PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil; Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v ^zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIV. št. 39 (12.977)
Trst, petek, 19. februarja 1988
Danes razprava v senatu
Na pobudo Kraške gorske skupnosti
V zbornici brez presenečenja Zaupnica za Gorievo vlado
Craxi ostro odgovoril na natolcevanja De Mite in Andreottija
Vlado čakajo še zelo trdi časi
DUŠAN KALC
RIM — V poslanski zbornici je bilo tudi včeraj zelo razgibano in čeprav je bil glavni dogodek dneva glasovanje o zaupnici Gorievi vladi, ki jo je predsednik republike spet poslal pred parlament, da izpolni se glavne finančne in proračunske obveznosti, je bila vsa pozornost usmerjena v ostre polemike med strankami o tem, kako reševati hudo politično krizo. Razbesnelo se je skratka tekmovanje med strankami, njihovimi strujami in njihovimi najvidnejšimi voditelji, kdo bo iz sedanje politične zmede največ iztržil. To je izhajalo tudi iz same razprave v dvorani ter iz glasovalnih izjav, ko so se pred zamišljenim Gorio in njegovimi ministri še enkrat zvrstile ena za drugo prikazni vseh teh dni: nadaljnja usoda finančnega zakona in proračunskih tabel, ki morajo spet skozi križni ogenj negotovih glasovanj; vprašanje tajnega glasovanja in vedno preteča nevarnost prostih strelcev v zasedi; skrajno zapleteni odnosi med strankami, razprtije v večinski koaliciji in nenazadnje nevarnost, da se v tem skrajno zapletenem položaju odpre celo vprašanje predčasnih volitev.
Po dvodnevni razpravi je v včerajšnjih večernih urah potekalo javno poimensko glasovanje o zaupnici. Gorii je izreklo svojo podporo 364 poslancev, 208 pa jih je glasovalo proti. Danes bo Goria stopil še pred senat, ki bo prav tako glasoval o zaupnici.
Če je bil najbolj pričakovani dogodek dneva v dvorani poslanske zbornice glasovanje o zaupnici vladi, pa je bil prav gotovo najbolj razburljiv dogodek srditi in nepričakovani poseg tajnika socialistične stranke Bettina Craxija v okviru glasovalnih izjav. Včerajšnji dnevni red namreč ni Predvideval posegov glavnih voditeljev strank. Glasovalne
izjave naj bi bile le še gola formalnost pred glasovanjem o zaupnici. Ostre polemike, zlasti iz vrst Krščanske demokracije, na račun njegovih grozilnih izjav o predčasnih volitvah, ter znaki rahlega zbliževanja med komunisti in krščanskimi demokrati okrog vprašanja institucionalnih reform, pa so socialističnega tajnika prisilile, da je stopil pred mikrofon. Dotlej dokaj izpraznjene klopi so se ob njegovem nastopu napolnile in dotlej dokaj glasna dvorana je popolnoma onemela. Craxi je z odločnim glasom zavrnil trditve De Mite in Andreottija v zvezi s svojimi izjavami o možnosti predčasnega razpusta parlamenta. Z ničemer in nikomur nisem grozil, je pribil Craxi, kvečjemu se sam čutim hudo ogroženega od neznosnega položaja, v katerega je zabredla politika. Odločno je zavrnil tudi vse očitke o nekorektnosti svoje stranke. Dejal je, da so njegova mnenja nadvse korektna v primerjavi z zmagovitim pohodom politične in parlamentarne nekorektnosti, ki jo spremljajo spletkarjenja in zahrbtnost. V bistvu je Craxi s tem delno umaknil svoje izjave o predčasnih volitvah, hkrati pa je hotel povedati, da bodo morale druge stranke v vsakem primeru delati račune z njim.
Na koncu je Craxi še enkrat izrekel podporo Gorievi vladi. Poleg njega so v glasovalnih izjavah podprli vlado še Bodrato za KD, De Carolis za PRI, Caria za PSDI in Sterpa za PLI. Proti vladi pa so se izrekli komunistka Bianchi Be-retta, misovec Pazzaglia, Balbo za neodvisno levico, radikalec Rutelli in predstavnik zelenih Mattioli. Poslanci Proletarske demokracije pa se niso udeležili glasovanja, kar je že prej napovedal Franco Russo. Izjema je bil Mario Capanna, ki je hotel sodelovati pri glasovanju, da bi s tem poudaril nasprotovanje vladi, ki ima v svoji sredi ministra, Gunello, ki je vpleten v mafijske afere.
Temeljita razprava o sinhrotronu
TRST — Mnenje številnih slovenskih predstavnikov, ki so prisostvovali na sinočnji razpravi v prostorih Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah, je bilo, da je do srečanja z najvišjimi predstavniki Dežele Furlanije-Julijske krajine prišlo prepozno. Srečanje je priredila Kraška gorska skupnost, udeležili pa so se ga predsednik deželnega odbora Biasutti, podpredsednik Carbone, deželni odbornik za finance Rinaldi, izredni komisar Centra Romeo, podpredsednik družbe Sincrotrone Trieste Anzellotti in tržaški podžupan Seghene, srečanje je vodil predsednik KGS Pečenik. Veliko konferenčno dvorano Centra so napolnili številni predstavniki političnih strank, slovenski župani, predstavniki drugih ustanov in slovenskih organizacij, največ je bilo seveda domačinov.
Predsednik Biasutti je na znana stališča prizadetega prebivalstva in Slovencev nasploh, ki jih je Pečenik strnil v svojem uvodu, odgovoril na dveh ravneh. Glede lokacije samega sinhrotrona je povedal, da je niso izbirali politiki, ampak tehniki. Področje pri Bazovici je bilo po njihovem strokovnem mnenju najprimernejše. Izbira je torej utemeljena, podkrepljuje jo tudi dejstvo, da se odvija mednarodna tekma, saj obstajajo še štirje predlogi za gradnjo
sinhrotrona; potrebno je torej delati dobro in hitro.
V drugem delu posega je Biasutti poudaril, da je Dežela povsem odprta dialogu. V tem smislu je pripravljena konkretno ukrepati, da se reši vprašanje globalnega zaščitnega zakona. Biasutti se je v tem smislu obvezal, da bo povabil deželne poslance na razgovor, kjer bi našli skupen jezik. Dežela bo nato nastopila pri vladi in se zavzela za rešitev vprašanja. Na ta način bi preprečili, da bi razni zakonski osnutki obtičali na mrtvem tiru. Biasutti se je tudi zavzel za stvaren pogovor za boljši socialni in gospodarski napredek prizadetega prebivalstva in slovenske skupnosti.
Številni razpravljalci so nato izrazili različna mnenja, ki pa so si bila v osnovi edina in se niso oddaljila od besed, ki jih je izrekel prvi govornik in sicer predsednik SKGZ Klavdij Palčič. Dežela nas je prvič sprejela kot resne sogovornike, veliko pa je odprtih vprašanj, do konca se je treba zavedati, kaj Slovencem pomeni zemlja, porazno bi bilo ostati pri obljubah. Ob dolgem večeru, lahko zapišemo neko skupno mnenje: Slovenci nismo proti dialogu, ostajamo pa proti sedanji lokaciji sinhrotrona, ker morajo dejanja dokazati, da se lahko res enakopravno pogovarjamo.
Spori v vrstah vladne večine se stopnjujejo
RIM - Goria je prejel zaupnico, večina pa je bolj razbita kot kdajkoli prej. Medtem ko so včeraj predstavniki večinskih strank zagotavljali večino Gorievi vladi, so. si med seboj izmenjali vrsto krvavih obtožb. Gre torej za očitne Priprave na krizo, ki je napovedana za začetek marca. O tem, tako kaže, ni več nobenega dvoma. De Mita v svojem posegu ni dopuščal drugih možnosti, saj je dejal, da bo do krize prišlo in da bo kriza zelo težka. Tajnik KD je predvsem obtožil »nekorektnosti« svojega kolego, socialista Bettina Craxija zaradi groženj, ki naj bi lih Craxi izrekel v zvezi s predčasnih razpustom parlamenta. To Polemiko je v skupščini načel tudi sam zunanji minister Giulio Andreotti, ki je bil kritičen celo do odločitve svoje stranke, da sprejme socialistično zahtevo, da se vlada ponovno predstavi parlamentu. Celo Forlani ni štedil s Polemiko do socialistov. Vse to je seveda izzvalo ostre reakcije Cra-mja, ki je zavrnil obtožbe De Ante in Andreottija. »Nikomur nisem z ničemer grozil,« je dejal tajnik PSI in je razložil, da so ti na-Padi »zelo slaba popotnica za po-rticne zapadlosti, ki so pred nami.« De Mita, ki je odgovoril, ua je šlo »za jezen govor« in da * 0 .ni politika«. Medtem pa je Kusal načelnik demokristjanske Kupine Martinazzoli gasiti raz-grete duhove s trditvijo, da »o Prašanjih, ki nekaj pomenijo, ni vegU3°VeC*ane®a nič nesprejemlji-
Komunisti so bili seveda zelo Pdemični do ponovne predstavit-, ,^e. viade v parlamentu. Pred-7 njk komunistične skupine gheri je vzel na znanje, da je in aX1 kriUziral zadržanje večine priznal, da ima prav, vpra-6P -fa se ie’ »zakaj vendar Craxi nou^K	to večino in ne išče
knrJ rešitev«. Vsekakor pa so bese^if^ nvideli v Craxijevih j p „-ak popravek zaprtosti, ki jo cilacii'61^ nnkazalo socialistično ■jamst° ^vanti, v zvezi z »vlado Tam-o^’ ki t0 ie predlagala KPI. nirnaivdl°9 še zlasti vzbudil za-manie republikancev.
