Naša delegacija Odgovor. Na predvečer letošnje banovinske skupščine je izšel v »Učit. tovarišu« (17. oktobra 1940.) uvodnik pod gornjim naslovom, ki predstavlja nekak apel na delegacijo, ki jo opozarja, da pravočasno loči »kleno zrnje od plevela«. Danes, ko se je tiskarsko črnilo tega uvodnika žc posušilo, ko je za nami banovinska skupščina, poročila o tej skupščini (»Jutro«, »Učit. tovariš«, »Narodna prosveta«) in uvodnik »Po sk_p_čini«, ki je izšel v »Učit. tovarišu«, ni težko razbrati — kljub zelo megleni in nejasni obliki — osti tega uvodnika in njegovega prozornega namena. Eventualna subjektivna dobrohotnost avtorja tega uvodnika (v tem primeru sekcijskega vodstva) nikakor ne more zmanjšati objektivnega efekta, ki ga v danisituaciji in v danih okoliščinah ta uvodnik nujno izziva in nas sili, da odgovorimo. Po splošnih uvodnih ugotovitvah, da »se danes marsikaj pod silo razmer lomi in presnavlja...« in da »ni nič čudnega, da se tudi v naši organizaciji čuti prepih omajanih na ziranj...«, preide avtor uvodnika na jedro vprašanja: »Vsako vrenje meče na površje gnijoče sestavine, vsaka razkrajajoča se družba nudi brezštevilnim konjunkturistom in ambicioznim stremuhom najlepšo priložnost, da uveljavljajo na škodo soljudi svoje sebične namene tako, da jih obdajajb z gloriolo aktualnih nujnosti in socialnih parol. Bolj kot kdaj je potrebno danes, da ločimo kleno zrnje od plevela, resnično požrtvovalnost od bobnečih fraz stremuških individuov po eni ter prihuljenih zaplotnikov po drugi strani. (Vse podčrtali podpisani). To so razlogi, zaradi katerih bo morala naša letošnja delegacija posvetiti posebno pozornost moralni sili članstva naše organizacije.« Nekaj -— rekli bi — nemogočega se je zgodilo. Na površje naše organizacije so privrele »gnijoee sestavine« y obliki »ambicioznih stremuhov«, ki z »gloriolo aktualnih nujnosti in socialnih parol« minirajo našo organizacijo, organizacijo, ki je dosihmal živela v blaženem miru in discipliniranosti. Najhuje je pa pri tem to, da ima organizacija opraviti s »prihuljenimi zaplotniki«; pa je avtorju članka spodneslo, ko v isti sapi priznava, da ti »stremuški individui« nastopajo odkrito z »bobnečimi frazami«, zato bi bilo možato in odkrito, da bi tudi avtor uvodnika povedal in konkretno pokazal, kje in kako se javljajo ti ambiciozni stremuhi s socialnimi frazami. ker potem bi bila ločitev »klenega zrnja od plevela« lažja. Pa ni imel korajže in se zvija in izmotava kot v precepu, dokler ni uvidel, da postaja smešen in da je le treba z barvo na dan, ko na koncu svojih jeremijad priznava: »... ne bomo dopustili, da bi morala naša edino prava zastopnica zaradi nezadostne moralne in materialne podpore resignirati na borbo, potrebno v našem lastnem in družbenem interesu«. (Podčrtali mi.) Stvar postaja otipljiva in nameni prozorni! Očitno gre pri tem za tista sreska učiteljska društva, tisto članstvo in tiste delegate, ki so smarali ne le za svojo pravico, temveč tudi za svojo dolžnost, povedati svoje rrmenje, svoje zadovoljstvo in nezadovoljstvo tako v pogledu stanovske politike vodstva naše organizacije v pretečenem letu (razbitje skupnega Akcijskega odbora, odnos dp hrvatske učiteljske organizacije, vprašanje glasila »Učit tovariša«, itd.), kakor v pogledu proračuna naše sekcije. To nam potrjuje uvodnik »Po skupščini« (Učit. tovariš, št. 10), kjer je dobesedno rečeno: »Poskus nekaterih delegatov, od ka' terih bi to najmanj pričakovali, da bi z okrnjenjem. članskih prispevkov in »Učiteljskcga tovariša« zadali težek udarec eksistenci in borbenosti naše organizacije, se je ponesrečil. Delegacija bi v teh časih niti v sanjah ne mogla osvojiti razlogov za to. Grožnja, da bodo člani izstopali iz organizacije, če _e jim ne dovoli popust par dinarjev na mesečni članarini, ni prepričala nikogar razen tistih, ki so s tem prepričanjem že prišli na skupščino... To dejstvo pomenja vsekakor svetel moment v tem težkem in dušljivem ozračju, ko ne moreš slutiti, za katerim voglom preži sovražnik. (Podčrtali podpisani). Sledeč pozivu sekcijskega vodstva v uvodniku »Učit. tovariga« z dne 19. okt. 1940. leta, kjer je rcčeno, da »sta različno gledanje in podkrepljena kritika najboljše jamstvo, da organiza- cija in njeno vodstvo ne otopita v sta- rih izvoženih shemah, marveč dobiva- ta prav od tega raznovrstnega pojmo- vanja vsakočasnih organizacijskih na- log vednp in vedno nove impulze in za- mah plujočega življenja ...«, so ta sreska društva poslala v obliki predlo- gov za letošnjo skupščino svoja mnenja in svoje poglede glede stanovskopolitičnih in organizačnogospodarskih vprašanj. Tega ni- so storila z namenom, da minirajo organizaci- jo, kar smo podpisani tudi javno povedali na banovinski skupščini temveč s hotenjem, da aktivno posežejo v organizačno življenje in da organizacija postane borbenejša. Podpisa- ni smo na banovinski skupščini poudarili, da so njihova društva postavila vprašanje zniža- nja članarine zato, ker se je bati, da bo član- stvo, zlasti mlajše, izstopalo iz organizacije zaradi visoke članarine. Po logiki Tovariše- vega uvodničarja bi bilo izstopanje članstva za organizacijo pozitivna postavka! Zavoljo gornjih predlogov naj bi bili delegati, ki so zastopali naloge svojega članstva, »gnijoče se- stavine«, »ambiciozni stremuhi« itd, itd. itd. Komu naj služi ta rabota, ki je po svojem žargonu ifi po svojih metodah močno podob- na politični reakciji, ki smatra vsakogar, ki slepo ne sledi njenim stremljenjem, za »ambi- cioznega stremuha«, »prihuljenega zaplotni- ka« itd. itd. itd. Že sam način, kako sekcija naslavlja uvodnik (namreč na delegate), je — milo povedano — zgrešen. Če je bilo sekcijsko vodstvo v strahu, da ne bo dobilo na skupščini, kakor pravi samo, »dovolj moralne in materialnc podpore«, naj bi apel pravočasno naslovilo na članstvo, ne pa na tak način pritiskalo na delegate, o katerih bi moralo vedeti, da so po svoji moralni dolžnosti vezani na sklepe članstva. -,: Ali naj bodo podpisani delegatje zato, ker delajo v stanovski organizaciji vedno z idealizmom, nesebično in brezplačno, konjunkturisti, stremuhi itd.?! Ali je stanovsko zavedno, zrelo in. značajno, lotiti se odkritega, poudarjamo odkritega, »nasprotnika« s psovkami? Pa ja ni to ono »kleno zrno?« Ali je taka rabota v korist organizacije? Sodi naj članstvo! Predsedniki sreskih učit. društev in delegatje: Petrovič Herman, Mencej Martin, Zorn Jože, Hudales Oskar, Kimovec Franc, Mahkota Mi- lan, Rafael Rihar, Jurančič Josip. Pripomba: »Poslovni .Odgovor' priobčujemo v celoti in brez vsakega popravka. Pripombe nanj in pojasnila bodo natisnjena v prihodnji številki.«