Franc Fricelj V sredo, 28. decembra 1977, so se delavci Galipa, rezervni vojaški starešine ter pripadniki enot in štabov teritorialne obrambe občine Velenje ter delovni ljudje in občani Šaleške doline še zadnjič poslovili od tovariša Franca Friclja, borca NOV, rezervnega kapetana in starešine teritorialne obrambe, podpredsednika občinskega odbora ZRVS Velenje in vodje kooperacije delovne organizacije Galip Šoštanj. Franc Fricelj je bil rojen 24. marca 1928 v Gornjem Gradu. Kot 16-letni mladenič je poleti 1944 stopil v NOV in v Gubčevi brigadi so ga sprejeli v SKOJ. Prva Fricljeva zaposlitev je bila v tovarni Titan v Kamniku; tam so ga tudi sprejeli v KPS. Bil je v šoli za rezervne vojaške starešine, 1950 leta je končal nižjo partijsko šolo in postal inštruktor za industrijo O K KPS v Šoštanju. Leto pozneje se je spet posvetil ključavničarskemu poklicu. Nekaj časa je bil poslovodja ključavničarske delavnice v Šoštanju, potem pa se je zaposlil v Šaleški industriji konfekcije - ŠIK v Šoštanju ter 1956. leta v Galipu. Pozneje je opravil izpit za visokokvali-ficiranega ključavničarja in predelovalca plastičnih mas, absolviral pa je tudi višjo šolo za varnost. V Galipu je opravljal številne delovne dolžnosti; bil je izmenovodja, obratovodja, referent nabave in vodja kooperacije, od leta 1965 pa je opravljal tudi dolžnost varnostnega tehnika. Vseskozi je bil tudi samoupravno in družbenopolitično angažiran, tako v delovni organizaciji kot v krajevni skupnosti , in občini. Odraz prizadevanj in naporov so številna odlikovanja in priznanja, ki jih je prejel Posebej pomembno je tudi Fricljevo delo na področju obrambne vzgoje in v zvezi rezervnih vojaških starešin. Mnogo prostega časa je žrtvoval za vzgojo mladih, ki jim ni bil samo komandir, inštruktor, ampak predvsem svetovalec, in vse od leta 1951, ko je postal redni sooblikovalec izvenarmadne vzgoje mladih do ustanovitve teritorialne obrambe leta 1968, ko je postal njen stalni pripadnik Vojno, ki jo je občutil kot mladenič, izkušnje iz tistih dni, zasnove dela pri predvojaški vzgoji in sedanji program vzgoje pripadnikov teritorialne obrambe in rezervnih vojaških starešin je znal povezati v eno. Kruta smrt je iztrgala tovariša Franca Friclja mnogo prezgodaj. V njem je bilo še toliko načrtov in življenjske volje. Miru si nikoli ni dal - hotel je več, še naprej in v tem je njegova veličina, veličina človeka - komunista z močno voljo, razumom in vojaškim ponosom! Ocene brez osnove Ob velenjskem predlogu za ustanovitev samostojne rizične zdravstvene skupnosti je Zveza komunistov pravilno posredovala Pri razreševanju političnih razmer v zvezi s predlogom za ustanovitev samostojne rizične zdravstvene skupnosti za občini Velenje in Mozirje ter s tem povezanimi različnimi koncepti nadaljnje graditve bolnišnice v Topolšici je vseskozi sodeloval tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije, Franc Šetinc, ki je ob razpletu ..velenjskih dogodkov - ti so naleteli na precejšen odmev tudi v širši slovenski javnosti - najprej opozoril, da je velenjski komite občinske konference ZKS odločno in argumentirano zavrnil vsakršna razmišljanja o tem, da bi v Topolšici ali kjerkoli drugod gradili novo bolnišnico. ..Občinski komite je vztrajal, da je treba rešitev poiskati v okviru obstoječih možnosti in v skladu s širšimi družbenimi interesi ter pri tem dosledno upoštevati delitev dela v slovenskem zdravstvu. Hkrati so velenjski komunisti obsodili ravnanje nekaterih posameznikov na sestanku 13. decembra 1977 v Slovenj Gradcu, saj je nasilno prekinjanje sestankov seveda v popolnem nasprotju z bistvom splošno uveljavljene metode samoupravnega sporazumevanja - torej z demokratično in strpno razpravo, katere cilj je, da pridemo do najustreznejše rešitve.* Pri tem je vsekakor pomembno dejstvo, da ne samoupravni organi ne družbenopolitične skupnosti niso nikdar sprejeli odločitve o gradnji nove bolnišnice. Še več: zbor uporabnikov velenjske samoupravne zdravstvene skupnosti je predlog o izstopu iz regionalne zdravstvene skupnosti zavrnil že pred sejo komiteja občinske konferenco ZK. Tudi poseben prispevek, ki so ga delavci v Velenju sprejeli na osnovi Za premostitev težav V tozdu Elektrokovinarski obrati Rudarskega šolskega centra Velenje so sprejeli sanacijski program za premostitev težav, ki jih že nekaj časa pestijo — O tem smo se v dneh pred koncem starega leta pogovarjali s predstavniki te temeljne organizacije združenega dela Temeljna organizacija Združenega dela Elektro kovinarski obrati Rudarskega šolskega centra je lansko leto (1976) končala z izredno veliko izgubo, ki pa se ni dosti zmanjšala tudi ob polletju 1977. Seveda so medtem zaposleni v tej temeljni organizaciji poskušali z raznimi ukrepi zmanjšati to izgubo. Eden izmed teh ukrepov je bil tudi sanacijski program, katerega so predložili tudi članom velenjskega izvršnega sveta. Vendar ga izvršni svet ob prvi predložitvi ni potrdit, ampak je imenoval komisijo, ki je v samem tozdu še enkrat analizirala sprejete ukrepe in ugotovila, da pri sanacijskem programu ne gre zgolj za pokrivanje izgube, ampak zagotavljajo tudi boljši razvoj elektroko-vinarskih obratov. Na podlagi te ugotovitve 90 člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje na eni izmed zadnjih sej dali zeleno luč za sanacijski program s pripombo naj proizvodnjo v tistih obratih, kjer nastaja največja izguba, preusmerijo. Začetek tozda EKO sega v leto 1958, ko je bil ustanovljen Rudarski šolski center — tedaj industrijska rudarska šola. Njihova osnovna naloga je bila vzgoja učencev-elektri-karjev in kovinarjev za potrebe Rudnika lignita Velenje. Ta naloga se je razširila^ ko so dobili prostore na starem jašku. Ob rudarski krizi leta 1966 pa se je EKO s 70 zaposlenimi in z okrog 120 učenci preusmeril v proizvodnjo za trg z odločitvijo, da je treba vse storiti, da jih takšna krizna situacija ne bi več doletela. Ta odločitev pa je bila za nadaljnji razvoj EKO usodnega pomena, saj je bil celotni dohodek vsako leto večji. Lotili so se iskanja novih proizvodnih tržnih programov, ki bi hkrati vključevali elemente zavzgojno izobraževalno delo. V tem času so razvili naslednje programe: orodjarstvo, ki ima danes 130 zaposlenih, ob koncu leta pa naj bi dosegli 34 milijonov celotnega dohodka; inštalacijska dejavnost s 100 zaposlenimi načrt za letos predvideva 57 milijonov celotnega dohodka; program serijske proizvodnje, ki vključuje program pohištvenih tečajev, strešnih oken in konfekcioniranja kablov. 279 zaposlenih naj bi ustvarilo 111 milijonov CD, nato program usmerniških naprav (287 zaposlenih 12 milijonov); praktični pouk za elektrikarje in kovinarje s 30 učitelji, s 1140 učenci in s predvidevanji, da bodo konec leta ustvarili 10,25 milijonov CD. V pripadajočih službah pa je 119 zaposlenih. Vse omenjene programe je kolektiv razvil z lastnimi napori in sredstvi ter z najemanjem kreditov. Rezultat teh naporov zaposlenih v EKO in pomoči tozda Rudarski praktični pouk sta bili hali A in B (60 krat 100) z aneksom za skupne službe Rudarskega šolskega centra in proizvodnimi sredstvi za vse tehnologije omenjenih programov. Med našim pogovorom v EKO so še posebej poudarili, da so vsa osnovna sredstva nabavili z lastnimi sredstvi in da tudi vse obveznosti, ki izhajajo iz najetih kreditov, sami redno vračajo. In kdaj so se v temeljni organizaciji EKO začele težave, ki so ta kolektiv pripeljale do velikih izgub konec lanskega leta, katere pa so se vlekle še v letošnje leto in terjale sprejetje sanacijskega programa, pred tem pa tudi njegovo družbeno potrditev'.' Sredi leta 1975 so končali gradnjo hale B s proizvodnim programom pohištvenih tečajev in hišnih oken. Zaradi stagnacije lesne, gradbene in predelovalne industrije pa ta programa nista dala pričakovanih rezultatov, kar je vplivalo na to, da celotni proizvodni načrt v EKO v letu 1976 ni bil dosežen in so poslovanje končali z veliko izgubo, ki je dosegla ob koncu leta 5.450.000 dinarjev. Ta proizvodni neuspeh je terjal analizo vzrokov in nato izdelavo sanacijskega programa, v katerem so opredelili poglavitne smernice razvoja tozda do leta 1980 oziroma sprejetje ukrepov za prebroditev nastalih težav. V. iskanju teh ukre- pov so se obrnili predvsem na iskanje notranjih rezerv; to je povečanje produktuvnosti deta in zmanjšanje poslovnih stroškov. Kot 90 povedali naši sogovorniki med našim pogovorom, dajejo ti ukrepi realne možnosti, da bodo letošnje leto (1977) končali brez izgube. Povedali so tudi, da bodo letni proizvodni načrt, ki predvideva 215 milijonov ustvarjenega dohodka, v celoti uresničili. Ob koncu našega obiska v tozdu EKO nas je še zanimalo, kako