G, R.
Za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji
Socialisti so v poslanski zbornici vložili globalni zakonski osnutek
Osnutek se sklicuje na stališča posl. Fortune in obsega dvajset členov
BOGO SAMSA
VIDEM V sredo, 17. februarja, so socialistični poslanci vložili zakonski osnutek z nazivom »Posebne zaščitne norme za slovensko jezikovno skupino v tržaški, videmski in goriški pokrajini«. Osnutek so podpisali poslanci: Renzulli, De Michelis, Andò, Breda, Artioli in De Carli in torej poleg vseh treh socialističnih poslancev naše dežele tudi načelnik poslanske skupine PSI v zbornici in odgovoren za probleme države osrednjega strankinega vodstva.
V obrazložitvi se zakonski osnutek sklicuje na osnutek, ki ga je v pretekli zakonodajni dobi vložil preminuli posl. Loris Fortuna, nato pa poudarja osnovno načelo enake zaščite na vseh območjih, kjer živi manjšina in zavrača popis.
Zakonski osnutek obsega dvajset členov. Najvažnejši je prvi, ki določa,
da je na večjezičnem področju v tržaški, goriški in videmski pokrajini slovenski jezik parificiran italijanskemu, ki je uradni državni jezik. Drugi odstavek pa določa, da bo teritorij, na katerem bo veljal omenjeni zakon, določen z dekretom predsednika vlade po posvetovanju z deželnim odborom. V zakonskem predlogu se uvaja slovenski deželni šolski skrbnik, postopno se uvaja pouk slovenščine v videmski pokrajini in predvidevajo slovenski šolski sveti. Vrsta členov se ukvarja s podporo slovenskim kulturnim in drugim ustanovam in organizacijam, posebni členi obravnavajo tudi socialno in ekonomsko zaščito. Za izvajanje zakona je pri predsedstvu vlade predvidena posebna posvetovalna komisija, sestavljena iz devetih članov, od katerih naj bi bili štirje predstavniki slovenske jezikovne skupnosti.
Zakonski osnutek je včeraj deželno socialistično vodstvo izročilo našemu
uredništvu. Deželni tajnik Saro pa je vest o predložitvi zakonskega osnutka PSI že v uvodu povedal predsedniku Smoletu, ki je bil včeraj na uradnem obisku pri socialistični stranki.
Do sedaj se je menilo, da bodo tudi socialisti svoj zakonski osnutek vložili v senatu in da bo osnutek bolj načelne in posredovalne narave, ker naj bi bil nekak kompromis. Vložili pa so obsežen zakonski osnutek, ki se v osnovnih stališčih sklicuje na že znani osnutek preminulega posl. Fortune. Vložili ga niso v senatu, temveč v poslanski zbornici. Besedilo so podpisali vsi deželni poslanci in zelo vidni osrednji voditelji stranke. O vsebini osnutka ni bilo nobenih, prvotno predvidenih in dogovorjenih posvetovanj. V tej zvezi nam je včeraj deželni tajnik Saro izjavil, da so pri sestavi osnutka sodelovali kvalificirani Slovenci in da se jim je s predložitvijo mudilo.
ZOI v Calgaryju: spet okrnjen spored
CALGARY — Tudi včeraj je bil na 15. zimskih olimpijskih igrah spored močno okrnjen. Močan veter je tako preprečil tekme v ženskem smuku in smučarskih skokih. Kaže, da je Chino-ok postal glavni protagonist teh iger in domači organizatorji imajo seveda nemalo težav s stalnim spreminjanjem sporeda.
Včeraj so tako podelili le en komplet v ženskem sankanju. Predstavnice NDR so žele levji delež, saj so svojile vsa prva tri mesta. Steffi Walter je bila prva, Ute Oberhoffner druga, Cerstin Schmidt pa tretja.
Veliko zanimanje pa je vladalo za velik spopad v hokeju v skupini B med SZ in ZDA. Po dokaj razburljivem srečanju so zmagali Sovjeti s 7:5, potem ko so po drugi tretjini že vodili s 6:2. Ob podpori svojih navijačev, ki so skoraj do zadnjega kotička napolnili ledeno dvorano, pa so Američani zmanjšali izid na 5:6, več pa niso zmogli.
Zaradi močnega vetra so morali včerajšnji ženski smuk preložiti
Posl. Renzulli o osnutku PSI
RIM — V zvezi z načinom predložitve in z vsebino osnutka je poslanec Renzulli dal našemu rimskemu dopisniku naslednjo izjavo: »To naj bi prispevalo k temu, da bi se ves postopek za uzakonitev pravic slovenske narodnostne skupnosti pospešil. Predložitev v poslanski zbornici ni nobena ovira, temveč lahko samo vzpodbuda, da se čimprej najde skupen jezik glede reševanja slovenskega manjšinskega vprašanja. Treba je čimprej najti pravo ravnotežje okrog te problematike, da bomo lahko čimprej prešli v operativno fazo. Senat, kjer je naša stranka nadvse odprta za reševanje tega problema, naj kar začne z delom, da bo razprava o globalni zakonski zaščiti lahko prišla čimprej v pretres poslanske zbornice. V tem trenutku ni bistveno, kaj se dogaja s tem v zvezi v parlamentu. Bistveno je, da izven parlamentarnih dvoran najdemo tudi na deželni ravni skupen jezik in izoblikujemo enotna stališča in tako pospešimo postopek. Vse stranke morajo v tej fazi iskanja pravega ravnotežja pokazati zrelost in upati je, da teh naporov ne bo kompromitiralo predvolilno vzdušje. Socialis tična stranka je vsekakor pripravljena na najširšo razpravo.«
Glede predloženega zakonskega osnutka je poslanec Renzulli poudaril, da se oslanja na upoštevanje dveh bistvenih elementov, to je člena 6 italijanske ustave in osimskega sporazuma. Izdelan je bil v duhu odprtosti in jasnosti ter se ob upoštevanju načela postopnosti, ki lahko znatno sprosti ves iter.
Ni še jasno, ali bo voditelj lože P2 sodeloval s pravico
Licio Gelli bi moral danes odgovarjati na vprašanja o škandalu Banco Ambrosiano
Pročelje šole za jetniške paznike v Parmi	(Telefoto AP)
PARMA - Licio Gelli, ki je od srede zaprt v šoli za jetniške paznike v nekdanji parmski kartuziji, bi moral danes odgovarjati na vprašanja sodnikov. Pogojnik je v tem primeru obvezen, saj ni še jasno, ali bo veliki mojster prostozidarske lože P2 sploh odgovarjal sodnikom, ki preiskujejo škandal o stečaju Banco Ambrosiano in o zagonetni smrti njegovega predsednika Roberta Calvija. Kot znano, sodniki lahko zaslišijo Gellija le o tistih prekrških, za katere je ženevsko sodišče privolilo na izročitev nekdanjega voditelja P2. V Parmo bodo danes zjutraj dospeli milanski sodniki Pizzi, Bricchetti in Dell'Osso, ki bodo od uglednega jetnika skušali zvedeti nekatere podrobnosti o aferi Banco Ambrosiano, s katero so bili povezani tudi poskusi lože P2, da okrepi svoj vpliv na dnevnik Corriere della Sera.
Gelli je zaprt v posebni celici nekdanje kartuzije, ki je baje stala državo kar 800 milijonov lir. Je pod stalnim nadzorstvom paznikov, na razpo-
lago pa ima tri zdravnike. Njegovo zdravstveno stanje je sodeč po neuradnih vesteh, ki prihajajo iz Parme, še kar zadovoljivo. Šola za jetniške paznike je popolnoma izolirana ter jo dan in noč tudi od zunaj stražijo posebne enote karabinjerjev, policistov in finančnih stražnikov.
Gellijev prihod v Italijo je odjeknil tudi v rimskih političnih krogih. Radikalci in demoprole tarči zahtevajo takojšnjo oživitev posebne parlamentarne komisije, ki je pod vodstvom Tine Anseimi precej poglobljeno raziskala delovanje in načrte lože P2. To zahtevo sta včeraj formalizirala senator Pollice in poslanec Teodori. Poslanka Anseimi se glede zahteve DP in radikalcev za sedaj noče prenagliti ter pravi, da je treba počakati, kaj bo »prečastit-ljivi« pravzaprav povedal milanskim sodnikom. Komunistična poslanca Napolitano in Bellocchio pa sta mnenja, da ima Gelli marsikaj za povedati, ne samo sodnikom, ampak tudi politikom.
