III. leto. Štev. 3. 1916. Január 16. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . 6 K. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov pošila, doma 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Bodimo smileni. Gospod Jezuš Kristuš nas v evangeliji sv. Mataja v 18-om poglávji opomína na edno veliko jákost, štere pomenkanje je — bi mogeo praviti --nájbole zrok. vseh sváj ino bojov na sveti. Jákost tá je pa smilenost. Smilenost pa v tom stojí, ka človek rad odpüstí, dobro dela z onim, kí je bio na njega božen, pozábivši žaljenje ino má srcé za tiste, ki so v nevoli, ár ona z sočűtjom napuni človeka, naj drűgim rad pomága. Tá smilenost je velika jákost. Ona je jakost velikášov i modrih ludih, ona je jákost kralov i casarov, šteri smilenosti dela z vršávajo proti obsojencom, celo nebeska jákost je smilenost, ár je v Bogi posebno ona velika za nás zemláne, kí je tak smileni bio k nam, ka je sám z nebés doliprišeo, ino trpo, naj bi nam mogoči postano grehe odpüstiti ino nas zveličati. Kristuš jo vu vnogih mestaj evangeliuma včí ino preporáča. Celo za potrebno jo právi, ár onoga za kaštige vrednoga včí, kí smilenja z blížnjim neima. Od krála nam Gospod Jezus govori, šteromi je sluga 10,000 talentomov dúžen. Po naši penezaj več kak 44 milijon koron. Pa smileni král odpüstí dug. Dužnik ide dale i se sréča z továrišom, kí njemi okoli 60 koron má dati. Terja ga pa ga dá vu vozo dužnikov zapreti, dokeč ne pláča vsega dugá! To zvedivši král, tüdi njega dá v mantro, ne za volo dugá, nego za volo njegove nesmilenosti. Té král je Jezuš sam, ki to priliko pripovedáva, šteromi smo vsi dužni velike šume, celo naše živlenje, vsa razžaljenjá, vse grehe. Ne niednoga med nami, šteri njega ne bi nikdár razdréselo ino si tak pri njem duga napravo. Pa nam je on li dober. Da nam vsa, štera so nam potrebna za dűšo ino telo, celo nas zové nazáj k sebi po poti pokore, či smo se z grehom odtrgnoli od njega. Záto nas vči Jezuš z popunov pravicov, naj mí tüdi bodemo takši. Naj ne glédamo, jeli je što bio na nás dober, ali hüdoben, nego či vídimo, ka jé v nevoli ino je potreben naše podpore, odpüstimo njemi ino ga pomágajmo po našoj nájbolšoj moči. Pa za volo slabih pristávi, ka to ne samo tanáč, šteroga de samo on nasledüvao, ki de šteo, nego zapoved, štere kí ne obdrži, bode ostro kaštigani od njega, kí nam je pokázao sám z svojov smilenostjov, kak moremo smilenje meti tüdi mí z drűgimi. Pa je mámo? Ne jáko! Od toga bi se vnogo lehko govorilo. Što je, ki skrb má na sirote i dovice? Kde so, kí májó srcé za siromáke? Kam mo šli, ka ne nájdemo krivice v pomoči komi správlenoj? Je ne tak, ka vsaki svoj hasek išče pa kda bi smileni mogeo biti proti sirotam, te ka z ednov rokov dá, tisto z drűgov dolipotégne z njé? Šterim to ide, naj zarazmijo, ár pride za njé tüdi dén pravice, dén plačila, kda gospodár zvedi, kakše je bilo njihovo smilenje nad onimi, kí so bilí zapüščeni brezi pomoči. Ešče z neprijátelom smo dužni smilenje meti, kem bole pa z onimi, kí so nám tüdi dobrote skázali! Samo trdoga, pokvarjenoga srcá človek, v šterom ja že poželenje vso jákost zapravilo, je mogoči to včiniti, ka rávno tiste nori i márja, štere je sám spoznao, ka so lüdske pomoči potrebni. Ali dájo se ednok tej tüdi hohárom, dokeč se vse njihove krivice ne popláčajo. Bojna. Tak zváni fajnšček ali fašenek je prinas. Posvetnjáki i norci se njemi veselijo. Kaj je tem briga za boj, za trplenje, joče, smrtno zdihavanje sto no stojezerih? Té brezsrčne norce nehájmo. Naj idejo svojo