je z uvajanjem novih programov in kakšne so njihove izvozne možnosti oziroma načrti? Najprej je treba poudariti, da je izvršni svet ob razpravi sanacijskega programa dal pobudo naj bi proizvodnjo pohištvenih oken poskušali reševati skupaj s TGO Gorenje. Gre za to, da bi poiskali možnosti skupnega vlaganja v modernizacijo tehnologije zaradi bistvenega povečanja te proizvodnje in skupnega nastopanja na zunanjem trgu. Nadalje vlagajo napore v iskanje novih programov v skladu s srednjeročnim razvojnim programom občine. Že sredi letošnjega leta so začeli razvijati nov program — oprema perutninarskih farm, ki zajema izdelavo avtomatske opreme za krmljenje, napajanje, gretje, elektroopreme z različno avtomatiko, mehaniziran transport in avtomatsko odstranjevanje odpadkov. V EKO danes zatrjujejo, da je bila odločitev za sprejetje tega programa pravilna, saj so raziskave pokazale, da so potrebe po tej opremi veliko večje kot so sprva predvidevali, vendar ne le v naši državi, ampak tudi v tujini. Tako so letos opremili okrog 50 tovrstnih objektov v naši državi. Ob tem pa poudarjajo, da se ta program vključuje v zeleni program TGO Corenje in tudi naše države. Kar zadeva izvoz si prizadevajo, da bi čim več izdelkov prodali na tuje. Pohištvene tečaje, na primer, izvačajo v Singapur, s Sovjetsko Zvezo se dogovarjajo za izvoz 4500 strojev za mesno industrijo (žage za meso in predelavo rib), skupaj s Klimo Celje in trboveljskim Rudisom sodelujejo pri izvoznem poslu v Libiji v vrednosti 5,5 milijonov nemških mark. V sodelovanju z Rudisom naj bi izvajali investicije v Alžiriji v vrednosti 12 milijonov nemških mark. Skupaj z ljubljansko Emono izvajajo investicijska dela v Republiki Mali. Na Švedsko izvažajo konfekcionirane kable za avtomobilsko tovarno Saab, prek Slovenijalesa pa izvažajo v Zvezno republiko Nemčijo zage triles za predelavo mesa. Celotni prihodek pa naj bi v letu 1878 dosegel 280 milijonov dinarjev, kar bi pomenilo 30 odstotno povečanje. S. V. natančnega programa in ga bodo zbirali za dobo pet let, je namenjen izključno za obnovo obstoječe bolnišnico. Tako je predvideno, da bi se Topolšica usmerila predvsem v rehabilitacijsko zdravljenje in zdravstveni turizem, kar je uskladeno s širšim družbenim interesom. Ob nekaterih neutemeljenih trditvah in ocenah, ki jih zadnje čase lahko slišimo ali preberemo v zvezi z »velenjskim primerom", je Franc Šetinc dejal, da v kritikah lokalističnih teženj ne smemo zdaj s prstom kazati le na Velenje, kajti s takšnimi pojavi se srečujemo tudi drugod. Hkrati ne gre prezreti, da je v tem primeru Zveza komunistov pravočasno posredovala in uspešno rešila nastali problem. Tudi domneve, da bo zaradi teh dogodkov prišlo do kadrovskih sprememb v vodstvu občinske skupščine, so zgolj podtikanja. Res pa je, da bo ob volitvah prišlo do sprememb, skladno z obče sprejetimi načeli kadrovske politike, kar je na svoji seji posebej poudaril tudi komite občinske konference ZKS Velenje. Obenem je sekretar izvršnega komiteja predsedstva centralnega komiteja ZK Slovenije opozoril le na širše dimenzije lokalističnih in regionalističnih pojavov, s katerimi se mora Zveza komunistov v vseh svojih organizacijah najodločneje spopadati. „Nobena organizacija ZK ne sme biti nekakšna advokatura ozkih interesov, temveč mora vselej delati skladno s splošnimi družbenimi prizadevanji in hotenji, se pravi, sposobna mora biti, da se dvigne nad politično, gospodarsko lili kakršno koli sebičnost. Lokali-zem in regionalizem sta slejkoprej le pojavni obliki proti-samoupravnih teženj. Zato so nemara še toliko bolj aktualni sklepi tiste letošnje januarske seje izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije, ki je bila posvečena izključno tem problemom." DELO, 31. 12. 1977 (Boris Dolničar) »Nezdrave želje" Pojasnilo dr. Danijela Brezica na delegatst vprašanje dr. Ferda Kotnika o načrtovanem razvo v Topolšici V zvezi s prizadevanji za preusmeritev sedanjih bolnišničnih (zd viliških) zmogljivosti v Topolšici v splošno bolnišnico TopolS (Velenje) je dr. Ferdo Kotnik, vodja skupine delegatov socialnozdr; stvenega področja 4. okoliša Slovenj Gradec postavil na zadnje zasedanju republiške skupščine (28. decembra 1977) naslednje vpi šanje: kako je mogoče urejati nov kompletni bolnišnični objekt i dejstvu, da je v tej regiji dovolj takih zmogljivosti in da se zatika ce pri modernizaciji že delujočih ustanov. Odgovoril je dr. Danijel Brežic, pomočnik predsednika republišl ga komiteja za zdravstvo in socialno varstvo. Potem ko je orisal zgodovino bolnišnice Topolšice, ki je bila ust novljena leta 1919 za zdravljenje tuberkuloznih in drugih pljučn bolezni, je Danijel Brežic opozoril na 1. januar 1976, ko se je ustan va osamosvojila kot samostojna bolnišnica s 76 posteljami za potrei internistike in 224 posteljami za potrebe oddelka pljučnih in tub« kuloznih bolezni. Pred tem je republiški k&mite za zdravstvo : socialno politiko imenoval posebno strokovno komisijo, ki je prouč Ia možnost za preusmeritev ter predlagala, naj se del zmogljivos preusmeri v rehabilitacijsko zdraviliško dejavnost. Pri tem je komisi menila, da preusmeritev v splošno bolnišnico ni upravičena, saj je nasprotju s potrebami (bližina takih ustanov v Celju in Slovel Gradcu) in programom razvoja zdravstvenega varstva. Kljub temu je isti komite aprila letos dobil srednjeročni nači razvoja bolnišnice, v katerem je bilo tudi predvideno, da se v leti 1977-1980 pripravi vse potrebno za ustanovitev oddelko potrebnih za delovanje splosne bolnišnice. Predloženi program j poleg kirurškega ginekološko-porodniškega, pediatričnega, intern stičnega in pljučnega oddelka predvideval tudi 256 postelj z medicinsko rehabilitacijo. S tem bi se slovenski bolnišnični posteljni fond povečal za 151 w postelj. Zato je republiški komite opozarjal, da razvoj bolnišnični! 4 zmogljivosti ne bi smel potekati stihijsko. Še posebno, ker v srednje ročnem planu razvoja SR Slovenije povečanje bolnišnične dejavnost r ni bilo predvideno. Tako torej republiški komite ni podprl predložene preusmeritve temveč je predlagal, naj delavci oziroma združeno delo v občinal Velenje in Mozirje ponovno proučijo izhodišča za oblikovanje tak odločitve. Hkrati je menil, da gre za neracionalno rešitev, za katero it utemeljene potrebe. O tem vprašanju je v začetku novembra razpravljal tudi svet z socialno in zdravstveno politiko pri predsedstvu republiške konfa renče SZDL, ki je sprejel sklep, da se o teh vprašanjih organizira širi razgovor. Sklep o tem so 13. decembra uresničili v Slovenj Gradcu, tri dni kasneje pa je o istih vprašanjih razpravljal tudi komite občinske konference ZKS Velenje. O sklepih, sprejetih na obeh seja* je bila po besedah doktorja Brezica javnost v zadnjem času dovi podrobno obveščena. DELO, 30. 12. 19771 (Janez Zaključni računi tudi za društv Zakon o knjigovodstvu, ki je izšel v Uradnem listu SFRJ, št. 58/76, zelo široko opredeljuje uporabnike družbenih sredstev, ki morajo voditi knjigovodstvo po njegovih določbah. Za razliko od določb predhodnega zakona o knjigovodstvu organizacij združenega dela je zajel tako rekoč vse uporabnike družbenih sredstev. V letu 1977 so izšli dopolnilni predpisi (uredbe o kontnih planih in bilancah, pravilniki o vsebini posameznih kontov v kontnih planih, pravilniki o vsebini posameznih postavk v obrazcih periodičnega obračuna in zaključnega računa), ki so posameznim skupinam uporabnikov družbenih sredstev omogočili uskladitev njihovih knjigovodstev z novimi predpisi. Med zadnjimi so izšli dopolnilni predpisi za druge uporabnike družbenih sredstev. Tako se namreč glasijo naslovi: v njihovem nadaljevanju najdemo določbe tudi za to imensko določene uporabnike družbenih sredstev, ki so, navajam po 9. členu uredbe o kontnem planu in bilancah za druge uporabnike družbenih sredstev (Ur. list SFRJ, št. 42/77); družbeno politične organizacije, družbene organizacije in druge družbene pravne osebe, kakor tudi druge organizacije in skupnosti, katere uporabljajo družbena sredstva, ki opravljajo dejavnost na območju krajevne skupnosti, na območju občine ali medobčinske skupnosti oziroma v organizaciji združenega dela ali pri drugem uporabniku družbenih sredstev in hišnih svetih. Povedano po domače - to so vse osnovne oz. krajevne organizacije družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društva vključno z njihovimi občinskimi vodstvi oziroma zvezami. Sredi letošnjega leta so začeli izdelovati perutninarsko opremo Tu pa se začnejo težave - v teh organizacijah delajo člani, ki za svoje ljubiteljsko delo niso plačani, sedaj pa jih čaka še določena dodatna obremenitev. Pojavlja se ne samo vprašanje: hočeš - nočeš, temveč tudi vprašanje usposobljenosti za tako delo. Vendar čas teče, 31. deccmber 1977 - z uredno predpisani roJc za določene uporabnike družbenih sredstev - je za nami, 28. februarja 1978 pa bo Ireba, ne glede na težave, predložiti zaključni račun za leto 1977. Kako uporabiti dosedanjo evidenco v organizacijah, kako sestaviti bilanco stanja po stanju 31. 