Uspešno leto za italijansko davkarijo
RIM —: Lanskoletna bera italijanske davkarije je bila izjemna, saj je država kasirala kar 226.487 milijard lir davkov, v njenem proračunu pa je bila zapisana »le« vsota 203.684 milijard lir.
Državljani so torej plačali več davkov, od abonmaja za radio in televizijo, ki je predstavljal po-rastek v vrednosti za 38 odstotkov, do državnih koncesij, ki so se dvignile za 12,6 odstotka. Državi so se dobro obrestovali poviški davkov IRPEF ( +13,4 odst.), IVA ( + 17,4 odst.) in davek na pridobivanje mineralnih olij ( + 17,5 odst.). Več sta navrgla tudi dva temeljna davka na lastništvo in dohodek IRPEG ( + 26,2 odst.) in ILOR ( + 21,2 odst.)
Edine bele muhe so menda monopoli, ki so zabeležili le skromen 1,6 odstotka poviška plačil. Davkariji se očitno bolj izplačajo loterije in loto, ki so zbrali 28,3 odstotka več davkov kot v letu 1986.
De Benedetti naletel na prve resnejše ovire v bitki za S GB
Sporazum sindikati-cobas še v fazi razpravljanja
BRUSELJ - Bitka za nadzorstvo največje belgijske finančne družbe SGB (Societe Generale de Belgique) se iz dneva v dan zaostruje. Francoska družba Cerus, ki jo vodi Carlo De Benedetti in ki že nekaj tednov naskakuje SGB, je včeraj naletela na prve resne ovire. Belgijska komisija, ki nadzoruje borzo in trgovinsko poslovanje v državi, je namreč proti pričakovanjem odložila vsakršno odločitev o De Benedettijevem prizivu proti načrtovanemu povečanju glavnice SGB.
Ta manever, ki ga mnogi imajo za ilegalnega med uradnimi pogajanji za odkup delnic, so pred kratkim poskusili nekateri belgijski finančniki, ki so hoteli s tem preprečiti prodor italijanskega podjetnika na belgijsko tržišče. Neko belgijsko sodišče je sprva blokiralo to operacijo in dejansko dalo prav De Benedettiju, po včerajšnji odložitvi pa se je vsa zadeva še dodatno zapletla, tako da ni jasno, kako se bo afera končala.
Carlo De Benedetti je vsekakor sinoči spet javno potrdil, da ne namerava na noben način popustiti v tej privlačni bitki, za katero vlada v svetovni gospodarski javnosti res veliko zanimanje. Boj za nadzorstvo SGB je pritegnil pozornost vseh najpomembnejših gospodarskih časopisov, ki hočejo še enkrat preveriti sposobnosti in realno moč lastnika Olivettija.
Novo sojenje za umor sodnika Chinnicija
RIM — Obtožencem v mafijskem procesu zaradi umora preiskovalnega sodnika Rocca Chinnicija v Palermu bodo sodili že tretjič. Kasacijsko sodišče je namreč včeraj razveljavilo obsodbe catanijskega sodišča in odločilo, da bodo obtoženim za umor ponovno sodili pred prizivnim sodiščem v Messini.
Tako je sodišče preklicalo obsodbi na dosmrtno ječo za brata Micheleja in Salvatoreja Greca, ki sta bila prej obsojena kot naročnika zločina, preklicalo pa je tudi obsodbi na 22 let za Pietra Scarpisija in Vincenza Rabitta, ki ju je sodišče v Catanii obsodilo kot organizatorja zločina. Sodišče pa je za četverico potrdilo obsodbo glede združevanja v kriminalne namene mafijskega kova. Višino kazni bo obtožencem odmerilo catanijsko sodišče.
RIM — Po dolgih mesecih ostrih polemik glede delovne pogodbe za železničarje je, kot kaže, prišlo do sporazuma med sindikati cobas in tremi sindikalnimi organizacijami CGIL, CISL in UIL. Dogovorili naj bi se glede najvažnejših točk skupnega programa in kasneje naj bi se posamezne sindikalne organizacije cobas razpustile, njeni člani pa ponovno vključili v vsedržavne sindikalne zveze svojih delovnih kategorij.
Dogovor med cobasi in sindikalno zvezo je naletel na pozitivne komentarje med predstavniki vsedržavnih sindikatov. Tako je vsedržavni tajnik sindikata FILT-CGIL De Carlini dejal, da je dogovor nedvomno pomemben, da pa bo treba vse dogovorjene skupne zadeve tudi speljati v praksi. Sporazum je pozdravil tudi tajnik CISL Marini, ki pa je tudi dejal, da se je morda sindikatom cobas doslej dajal prevelik poudarek.
Toda brez težav tudi pri tem ne bo šlo. Zapletlo se je že na prvem tehničnem sestanku med predstavniki vsedržavne sindikalne zveze in koordinacijskim odborom sindikata cobas za strojevodje. Predstavniki cobasa so med potekom včerajšnjega srečanja na sedežu sindikata FILT-CGIL izdali sporočilo, v katerem navajajo, da je v samem besedilu dogovora prišlo do nekaterih netočnosti, ki lahko kljub temu, da ostaja v veljavi politični dogovor med sindikati cobas in sindikalno zvezo, negativno vplivajo na potek dogovarjanja.
Predstavniki sindikalne zveze in predstavniki sindikatov cobas za strojevodje se bodo danes ponovno sestali pred sestankom z vsedržavnimi tajniki sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL. Na sestanku naj bi zgladili nasprotja, do katerih je prišlo na včerajšnjem srečanju v zvezi s pripravo dokončnega besedila skupnega dogovora.
Marjan Rožič v Novi Zelandiji
SYDNEY — Predsednik Nove Zelandije David Lange se je v Wellingtonu sestal s predsednikom skupščine SFRJ Marjanom Rožičem, ki je po štiridnevnem obisku v Avstraliji, na povabilo parlamenta Nove Zelandije, dopotoval v Wellington.
Predsednik Lange je s posebnim spoštovanjem govoril o jugoslovanskih priseljencih, ki imajo v Novi Zelandiji velik ugled. Lange je govoril o mednarodnih temah in ocenil, da obstajajo v stališčih obeh držav številne prednosti. Poudaril je, da Nova Zelandija, ki se v mednarodni skupnosti bori za svojo identiteto, ceni Jugoslavijo in njen neodvisen položaj, ker ve, kako težko je tega doseči in ubraniti.
Posebno pozornost so posvetili gospodarskemu sodelovanju. Rožič je povedal, da se Jugoslavija zavzema za nadaljnji razvoj gospodarskega in trgovinskega sodelovanja, Novi Zelandiji pa lahko ponudi razne industrijske izdelke.
BEOGRAD - Predsednik predsedstva SFR Jugoslavije Lazar Mojsov je sprejel sporočilo generalnega sekretarja CK KP SZ Mi-haila Gorbačova, v katerem se zahvaljuje podpori predsedstva SFRJ ob podpisu sovjetsko-ame-riškega sporazuma o umiku raket srednjega in kratkega dosega.
V sporočilu je med drugim poudarjeno, da sporazum kaže na realne možnosti, da se svet osvobodi hudega bremena vojne nevarnosti in da je zato v novonastalih pogojih še posebej pomembna udeležba vseh držav v krepitvi splošne varnosti.
Podpora Jugoslavije potrjuje njeno pripravljenost, da aktivno prispeva k varnosti, razoroževa-nju, enakopravnemu sodelovanju in razvoju v svetu.
Polkovnika Higginsa so ugrabili hezbolahi?
BEJRUT — Islamske revolucionarne brigade so včeraj prevzele odgovornost za ugrabitev 43-letnega polkovnika ameriških marincev Richarda Higginsa. Ameriškega oficirja so ugrabili predsinočnjim južno od libanonskega obmorskega mesta Tir.
V Libanonu so bile vso noč v teku reševalne akcije, ki pa niso bile uspešne. V popoldanskih urah so se nato oglasili ugrabitelji. Z anonimnim telefonskim pozivom so se javili redakciji neke mednarodne tiskovne agencije, ki ima svoj sedež v zahodnem Bejrutu. Samozvane Islamske revolucionarne brigade so priznale ugrabitev oficirja, ki naj bi bil po njihovem mnenju »vohun CIA v južnem Libanonu«.
Ameriške oblasti so nemudoma demantirale izjavo ugrabiteljev, najbrž proiranskih hezbola-hov, ki so aktivni v Libanonu. Richard Higgins je poveljnik opazovalcev UNTSO, so izjavile, ni pa član vojaških sil OZN UNIFIL, ki jim povelju-
jejo italijanski oficirji. V Libanonu je trenutno v rokah raznih ugrabiteljev 25 tujih državljanov, med katerimi je 9 Američanov, Higgins pa je menda prva vojaška osebnost med talci.