pot, če je ta strašna šiba boža ne gene. Naj li pijančivajo, kartajo, nečistüjejo, naj si li nakladajo še bremen greha na düšo, — pride že čas, gda ga več boža smilenost ne bo štela na njej duže držati, — te pa, — nesrečni vekomaj, —pridejo v roke božoj pravičnosti, štera nespokornike vekomaj teži obrnimo se vkraj od teh živih pogübljencov i nodomestimo njihovo razžaljenjé. Delajmo pokoro. Te fašenske dni opravimo dostakrát sv. križno pot za povrnenje grešnikov i prosimo sv. Drüžino: Jezuša, Marijo i sv. Jožefa čem bole pobožno za pobolšanje sveta, ka pride hitrej te želeni mir. Poročila z bojišč so sledeča: Rusko bojišče. Rusi malo gorhenjávlejo z napadi. Ne čüda, ve so 50 jezér ljüdi zgübili zdaj pri Bukovini i v Galiciji, svojega namena pa li ne dosegnoli. Radi bi naime predrli našo linijo i tak vdrli páli v kárpate. Pa ne samo, ka njim to ne posrečilo, ešče naši so jih vnožino vlovili i strlivo tüdi zaplenili. Rusko poročilo pravi, da so oni naših 1061 tüdi vlovili i štiri strojne puške zaplenili. — Od Jakobstadt-a na jug so se nemci zavolo ruske prémoči malo nazaj potegnoli. Na francozkom bojišči je samo strelba bila i menjši boji. Boelke, nemški letalec je dolstrelo eden sovražni zrakostroj. Sedem jih je dozdaj že dolstrelo. Črnogorsko bojišče je dozdaj mir melo. Zdaj so naši pod poveljništvom Kövess generala znova začeli napadati i si osvojili več postojank med IpekomPlavov i od Rozaj-ja na shod. 2. NOVINE 1916. január 16. Na taljanskom bojišči se je samo strelba z topovi vršila. Na türskom bojišči nikša sprememba. Na Anafortskom bojišči so türki dvejezero lad strliva, 130 kol i edno krugle metalnico najšli, kaj so sovražniki v sili tam povrgli. Dom i svet. Angležko. V zbornici angleškoj je sprejeta z 298 večinov glasov pravda, ka do vsi ledični od 18-ga do 41-ga leta mogli pod orožje stopiti. Irsko deželo ta pravda ne veže. — V angleško ažijsko casarstvo, Indio, so vdrli afgani i angležko vojsko pobili. Više 500 indijcov so tüdi vlovili. Angleška vlada ma veliko skrb, naj vstájo v Indiji prepreči. Stajarsko. I med našimi slovenci poznan štajarski slovenski časopis „Slovenski Gospodar“, letos obhaja svojo pétdesetletnico. Pétdeset let vči, bodri, razredráva té lepi krščanski list dobro slovensko ljüdstvo. Ne čüda, da so sosedni slovenci v vnogom pogledi podvčeni, izobraženi, za svoj jezik navdüšeni, da so tak dobroga učitela meli pétdeset let. Kda njemi iz srca čestitamo i želemo še mnogo petdesetk, podstopimo pitati naše naročnike: bodo se včakale „Novine“ kdaj tüdi pétdesetletnice? Bodo se, če jih vogrski slovenci tak bodo podpirali, kak so štajarski „Slov. Gospodárja“ Grčko. V Soluni vlovljene konzule so naši sovražniki oprostili. Od kalendarov trgovcov mámo nekaj praviti. Trgovci, štacunarje, buntašje, ali kakkoli je te že zovémo, so si v navado vzeli, da nešterim odjemolcom ali küpcom njihovim k novomi leti en kalendar na steno podarijo. Na to lepo navado dve opazki mamo. Od strani štacunarske se tožijo, ka vsaki žele kalendar, od stráni küpcov pa, ka zakaj tei kalendarje ne nosijo slovenskoga napiska. Oboja pritožba je opravičena. Če štacunar vsakomi odjemalci da kalendar, te gorplača. On to samo tistim more včiniti, ki njemi teliko haska z svojov küpčijov napravijo, ka z toga lehko njim dar ponüdi. Trgovec zato trži, naj more živeti. Ne de pa mogeo, če zgübičke bo meo pri tržštvi. Prav májo pa tüdi odjemalci. Če so dobri penezi slovenskoga kmeta za trgovca, iz šterih žive on i njegova drüžina, te naj je dobra i poštüvana tüdi