12. 1977 - na taka in podobna vprašanja sta poizkušali odgovoriti posvetovanji v Mozirju in Velenju v mesecu decembru, ki sta ju organizirali služba družbenega knjigovodstva podružnica Velenje in društvo računovodskih in finančnih delavcev Velenje. Organizatorja sta se zavedala vprašljivosti časa predavanja - bilo je v dopoldanskem času - vendar vsem ni možno nikoli ustreči. Prav zaradi sorazmerno skromne udeležbe je potrebno obvestiti vodstva društev o obveznostih, kijih nalagajo predpisi. Namen članka ni seznanjati s celotno vsebino predavanja, temveč le nakazati probleme in njihove rešitve. Predavatelja sta poudarila, da bo osnova za sestavo bilance stanja dobro opravljena inventura. Organizacije bodo morale popisati svoja sredstva: osnovna sredstva, drobni inventar in material ter jih ovrednotiti po dosegljivih cenah, v kolikor niso na razpolago nabavne cene. Najenostavneje bo popisati denarna sredstva v blagajni in žiro računu. Ugotoviti moramo tudi stanje terjatev in obveznosti, zlasti pa paziti na pravočasno vračanje dobaviteljem (priporočeno v roku 8 dni!) prejetih izpiskov odprtih postavk. Poslali bomo tudi morebitne naložbe sredstev (sredstva energetike, depozit od negospodarskih investicij, obveznice javnih posojil). Sestavitev drugega dela zaključnega računa - prikaz prihodkov in odhodkov od 1. januarja do 31. decembra 1977 bo ob prvem zaključnem računu še lažja. Izjemoma bo tokrat potrebno izkazati prihodke in odhodke le v enem znesku. Ob tem je treba povedati, da so nekatere občinske zveze že doslej za svoje potrebe zahtevale od društev mnogo bolj razčlenjene podatke o prihodkih in odhodkih (verjetno smo bolj vajeni dohodkov in stroškov oziroma izdatkov) kot pa bo potrebno v bodoče po kontnem planu razčleni podatke o svojem delu. Predavatelja sta navzočim pf zala, da sama sestavitev zakljud računa za leto 1977 le ne bor težka naloga, kot se zdi nal pogled. Prisotni so prejeli najpof nejši material, ki je še na razpolc podružnici službe družbenega! govodstva v Velenju in ekspozij Mozirju. Poleg nakazanega izhoda v J pogojih, bo potrebno razmislite o dolgoročni rešitvi vodenja kr vodstva za obravnavane uporac družbenih sredstev. Najlaže? verjetno rešeno to vprašanje v P nizacijah, ki so vezane na org» cijsko strukturo organizacij z dr nega dela (osnovne organir sindikata, osnovne organi? ZSMS, tudi šolska športna droJ kjer bi znotraj finančne dlužbef nizacije združenega dela dol1 delavca za vodenje knjigovoP družbenopolitičnih organn® (Zelo koristni tovrstni napotil osnovne organizacije sindikat* bili objavljeni v prilogi Deli enotnosti - Sindikalnem poroči cu št. 10 od 19. 11. 1977). e Drugače bo pri terenskih oqI zacijah in društvih. Tu bo potrS v okviru svojega članstva h človeka, sposobnega za to d® Vedeti je treba, da dela res ntc veliko - kakšno obremenite«! predstavlja recimo največ 3tt preprostih knjiženj letno pri vaiu prosvetnem društvu? V kol resnično ne bi bilo take možni društvenem krogu, bo potn razmisliti o skupnem voš knjigovodstva za sorodne orgai j cije na občinski ravni - pri usti zvezi oziroma interesni skupnoj-takšnem primeru bo potit j poskrbeti za hitre dokumentae" tokove, ki so pa bili pri neka organizacijah doslej vse prej— vzgled ni. v JAKOB GW* 2 NAŠ ČAS Št. 1 (411) - 6. januarja 19 togovor za nove akcije v Vegradu ■ nedavni volillni seji konference ZKS GIP Vegrad Velenje so ocenili dosedanje delo komunistov - Noben del oovnega procesa brez aktiva oziroma organizacije Z K - Franc Trebše novi sekretar Komiteja konference Z K GIP ŠIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIMMIllllllllll UII11UIIIIIUIIIHHIIIHI i IU omunisti v gradbemem industrij-_n podjetju Vegrad Velenje bodo "Hi vse za dosledno izvajanje na-j ki so jih zapisali v akcijski pro-.1 ter program razwoja delovne ^nizacije, prav tako jpa tudi stabi-fijske in druge nalojge. To je ena avitnih usmeritev, zapisanih v kjer komunisti delajo in živijo. Sicer pa je bilo poglavitno vodilo dela vseh^ osnovnih organizacij ZK hotenje, "da bi kar najbolj dosledno uresničili vsebino zakona o združenem delu, saj z dotedanjo samoupravno organiziranostjo niso bili povsem zadovoljni. Kljub nekaterim ikro ^ramu dela konfere:nce ZK GIP spremembam okrog vključevanja v -tfld. delovno orpant/ariin tpr cnrpiptin J zadnjih dveh letiih so v GIP rad Velenje, kot so> ugotovili na ivni volilni seji komference ZK, jno reševali poglavittne naloge in pleme te delovne organizacije, ierenca ZK je v temi času name-posebno pozomostt razvojni in jamski usmeritvi dielovne orga-jcije, sprejela je akciijski program premljala njegovo uiresničevanje, cviru akcije 120 pa so analizirali ouptavno organiziraanost, razvoj-ismeiritev, kadrovskco problema-i ter stabilizacijske ukrepe. Vso rebno pozornost pai so namenili iževanju dela in sredstev ter sa-ipravnemu oblikovani ju nove de-le organizacije. a zadnjih volilnih 1 konferencah snovne organizacije: ZK kritično lile tudi dogajanja v sredinah, delovno organizacijo ter sprejetju medrepubliškega dogovora o združevanju v gradbeništvu, so akcijo uspešno sklenili. Seveda pa bo treba še veliko političnega in samoupravnega dela, da bo nova samoupravna organiziranost zaživela tudi v praksi. Istočasno bo treba spreminjati družbenoekonomski položaj delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, ne gre pa tudi ob tem prezreti pomembnega koraka, ki je bil storjen doslej v prizadevanjih za uveljavljanje novih dohodkovnih odnosov. Kot so poudarili na nedavni volilni seji konference ZK bo treba več doslednosti in samokritičnosti v prihodnje tudi pri uresničevanju stabilizacijskih programov, zlasti pa bo treba konkretizirati odgovornost za uresničitev posameznih nalog. V začetku leta 1976, ob padcu konjuk- ture v gradbeništvu, so sprejeli "več ukrepov za boljše gospodarjenje. Ponovni porast konjukture pa je povzročil, da se zdaj premalo konkretno in odločno lotevajo ocenjevanja rezultatov poslovanja. Premajhna je tudi družbenopolitična aktivnost komunistov v krajevnih skupnostih oziroma v sredinah, kjer le-ti živijo. Najbolj še niso zadovoljni z delom samoupravnih organov ter organov samoupravnega delovnega nadzora v posameznih tozdih in DSSS. Tudi spremljanje izvajanja sprejetih nalog samoupravnih organov še zmeraj ni stalna praksa, izpopolniti bo treba sistem informiranja ter zagotoviti stalnejše izobraževanje. V vse akcije za uveljavitev nove samoupravne organiziranosti se je aktivno vključevala tudi sindikalna organizacija. Uspešneje postaja delo organizacije Zveze socialistične mladine pri čemer pa je ugotavljati, da komunisti še vedno premalo spodbujajo mlade in jim pomagajo pri raznih akcijah, vso pozornost pa bo treba v prihodnje nameniti delu aktiva mladih komunistov. Pri konferenci ZK GIP Vegrad Velenje so v zadnjem razdobju delo- postavati smernice in izhodišča nje volitve nisco praktično-organizacijsko vprašanje aktivistov - V mozirski občini se leljito pripravljajo - Smernice na podlagi izkušenj - Dosedanji rezultati evidentiranja so dokaj ugodni iprave na marčevsktke volitve so v mozirski občini eiena temeljnih j v sedanjem obdobbju in v ob-u, ki je neposrednoo pred nami. laloga je nadvse ponmembna ne : na to, da je podobbnih in dru-ih nalog prav v temn času izred-eliko, saj je pred naiami obdobje [no aktivnega poli ti etičnega doga-. Takšno ugotovitetev velja po-iti še zlasti zaradi t tega, ker ob ci nalog volitev ne e smemo po-taviti na praktično-o-organizacij-irprašanje in ga prepepustiti dolo-mu krogu aktivistctov na ravni le, v osnovni organinizaciji sindi-ali v krajevni organinizaciji socialne zveze. Naloge soso vse preveč svne in obširne za kakaj takega. lede na vse to so v v Gornji Sa-ki dolini sestavili i številna iz-šča in usmeritve, k ki jih bodo ili upoštevati vsi d kadrovske, lizacijske in druge n možnosti, je bno dosledno oblblikovati po-! delegacije za skupšpščine saiRO nih interesnih skupnpnosti, zdru-delegacije pa le v izjizjemnih pri-l. Splošne delegacije ije za te skup- bi ohranili le v tistilstih primerih, lejansko ne obstajajgi za to področje sc so v gradivu čno opredeljeni. Z oblikovanjem posebnih ali združenih delegacij v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih se bo razširila tudi dosedanja vloga in vsebina dela