Higginsova ugrabitev v Libanonu je odjeknila tudi v Izraelu, kjer se pripravljajo na sprejem ameriškega zunanjega ministra Shultza. Od danes bo v vzhodnem Jeruzalemu nameščenih dodatnih 1.500 vojakov, v veljavo pa bodo stopili tudi posebni restriktivni predpisi, ki naj bi onemogočili morebitne izbruhe protiameriškega nasilja. Izraelska vojaška uprava je tudi sprejela nekaj dodatnih ukrepov proti Palestincem, ki so se odločili za civilno neposlušnost. Kdor ne plačuje davkov, ne bo smel v Jordanijo, kdor je iz protesta strgal osebno izkaznico, ne bo prejemal družinske doklade.
Na sliki (telefoto AP): arhivski posnetek ugrabljenega polkovnika Higginsa
V Avstriji razsajajo polemike o Waldheimu
DUNAJ — Vse bolj se potrjujejo predvidevanja, po katerih bo diskusija okoli primera Waldheim še dolgo trajala. Na vladni ravni predstavniki tako SPOE (socialistična stranka) kot OEVP vztrajajo na tem, da koalicijska vlada ni v nevarnosti oziroma, da se mora dejavnost vlade nadaljevati še z večjim zagonom kot prej. Na strankarski ravni pa med strankama poteka pozicijska vojna, pri čemer pa ni povsem jasno, kako dolgo bosta vodstvi obeh strank lahko obvladali položaj.
To velja predvsem za SPOE, katere generalni sekretar Siegfried Keller in ostali najvišji funkcionarji ne glede na kritične besede na Waldheimov račun in kljub občasnemu »razmišljanju« o tem, da bi v primeru Waldheimovega odstopa moral njegovo mesto zasesti nekdo iz vrst ljudske stranke, skrbno pazijo, da ne bi neposredno zahtevali Waldheimovega odstopa. »O svojem odstopu lahko odloča le predsednik Waldheim,« je uradno stališče v zgornjih nadstropjih sedeža SPOE. Zato pa je sklenila, da bo to zahtevala v svojem deželnem parlamentu vorarlberška frakcija SPOE in zvezno vodstvo organizacije socialističnih žena je sprejelo sklepno mnenje, po katerem predsednik Waldheim zaradi svoje pomanjkljive verodostojnosti ne more več izvrševati svoje funkcije in da bi moral dati svojo funkcijo »na razpolago«. Vprašanje, ki se postavlja, je, ali gre pri tem za namerno dvotirno taktiko SPOE, ozi-
roma - ali vodstvo SPOE lahko kontrolira in kako dolgo lahko kontrolira vsako potezo svoje baze.
Vodstvo OEVP ne kaže nikakršnih znakov za kompromise in vsaj navzven deluje strnjeno. Na današnji seji zveznega vodstva so potrdili svoje stališče, da se je Waldheim s svojo ponedeljkovo televizijsko izjavo potrudil za spravo ter za dialog in da diskusija o njegovem možnem odstopu ne pride v poštev. Tisti, na katere je včeraj apeliral generalni sekretar združenja industrialcev Herbert Krejci (češ naj razmislijo o ponudbi SPOE o novem predsedniku, ki bi bil iz vrst ljudske stranke), so očitno ostali v manjšini. Da v OEVP v zvezi z Waldhei-mom vendarle ni enotnosti, pa se je potrdilo tudi z demonstrativnim odstopom namestnika predsednika salzburške OEVP Fritza Riickerja. V odstopnem pismu je svoji stranki (OEVP) očital »napačno razumevanje nibelunške zvestobe« do predsednika Waldheima, svoj korak pa je utemeljil predvsem z neprimernim odgovorom, ki ga je predsednik Waldheim v televizijski izjavi dal na očitke, da ni povedal resnice o svoji vojni preteklosti.
Da javno mnenje ne stoji več za Waldheimom tako kot nekoč, naj bi poleg ankete, ki je bila včeraj objavljena v dnevniku Die Presse, potrjevali tudi rezultati raziskave inštituta 1FES (je sicer blizu socialistom, vendar mu tudi druga stran ne odreka
znanstvenega pristopa), po katerih naj bi po Wald-heimovi televizijski izjavi večina (46 odstotkov proti 32 odstotkom, ostali neodločeni) vprašanih menila, da bi bil Waldheimov odstop »ugodna« rešitev za preprečevanje nadaljnje notranjepolitične zaostritve in za preprečitev predčasnih volitev. Na takšen javnomnenjski premik naj bi vplivala tudi poročila o negativnih reakcijah na Waldheima in na Avstrijo iz tujine. Med temi je novica, da se bosta avstrijski zunanji minister Alois Mock na željo novega švicarskega zunanjega ministra Reneja Fel-berja prihodnji teden z le-temsrečala v Bregenzu, ne pa na Dunaju, kjer bi Švicar po protokolu moral pozdraviti Kurta Waldheima. Tudi poročila iz Dea Haaga niso ravno Waldheimu v prid. Kot poroča dopisnik dnevnika Die Presse, so nizozemski novinarji od vladnih predstavnikov želeli zvedeti, all namerava nizozemska vlada zaradi primera Waldheim postaviti pod vprašaj primernost tega, da člani nizozemske kraljevske družine svoj vsakoletm zimski dopust preživijo v Avstriji. Nizozemski vicepremier Rudolf De Korte je odgovoril, da je predsednik Waldheim eno, Avstrija pa drugo, nizozemska uradna usmeritev pa je, da je treba odnose med Nizozemsko in Avstrijo obravnavati z »zadržanostjo«, vse dokler bo Kurt Waldheim avstrijski predsednik.
BOJAN GROBOVŠEK
Včeraj v Vidmu ploden sestanek med SZDL in PSI
Glavne teme razgovorov: manjšinska zaščita politično sodelovanje in skupna vlaganja
VIDEM — V Vidmu sta se včeraj sestali številni delegaciji-Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in deželnega vodstva PSI. Deželni tajnik Ferruccio Saro je uvodoma sporočil, da je socialistična poslanska skupina vložila zakonski osnutek o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Socialisti so izpolnili obvezo, sprejeto na zadnjem obisku v Ljubljani in so preko poslancev opozorili njih vladne predstavnike na reševanje kreditne jugoslovanske krize v zvezi z Mikuličevim obiskom v. Italiji.
V tej zvezi novi dvostranski sporazumi odpirajo nove možnosti za sodelovanje tudi na obmejnem področju in seveda predvsem podjetij Furlanije-Julijske krajine in SR Slovenije. Saro je opozoril na nujnost gradnje osimskih cest in na uskladitev jugoslovanske zakonodaje z zahtevami skupnega vlaganja.
Predsednik Jože Smole je poudaril, da sicer obstoječa kriza v Jugoslaviji zaskrblja, toda istočasno tudi spodbuja k modernizaciji jugoslovanske družbe, ki se odpira v Evropo. Ustavne izpre-membe naj pomenijo večjo demokratizacijo in nove možnosti za vlaganje tujega kapitala.
Glede osnutka zaščitnega zakona za Slovence pa je tov. Smole dejal, da ga bodo podrobno preučili, da pa ostaja tudi določeno razočaranje, ker se stvar tako zavlačuje. Že pred leti je takratni predsednik italijanske vlade Craxi zagotovil hiter postopek, sedaj pa moti občutek, da so stvari še vedno na začetku. Slovensko javno mnenje razburja zadeva okrog prof. Sama Pahorja, ker javnost ne more razumeti, kako ni mogoče poslati telegrama ali poštne nakaznice v slovenščini. Smole se je odločno zavzel za znanstveno sodelovanje, izrazil pa je zaskrbljenost gle-
Jože Smole
de lokacije, ki lahko škodi domačemu prebivalstvu in kar odpira vrsto vprašanj.
V razpravo so nato posegli številni predstavniki obeh delegacij. O manjšinskih vprašanjih je tako na primer Željko Jeglič pozval PSI, naj s svojim pomembnim vplivom stori, da ne bo korakov nazaj, kot je to primer zavračanja prošenj za deželne podpore, napisanih v slovenščini. Potrebna je politična modrost, da se stvari pravilno rešujejo.
Podrobno je bilo tudi govora o italijanski skupnosti v Jugoslaviji, o čemer sta argumentirano govorila predsednik Skupnosti Italijanov iz Izole Mari-
Ferruccio Saro
no Orlando in predsednik komisije za narodnosti Jože Hartman.
Osrednji del razgovorov pa se je seveda razvnel o konkretnih vprašanjih gospodarskega sodelovanja, o čemer je bila razprava še poglobljena na popoldanskem delu zasedanja, ki je bil na gospodarski zbornici ob prisotnosti zainteresiranih operaterjev.
