/iji. zantoiiiiik.
Josip Kuhar,
tB.(iiik.
S^Sr Foto^n'afije ^^
dolenjskih mest itt krajev ima na prodaj
J Krajec v Novem mestn.
"ïfS 8	V
tisoe le
Pravljice iz jutrovili dežel.
Za slov. ljudstvo priredil F. Hadeřlap. Te pravljice ko seiiaj popolnoma v 51. zvezkih na svitlo prièle, in se dohijo pri založniku J. Krajcu in po vseh slov. bukvariiali.
V kavarni v Novomestu
se oddafjo s prvim avg'uistom pledoèi èasopisi:
,81ov. NarodS ,Neiie freie Presse', ,Wiener-ZcituiigS ,T;igesposť iu ,lllnstrirto Zoitung'.
(i'3)	Janez Schmidt,
Pristava y najem.
Knez Auerspergova pristava v Kozjeku, «bSine Knežja vas, Trebanjskega okraja, se bode v sredo 9. avgusta ob 10, uri zjutraj
po javni usLineni dražbi za 6 let v najem dala.
Kdor .?e boče dražbe udeležiti, naj pride iaien(v. vani dan na pristavo na Kozjek in prinese aeboj varščine 100 gld. v gotovini ali tudi v hranilnih knjižicah. Najemnik pu^ti tolik znezek potem za varščino.
Vei o tem pojasni knez Auerspergov gozdarski urad v Soteski, pošta Dvor na Kranjskem, (174)
Opaja iz iitep železa
se cen6 dobi pri
(178-1)	G. loûuies-u v Ljubljani.
Kovaéuico
dA v najem za veS let Anton Pirnat, posestnik v Gra-dacu pri Metliki, Orodje je vse novo in za dva ognja pripravljeno. VpraiSa se lahko do 10. avgusta t. drugi pogoji se zvedo ravno tam.	(181—1)
Posestvo
Jožefa in Elizabete Marjetió v Škocijanu, obstoječe iz njiv, travnikov, gospod^irskih poslopij, ki so v zelu dobrem stanu, ter ua_ novo zidane liiae, ležoSe prav blizo farne cerkve v Škocijanu in jako pripravne za kakoršnokoli kupčijo, se bo v teku jn-iliodnjega meseca pri C. kr. okr. sodnijí v Mokronof^u na i)rosto-voljni dražbi prodalo. Licitacijski pogoji se morejo poizvedeti pri C, kr, okr, aodniji v Mokronogu ali pri dru. Slancu v Novem mestu.	(i75>
^ Kovček z usn^
[ill uzo
TJp
J
(Muaterkofifer) je izgnbljen nA Litijski poŠti med Novomestom, Trebnjem in Litijo. — Knvček je za vsacega brez vrednosti, lastniku je pa veliko na njem ležeče, torej naj ga posije, kdor ga je našel, gospodu Joa. Seunik-u v Ljubljano, Slonove ulice. Tam dobi tudi za to dostojno plačilo.	(177—1)
V Novem Mestu se proda iz proste roke
hiša v prav dobrem staun
pripravna za gostilno aH stanovanje. VeŽ se
iívé p)-i opravniislvii „Dol. Novic". <i80-i>
DOLENJSKE NOVIČK.
Hiša na prodaj.
VSodražící naaproií pošte na glavnem trgu, št 33 prej imenovano pri „Plutu", kjer je bila Štacuna in krčma, je iz proste roke na prodaj in sicfr: Pod bišnim portstrešjeni je 6 sob, 2 kuhinji, I Čumnata in velika vinska klet, âalje je s sadnim drevjem obsajen vrt in na^vrtu skeden, dva živinska hleva in drvarnica. Ako želi kupťc iintli še zraven tega njivo, košenico ali pašnik, dobi tudi lahko in po jako nizki ceni. Natančneje se zvé pli lastnikih, oziroma pri
Jože Vesel-u,
(179—1)	T Zftmoateon pri So dražiti Î,
2agar, vajen pri „gateržagi"
(176)	se sprejme
V tovarni za lesne izdelke na Gorjancih.
g; Stauovauje ^
obstoječe iz treh oziroitia petih sob in z velikega vrta v Novem Mestu se oddá poíensi z mesecem septembrom. Vež pové lastnica Neža Rome, v Sevnem pod TrŽko Goro pri Novem Mestu.	(lev-a)
V grajáíini Jurovo poleg Metlike sprejme se tako)
■ 11	!>■ 1	il JxmiriK tu xxfjLv
pridna lu zanesljiva bisina ^^g^i^-psu; ^
za dobro plačilo. — Prošnje naj se pošljejo iia oakrhnika A. Božič p. Metlika.