delavskih svetov. Poslej bodo namreč morali prevzeti odgovornost za povezovanje delovanja posameznih delegacij na enotnih izhodiščih, temelječih na skupnih interesih delavcev. V okviru krajevne skupnosti bo prevzel vlogo usklaje-valca svet krajevne skupnosti. Z oblikovanjem delegacij za skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji bo potrebno zaradi specifične strukture članov te skupnosti oblikovati posebne volilne imenike. Oblikovati bo treba tudi kandidatne liste za posebne delegacije v krajevnih skupnostih in urediti način združevanja v konference delegacij na ravni občine. V vseh temeljnih sredinah bodo morali skladno z opredelitvijo glede oblikovanja delegacij sprožiti še postopek sprememb in dopolnitev statutov in sprejeti ustrezne statutarne sklepe o tistih členih statuta, ki govorijo o oblikovanju in izvolitvi delegacij. V skladu z zakonom bodo kmetje, ki trajno sodelujejo z več samoupravnimi organizacijami, oblikovali delegacije po svoji odločitvi v tisti izmed njih s katero je njihovo povezovanje najbolj intenzivno in združuje pretežni del njihovih interesov. Evidentiranje je v Gornji Savinjski dolini seveda v polnem razmahu, oziroma je bilo pred koncem leta že skoraj ¥ celoti opravljeno. Natančne analize bodo znane takoj ko bo po-pisnice posredovalo še sedem preostalih obveznikov. Kljub temu, da podatki še niso popolni, pa se pro-centualna razmerja tudi potem ne bodo bistveno spremenila, zato si nekatere poglejmo. Do 21. decembra je bilo evidentiranih 1233 možnih kandidatov kar je 12 odstotkov od skupnega števila volilnih upravičencev. Razmeija v starostni strukturi so dokaj ugodna. Od doslej evidentiranih kandidatov jih ie 26,8 odstotka starih do 27 let, 38,7 od 27 do 40, 30,8 od 40 do 55 in 3,7 odstotka nad 55 let Podobno je s strukturo po spolu, s tem, da splošno razmerje ne kaže dejanskega stanja, ker so žene v nekaterih krajevnih skupnostih izredno slabo zastopane. Od vseh evidentiranih je 38,4 odstotka žensk. Na področju socialne strukture je 43,0 odstotka delavcev v neposredni proizvodnji, 5,8 kmetov, 1,4 obrtnikov, 2,2 upokojencev in 47,6 odstotka ostalih upravičencev. Slab je odstotek obrtnikov, delež kmetov pa se bo znatno povečal ob evidentiranju kmetov -lastnikov gozdov in zadružnih kooperantov. J. P. v središču pozornosti Vegrad - samoupravno in organizacijsko reorganiziran V Vegradu dokončno odločali o združitvi dela in sredstev — Sprejeli več samoupravnih in splošnih aktov V delovni organizaciji Vegrad Velenje je bil 16. decembra referendum, na katerem so se dokončno odločili o združitvi v delovno organizacijo, v kateri je sedem TOZD. Največja TOZD so Gradnje in ima sedež v Velenju, enote pa tudi v Ljubljani, Beogradu, Ljubnem ter ZR Nemčiji in NDR. TOZD Vertiont ima naslednje obrate: obrat Vemont, Betonska galanterija, pe-skolom z betonarnami in obrat tuf, TOZD Mehanizacija pa avtopark in obrat VzdrŽevanja. V TOZD Zaključna dela imajo obrat sliko-pleskarjev, finalnih in talnih podov in gipsarskih del, sedež pa ima ta TOZD v Velenju. TOZD Lesna ima sedež v Šoštanju, imela pa bo obrat mizarstvo in žago. Delovno organizacijo Vegrad sestavljata še dve temeljni organizaciji združenega dela, in sicer TOZD Kamin Ljubljana in TOZD Industrija ostrešij Ljubno ob Savinji. Poleg tega, da so se na referendumu odločili, da združijo delo in )lilna se)ja komunistov v DO Promet - servis jkretarja komitiiteja konference Zveze komunistov v tej delovni organizaciji so izvolili Marjana hfiršlja Mnunisti delovne e organiza-Gorenje Promet—t—Servis/ so :di decembra sešlišli na volil-i konterefiCC Zvezreze komu-ir. Sekretar začasnusnega skti-odor Dmitrovič je je vse pri-: najprej seznanil lil z delom, ' ga že opravili, na nato pa so mavali predlog a] akcijskega :ama konference 2 Zveze ko-stov v delovni orprganizaciji nje Promet Servisvis. V tem amu so zapisali, i, da mora delo konference :e osredo-10 predvsem na izjzpolnjeva-»lanskih nalog, nma uresni-ije Zakona o zdidruženem delu in ustavne preobrazbe, na krepitev vloge Zveze komunistov in idejno politično izobraževanje njenih članov, na smotrno izvajanje kadrovske poiiti^e. na družbeno politično organiziranost v njihovi delovni organizaciji kot tudi na vlogo komunistov v uresničevanju delegatskega sistema in v sistemu informiranja ter na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V živahni razpravi o tem programu pa so posebej podčrtali tudi pomen povezovanja s tistimi komunisti iz njihove delovne orga- nizacije, ki opravljajo svoje deio širom naše domovine ali pa celo izven njenih meja. Ob koncu so soglasno izvolili komite konference Zveze komunistov, kadrovsko komisijo, komisijo za samoupravne in družbeno ekonomske odnose, komisijo za organiziranost in razvoj ter komisijo za idejno politična vprašanja. Marjana Hiršlja pa so izvolili za sekretarja komiteja konference Zveze komunistov delovne organizacije Gorenje Promet-Servis. vale tri komisije in sicer kadrovska komisija ter komisija za samoupravne družbenoekonomske odnose ter za idejno politična vprašanja. Delegati osnovnih organizacij ZK so na nedavni volilni seji konference ZK opozorili v razpravi še posebej na nekatere slabosti v delovanju organov samoupravnega delavskega nadzora, pri čemer so menih, da naj bi bila poglavitna prihodnja naloga le - teh spremljanje uresničevanja nove samoupravne zakonodaje, na nedoslednosti in pomanjkljivosti pri uresničevanju stabilizacijskih programov, pa na delo mladine ter usposabljanje mladih strokovnjakov itd. Ugotavljati je mogoče, da je pote- | kala zadnja volilna seja konferenca = ZK GIP Vegrad v znamenju dogovo- 5 ra, kako zastaviti akcije, da bi sla- = bosti, ki jih ugotavljajo odpravili = oziroma dogovorjene nove naloge = kar najbolj dosledno uresničili. V S teh hotenjih bo nedvomno po- = membna odločitev, da noben del de- = lovnega procesa ne sme biti brez 5 aktiva oziroma osnovne organizacije = ZK. Seveda pa je nalog, ki so jih za- = pisali v program dela konference ZK = GIP Vegrad Velenje. Za novega sekretarja komiteja 1 konference ZK GIP Vegrad Velenje 5 je bil izvoljen Franc Trebše, referent | za izobraževanje, dosedanjega sekre- = tarja Draga Blagusa, vodjo kadrov- i skega oddelka, pa so izvolili za na- ff mestnika sekretarja komiteja kon- Š ference ZK GIP Vegrad. M. = Za ekonomske stanarine O dosedanjem delu in načrtih SISS smo se pogovar-]<-'! s predsednikom skupščine te občinske samoupravne interesne stanovanjske skupnosti Lojzetom Batičem — Kmalu ekonomske stanarine — Potrebna je kompleksnost in povezava pri izgradnji večjih sosesk - V naši občini še okoli 1500 pričakovalcev stanovanj sredstva v delovni organizaciji GIP = Vegrad Velenje pa so že sprejeli tudi i več samoupravnih in splošnih aktov. = Delavci so se z veliko večino odlo- = čali za takšno samoupravno organi- = ziranost. Hkrati z referendumom so v tej = delovni organizaciji izvedli tudi vo- H litve v samoupravne organe delovne 5 organizacije Vegrad in sestavljene = organizacije združenega dela IMOS. = Pri ustanavljanju in organiziranju 1 nove delovne organizacije in novih = TOZD so posvečali posebno pozor- 5 nost uresničevanju zakona o združe- E neni dsfc, dohodkovnim odnosom 3 med TOZD, dohodkovnim odnosom I med TOZD in delovno skupnostjo r skupnih služb, samoupravni menjavi = dela, delitvi sredstev: delitvi oseb- 1 nega dohodka in čistega dohodka Š po vloženem delu. Princip skupnega prihodka bodo = združeni TOZD uvedli povsod tam § kjer ima delo značaj fazne proizvodnje. To je pri gradnji objektov. Delitev osebnega dohodka po vloženem živem delu temelji predvsem na naslednjih principih: vrednotenje sestavljenosti dela, delovnih nalog in opravil določenih v katalogu v razponu od 1 do 5: meritev deleža delavca po vloženem živem in minulem delu pri delitvi sredstev za osebne dohodke. Delež se izraža v obliki števila enot dela in je odvisen od relativnega razmerja vrednotenja nalog in opravil, od količine vloženega dela, od kvalitete vloženega dela, od gospodarnosti pri delu ter od minulega deia delavca. Vrednost enote dela bodo za vsak mesec za vsak TOZD posebej izračunavali iz doseženih rezultatov. Pričakujejo, da bo tak sistem delitve osebnih dohodkov po vloženem delu interesiral vse delavce v delovni organizaciji za boljše in ustvarjal-nejše delo vsakega posameznika ter delovne organizacije kot celote in da se bodo s takšnim sistemom izognili uravnilovki, katera je že bfla velik problem v našem gospodarstvu. Vegrad Velenje ima v izgradnji obrat celične gradnje, ki ga bodo po predvidevanjih v dveh mesecih dogradili in nato formirali nov TOZD DOM 101. MIRA TAM ŠE Tovariš Batič, kakšne so naloge