materna reč toga slovenskoga kmeta. Čeravno smo mi po vogrskoj državi vsi vogri, po narodnosti smo pa slovenci i tüdi moremo ostati. Bog nas je za takše stvoro i za takše nas ščé tüdi obdržati. Ne včini pa to brez našega lastnoga prizadevanje. Kje nam zato pravda dovoljüje slovenščine, tam se je skrčeno držimo. Trgovci bi k leti najčednej tak napravili, če bi v Novinah dali nazna- niti keliko falatov kalendarov na steno bi potrebüvali i od štere firme, pa bi se vredništvo poskrbelo za slovenske napiske. Drüga leta bo te že gladko šlo to delo. Na znánje! Ki v vredništvi Novin kakši posel ma naj pride vsele predpoldnom od osme do desete vüre, tak svétek, kak delaven den. V drügih hipah dnéva ne ga sprejema zavolo drügih dužnosti. Vredništvo. Veselje naše i naših vojákov so dobre verne žene, štere do joča genejo dobre ljüdi z svojim obnášanjom. Kaj delajo té? Mož je v tüjini, v strelnih járkaj, v zevzetništvi ali v bolnišnici v trpljenji za brambo domovine i domačega ognjišča. One so zdaj glava drüžine. One ravnajo düševno i telovno, časno i večno življenje cele drüžine. Veselo je glédali, kak delajo moška opravila, orjejo, vlačijo, sejajo, cepajo, vozijo. Pravi moški so grátali. Moški ne samo v teli, nego i v düši. Močne so. Držijo se vernosti zakonske, poznajo edno: prisego pred oltarom dano; mislijo ednoga moškoga: tam v strelnih járkah, kasarnah v tüjini, v betegi zamazanoga, obledjenoga, ranjenoga obrašenoga črnovojnika, ali rednoga vojáka i vse niti svoje srčne ljübezni okoli toga spredéjo, čeravno bi drűgi kak angel lepi je prišo zapelávat. Močne so té verne žene. Deco májo na rédi, da so právi vojáki pod njihavov rokov. Po cestaj se ne tepejo, delajo ž njimi vred, kaj morejo, najbole pa molijo ž njimi vred za lüboga, drágoga ajteka. Z genjenim srcom i z súznimi očmi smo glédali té žene, kak so prihájale i se prihájajo z svojov drobnov dečicov v cerkev pred oltar. Kak milo je gledati, kda kak kokvača z piščanci se zgnezdijo pred Jezušom v oltarskom Svestvi skritom. Kak ništerni picek se kvoki na krilo správi, drügi pod njo i tak cvikečejo svojo nedužno pesmico, ravnotak té droben človeči drobiž. Ništerno je na maternom krili, drügo pod njim kleči i tak žvergoli svojo detinsko molitvico, od vse zemelske pesmi slajšo pesmico za dragoga očo. To vidimo den za dnévom i do srca se razveselimo. Vidimo té žene močne, kda zvedijo žalosten glas od možov. Ne zdvojijo. Vüpajo se i molijo. Pa molitev je še bol okrepi pa tüdi potolaži. Ali zvedijo za moža, da je zevzéti, ali pa da je ranjeni. Kak so zdaj skrbne. Celo srce bi si iztrgale i njemi ta poslale naj bi je pošta samo sprejela. Pišejo, peneze pošilajo, molijo, mešüvati dajo za njé, naj ozdravijo, se srečno domo povrnejo. Ne vejo, kak bi skazale svojo zahvalnost do Boga, ka je njuve može rešo smrtne nevarnosti. Pa če se ta priproti, so tüdi močne. Vdajo se v Božo sveto volo. Bog njim je dao tovariša, on njim ogen je tüdi vzeo, naj bo njegova sveta vola. Tak mislijo, čütijo i poleg toga čütenja tüdi delajo. Ne mrmrajo. Ne krivijo Boga. Tihe so in mirne, kak rožice v lüblenoj noči, v šterih partice moči rosa nebeska, šterih bombleki razcveteni so ležišče pisanih metülekov. I one se ne genejo, samo oči se njim zarosijo, kda si na grob v tüjini skopan zmislijo, šteri njim pol srca njuvoga zakriva, v srci njim pa počivojo metuleki molitve, šteri se gostokrat zdigavajo proti nebi i prosijo Boga smilenje za pokojnoga tovariša. Oh keliko takših dobrih, poštenih, pobožnih mladih dovic poznamo, štere