Issjava.
Vsleđ zopet,nih vprašanj iz krogov naših uřiroĚiteljev izjavljava opetovano izrecno, da je najin pristni
Finger-jev
Flzenski Piviii Grencec
izkljncljivo od najn izumljen, ter da se proizvaja pristen in izviren zgloj v uajini tovarni 7.a Plzenhki pivni grantee v Plznii, in da se izvaža direktno le od najine strani. Prosiva torej, ne zamenjavati našega izbornega, v celi monarliiji uvedenega krepôila za želodec (t>b jednem vzlic jako fini kakovosti cenjeno kon-HUiiino blago) a pijaćami z jednakltni naziW, in da se ne dá nobeden zvabiti po nikakih manevrih ali áe tako poiiijteznih rekiaiiiiili, nego da blagovoli pri narocevanjn našo tvi'dko natanko nvaževati.
Z velespostovanjem ciňs—a)
Tovarna za Plzenslti pivni grenčec IS
Uenrik S: Adolf Finger, M
jPi	JI n
Pod Žalostno Goro pri Mokronogu je na prodaj
radi selitve
Na prodaj
lepo posestvo
(169-2)
je za tri gatferžage vsa železnina, I žaga za tavolete, vsakovrstne kolesa za remenje in kolesa za hitri tek (Scliwungruíkr) zobna kolesa, vsakovrstna tečaa (Lager), osi (Wellen); dobi se tako železje po nizki ceni in novo ali malo rabljeno vsake vrste za mline in žage pri
(140-5)
Janezzi Lemird tif
v Ilajheubutga.
V Št.-Jurji pri Mirni Peči se proda takoj in iz proste roke
-== lepo posestvo,
ki meri 35 oral (johov) in sèstoji iz gospodarskega poslopja, katero je še v jako dobrem stanu, več lepih gozdov, vinogradov in nekaj travnikov. Kdor hoče to posestvo kupiti, bodisi vže skupaj ali na drobno, n^i se oglasi pri podpisanem lastniku, kjer se z\é
tudi cena.	^^^^^ Zupančič, u&o 4)
pofiestiiik v Št.-Jutji, hiS. itev. 19, jmSta Mirna PeĚ.


V Ameriko ^
3e ])ride iz Ljubljane v Nju Jork skozi Band, Pariz, llaorc v jainajstih dnr.h za ÍOG (jold. Na ladijo se vstopi vsako sahoio v Tlavru, iz fiaeela ee odhaja vsaki ř-ctrtck. — Kedor želi todî potovati, naj se obnie na ZwieciuiiharUi w Batel (Schweiz).	066—2)
obstoječe iz mlina na tri tečaje, hiša v dvoje nadstropje in s cementom krita, njiv, travnika in gozda. — Kii]'» se lahko vet ali manj zemlje in po dogovoru se z» polovico denarja tudi počaka. Natančneje pové lastnik Josip Gorjup, Žalostna Gora pri Mokronogu.
Na prodaj je nov mlin,
s tremi tečaji, prav dobro narejen, voda visoka ter jo je zrnironi dusd, v dobrem krajn eno uro od železnice, pri «est,i in je v obližji tudi pi-eniogokop. Pri najemu so tudi njive in travniki. Plačati je jeden del takoj, ostalo pti se lahko plačuje v letnih obrokih. Več ae izve pri Janezu Lenardu, v liajhenburgn na
štajerskem._(I3B—
I'ođpifiaui proda iz pniBtii roke
lepo novo hišo ^^
s podom, LiovDin, keUîrom, kaáfo in njivo. Vb« je v iiajlmljseB» Btmm. Kdur želi, liobi tudi jeden del UiKe. Iliiii je poleg MSt® »d lepeui prostoru ter priprivnn za vsnko trgovino. Kupeu i'RDo vt> pregledu vi^^u.j^neiíft pri Janez Murn-u v Gradacu P""' CrnomlJI._ C\72)_
BSSEeSSSSS S^SSISi^
Prostor	'
M na glavnem trgu, pripravni za prodajalnico ali M II gostilno se oddajo v najem. Natančneje povó il [tf last,ni»;a pl. Fichtenau.	[|JJ
Novomestí): Odgovonù nradnilt Josip BenkovlÔ. — ladnjaleU, laloiaik in tiskar 1. Krajeo,