Razgovoru je prisostvoval jugoslovanski generalni konzul Livij Jakomin, v deželni delegaciji PSI pa so med drugimi bili župan občine Speter Giuseppe Marinig, članica pokrajinskega mladinskega vodstva PSI iz Trsta Rosana Petirosso in član deželnega mladinskega vodstva PSI Fabio Ger-golet.
V Sežani bogatejši za gostinske usluge
SEŽANA — Sežana slovi kot mesto, skozi katero vsak dan gre nešteto turistov, pa tudi prometa je veliko. Zato ni čudno, da je v njej veliko turističnih objektov, kjer se lahko popotniki ustavijo in okrepčajo.
Pred kratkim so v samem mestu odprli prijeten lokal Okrepčevalnico Center, katere lastnik je Nuhi Ismaili. Na otvoritvi so se poleg številnih radovednih Sežan-cev zbrali tudi predstavniki sežanskih občinskih upravnih organov, kar je še posebej razveselilo Ismailija, ki ni bil navajen takih presenečenj. Lastnik lokala je adaptiral staro zgradbo na Partizanski cesti (na križišču, kjer se zavije v Lipico), kjer je bila nekoč loterija. S pomočjo arhitekta Vla-dimira Filipčiča iz Nove Gorice je uredil prostor v prijeten lokal, v katerega zelo rad zaide sleherni gost. Sicer pa nam lahko v njemu ponujajo raznovrstne pijače, za malice pa se lahko okrepimo s čevapčiči, pleskavico, pasulj em-pre-brancem in drugimi specialitetami. V poletnem času pa -se bodo lahko obiskovalci zadrževali na vrtu.	—oks—
Občni zbor Društva likovnikov z Obale
Lastna galerija priložnost za širšo predstavitev
IZOLA — Dokončna ureditev razstavnih prostorov in predverja galeri- -le »Insula« v Smrekarjevi ulici v Izoli, Priprava šestnajstih samostojnih in skupinskih razstav in tkanje novih jfzi z likovniki iz Italije, Avstrije in Madžarske, so glavne naloge, ki so si zadali člani društva likovnih umetnikov slovenske obale.
Na nedavni skupščini društva so izvolili tudi novo vodstvo in sicer so za Predsednika izbrali Toma Vrana, podpredsednika Janeza Lenassija, medtem ko bo tajniške dolžnosti še naprej opravljal Anton Flego.
Lanskoletna aktivnost društva likovnih umetnikov slovenske obale -Dlusa je bila usmerjena predvsem na ureditev galerijskega prostora, ki so 9a dobili v trajni najem v izolski Lrnerekarjevi ulici. Denar za prenovitvena dela in ureditev galerije sta prispevali kulturni skupnosti iz Kopra in zale ter sami člani s prodajo svojih
umetniških del.
Vsak član Dlusa se je namreč zave-r-ul, da bo za delovanje galerije in ruštva namenil nekaj svojih del (po uo skulpturo oziroma dve platni ali
grafike). Galerijo so odprli Jan-
ko poletje, v njej pa so že pripravili Pet razstav. Galerijska vrata »Insule« ° trenutno zaprta, kajti gradbinci uvbenika urejajo predverje, v kate-
rem bodo lahko razširili razstavni prostor, hkrati pa uredili tudi prostor za poletne prireditve na prostem.
Zanimivo, da so tudi ta gradbena dela obalni likovniki »plačali« s svojimi umtniškimi deli, ki jih je odkupil Stavbenik in bo z njimi okrasil svoje poslovne prostore.
Galerijo bodo znova odprli čez približno mesec dni, v njej pa bodo letos odprli vsaj šestnajst razstav. Na skupščini so ustanovili tudi galerijski svet, ki ga sestavljajo delegati iz društva, pokrajinskega muzeja, obalnih galerij in društva likovnih kritikov Slovenije. Galerijski svet naj bi poskrbel za »odpiranje« Insule v širši slovenski, jugoslovanski in evropski prostor.
Poleg izolske galerije se obalnim likovnikom ponuja tudi večja možnost za predstavljanje njihovih del širši javnosti tudi s prenovo koprske kavarne Loža, v kateri bodo zastekleni prostor namenili tudi stalni prodajni razstavi.
Likovniki so tudi predlagali, da bi po vzoru Cankarjevega doma tudi na obali izmed novih likovnih stvaritev izbirali delo meseca. Ta dela naj bi uvrščali v stalno zbirko primorskih slikarjev, na katero se že nekaj let pripravljajo.
IZTOK UMER
Največji vodovod v Sloveniji
KOPER — Eno največjih in najpomembnejših gradbišč na Obali je trenutno gradbišče novega magistralnega vodovoda od Rižane proti Kopru. Gre za 11 kilometrov vodovoda in v prvi etapi naj bi ga do tega poletja zgradili nekaj nad pet kilometrov od vodarne v Rižani pa do Bertokov. Gre za izredno zahtevno gradnjo, saj morajo delavci Slovenijacest - tehnike, Hidra, Nivoja Celje, IMP in Stavbenika v več kot dva metra globoke jarke vkopati po 15 metrov dolge in 1,4 metra široke cevi, zvariti pa bo treba okrog 340 velikih cevi. Varilcem morajo tako vsakih 15 metrov izkopati posebne »niše«, da lahko varijo cevi tudi s spodnje strani. Za varitev dveh cevi en varilec potrebuje štiri do pet ur. Novi vodovod na obali bo po premoru največji v Sloveniji, v prvi fazi - torej do poletja letos - pa naj bi obalno območje po njem dobilo v sušnih mesecih dodatnih 60 litrov vode z izvira Rižana.
Besedilo in slika: DUŠAN GRČA
Stavka koprskih učiteljev še vedno odmeva
KOPER — Decembrska stavka delavcev Srednje pedagoške in naravoslovno matematične šole in Srednje družboslovno ekonomske v Kopru, tista, ki velja za eno najbolje organiziranih prekinitev dela v republiki, ki je opozorila na izredno nizke osebne dohodke srednješolskih profesorjev v Kopru in na nakopičene, predvsem materialne težave v slovenskem šolstvu, še vedno odmeva. Nepričakovano, kajti na dnevnem redu z vabilom te teme ni bilo, so o njej znova govorili na zasedanju skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije v Ljubljani.
V sredo, neposredno pred začetkom, so delegati prejeli snopič gradiva, v njem pa tudi zapisnik odbora za samoupravno delavsko kontrolo republike Izobraževalne skupnosti, ki je preučil pobude, zahteve in trditve obeh koprskih šol. Delegatka iz Kopra je takoj nasprotovala obravnavi tega vprašanja, saj je menila, da delegacije niso pravočasno prejele gradivo, tako da bi o njem lahko razpravljale. Prav tako je ocenila, da je poročilo enostransko, saj prizadeti šoli nista sodelovali in zato nista mogli predstaviti svoje plati medalje, četudi je to zagotovil predsednik skupščine. Predlog ni bil sprejet, prav tako ne želja Koprčanov za razpravo po prebranem poročilu. Očitki v njem veljajo predvsem poslovanju Srednje pedagoške in naravoslovno matematične šole, češ da so v času, ko so se delavci odločili za prekinitev dela, imeli na šolskem žiro računu več denarja, ki bi ga lahko izplačali za osebne dohodke; dalje v odboru za samoupravno delavsko kontrolo ne priznavajo ugovorov Koprčanov na nespoštovanje obremenitev pedagoških delavcev pri delitvi denarja in predvsem nasprotujejo izrečeni nezaupnici strokovni službi Izobraževalne skupnosti Slovenije in njenemu vodji. Izmed obravnavanih trditev in zahtev obeh šol v Kopru tako soglašajo le s tem, da področje vzgoje in izobraževanja že dalj časa omejujejo materialne razmere.
Kazalo je, da koprski delegati ne bodo uspeli pri svojem protestu oziroma zahtevi po umiku ali vsaj dopolnitvi takega poročila. Posredovanje namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja pa je odločilo njim v dobro. Na posebnem pogovoru so se že sredi zasedanja skupščine sestali vsi soudeleženci v »sporu« in se dogovorili za takojšnje delovno srečanje in nadaljnje sodelovanje, kar pomeni tudi prisotnost predstavnikov obeh koprskih srednjih šol.
Nedvomno je, da bi bilo tako ravnanje pričakovati že ob prvem koraku. Odboru za samoupravno delavsko kontrolo narekujejo delo zakonska in moralna pravila, med katerimi tudi to, da posluša in upošteva obe sprti strani. Nikakor torej ne gre sprejeti tako informacijo, ki temelji le na podobi z ene plati medalje, brez da bi druga imela možnost povedati svoje. Upati je, da se koprski klici po spremembah v celotnem slovenskem šolstvu le ne bodo obrnili tako, da bi prav ti potegnili najkrajšo. Saj so vendarle v Kopru prvi s stavko in dogajanji po njej prispevali k večji osveščenosti prosvetnih delavcev o vrednosti njihovega dela in zahtevali, da se nakopičeni problemi začno odločneje reševati. Njihov glas je, vsemu navkljub, odločen.