z svojim poštenim življenjom najlepši venec spomina pletejo za dragoga moža, za miloga junáka, ki je mreti znao za dom, sebe pa prčastijo i pozdignejo na visoko stopinjo človečega preštimanja. Té dobre žene, te vrle dovice so nam i našim vojákom na vesélje. One nam vsem razvedrijo srce tužno i nas napunijo z blaženim vüpanjom, ka slovenski narod po tom strašnom boji bode meo bodočnost, bo veren vogrskoj domovini, štero za sé zapečati z lastnov krvjov i ostane pa postane právi rodoljüb, ka de brano svoj materni jezik, ga strastno ljübo, šteri ga je bodno, da je zmagao v tom krviprelejanji. I dajmo hvalo Bogi, ka je teh dobrih žen i poštenih dovic velika večina. Podpora vojaških dovic. Večkrat se toži kakša sirota, štere mož je v boji spadno, ka po njegovoj smrti ne dobi podpore. Dobi jo. Dobi jo po možinjinoj smrti šést mesecov tak, kak jo je prle dobivala. To nema oblasti nišče staviti, če je sirota i jo potrebüje. Po šesti mesecah po smrti moža vojáka dobi dovica letno dočasno podporo i mesečno pokojnino ali pensio. To pensio da vojaška oblast. More se prošnja poslati na kader tistih, k šteromi je pokojni slüžo. (N. — Csapattest Gazdasági Hivatala — Hadkiegészitési Parancsnokság — Honvéd kerületi Parancsnokság.) Se nájdejo dobri gospodje vučitelje, notáriušje i drügi, ki to domoljübno delo radi spunijo. Ta prošnja se pošlje brez štemplina. Pridjati se njej more mrtelnost pokojnoga. Tisti list, v šterom je potrjeno, da je mro, je tá mrtelnost. Na vsako občino hodijo tei listi. Pa Rdeči Križ tüdi pošle to svedočanstvo. Zvüntoga pridjati se more molbenici zdavanski list, krstni list o zakonskom stáliši decé i občinsko svedočanstvo, ka sta z pokojnim možom dotistimao vküp živela, kak je v boj šo. 1916. január 16. NOVINE 3. Če z možom nesta vküp živela, ne dobi pokojnine, zvün či se je to ne po njénoj krivdi zgodilo. Če se dovica omoži, dobi samo ednok teliko podpore, keliko zanese edno letna njena penzia. Če bi njoj té drügi mož ravno mro, ne dobi nazaj pokojnine. Dovice, če so sirote, dobijo tüdi letno podporo, 10 K na mesec. Zato se tak morejo glasiti, kak za navadno podporo pri notariušah. Če kakšo tožbo majo, naj ido k fiškališi. Pokojnina za prostim vojakom je 9 K na mesec, za poddesetnikom 12 K, za desetnikom 15 K, za četovodjom 18 kor. itd. Glási. Od naših vojakov. Mrtev je: Horvat Štefan, desetnik 18-ga domobranskoga pešpolka, jedini sin Horvat Ivana z Tišine. Srce Jezušovo bodi njemi smileno. Cena petrola je v Lendavi 47 fil, en liter, od Lendave 20 kilometrov daleč 49 filerov, prek 20 kilometrov daleč pa 51 filerov, — V Soboti 48 fil.; v občinoj od železniške postáje do 20 kilometrov oddaljenih 50 filerov, prek 20 kilometrov oddeljenih pa 52 filera. Lepa ljübézen. Škafar Matjaš četovodja nam piše; Pošlem vam 1 kor. za spomenek v Bogi počivajočega Kühar Štefana, šteri je moj posebni prijatelj bio, da bi njegov spomenek tüdi potomcom svedočo njegovo ljübezen do slovenskoga naroda i drüge bodrio, naj májo radi lepi slovenski jezik. — Ljübiti svoj narod, je jako lepo. Pozdrav zahvalen z vojašnice. Lübi naš Dühoven Oča! Hvalen bodi Jezuš Kristuš! Z temi ričmi se obrném v té lübi slovenski kraj, od šteroga sam tak daleč vkraj, da je prišlo čas, ka sam mogeo, tam nehati, svoj dom, stariše, sestre, sosede ino Vas, naše dühovne pastére. Sam, kak ovca štera zablodi tak daleč vkraj, da je lejko nede nigdar več nazaj v té lepi naš stárinski kraj. Mogeo sam vojak postati, či de trbelo žitek svoj za dom darüvati. Či rávno sam mladi soldak, pa li