samoupravne interesne stanovanjske skupnosti? L Batič: Naša samoupravna interesna stanovanjska skupnost je bila ustanovljena med prvimi v Sloveniji v letu 1974. Takrat smo sprejeli tudi delovni načrt V minulih treh letih smo skušali narediti takšno SIS, ki bi resnično postala prostor, kjer bi se delavci pogovarjali, kako usmerjati stanovanjsko izgradnjo, kjer bi združevali sredstva, planirali gradnjo in odločili, kakšna stanovanja bomo gradili. K temu nas je vodila naša glavna naloga, kako za zbrana sredstva zgraditi čim več dobrih in cenenih stanovanj. Torej če povzamem; samoupravna stanovanjska skupnost Ste zadovoljni opravljenim delom? L. Batič: 1 doslej Lojze Batič: Stanovanjski dinar ne more biti namenjen za izgradnjo drugih objektov je delovala zlasti na področju planiranja in načrtovanja, pri dogovarjanju o izhodiščih in končnih prodajnih cenah stanovanj in pri financiranju stanovanjske gradnje. Skrbeli ste tudi za solidarnost in vzajemnost. L Batič: Da, skrb za solidarnost in vzajemnost je bila prav gotovo zelo pomembna. Posebej smo zbirali sredstva za solidarnost in iz solidarnostnega sklada nakupili stanovanja, predvsem za potrebe upokojencev, borcev ter za socialno ogrožene občane. Nekaj sredstev smo odvajali tudi za subvencioniranje stanarin. Takšnih subvencij pa je bilo zaenkrat malo, saj so bile stanarine nizke. Prizadevamo pa si, da bi v kratkem uvedli ekonomske stanarine. Upamo, da bomo te lahko sprejeli v naši občini že nekje v marcu in aprilu. Takrat se bodo tudi sredstva, ki smo jih do sedaj namenili za subvenci-niranje, morala povečati. Bili ste prvi v Sloveniji, ki ste dali hišnim svetom vsa sredstva tako za tekočo kot investicijsko obnovo. L. BAtič; Prizadevali smo si poživiti delo hišnih svetov, ki naj bi postali resnični upravijaici objektov, kar je pomembno tudi za družbeno samozaščito. Žal pa se hišni sveti pri nas otepajo s skoraj nerešljivimi problemi, ker v starih blokih niso bili predvideni prostori za sestajanje. Zaenkrat prenizke stanarine, pa onemogočajo kvalitetna obnovitvena dela. L. Batič: Mislim, da smo bili kar uspešni, vsi trije odbori so dobro delovali. Potrebno pa bo storiti še več pri razvoju delegatskega sistema, saj se vse prevečkrat dogaja, da delegat odloča v svojem imenu in se ne pogovarja z ljudmi, z bazo, ki jo predstavlja. Vse preveč je še odmaknjeno tudi odločanje o tem kakšno naj bo stanovanje. Šele letos oktobra smo v tej smeri storili prve korake. Tudi v naši občini se pojavlja vprašanje spalnih sosesk. Stanovanjski dinar ne more biti namenjen za izgradnjo drugih objektov, kljub temu pa je potrebna kompleksnost in povezava pri izgradnji večjih sosesk. Dosedaj nam je že uspelo uskladiti načrte s šolstvom in otroškim varstvom. Ostaja pa odprto vprašanje izgradnje trgovin in drugih infia-strukturnih objektov, ki pa so potrebni sodobnemu človeku in sodijo v bližino njegovega doma. S takšnimi problem se naprimer srečujemo pri gradnji soseske Šalek-Gorica. Kaj pa cene stanovanj? L. Batič: Leta 1975 smo med prvimi sprejeli družbeni dogovor o cenah stanovanj. Lahko rečem, da imamo v naši občini skoraj najcenejšo gradnjo v Sloveniji, saj smo n. pr. za kvadratni meter stanovanjske površine v Šaleku II, plačah le 6.570.- dinarjev. Menim pa , da so pri stanovanjski gradnji še rezerve, ki bi jih morali v prihodnje izkoristiti. Tu mislim posebej na kvaliteto stanovanj. V letošnjem letu nameravamo ustanoviti posebno službo gradbenega nadzora, ki bo spremljala celoten potek gradnje in dajala pripombe. Pred našo samoupravno skupnostjo pa se postavlja tudi prav zanimivo vprašanje - Kje graditi po letu 1982. Morali bi že sedaj pristopiti k dolgoročnim rešitvam in jih uskladiti s prostorskim planom naše občine. Kolikšen pa je primanjkljaj stanovanj? L. Batič: Točne analize ni, vendar računamo, da je pričakovalcev okoli 1.500. Težko verjamem, da bomo ta primanjkljaj rešili do leta 1980. To bi nam uspelo le, če bi se stopnja zaposlovanja občutno zmanjšala. Kakšno pa je vaše sodelovanje s samoupravno interesno komunalno skupnostjo? L. Batič: Bilo je nekaj konfliktov in najbrž jih moramo pričakovati tudi v prihodnje. Vendar pa ti konflikti niso bili prevelika ovira za gradnjo novih stanovanj. Če gradnja zastaja je največkrat kriva neurejena dokumentacija. In kaj pričakujete od letošnjega leta? L Batič: Predvsem si želimo hitro, ceneno in boljšo gradnjo. Na področju solidarnosti moramo uskladiti merila za delitev stanovanj in posojil, bolj načrtno se moramo lotiti problemov mladih družin, predvsem pa bolj angažirati zasebna sredstva za 'nakup stanovanj. M<*aii pa bomo poskrbeti tudi za negovanje stanovanjske kulture prebivalcev, saj je ta zaenkrat na precej nezavidljivem nivoju. Sicer pa to leto ni nobena prelomnica v našem delovanju. Mi bomo le i nadaljevali začetne korake. B. Z. i 1 (411) - 6. jamnuarja 1978 .............................................................................................................. NAS CAS Plodno obdobje kulturne dejavnosti Letna konferenca Zveze kulturnih organizacij občine Velenje - V zanjih dveh letih je bilo v naši občini kar 497 raznih prireditev - Kulturne skupine opravile pri kulturnem osveščanju pomembno delo v sredinah, kjer živijo in delajo - Več za delavce iz drugih republik - Predsednik novega izvršnega odbora Karel Kordež Za zadnji dve leti je za Zvezo kulturnih organizacij naše občine značilno izredno plodno obdobje delovanja, kar najbolj potrjujejo številni nastopi in uspehi posameznih kulturnih skupin oziroma društev. 27 kulturnih skupin in društev je pripravilo v tem obdobju kar 497 raznih prireditev od vokalno instrumentalnih koncertov do raznih proslav. To med drugim kaže, da ljubiteljska kultura vse bolj dobiva mesto. ki ji gre. Če preletimo nekatere nastope skupin, potem je treba nedvomno omeniti uspehe, ki so jih dosegli Rudarska godba Velenje z drugim mestom na republiškem tekmovanju pihalnih orkestrov v Rogaški Slatini, člani Čateške folklorne skupine so slovenske in jugoslovanske plese ponesli tudi preko naših meja in tako po svojem prispevali k utrjevanju mednarodnega prijateljstva, pomembno nalogo pa opravljajo tudi pri vzgoji mladih plesalcev na osnovnih šolah naše občine. Izredno pomemben uspeh je doseglo tudi Kulturno društvo Šmartno ob Paki, ki se je z Veselimi berači uvrstilo med osem najboljših amaterskih igralskih skupin v Sloveniji, izredno uspela je bila tudi njihova igrica Koder plavih las, člani velenjskega amaterskega gledališča pa so se nam predstavili -in to zelo uspešno - z Velikim testamentom. Posebno se je izkazal tudi kinoklub Gorenje, saj je bil ocenjen kot najboljši klub v Sloveniji. Nadalje je treba omeniti, da smo dobili nov zbor - mešani pevski zbor Gorenje. Izredno je zaživelo tudi kulturno delo na osnovnih šolah, saj na petih že delujejo kulturna društva. Tako so kar 76 od na začetku omenjenih prireditev organizirala kulturna društva na osnovnih šolah, poleg tega je bilo v minulem dveletnem obodbju uprizorjenih 56 iger, 82 glasbenih in vokalnih prireditev, nadalje je bilo 36 klubskih večerov, 59 proslav. 67 folklornih celovečernih ali priložnostnih nastopov, od- bor za filmsko dejavnost pa je na osnovnih šolah pripravil kar 37 predavanj o filmu. Da bi dvignili kulturno življenje v delovnih organizacijah, so ponekod že imenovali kulturne animatorje, katerim pa bodo morale v prihodnje nuditi več strokovne pomoči tako ZKO kot delovne organizacije. Kajti danes že imamo, na primer profesionalne rekreatorje, medtem ko profesionalnih kulturnih animatorjev še nimamo pa čeprav je ..kulturna rekreacija' ravno tako potrebna. Premalo ali skoraj nič so naredili za delavce oziroma mlade iz drugih republik, katerim ne nudimo dovolj njihove nacionalne kulture. Pri tem bi morali več storiti tudi predstavniki občinske konference ZSMS Velenje. Žal, jih - kot so dejali na konferenci, zelo težko pritegnejo k delu. V razpravi je bila znova izražena želja po profesionalnem režiserju na področju gledališke dejavnosti, enaka potreba se kaže tudi v delu folklore. Nadalje je na zboru tekla beseda tudi o pravilnem vednotenju dela posameznih skupin. Nekaj be- sed pa so namenili tudi Petkovim kulturnim večerom, v katerih pogrešajo nastope domačih amaterskih skupin; kot da domačih ne želimo ali pa niso sposobni, je dejal eden izmed delegatov. Ob koncu so sprejeli še program dela za naslednje obdobje, v katerem bodo prevladovale množične oblike dela - srečanje dramskih skupin, teden kulture, srečanje odraslih pevskih zborov, klubski filmski festival, srečanje zabavnoglasbe-nih ansamblov. Pripraviti želijo tudi večer lepe besede, nadalje je treba omeniti še teden