MIRJAM MUŽENIČ
»Trudim se. Včasih nisem tako brihten kot ti, Faye.« »Sranje.«
»Govoriš kot Val.« Neodobravajoče jo je pogledal, c p se je zasmejala.
ta« bolj nisem brihtna kot ti. Samo malo bolj trm
bi n >^aZ nimam poguma, da bi tako vztrajal kot ti. Včasih je vN1"3)e pobegnil.« Doslej je to naredil dvakrat, vendar ga 2at edno sprejela nazaj, za kar ji je bil neskončno hvaležen.
0 Pa so ga tembolj presenetile njene naslednje besede. 2a£ 18Tudi jaz bi včasih rada zbežala, veš. Potem pa me kdo h ^^eti, kaj se bo zgodilo, če bom to res storila ...
bo pazil na Val ... preverjal, ali je vse v redu z Anne tab0 &TeSS0 ' ' ' Gre9om ■ ■ • Lijem ...« Nasmehnila se je. »S va i&k° prekleto sem zaverovana vase, da se mi dozde-seved* 116 bi prav nič več deloval°' če bi izginila — kar a ni res, vendar pa me misel žene najprej.«
Vseh* t h Veseli'« Nasmehnil se ji je in jo prijel za roko. Po eh letih se je med njima še vedno ohranilo nekaj
romantike. »Ker imaš prav. Če bi izginila, ne bi delovalo prav nič več, in prav srečen sem, da nisi.«
»Nekega dne še vedno lahko izginem. Zbežala bom in si privoščila kakšno divjo pustolovščino s katerim izmed scenskih delavcev v studiu.« Ob tej misli se je zasmejala, Ward pa ni bil videti nič kaj vesel.
»Nekajkrat me je že skrbelo. Nad nekaterimi igralci, s katerimi delaš, nisem prav nič navdušen.« Bilo je prvič, da ji je to priznal, in Faye je bila čudno ganjena.
»Vedno se lepo obnašam.«
»Vem. Zato pa te tudi tako skrbno nadzorujem.«
»Ne? Kaj res?« Uščipnila ga je v uho, on pa jo je poljubil in čez nekaj časa sta pozabila Ženevsko jezero in Alpe in otroke in kariere ter se vrnila v sobo. Ves preostanek potovanja po tujini sta mislila samo še nase in ko sta se vkrcala na letalo, ki naj bi ju poneslo domov, je bilo obema žal. »Ali niso bile božanske počitnice, dragi?«
»Bile.« Vrnil ji je nasmeh, ona pa mu je z roko smuknila pod laket in mu naslonila glavo na ramo.
»Najraje bi vse življenje počela samo to.«
»O, ne, ne bi,« seje zasmejal, »ker bi prej popolnoma in dokončno ponorela. Že naslednji teden boš do vratu v snemanju novega filma in pritoževala se boš, da so vsi nemogoči, da se kostumi ne prilegajo, da je scena zanič, izbrane lokacije slabe in da nihče ne zna besedila. Pulila si boš svoje prekrasne plave lase. Brez vsega tega bi bila tako zdolgočasena, da tega preprosto ne bi mogla prenesti ... mar ne?« Morala se je nasmejati njegovemu natančnemu opisu svojega poslovnega življenja.
»No, mogoče še nisem povsem pripravljena na upokojitev, toda nekega lepega dne ...«
»Samo povej, kdaj.«
»Bom.« Pogledala ga je tako, kot bi utegnila uresničiti svoj namen.
Toda Ward je imel prav. Dva tedna pozneje je bilo njeno življenje natanko takšno, kakor ga je bil opisal: Faye je norela, glavni igralec ji je delal sive lase, druga dva sta bila zasvojena z mamili, tretji je pil med snemanjem in se vsak dan po kosilu prikazal popolnoma pijan, ena izmed scen je pogorela do tal in sindikati so grozili s prekinitvijo dela. Življenje se je normaliziralo, toda njuno potovanje je oba osvežilo. Ko sta se vrnila, je imel Lionel dekleta lepo pod nadzorstvom. Anne se je medtem spet navadila na šolo, dvojčici sta se vedli bolj ali manj dostojno in tudi novice o Gregu so bile dobre. Mesec dni pozneje se je Lionel spet odselil; našel si je stanovanje in čeprav je Faye vedela, da bo osamljen brez Johna, je verjela, da mu bo samota pomagala. Pri Foxu je snemal film in ko jo je naslednjič poklical po telefonu, je povedal, da gre delo dobro od rok. Edina težava je bila Anne, ki se je hotela preseliti k njemu. Lionel ji je odsvetoval. Povedal ji je, da njeno mesto ni več pri njem, da mora tako kot ona živeti svoje življenje, da je bilo njuno sostanovalstvo primerno za določen čas, zdaj pa ne več. Prišel je čas, ko si mora ustvariti svoje življenje v šoli, najti nove prijatelje in če želi, obnoviti stara prijateljstva. Toda njeno mesto, je dodal, je pri Wardu in Faye.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
_____________pisma uredništvu - pisma uredništvu___
Ali je protest prof. Pahorja res osamljen?
Program Letoviščarske ustanove za letošnje leto
Kljub finančnim težavam bogat spored prireditev
Tržaška Letoviščarska ustanova je tudi letos poskrbela za bogat spored prireditev z najrazličnejšo vsebino. Predvideva namreč kakih sto pomembnejših in tematsko ločenih manifestacij, podrobneje pa jih je orisal predsednik Ustanove Alvise Barison v teku včerajšnje tiskovne konference.
Prvi sklop prireditev zaobjema razne natečaje, nagrade in obletnice; drugi vsebuje razstave in sejme, tretji je osredotočen na gledališke prireditve, koncerte in spektakle, v seznamu pa so še športne prireditve. V preteklosti se je večkrat pripetilo, da so se razne sorodne predstave med seboj križale, zato je Letoviščarska ustanova letos poskrbela za koordinacijo in sodelovanje z ostalimi ustanovami in prireditelji. Redno bo tudi izdajala mesečni seznam prireditev. Barison je med drugim dejal, da se Trst lahko ponaša z izredno bogatim kulturnim sporedom, kakršnega si lahko privoščijo le veliki turistični centri. "Prav zato bi lahko Trst postal glavno mesto dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran," je še pristavil.
Žal pa ni vse tako enostavno. Turistične in letoviščarske ustanove v deželi se nahajajo v težkem finančnem stanju, v najbolj kalnih vodah pa je prav gotovo tržaška. Prav te dni je v Lignanu prva deželna konferenca o turizmu, ki bi morala, vsaj tako upajo turistični delavci in izvedenci, nakazati pot za izhod iz krize.."Finančne težave nas utesnjujejo," je še dodal Barison, preden se je zaustavil pri naštevanju letošnjih prireditev, "zato tudi tvegamo, da bo Trst izgubil svojo mednarodno vlogo, prestiž kongresnega mesta, ki si ga je s težavo pridobil, nenazadnje pa se zaradi velike dezor-ganizacije od njega oddaljujejo zlasti nemški in avstrijski turisti, saj sedanja ponudba ne more zadostiti njihovim potrebam."
Že konec tega meseca bo v podzemnih prostorih na Gradu sv. Justa zgodovinska razstava orožja in spominskih predmetov iz obeh svetovnih vojn, ki jih je skrbno zbiral Diego de Henriquez. Razstavo bodo otvorili 27. t. m., odprta pa bo do jeseni. Aprila pa bo Letoviščarska ustanova odprla dokumentarno razstavo o Rižarni. Veliko število obiskovalcev pa bo prav gotovo pritegnila razstava o obutvi, njenem razvoju in oblikovanju od leta 1800 do petdesetih let. Ta razstava bo na Gradu sv. Justa od junija do avgusta. Seveda si bo mogoče v razstavnih prostorih Miramarskega gradu, Velesejma in Gradu šv. Justa ogledati še
Klub Rosselli priredi danes ob 18. uri v konferenčni dvorani Hotela Savoia Excelsior na Nabrežju Mandracchio okroglo mizo, na kateri bodo imeli besedo predstavniki cobasov in sindikatov. Sodelovali bodo pokrajinski tajnik CISL Tersar, član deželnega tajništva CGIL Todero, deželni tajnik UIL Trebbi in predstavnika cobasov Conte in Pizzi, predsedoval pa bo Gianfranco Carbone.
celo vrsto drugih zanimivosti, o katerih bomo sproti poročali.
Poleg rednih gledaliških in koncertnih sezon, si je Letoviščarska ustanova letos omislila tudi nekoliko lahkotnejši program "pivske" glasbe. Med glasbena srečanja pa je letos uvrstila jazzovske skupine iz dežel Alpe — Jadran. Tudi natečajev, nagradnih tekmovanj in obletnic je letos kar precej. Večina je že znanih, prvič pa bo letos na sporedu mednarodni natečaj za flavto "Devinski grad". Lahko bi našteli še številne filmske preglede mednarodnega značaja, natečaja Trst v cvetju, Poezija pod zvezdami, poletni miljski pust in še marsikaj. Kot rečeno torej, se nam letos obeta bogata prireditvena bera.