morem postati hraber vojak. Lübi naš pastér, žalostno sam se zaistino mogeo ločiti od svoga doma, gde sam živo svoja mlada leta. Dapa nači je nej. Mariji se vüpam, ona mi je eti moja mati, i po njoj sam Jezušov. Zdaj pa jih ešče izda ednok lepo pozdravim ino njim želem to novo leto, ka bi njim naj blaženejše bilo kak to staro, ka li nam prineslo té lübi mír, šteroga celi svet žele ino ostanem veren slovenski vojak, svojemi domi hraber junak, i njim častiti Oča, lübi prijateo i vsigdar zahvalen na njuvij lepij spisaj, z šterimi sam si krepo ino varvao svojo düšo od večne nevarnosti. (Bog pláti na toj zahvalnosti. Le ostani do smrti stanoviten v obdržanji tistih navukov, šteri so te dozdaj čuvali. — Vrednik.) (18 let star vojak Lebar József, strelec pri 11. bat. v Győri z Male Polane). Na podporo slovenskoga tiska so darüvali z Garešnice: Kovač Štefan 2 kor., Horvat Štefan 1 kor., Kerman Ferenc 1 kor., Zrinyi Terezija 1 kor. — Z Male-Polane: Špilak Janoš, Šömen Ivan, Domin Ferenc, Gerič Štefan, Mertük Štefan, Hozjan Štefan, Raščan Jožef, Gerič Ferenc, Šömen Štefan po 40 fil., Šömen Marko, Gerič Štefan po 1 kor, Vinčec Peter, Hozjan Marko, Hozijan Ivan, Vuk Agata, Pücko Števan, Lebar Ferenc, Düh Pavel, Mertük Marko, Pücko Marija po 20 fil., Špilak Ferenc 50 fil., Raščan Marko, Gjörköš Štefan Tratnjek Jožef, Šernek Marija, Hozján Jožef po 30 fil., Kovač Treza 10 fil., Horvat Kata, Šernek Štefan dečko po 60 fil. — Z M. Črnec: Celec Jožef, Hauko Ferenc, Gjörek Števan po 1 kor., Košedvar Štefan, Bakan Stefan po 2 kor., Hauko Ivan, Agoštin Štefan, Granfol Štefana žena, Granfol Ivan, Marič Mihál, Prelec Roza, Flisar Matjaš po 40 fil., Gambóc Jožef, Špolar Ivan, Foglar Jožef po 20 fil., Lapoša Ferenc 60 fil., Pavlinjek Ferenc 30 fil., Serec Števan 70 fil. — Z Bakovec: Petkovič Pepi, Rajnar Treza, Jančar Janoš, Knez Ivan, Gomboc Alojz, Titan Antona žena, Celec Ana, Bratkovič Kata, Bratkovič Anton, Titan Matjaš, Martinec Ignac, Kereszturi Treza po 30 fil., Petkovič Jožef, Vigáli Jožef, Flegar Kata, Marič Anton, Baligač Treza, Temlin Eva, Horvat Ferenc, Buzeti Janoša žena, Smodiš Štefan, Polák Štefana žena, Bratkovič Štefan, Horvat Štefan star., Huszár Treza po 10 fil., Meolic Bára, Knéz Ferenca žena, Vogrinčič Zefa, Benko Jožef, Lukač Jula, Jančar Antona žena, Ščap Štefan, Ritonja Treza, Martinec Janoš, Obal Štefan, Kovač Jula dovica, Cigüt Štefan, Bencák Bára, Lukač Jožef, Hodošček Gizela, Heríč Štefan, Kránjec Roza, Milák Mirko, Kopün Ferenc po 40 fil., Novák Treza, Činč Vera, Rantoša Peter po 50 fil., Horvat Ferenc, Lukač Kata, Rantoša Martin, Kühar Ferenc, Horvat Štefan ml. po 1 kor., Kühar Jožef, Štiblar Jožef, Jelenovec Kata, Lázar Vinci, Kregar Ferenca žena, Šogoréc Matjáš, Gomboc Ferenc, Voršič Alojz, Meznarič Ludovik, Žitek Cila (z Rakičana), Bencak Janoš, Nemec Mihal, Horvat Roza, Horvat Jožefa žena, Pasičnjek Ferenc, Bencak Bára, Magdič Pavel, Buzeti Štefana žena, Makovec Matjaš, Buzeti Koloman, Csergőli Alojz, Korpič Janoš, Idiš Franca, Šeruga Treza, Sedonja Ferenca žena, Rajner Filip, Vogler Ferenc, Gomboc Alojz, Sreš Jožef po 20 fil., Lovenjak Martin 22 fil., Titan Marija dovica 2 kor., Meolic Marija 2 kor. 20 fil., Meserič Treza 60 fil. — Z Velike Polane: dečki: Cigüt Ivan 1 kor. 20 fil., Prša Ivan i Žižek Mihal po 1 kor., Vuk Martin i Kelenc Ivan po 50 fil., Prša Jožef 30 fil V Gančanih po Cigan Martini darüvali: Zver Marija 40 fil., Cigán Martin 1 kor., Maučec Števan Vrbinski 20 fil., Žalig Mihál 20 fil., Šüklar Jožef 20 fil., Šüklar