klubskih večerov, tradicionalno srečanje mladih pevcev za dan žena, koncert mešanega pevskega zbora Gorenje in srečanje malih pevskih skupin. Se bolj bodo skrbeli za vključevanje šolske pa tudi predšolske mladine v kulturno dejavnost, nekaj prireditev bodo namenili tudi 100 letnici rojstva Otona Župančiča. Na letni konferenci so izvolili tudi nov izvršilni odbor, ki bo imel odslej petnajst članov. S. V. Dela je mnogo O delu in načrtih društva prijateljev mladine na Kono-vem smo se pogovarjali s predsednico Majdo Pergovnik Predsednica društva prijateljev mladine Konovo Majda Pergovnik Krajevna skupnost Konovo ima preko tisoč prebivalcev, od tega približno tristo otrok. Kljub precejšnjemu številu pa v tej krajevni skupnosti nimajo šole, vrtca, trgovine, gostilne in do lanskega leta niso imeli niti organizacije, ki bi se ukvarjala z otroki. V krajevni skupnosti so se posvečali le komunalnim vprašanjem. Konec novembra pred letom dni so ustanovili Društvo prijateljev mladine Konovo, ki je takoj pričelo delo, s svojo aktivnostjo pa pritegnilo ka 181 članov. Kot je povedala predsednica tega društva na Kono-vem Majda Pergovnik, je dela v društvu sicer precej, vendar pravi da ji je delo v užitek. Lepo je ogledati otroke, ki tako radi sodelujejo v akcijah, ki jih organizira društvo. Ustanovitve društva so se seveda najbolj razveselili otroci, ki se vseh akcij zelo radi udeležujejo. Kasneje pa so bili veseli tudi starši, saj so kaj kmalu spoznali, da takšna aktivnost otrokom koristi, poleg tega pa so v času, ko sodelujejo v akciji, tudi na varnem, saj pri akcijah vedno sodelujejo predstavniki društva prijateljev mladine, pri tem pa jim poma- gajo tudi mladinci. Seveda pa se srečuje ta organizacija z mnogimi težavami, med katerimi je potrebno najprej omeniti, da nimajo ustreznega prostora, kjer bi se sestajali niti otroškega igrišča. Drugo težavo, bodo že to pomlad odpravili. Traso za igrišče so že pripravili in kupili že tudi igrala. Predvidevajo, da bodo igrišče predali namenu maja prihodnje leto. Predsednica društva prijateljev mladine Konovo Majda Pergovnik je povedala, da je njihova dejavnost omejena predvsem na čas med počitnicami Lani so imeli ure ročnih spretnosti, šahiranja, pravljične ure, ure telesne vzgoje, izvedli so trim kolesarjenje in tri izlete v naravo, ki so bili zelo dobro obiskani. Po 29. novembru so povabili vse učence prvih razredov osnovnih šol, ki so bih sprejeti v pionirsko organizacijo, na krajšo slovesnost, da bi jim na ta način pokazali, da niso samo pionirji osnovnih šol, ampak tudi pionirji krajevne skupnosti in morajo torej naloge, ki so jih sprejeli ob sprejemu v pionirsko organizacijo, izvajati tudi v krajevni skupnosti. Društvo je zelo dobro organizirano. Na začetku leta pošljejo programe dela vsem družinam na Kono-vem, da se lahko starši in otroci odločijo, na katerem področju bodo sodelovali. Organizirane imajo ulične pionirske svete. Ko načrtujejo kakšno akcijo, skličejo predstavnike teh svetov in njihova naloga je, da o tem obvestijo vse pionirje v svoji ulici. Kljub temu, da deluje to društvo na Konovem šele eno leto, lahko zapišemo, da je svoj namen že opravičilo in dobro premaguje vse težave. Vendar pa bodo program za naprej še razširili. Tako si bodo ogledali kakšno tovarno, se še bolj vključili v akcijo za varstvo okolja, posvetih več časa obrambni vzgoji, prometni vzgoji, samozaščiti in še v večji meri poskrbeli za to, da bodo pionirji tega kraja svoj prosti čas kar najboljše izkoristili. Neizpolnje plan Krajevna skupnost še ni pi vseh odobrenih sredstev -Napotnikovo galerijo je po no poiskati primeren prost Delovna skupnost kraj skupnosti za opravljanje k nalnih storitev se ne razpust_ V četrtek 29. decembra je bi ja Sveta krajevne skupnosti Soi na kateri so med drugim razpra o samoupravnem sporazumu o sebojnih pravicah, obveznosti odgovornostih dela delovne nosti, o samoupravnem spora o ustanovitvi skupnih služb te ročilo o krajevnem samoprisp Svet krajevne skupnosti je pri gledu sklepov ugotovil, da kra skupnost Šoštanj še vedno ni p planirana in odobrena sredstva vajanje programa del v letu lf celotnem znesku. Zato ta dela niso bila v celoti izvršena. Poni so razpravljali o prevzemu kulti ga doma ter o ustanovitvi Nap< kove galerije. Na dnevnem redu je bilo '■ vprašanje ali naj se delovna skupfi za opravljanje komunalnih stol pri krajevni skupnosti Šoštanj raf sti in se opravljanje komunalnih? ritev poveri KOC Velenju. Prevf lo je mišlenje, da se delovna " nost ne razpusti in se tako 0] ljeni komunalni prispevki ne p sejo iz krajevne skupnosti. Za ti delovanje delovne skupnosti pj9 ra krajevna skupnost zagoJ ustrezna delovna in finančna K stva. Q Na seji Sveta krajevne skup so obravnavali tudi poročilo < nju in uporabi sredstev kraj. samoprispevka v Šoštanju. Pof logu in sklepu referenduma za jevni samoprispevek naj bi se stanju zbralo 14.474.000 din. pa je bil napravljen napačen izn števila prebivalcev in zaposleni" na podlagi novih pokazatelljevi tovljeno, da se bo v petih letih« lo le a892.693 din krajevne^ moprispevka. Zato so morali» posamezne postavke del v kraj skupnosti znižati. SPREMEMBA CEN TOPLOTNE ENERGIJE F v: tt-to - X: sxt !*. Po široki javni obravnavi o oblikovanju novih cen za toplotno energijo v Velenju, ki je bila predstavljena tudi v 48. številki tednika „NAŠ ČAS" 9. decembra 1977 in v oddaji Radia Velenje v živo 15. decembra 1977 je Samoupravna interesna komunalna skupnost Velenje na 8. zboru delegatov uporabnikov in odjemalcev komunalnih storitev sprejela dne 28. 12. 1977 SKLEP o soglasju k določitvi akontacije cene toplotne energije za ogrevanje prostorov in potrošne vode od 1. 1. 1978 naprej L eler. Akontacija cene toplotne energije za ogrevanje prostorov in potrošne vode se loči na industrijsko in široko potrošnjo ter znaša: I. Industrijska potrošnja: industrija, obrt, gostinstvo, zavodi a.) Osnovna cena toplotne energije za industrijsko potrošnjo je 345,00 din/Gcal -0,297 din/KWh Končna cena za industrijske odjemalce, ki so priključeni na magistralni vročevod s svojo toplotno postajo, ki jo sami vzdržujejo, se oblikuje v odvisnosti od temperature povratna vode in sicer: Koeficient do 80° C 1,0 od 80 — 90° C 1,2 od 90 - 100°C 1,4 od 100— 110° C 1,8 nad 110°C 2,0 b.) Izvedena cena toplotne energije za ogrevanje prostorov po površini ogreval (radi-atoijev) znaša 36,50 din/m2 ogrevalne površine. c.) Izvedena cena toplotne energije za ogrevanje 1 m3 potrošne vode znaša 22,00 din/m3 ogrete potrošne vode. 2. Široka potrošnja: stanovanja, šole, vrtci a.) osnovna cena toplotne energije za široko potrošnjo je 225,00 din/Gcal = 0,194 din/KWh. b.) Izvedena cena toplotne energije za ogrevanje prostorov po stanovanjski površini je 5,00 din/m2 stanovanjske površine. c.) Izvedena cena toplotne energije za ogrevanje 1 m3 potrošne vode je 15,00 din/m3 ogrete potrošne vode. d.) Izvedena cena toplotne SPicIgije za ogrevanje potrošne vode pri pavšalnem obračunu za osebo (2,7m3/ose-bo) znaša 40,50 din/osebo. 2. člen Cene iz 1. člena so izračunane na osnovi poprečne prodajne cene toplotne energije, ki znaša 275,00 din/Gcal = 0,236 din/KWh ter razmerja med porabo v industriji in široki potrošnji, ki znaša cca 39 % (IP): 61 %(ŠP). V tej ceni ni vračunana akumulacija za razširjeno reprodukcijo. Akumulacijo za razširjeno reprodukcijo (v naH^s vanju dogovorjena akumulacija) se določa s posebnim odlokom. 3. člen Pri bistvenih spremembah cen posameznih kalkulacijskih elementov v strukturi cene se sme prodajna cena toplotne energije spremeniti v skladu z vplivom (udeležbo), ki jo imajo ti elementi na prodajno ceno. 4. člen Za oprostitev od polne prodajne cene lahko zaprosijo vsi tisti socialno ogroženi občani, katerim je priznana subvencija stanarin s strani samoupravne interesne stanovanjske skupnosti iz solidarnostnega sklada. Znižanje cen se bo upoštevalo po enakih kriterijih, kot znižanje stanarine. 5. člen S tem sklepom se ustrezno spremeni in dopolni sklep o soglasju k cenam toplotne energije od 15. 12. 1976. 6. člen Ta skiep velja od 1. januarja 1978 dalje. Predsednik skupščine samoupravne interesne komunalne skupnosti Velenje DRAGO TRATNIK, 1. r. Med obravnavo predloga o spremembi cen toplotne energije, v kateri so sodelovali predstavniki izvajalcev in uporabnikov komunalnih storitev, usmerjal pa jo je izvršilni odbor Velenje, ie bilo dogovorjeno, da se oblikuje cena toplotne energije brez deleža za razširjeno reprodukcijo. Zaradi položaja delovne organizacije TOPLOVOD, ki mora tekoče pokrivati nastale stroške pri prenosu in distribuciji toplotne energije, je sprejeta akontacija cene, ki se uporablja od 1. 