Turistična in prireditvena dejavnost v Trstu pa je vse bolj podobna zgradbi, katere pročelje stalno obnavljajo, notranjost pa je že karseda trhla. O tem je tekla beseda na nedavni seji tržaških socialistov, ki so izdali ustrezno noto. PSI meni, da je treba turističnemu sektorju zagotoviti vsa potrebna sredstva, za kar bi morala poskrbeti zlasti deželna vlada, prav tako pa je potrebna korenita preureditev pristojnosti Letoviščarskih ustanov. Ponudba bi morala biti bolj koordinirana in težiti bi morala bolj h kakovosti kot pa h količini. Primerno sodelovanje med turističnim in prireditvenim sektorjem mora ustvariti ponudbo, ki bo zanimiva in izvirna in ki bo turiste vse bolj privabljala," je rečeno v noti PSI. Znano je namreč, da so tujci v našem mestu prej muhe enodnevnice kot pa stalni gostje, (mi)
Na sedežu Z SKD v Ul. sv. Frančiška se danes začenja tretje srečanje letošnjega seminarja na temo »Za zborovsko vokalnost«, ki bo potekalo popoldne, jutri ves dan in še v nedeljo dopoldne. Prvi dve srečanji sta bili od 13. do 15. decembra lani in od 22. do 24. januarja letos.
Prvi dve srečanji sta vodila priznana muzikologa oziroma strokovnjaka s področja vokalne tehnike, analiziranja posameznih glasbenih tekstov in njihove interpretacije, tretji predavatelj pa je bil zdravnik - foniater, ki je pregledal pevce in njihov fonetični aparat ter jim na podlagi tega pripravil osebno izkaznico.
Zdravnika dr. Franca Fussija iz Ferrare na tokratnem srečanju ne bo, sodelovala pa bosta Patricia Brown, strokovnjakinja mednarodnega slovesa, in prof. Massimo Privitem, raziskovalec in muzikolog na konservatoriju
Spoštovano uredništvo,
Natanko sem sledil vsej aferi Pahor. Poslušal sem tudi italijanski televizijski dnevnik, ki je bil kar objektiven do naših manjšinskih zadev. Strinjam se s profesorjem Pahorjem, ko je trdil, da dokler bo osamljen, oziroma osamljeno protestiral in se boril za naše pravice, ne bo ničesar dosegel. Ob tej trditvi pa pomislim:
Zakaj nima profesor ob sebi prav naše najvišje predstavnike, ki naj bi se izkazali kot on? Kje so naši slovenski politiki? Morda se bojijo stopiti iz tistega predragega »stolčka« in priskočiti na pomoč profesorju Pahorju?
Menim tudi, da z »vožnjami v Rim« in raznimi prošnjami, ne bomo dosegli nobenih pravic za našo manjšino. Biti moramo glasni - samo z aktivno akcijo in množično (kot zahteva Samo Pahor) bomo kaj konkretnega dosegli.
(sledi podpis)
* * *
K pisanju me je vzpodbudil dogodek ob primeru prof. Sama Pahorja -čestitam mu za pogumno dejanje, hkrati pa moram priznati, da je ta trden Slovenec preveč osamljen primer v naši italijanski stvarnosti. Vesel sem stavkovnih gibanj mladih, ki protestirajo zoper početje tržaških uradnikov nad Samom Pahorjem; v isti sapi pa se mi postavlja vprašanje, koliko je prodanih in razprodanih Slovencev na Tržaškem? Ali niso prav ti močna opora vsem tistim nazadnjaškim silam, ki nam jemljejo narodnostne pravice? Že lani sem se s pismom oglasil v Dnevniku in grajal poitalijančene slovenske priimke, pa se razmere od takrat niso nič spremenile. Nagrobne spomenike še vedno krasijo italijanski priimki ljudi, ki jim je korenika pognala v
v Bologni. Za tretje srečanje se je prijavilo 15 kandidatov, od tega tudi nekaj italijanskih glasbenikov in pevovodij.
»Osebno sem bila z obema srečanjema seminarja izredno zadovoljna,« nam je povedala tajnica ZSKD Nives Košuta. »Sicer nisem redna obiskovalka podobnih pobud, vendar menim, da je tokratni seminar zelo pomemben, saj nudimo udeležencem možnost, da se spoznajo z vokalno tehniko, z novimi stilnimi interpretacijami in podobnim. Po mojem mnenju pa je bil posebno pomemben poseg omenjenega zdravnika, saj je bilo s tem na področju zborovske vokalnosti odprto novo poglavje, ki ga bo potrebno še poglobiti in nadaljevati s podobnimi oblikami dela in izpopolnjevanja.«
S tokratnim srečanjem, ki bo sicer naporno, a izredno zanimivo in koris-
zibelki slovenskih staršev. Kot bi se sramovali, nam iz ust - mnogim žal, in srečen sem, da nisem med njimi - prej uide italijanska beseda kot slovenska. Vzemite telefonski imenik Trsta in okolice, pa boste po priimkih naročnikov spoznali, koliko je takih, ki so se odrekli slovenskemu poreklu, zato se sprašujem, ali bo profesor Pahor zmagal v bitki za manjšinske pravice. Kaj če bi se protestnim zborovanjem mladih in članov naprednih strank pridružila tudi akcija tistih, ki so v dolgoletnem zatiranju Slovencev klonili, menjali - poitalijančili priimek, vpisali svoje otroke zgolj in samo v italijanske šole - da bi prav ti v teh dneh stopili na kvesturo in dokazali, da so in hočejo biti Slovenci v vrsti vseh tistih, ki upamo, da si bomo na pragu XXI. stoletja z zaščitnim zakonom priborili pravice, ki nam kot narodu pripadajo. Morda bi ne bila odveč tudi pomoč matične domovine, pa ne samo moralna, temveč tudi materialna, in spet ne iščemo denarja kot miloščino ali pomoč v brezdelju. Ogromno bi bilo oblik gospodarskega sodelovanja, ki bi še bolj kot sedaj okrepile nas, Slovence v zamejstvu in dale večji ekonomski polet tudi obmejnim krajem v Sloveniji. Pa še nekaj me kot Slovenca na Tržaškem boli, ko pokukam v matično domovino: na avtocesti, v . hotelih, v avtokampih, povsod sem pri plačilu storitev tujec - Italijan; kje imam sploh možnost dokazati svojo identiteto Slovenca - v Italiji ne, v Jugoslaviji tudi ne. To grenko spoznanje dajem slovenski tržaški javnosti za premislek, morda bi kdaj, v pogovorih z jugoslovanskimi oblastmi, razgrnili tudi ta problem.
Samu Pahorju pa že sedaj želim zmago!	Milan Tul
tno, se zaključuje seminar ZSKD, ki se je izkazal kot zelo pomembna in koristna pobuda.
»Ker je že govor o seminarju, namenjenemu zborovski vokalnosti, naj omenim še zborovodsko šolo, s katero smo začeli meseca decembra in bo trajala do maja. Tečaj poteka ob sredah popoldne v prostorih naše Zveze. Prijavljenih je osem kandidatov, predavata pa Janko Ban (vokalno tehniko) in Stojan Kuret (osnove dirigiranja). Nekateri so že obiskovali tečaje, ki trajajo dve leti, trije pa so na tem tečaju prvič. Na željo tečajnikov poteka tokrat pouk bolj individualno, kar je sicer za predavatelja napornejše, je pa zelo koristno in pomembno za tečajnike in za njihovo bodoče zborovodsko delo. Ker imamo veliko potrebo po dobrih pevovodjih, menim, da tudi s to zborovodsko šolo opravljamo pomembno in koristno delo.« (N.L.)