Stefana žena 20 fil., Sömen Martin 40 fil., Berendiáš Jožef Tivadarov 20 fil., Berendiáš Ivan Tivadarov 20 fil., Maučec Štefan Petrov 20 fil., Žižek Andráš 20 fil., Maučec Jožef Vučkov 40 fil., Maučec Jožef Briščanski 30 fil., Maučec Jožef Tibáutov 40 fil., Maučec Števan Briščanski 20 fil., Trátnjek Ana 40 fil., Horvat Peter 40 fil., Paveo Stefan 20 fil., Marič Martin 40 fill., Mencigar Marija 20 fil., Cigán Mihál 20 fil., Zálig Marko 40 fil., Gombóc Janoš 40 fil., Gerlec Marija 1 kor., Žižek Matjaš 60 fil., Maučec Ivan Terentov 70 fil., Zorko Štefan 40 fill. Obeso se Vörös Adam, poljedelavec, 42 let star stanovnik fokovski. Brščas ga je beteg spravo v samomor. Več njegova rodbine je že naime od silovite smrti pomrlo. Pri zdravoj pameti ne je včino to. V VSAKOJ DOBI je Fellerov „Elsafluid“ —- to domače vrastvo, štero preporača više stojezér zahvalnih pisem i vnogo zdravnikov — čuvar zdravja i odvrnitel bolezni. Trganje, protin, čeravno so že ostareli betegi, smicanje, glavo, šinjeka vüho i zobobol živčena bolezen, seč, rezanje, zvinjenje, influenza, bolečina v hrbti i ledevjáh, odrevenelost, oslabljenost, migren najdejo pomoč v njem. Ravnotak izvrstno pomaga „Fellerov Elsafluid“ proti slabomi pogledi mozolom, ranam, brezsni i drügim betegam, vrači, oživlja. Dober je tüdi proti kašlji, zamuknjenosti, nášeci, prsnoj i gutnoj bolezni i v vročinskom betegi. Toga po zdravnikah priporočenoga domačega vrastva priljübljenost je vnogoga trgovca na to nadignola, da so v oglásah ali po preküpcah ponarejene reči, kak eliksere, rakije, balzame za tak dobre razglasili i ešče večkrat so je ponüjali z rečmi „brezplačno“ ali „nikaj ne košta“ Če si pa človek naroči takšo reč, navadno dosta more za njo plačati i končno spozna, da bi najbolše bilo včasi v začetki naročiti zaistino dober „Elsafluid“. 12 malih, ali 6 dupliških, ali 2 špecialnih kantic Elsafluida franko stane 6 K, 24 malih, ali 12 dupliških ali 4 špecialnih kantic franko 10 K 60 fil.; 48 malih, ali 25 dupliških ali 8 špecialnih kantic franko 20 koron, GLÁD ne vniči teliko ljüdih, keliko jih vmerje zavolo zanemárjenih prebávskih betegov. Zato je potrebno v vsakoj hiši meti Fellerove rabarbarske pirule, štere prebavo ravnajo i gonijo. Proti želodčnim betegom, krči, netéčnosti, pečelini v obisti, teženji v želodci, metanici, slabomi čütenji, medlenji, riganji, napihnjenosti, zaprtini, raznim prebavskim zmotam, zlatoj žili, griži, mržnji i proti vnogim drügim nevolam so se jezerokrat z gotovim uspehom rabile že. Več so vredne, kak vrastva želodec oslabljajoča i čreva vznemirjajoča. 6 škatlic franko 4 K 40 fil.: 12 škatlic franko samo 8 K 40 fil. — Naročitev naj se jasno naslovi: Feller V. Eugen, Stubica, Centrala 146. (zagr. žup.) Razpošilanje po povzetji ali če se naprejplača. Preporača se, da se penezi po poštnoj izkaznici naprej pošlejo, ovači pošta 12 fill. za povzetje računa. 4. NOVINE 1916. január 16. Kak lepo so vküp prišli doma. Tibaut Marko nam piše, ka kda je on k božiči dobo dovoljenje na sloboščino, je prišo z taljanskoga bojišča domo. Od svojiva dvá brata pa nikaj ne znao če prideta, ali ne. Na ednok se samo pokaže, Štefan z Srbije, Johan pa z Rusije doma k božiči. Vsi trije so se veselili i hvalo davali malomi Jezuši, šteri jih je iz tak daležnjih krajev spravo brez dogučanja vküp na mili dom. Beltinske fare naročniki se oprosijo, naj svoje Novine, kda njim je li mogoče, pri cerkvi prek vzemejo od tistoga, pri komi so si je naročili. Tolvajija. Bader Manuel, türniški trgovec je do 