1. 1978, dokončno pa potrdi v januarju 1978, ko bo končana javna razprava o dogovorjeni akumulaciji za razširjeno reprodukcijo v ceni toplotne energije. Delegati izvajalcev in uporabnikov komunalnih storitev so obravnavali na 8. zboru 28. 12. 1977 tudi OSNUTEK SKLEPA o dogovorjeni akumulaciji za razširjeno reprodukcijo pri prodaji toplotne energije. 1. člen Dogovorjena akumulacija za razširjeno "reprodukcijo pri prodaji toplotne energije se obračunava po prodanih količinah toplotne energije in odvaja v sklad samoupravne interesne komunalne skupnosti Velenje za namensko uporabo za investicije v toplovodne naprave po potrjenem investicijskem planu. 2. člen Dogovorjena akumulacija za razširjeno reprodukcijo se obračunava posebej za industrijsko in posebej za široko potrošnjo. 1. Dogovorjena akumulacija za razširjeno reprodukcijo za industrijske odjemalce, ki so priključeni na magistralni vročevod in koristijo kvalitetno toplotno energijo (REK, TGO Gorenje) znaša v letih 1978, 1979, 1980 in 1981 37,5 % prodajne cene, to je 129,40 din/Gcal ali 0,1114 din/KWh. 2. Dogovorjena akumulacija za ošiaie industrijske odjemalce znaša 10 % prodajne cene, to je 34,50 din/Gcal ali 0,0297 din KWh. 3. Dogovorjena akumulacija odjemalcev široke potrošnje znaša 10% prodajne cene, to je 22,50 din/Gcal ali 0,0193 din/KWh. | 1 1 3. člen Prispevek za priključitev^ vročevodno omrežje v Vet se zaračunava bodočim a malcem v odvisnosti od ključne moči njihovih inteij ogrevalnih naprav in se odvj sklad samoupravne intere" Komunalne skupnosti za mensko uporabo za investia" toplovodne naprave po poi^ nem investicijskem planu, n ! M 4. člen Plačilo prispevka za prii čitev na vročevodno omrežj pogoj za pridobitev soglasj gradnji objekta v konzumr področju. • 5. člen -Prispevek za priključite^ vročevodno omrežje v Vel^, znaša 1,20 din/Gcal/h - 12 din KW priključne moči iijj nih ogrevalnih naprav bodoč odjemalca. x 6. člen S tem sklepom se ustn spremeni in dopolni sklep t glasju k cenam toplotne eni je in prispevka za prikljui na vročevodno omrežje od 12. 1976. Po zaključeni javni razp bosta predvidoma še v janu 1978 ponovno zasedala zbora samoupravne intei Komunalne skupnosti in pre gala Skupščini občine Vele da sprejme ustrezen sklep o govorjeni akumulaciji za raj jeno reprodukcijo pri prt toplotne energije v Velenju. Delovna organizacija za nos in distribucijo toploti TOPLOVOD VELENJE I NAS CAS Št. 1 (411) -6. januarja vas obveščevalec koledar etek, 6. januar: Mojn o bo ta, 7. januar : Zdiavko ledelja, 8. januar : Maiks b nedelje k, 9. januar : Julijan 'orek, 10. januar : Gregor reda, 11. januar : Pavlin ietrtek, 12. januar : Tatjana dežurstva »E2URSTVA: VELENJE: i. 1. 1978 od 7. d F1 le ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame FANIKE STROPNIK se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so z nami čustvovali, vsem ki so jo imeli radi in ji ob slovesu poklonili cvetje ter jo spremili na zadnjo pot. Posebna hvala vsem sorodnikom, Škalčanom, govorniku in našim sodelavcem za trud. Hvala tudi doktorju Pirtovšku. Žalujoči: sin Edo, hčerki Zalka in Vera s svojimi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, tasta in dedija FRANCA FRICLJ A izrekamo posebno in iskreno zahvalo kolektivu, družbenopolitičnim organizacijam in posameznikom podjetja GALIP Šoštanj, ki so nam v teh težkih trenutkih nesebično pomagali. Velika zahvala dragim sorodnikom, našim zvestim prijateljem, sodelavcem občinske skupščine, predstavnikom občinskih družbenopolitičnih organizacij, pripadnikom občinskega štaba teritorialne obrambe in Zveze rezervnih vojaških starešin, krajevni skupnosti Velenje - center levi breg, sostanovalcem, njegovim poslovnim sodelavcem in vsem ostalim posameznikom, ki so nam kakorkoli pomagali, pismeno ali ustno izrazili sožalje, vsem darovalcem vencev, cvetja ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala govornikom za tople poslovilne besede, godbi „Zaija" Šoštanj in pevcem za ganljive žalostinke. Prav vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrana in prisrčna hvala. Žena Anka, sinova Franci in Bernard, snaha Andreja in vnuk Tadej ZAHVALA Kruta usoda nam je mnogo prerano, v cvetju 22. let, iztrgala iz naših src ljub$enega sina, brata in strica JANKA KOVAČECA avtomehanika Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, vsem sorodnikom, najbližnjim sosedom, vsem ki ste ga imeli radi in ga obsuli s številnim cvetjem. Hvala govornikom za ganljive besede ob odprtem grobu, župniku za pogreb, obred in nagovor ob odprtem grobu ter pevskemu zboru za odpete žalostinke. Posebno se še zahvaljujemo sodelavcem podjetja GIP Vegrad Velenje ter gasilskim društvom za izkazano zadnjo čast. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili njegov spomin in ki se ga boste še kdaj spomnili. Neutolažljivi: mama, ate, sestra Majda s hčerko Andrejo, sestra Greti z družino, zaročenka Olga ter ostalo sorodstvo. at. 1 (411) - 6. j januarja 1978 NAS CAS 7 Med pomembne pridobitve v naši občini v lanskem letu sodi tudi Dom za splošno ljudsko obrambo, ki ga je - kot smo že poročali v zadnji številki v letu 1977 — slovesno izročil namenu prvi komandant slovenskih partizanskih enot Franc Leskošek-Luka 22. decembra ob dnevu oboroženih sil SFRJ. Slovesne otvoritve, na kateri je spregovoril predstavnik občinskega štaba Jože Melanšek, so se med drugimi udeležili tudi Vlado Kocijan, načelnik republiškega štaba teri- torialne obrambe, Lojze Briški, član izvršnega komiteja CK ZKS, Janez Zahrastnik, sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje, predstavniki pokrajinskega štaba TO in drugi. Po prihodu tovariša Franca Leskoška Luka pred novozgrajeni dom mu je predstavnik občinskega štaba TO Velenje Rudi Ževart predal ra-port, nato pa je dragi gost pripel svoj spominski trak na zastavo občinskega štaba TO. (slika 1). Po otvoritvi doma SLO (slika 2), so si gostje z velikim zanimanjem ogledali notranjost novega doma, še posebno pozornost pa je pritegnila nova knjižnica v domu, kateri je tovariš Franc Lesko-šek Luka poklonil 86 knjig „Vojne enciklopedije." (slika 3). Med kratkim, toda prisrčnim pogovorom v novem domu je Jože Melanšek izročil tovarišu Francu Leskošku Luki priznanje občinskega štaba št. 8., velenjski mladinci, brigadiiji brigade Franc Leskošek Luka pa so tovarišu Luki podarili brigadirsko obleko. Otvoritev doma SLO so obogatili še s kul nim programom v domu kulture v Velenju, li ga izvajali partizanski pevski zbor iz Ljublj pod vodstvom Radovana Gobca in gledal umetnik Polde Bibič. Pred začetkom kulturi programa pa je v domu kulture spregoi sekretar komiteja občinske konference ZKS lenje Franjo Korun. S slovesne otvoritve p; poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu. Večmesečne temeljite priprave na transformacijo velenjske podružnice Ljubljanske banke v Temeljno banko za področje občine Velenje in Mozirje so bile v mesecu decembru končane. Delegati obeh občin so se na ustanovnem zboru Temeljne banke Velenje zbrali 26. decembra. Najprej so sprejeli poslovnik za delo zbora in druga delovna telesa in zatem poslušali poročilo o poteku sprejemanja in podpisovanja samoupravnega sporazuma o združitvi v temeljno banko. Iz poročila je bilo nedvoumno razvidno, da so temeljite priprave in vsestranska razprava pokazale potrebo združenega dela tega področja po lastni Temeljni banki, še zlasti zaradi tega, ker so vezi med občinama že razvite do te mere, da pogojujejo tudi ustanovitev banke. Javna razprava je bila torej tehtna in rezultat sprejemanja ugoden zlasti v združenem delu. Od 105 delovnih organizacij jih je postopek sprejemanja opravilo 80, od 13 samoupravnih interesnih skupnosti 7, od 25 krajevnih skupnosti 4 in od 18 družbenopolitičnih in družbenih organizacij 2, v ostalih pa postopek še teče. Kljub temu zajemajo dejavniki, ki so sprejemanje opravili kar 90 odstotkov potenciala. Delegati, udeležba na zboru je bila 80-odstotna, so zatem sprejeli še ostale potrebne samoupravne akte, kot so samoupravni sporazum o združitvi v Temeljno banko, njen statut, samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Temeljno banko in njeno delovno skupnostjo, sklep o združitvi Temeljne banke Velenje v Ljubljansko banko — združeno banko in statut slednje. Na predlog kadrovske komisije so za predsednika in podpredsednika zbora izvolili Toneta Hladina in Jožeta Mutca in za predsednika in podpredsednika izvršilnega odbora Petra Habjana in Alfreda Božiča. Za začasnega individualnega poslovodnega organa so izvolili Cirila Piliha, poleg tega pa še člane kreditnega odbora, delegacije za zbora združene banke, nadzorni odbor, komisijo za spremljanje samoupravnih splošnih aktov in razpisno komisijo. Delegati občin Velenje in Mozirje so se zbrali na ustanovnem zboru temeljne banke Velenje Potrdili predlog resolucije V sejni dvorani Skupščine občine Velenje je bila 30. decembra seja družbeno političnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Vsi trije zbori so obravnavah in potrdili predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Velenje za obdobje 1976 do 1980 v letu 1978. Ta predlog so že obravnavah na seji 21. novembra in sprejeli sklep, da poteka razprava o tem dokumentu do 10. decembra 1977. Resolucija je oblikovana na osnovi nalog iz srednjeročnega načrta občine Velenje in na osnovi temeljnih nosilcev planiranja. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta na seji obravnavala tudi predloge za spremembo predpisov s področja davkov. Potrdila sta odlok o spremembah in dopolnitvah Delegatski sistem je v mozirski občini v veliki meri zaživel — Slabosti šola za v prihodnje — Dober vodja delegacije, uspešno delo — Največkrat le sestajanje pred sejami — Premalo vspodbud V Lendavi so slavi odloka o davkih občanov, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin. Nova obveznost je davek iz osebnega dohodka delavcev, ki se bo plačeval po stopnji do 0,5 odstotka. Vsi trije zbori Skupščine občine Velenje so na seji sprejeli sklep o soglasju k potrditvi statuta Bolnišnice Topol-šica in sklep o soglasju k imenovanju za direktorja bolnišnice Topošica Jožeta Roglja. Na dnevnem redu so bila tudi vprašanja delegatov, na koncu pa je podal načelnik odelka za gospodarstvo Ivan Kolar poročilo o gradnji plinovoda in plačilu odškodnin, ki so nastale pri tej gradnji. Z uveljavitvijo delegatskega sistema so v našem družbenopolitičnem življenju nastale globalne vsebinske, kvalitetne in organizacijske spremembe, s katerimi smo bistveno okrepili samoupravni značaj oblasti ter zagotovili možnost sodelovanja pri uresničevanju oblasti slehernemu delavcu in občanu. Tudi v mozirski občini so v dosedanjem obdobju dosegli pomembne rezultate, vendar z njimi ne smejo biti zadovoljni, čeprav se ob tem zavedajo tudi dejstva, da resničnih delegatskih odnosov ni mogoče ustvariti preko noči. Zaradi tega je naloga vseh, zlasti pa družbenopolitičnih organizacij, da po svojih močeh in z največjo mero prizadevanj zagotavljajo pogoje, na podlagi katerih bo čas do uveljavitve resničnih delegatskih odnosov čim krajši. Občinska skupščina je v sodelovanju z vsemi ustreznimi dejavniki ugotovila nekaj dobrih rešitev, se soočila z vsemi pomanjkljivostmi in sprejela ustrezne sklepe. Med ugotovitvami je navedeno, da so delavci in občani sprejeli delegacije kot pomemben del odločanja, vendar so še vedno prisotna mnenja, da so delegacije organ izvoljen za delovanje občinske skupščine, ne pa tudi in predvsem organ za uresničevanje tistih potreb, zahtev in interesov, ki so širšega družbenega značaja in jih delavci in občani v svoji temeljni sredini ne morejo rešiti. Določene težave nastopajo tudi zaradi premajhne aktivnosti v času prvih volitev delegacij. Pri tem so namreč premalo upoštevali načela enakopravnega zastopanja vseh delov delovnega procesa in socialne strukture delegacij. Vse preveč je uspešnost njihovega delovanja odvisna od osebne zavzetosti vodje delegacije. Povsod kjer se je vodja odgovorno in vestno lotil svojega dela je delo USPEL TURNIR V MALEM NOGOMETU Rudarsko elektroenergetski kombinat in Rudarski šolski center iz Velenja sta v zadnjih dneh starega leta pripravila tradicionalni turnir v malem nogometu. Na njem je sodelovalo trideset ekip, ki so se v velenjski Rdeči dvorani dva dni potegovale za najboljše uvrstitve. Prvo mesto je po zelo razburljivem finalnem srečanju osvojila ekipa Skupščine občine Velenje, drugi so bili nogometaši Ilirije iz Ljubljane, tretje mesto pa so zasedli Dečki iz Velenja. delegacij vsaj zadovoljivo. Ob tem seveda velja tudi resnica, da so v teh primerih nekatere odločitve delegacij preveč subjektivno obarvane. Ptoblem je tudi fluktuacija delegatov, ki so v znatnem številu izgubili delegatske pravice in s tem ponekod v veliki meri okrnili delo delegacij. Konferenca delegacij, ki bi morala biti organizacijska in metodološka oblika delovanja in usklajevalec stališč, je pogosto vendarle samo oblikovalec stališč. Zlasti je to seveda negativno, če delegati v temeljnih delegacijah nimajo oblikovanih stališč svojih temeljnih sredin. Šepa tudi povezanost med delegacijami, samoupravnimi organi, strokovnimi službami in družbenopolitičnimi organizacijami. Posledice takšnega stanja se kažejo v tem, da delegacije ne izoblikujejo vedno najboljših stališč in predlogov. Delegate bi morali vabiti na posamezne seje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, saj bi na ta način našli odgovore na marsikatero nerazjasnjeno vprašanje. Delegacijam so premalo pomagale tudi strokovne službe. Prav zaradi tega so delegati aktivnejši v tistih vprašanjih, ki jih najbolj neposredno zadevajo in ki jih bolje poznajo, zelo malo pa se vključujejo v razprave o najpomembnejših gospodarskih problemih in vprašanjih. Zaradi tega se je delo delegacij v največ primerih zreducira-lo na sestajanje pred sejami skupščin in na sprejemanje stališč do obravnavanih gradiv. Po-vezanost temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in skupščin v pretežni meri temelji na delegatih, sprejeta stališča pa so v glavnem le stališča delegacij in le poredko stališča vseh subjektov temeljne organizacije ali krajevne skupnosti. Premalo je bilo tudi pobud za obravnavanje določenega vprašanja. Družbenopolitične organizacije so k boljšemu delu delegacij premalo prispevale. Manjkalo je moralnih vspodbud delegatom in po drugi strani je manjkalo tudi ocen njihovega dela, v zadnjem času pa preseneča podatek, da delo delegacij proti koncu mandata vse bolj slabi. I/, vseh teh ocen je moč strniti obilo koristnih predlogov in ugotovitev, ki bodo pripomogle k nadaljnjemu poglabljanju delegatskega sistema. J. P. V torek 27. decembra se je v prostorih nove hale sanitarnih kabin v tozdu Gorenje Varstroj v Lendavi zbrala fisočglava mno/ica, da bi proslavila novo delovno zmago. Med gosti iz vse Slovenije je bil tudi sekretar IK predsedstva CK ZK Slovenije Franc Šetinc, svečanosti pa so se med drugimi udeležili še predstavniki Gorenje iz Velenja in občinske skupščine. Tovariš Franc Šetinc je v svojem govoru poudaril izredno sožitje med dvema narodnosti-ma v tem kraju, na sožitje med Slovenci in Madžari, ki imajo tu vse pravice manjšinskega naroda, kar prav gotovo pozitivno vpliva na razvoj in plemeniti obe kulturi. Tovariš Šetinc je ob tem ostro napadel sosedno Avstrijo, kjer zatirajo našo manjšino in ji ne omogočajo enakih pogojev življenja in delovanja. „V Sloveniji smo že zdavnaj spoznali, da v neposrednih stikih z jeziki in kulturami narodnih skupnosti samo opla- jamo svojo kulturo in ski gradimo trden most prijatelj in sodelovanja z obmeju državami," je dejal to\ Franc Šetinc. V nadaljevanju svojega g( ra pa je tov. Šetinc česl šestočlanskemu kolektivu lepe proizvodne uspehe in redno nagel razvoj delo organizacije. Poudaril je poi revolucionarnih akcij, ki b tijo vsebino našega samoup nega življenja in težnjo, da vežemo razdrobljenost goi darstva ter izboljšamo nač vanje našega gospodarsk družbenega, socialnega in turnega razvoja, poveč: produktivnost dela, izboljši delovno disciplino, organiz; dela, tehnologijo, škrati« kulturo vsega našega življe Gostom so v tovarni pri vili izredno zanimiv kult program v katerem sta sod vala tudi mešani pevski a Gorenje in Šaleška folkli skupina. Slovesnosti ob otvoritvi nove hale so se udeležili številni gosi vse Slovenije „NAŠ CAS", glasilo Socia stične zveze delovnega ljudstv izdaja Center za informiran propagando in založništvo V lenje, Velenje, Titov trg 2, p, „NAŠ ČAS" je bil ustanovljf 1. maja 1965; do 1. januar 1973 je izhajal kot štirinaji dnevnik „ŠALEŠKI RUDAR kot tednik pa izhaja „N/1 CAS" od 1. januarja 1973 n prej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stai Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamš Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov t 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni našlo' Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina lOdina jev, letna naročnina 120 dinarjev (za inozemstvo 250 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-601 -21420. Grafična priprava ČZP „Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskan „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnej sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februar 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.