2000 kron vrednoga ledra dao odpelati v Lendavo Kiein Davidi, da bi ga té po železnici dale spravo. Da je kočiš te kesno prišo v Lendavo, je leder v štali djao doli, odkod ga je pa v noči nikak zevsema odneso. Med se sme vojákom v tábor tüdi pošilati v plehnatoj ali spodobnoj posodi, ne pa v takšoj, štera bi se znála streti. Slovo vzememo od lepe slovenske krajine mile fare črensovske. Bog vam pláti, drági dühovniki na návukaj, štere ste nam dávali. V osemnajsetom leti idemo mi mládi junaki na bojišče, kde že drügo leto krv teče. Z veséljom prelejémo krv za domovino i se ločimo od lüboga doma. Podamo se v božo sveto volo i v obrambo Bl. D. Marije. Z Bogom oča, mati, sestre, brati, prijatli, pajdašje. Velika je lübézen naša do vas, kak velika je zemla, na šteroj nas na vsaki stopaj čáka smrt. Vodi nas Dev. Marija, angel čuvari dragi naš patron. — Sunce milo, ne vemo, če nam več sijalo boš. Bo pa Jezuš, večno sunce, k njemi silimo. (Lebar Ivan z Sr. Bistrice i Bedrnjak Martin z Trnja, dom. 20. p. p.) Z táborskih bolnišnic to je z tistih krajov, kde boj trpi, ne moremo prositi ranjenih vojakov domo. Žandarje so gnali Kerec Janoša z Prosečkevési nazaj k bataljoni na bojišče odhajajočemi, šteri je na dopüsti malo duže ostao doma. Iz pisem naših vojakov. Potrebne so Novine. Naznanimo njim, ka redno dobimo Novine i Marijin List, ka je za nás jako potrebno, ár človek tü nikdár ne čüje nikših navukov. To čtenjé nas vsikdar pobüdjava na mirno trpljenje, štero mi eti obnašamo za Bogá, za našega presvetloga krala i za našo sladko vogrsko domovino. Prosim jih tüdi, naj mi pošlejo edno čislo i edno molitveno knigo. Tü, kje štüki grmijo i puške pokajo, ne ga drüge pomoči, kak molitev.“ (Grüškovnjak Martin z Žižkov, domobranec 20. pešpolka.) Misli na mili dom. Častiti gospon plebánoš v pokoji, vu iméni Jezuša i Marije naj sprimejo srčen pozdráv od nás slovencov, šterih naslov je sle- déče podpisani. Tak njim tűdi vsí jáko lépo zahválímo za trűde, da nám pošilajo „Novine“ i „Marijin List“, štere rédno vdáblamo na naslov Dervaríč Ivana desetníka. Tak jíh vsi jako lépo prosimo, da nám objávíjo naše želejnje v Novinaj. Minolo je 15 mesecov, ka smo se od doma poslovílí, i od naše slovenske rojstne domovine. Zdaj vam pa ešče želemo zbogom praviti od deléšnjega sveta; z vísíke planíne se obráčamo k vám, lűbléní starišje, dráge naše tiváršice i drogna dečíca i dühovni pastérje slovenskih fár pa čtevci Marijinoga Lista i Novin, nadale rodbína i nigdašnji sosédje i prijátli. S ponízním srcom vas za odpuščejnje prosimo, čí smo šteroga kda razžalili. Naša žela je do vás, da se molite zanás, na čast. Presvt. slátkoga Serca Jezušovoga i Marijinoga, da nás ednokrát zdrave srečno nazáj pripelata v naš slovenski kráj pa dáta prití gor v nebeski raj. Mi se tűdi za vás molímo v strelni jarkaj. Med gromlejnjom topov i strojni pušk molimo rožni venec, da bí se že skoro spuníla boža vola, ka bí še za krátek čas mogli vsákí prí svojoj familiji veseliti i hválo dávati za vse dobrote í pomoči, štere smo za časa bojne od Bogá vrední bili vživati. Časti gospod, s poníznoga serca jih prosimo, naj gorsprimejo k njim poslanih 70 kor. i náj na sledéče. razpošlejo: 15 kor. na samostan, 15 kor. na podporo Marijini Listov i Novin. 10 kor. na meše, stere se naj slüžijo na čast zvišenja sv. Križa v Črensovcih; 10 kor. na meše na čast presvétomi Srci Jezušovemi i Marijinomi, štere se náj slűžijo v Beltincih; 10 kor. na meše na čast B. d. Mariji Škapulerskoj, štere se naj služíjo v Törníšči. 10. kor.: pa naj Časti g. obrnéjo, ge nájvékšo potrebočo čütijo. (Obrnjeno na kepe v Marijin List. Vrednik). To šumo smo vküp navrglí črnovojniki, šteri slüžimo pri 20/I. črnovojnom Etapen Bataljoni prí 2 stotniji. Darüvali šo sledéči: z Beltinec: Péterka Martin četdj. 4 kor., Dervaríč Ivan desetnik 4 kor., Glaváč Ivan 4 kor., Šaruga Ivan 2 kor., Hartman Jožef 1 kor. 40 f.; z Lipovec: Mesarič Andráš 2 kor., Sraka Ivan 1 kor., Zorko Števan 2 kor z Bratonec; z Dokležovja: Mesarič Števan 2 kor., Cípóth Jožef 2 kor., Šebjan Ivan 1 kor.; Od Lipe: Zver Ferenc 4 kor., Ritlop Jánoš 2 kor., Škalič Peter 2 kor., Šömen Števan 3 kor. z Nedelice; Vugrinec Ferenc 2 kor. z Kobilja; Tibáuth Števan 2 kor., Žerdin Štev. 4 kor. z V. Polane; Copoth Jožef 2 kor. z Bistrice; Tibáuth Martin 2 kor. z Žižkov; Zadravec Števan 2 kor. z Törnišča; Persa Števan 2 kor., Stúhec Anton 2 kor. z Hotize; Benkovič Jožef 2 kor. z Bogojine; Farkas Števan 2 kor. z Strehovec; Jugh Štefan 2 kor. z Šafarskoga; Kregar Jožef 2 kor. z Prapročan; Golob Jožef 2 kor. z Lohovec; Šajnovič Jožef 2 kor. z Lapíčine, Šaroltár Martin 1 kor. z Ižakovec; Jankolija Remoš 1 kor. z Novakovec; Feliks Anton 1 kor. z Domačinec; Santek Baláž 2 kor. z Muraujfalu; Šliga Baláž 1 kor., Medved Tomaž 1 kor. z Tóthfalu. — Vküp 70 kor. Najnoveše. V Črnagori so naši posvojili breg Lovčen, štere močno obtrdjen je bráno glávno mesto Črnagore, náime Cetinje. Pápa Benedikt XV. je dopüsto, ka se v Lauretánskih Litanijaj slobodno na konci dodene prošnja: Kralica mira. — Moli za nás. To pa samo do konca boja. Pošta. Kettler Andraš. Srdica. Dobo sem peneze. List vam pošlem, kak želete. Mešič Ferenca žena. Dol. Slaveči. Moževi sem poslao Novine na bojišče. Oletič Janoša žena. Novi Dvori. Mož je l. 1914. dec. 23-ga premino pri Staroj Koržni. Graj Marija. Bakovci. 2 K podpore sem dobo. Bog pláti, Za moža molim. Goričanec Jožef. Sv. Margeta. Dobo sem 6 K 10 f. za vasin Virovec Julo. Bog plati. Njej sem dal tüdi Novine poslati. B. I. Krog Dobo sem 5 kor. Bog lepo pláti. Mihalič Matjaša ženi. Večéslavci. Iz taborske bolnišnice ne moremo moža sem spraviti. Bedič Fr. Krotentdorf. List, Novine, kalendar 5 K na leto. Prosi se tüdi po mogočnosti kakši filer podpore. Ferenc Jožef Sanitets. 33. zavod. Tab. Pošta. 77. Iz srca rad bom vama pošilao slovensko čitenjé šteromi se tak veselita. Dužniva nesta nikaj, samo če nalehci moreta kakši filer podpore nam poslati na dober tisk. Láposy St. Krog. 55 Novin pošlem 1 dajte pismonošci. Zato naj je lepo rédno nosi. Orehovec Št. mladénec. Ritkarovci. Dobo sem peneze. Bog plati. Dončec Roza. Slovenskavés. 130 K sem dobo naročnine. Bog lepo pláti: Skrilec Ana. Sögesdorf. Dobo sem od vas 2 K 80 fil. Od Salaja nikaj. Kalendar sem vam poslao. 100 litrov domače pijače Elpis! vkrepčevalne, téčne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, grenadina, maline, muškatelka, meta, pomeranče strašnica in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domača pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 4.40 poštnine prosto proti povzetji. Na 5 takših deležev se doda ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo velikanske vrednosti, ár se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavskoj zmožnosti Janez Grolich, drogerijo „pri angelju“ Brno Štev 85 Moravsko. En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko pošljejo v štemplnah. Takši kartoni se dobijo za poskušnjo tüdi po vekših drogerijah. Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szombathelyen.