Po dogodivščinah, ki so se pred kratkim pripetile prof. Samu Pahorju na tržaškem poštnem uradu, sem hotel poskusiti, ali so poštni uslužbenci na Goriškem »pravičnejši« od tržaških. Da bi to poskusil, sem šel v neki poštni urad na Goriškem z namenom, da plačam davek za avto s poštno položnico, izpolnjeno v slovenskem jeziku. S seboj sem imel fotokopijo določbe ustavnega sodišča št. 260 iz 77. leta, na podlagi katerega izvira moja pravica, ki sem jo hotel uveljaviti. Medtem ko sem izpolnjeval obrazec (dvesto lir je razlika, ki sem jo moral doplačati kot dopolnilo davka k povišku iz lanskega leta za svoj fiat 500), se je pred okencem poštnega urada mudil mladenič, ki je zaman skušal prepričati uradnico, naj sprejme njegovo poštno položnico, izpolnjeno v slovenskem jeziku. To me je razveselilo, ker je bil dokaz, da ima Samova pobuda širši uspeh, kot sem si ga pričakoval; obenem pa me je tudi prizadel način, kako so uradnice zmerjale ubogega mladeniča (ne samo ne spoštujejo naših pravic, ampak nas imajo celo za norce, ko skušamo uveljaviti naše narodnostne pravice): opis tega dogodka je odvečen, saj ga lahko poskusi vsak Slovenec, ki poskusi narediti isto. Mladenič se mi je smilil, vendar se nisem čutil, da bi mu priskočil na pomoč, ker bi se v tem primeru moji »mračni« naklepi izjalovili... Končno sem prišel na vrsto... bil sem zelo napet... le z veliko težavo sem skrival svoje razpoloženje... malo me je bilo tudi strah. Uradnico sem nagovoril in se z njo začel razgovarjati o smešnosti tistega davčnega popravka, ki sem ga bil dolžan izplačati... med pogovorom se je uradnica baje zmotila pri svojem poslu tako da ji ni uspelo prebrati vsega, kar je pisalo na moji položnici, na kateri je jasno stal slovenski napis: Dvesto. Ko sem znesek plačal in mi je uradnica izročila potrdilo, sem jo obvestil: »Stia attenta signora, che ho scritto L-importo in lingua slovena«. Uradnica je ostrmela, kakor da bi pravkar zagledala pošast in po kratkem premoru zjecljala naslednje: »Ma... ma... l'ha fatto apposta?!« ... Kakor da bi ljudje plačevali svoje davčne obveznosti za šalo. Nisem se čutil v stanju, da bi ji obrazložil smisel svojega dejanja -odurnost, s katero je malo prej napadla mladeniča, ki je pred mano zaman skušal uveljaviti svojo pravico, me je preveč razkačila... vljudno sem pozdravil in šel svojo pot. Mogoče se bo komu zdelo, da je bilo moje dejanje krivično napram dotične uradnice, ki bo baje kaznovana zaradi svoje nepazljivosti »v boju proti vseslovanskemu pronicanju na zahod«... V svojem srcu mi je to resnično žal, toda njeno vedenje napram mladeniču je vendar zaslužilo svojo kazen. Mogoče bo tista uradnica imela določene nevšečnosti... to je pa vsekakor le malenkost proti tistemu, kar moramo kot Slovenci vsak dan pretrpeti zaradi brezbrižnosti velike večine naših sodržavljanov italijanske narodnosti. Na koncu prisrčen pozdrav dragemu profesorju Pahorju in poleg tega še zagotovilo: »Samo nisi sam«.
Claudio Cibic
Trajalo bo do nedelje
Danes začetek tretjega srečanja seminarja »Za zborovsko vokalnost« v priredbi ZSKD
S februarske seje pokrajinskega vodstva SZSO
Tri zanimive pobude slovenskih skavtov
Pokrajinsko vodstvo SZSO-TS je imelo pred kratkim svojo redno mesečno sejo. Tokrat je bila na dnevnem redu predvsem analiza bodočega delovanja. Iz bogatega koledarja naslednjih mesecev bi radi opozorili javnost na tri ponudbe, ki bodo vsekakor zanimive ne le za naše člane, temveč tudi za našo širšo skupnost.
»22. februar je znan med skavti in skavtinjami po svetu kot Thinking Day, pri nas pa kot Dan spomina. Spominjamo se našega ustanovitelja Ba-den Powella in njegove žene Olave, ki sta se oba rodila na ta dan, B. P. leta 1857, žena leta 1889.« Tako piše Beli jastreb v uvodniku zadnje številke skavtskega glasila Jambor. In če je skavtizem svetovno gibanje, je torej prav in popolnoma umestno, da skušajo ob taki priliki razni izrazi iste ideje dobiti nek skupni jezik, ki naj pripomore k premostitvi ovir in ločitvenih malenkosti, vendar v polni zavesti, da mora pri tem vsakdo ohraniti svojo identiteto. Tako bodo skavtske organizacije, ki delujejo v Trstu (AGESCI, 'CNGEI, FSE, AMIS, ASSORAIDER in SZSO), tudi letos izrazile ta svoja hotenja v soboto, 20. februarja, s posebnim pohodom po ulicah tržaškega mesta in sicer od Sv. Justa do Trga Unità z začetkom ob 18. uri. Glavni
pobudnik in orqanizator je tudi letos CNGEI.
V četrtek 25. februarja, pa bo na pobudo klana roverjev in popotnic na glavnem sedežu SZSO-TS v Ul. Risorta 3 srečanje, na katerem bo zdravnica dr. Alenka Kušar iz Ljubljane predavala na temo Katoliška spolna etika. Na predavanje, ki se začne ob 19. uri, pa so vabljeni ne le člani organizacije, ampak tudi ostala mladina, ki se za tako važno tematiko zanima.
In še o eni zanimivi pobudi je sklepalo pokrajinsko vodstvo SZSO-TS. Za mesec maj je napovedano srečanje z znanim kubanskim mimikom, ki živi in dela v Sloveniji, Andresom Valdesom. Zamisel, da bi ga povabili med nas, se je porodila ob opazovanju naših tabornih ognjev in drugih podobnih prilik, ko naj bi v raznih vodih ali šestericah prišla do izraza sposobnost izražanja v svojih najrazličnejših oblikah: v domišljiji, besedi ali gibanju. Srečanje z umetnikom gibov ne bo le predstava, ampak tudi nekakšen mini tečajček za prvi pristop k tej obliki izražanja. S tem hoče pokrajinsko vodstvo spodbuditi vse naše voditelje pa tudi mlajše člane k bolj pozornemu in domišlijsko bogatejšemu izoblikovanju tistih sposobnosti, ki so nujno potrebne za vzbujanje prijetnega razpoloženja ob tabornih ognjih, kakršno nam lahko dajo le kakovostne točke.
Predlog Spadava in Ornerà
Prispevki društvom brez večjih zamud
Pokrajinska svetovalca KPI in Neodvisne levice Spadaro ter Omero sta naslovila na predsednika Pokrajine pisno vprašanje v zvezi s prispevki kulturnim društvom. Podpisnika ugotavljata, da društva prejemajo pokrajinske prispevke z veliko zamudo, v nekaterih primerih celo v prvih mesecih naslednjega leta. Jasno je, da jim to povzroča velike težave pri načrtovanju dejavnosti in da morajo večkrat, prav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, preložiti ali celo radikalno okrniti svoje dejavnosti.
Spadaro in Omero sta prepričana, da bi se zamudam lahko izognili, če bi Dežela odobrila prispevke Pokrajinam takoj po odobritvi bilance in torej že v prvih mesecih leta. Ko bi Pokrajine razpolagale s temi sredstvi, pa bi seveda morale pohiteti z njihovo porazdelitvijo že v aprilu in maju. Zato pozivata predsednika, naj poseže pri Deželi za hitro odobritev prispevkov Pokrajinam.
ZŽI o nasilju nad ženskami
Zveza žensk - UDI prireja danes srečanje na temo »Ženske in nasilje«. Udeležili se ga bosta članica razsodišča 8. marec Giuliana Del Pozzo in psihologinja Patrizia Romito. Srečanje bo v krožku pristaniških delavcev, Trg Duca deqli Abruzzi 3, s pričetkom ob 18.30.
Glasbeno predstavo sta priredila GM in SSG
V tržaškem Kulturnem domu pravljica o ovci in volku
Ovca Aska In volk sta včeraj dopoldne »zaživela« na deskah tržaškega Kulturnega doma in ponesla slovenske osnovnošolce in nižješolce iz mesta v magični svet, ki ga je Ivo Andric pričaral v pravljici Aska in volk. Našim šolarjem so jo predstavili učenci Glasbene šole Moste-Polje iz Ljubljane, ki sta jih v Trst povabila Glasbena matica in Slovensko stalno gledališče.
Pravljico o ovci Aski, ki je ljubila petje, in o volku sta po Andricu priredila Vildana in Vlado Repše. Ob klavirski spremljavi Jerice Munda st^ jo pripovedovala Marija Benko in Jože Humer, levji delež pa sta pri predsia vi imela orkestrček violin (med mladimi izvajalci je bil tudi 4-letni violinis in folklorna skupina otrok osnovne šole Ledina.
Na sliki: nastop folklorne skupine osnovnošolcev.
Kaj malo upanja za škedenjsko železarno
»Dokončnih odločitev o usodi posameznih železarskih in jeklarskih obratov še ni. Potrebno bo preučiti posamezne primere in poiskati najustreznejše rešitve,« je včeraj v Rimu dejal odvetnik Sergio Trauner, član predsedniškega sveta zavoda IRI, ko so ga vprašali o usodi škedenjske železarne po odločitvi o likvidaciji fi-načne družbe Finsider. Dodal je, da velike izgube škedenjskega obrata ne postavljajo v najboljše pogoje za njegovo rešitev, toda če je rešitev možna, mora nedvomno biti proizvodna. V tem smislu sta se doslej za železarno zanimali že dve zasebni skupini podjetnikov, govori pa se tudi o tretji, ki naj bi jo predstavljala skupina tujih podjetnikov. Vsak komentar k takim govoricam je seveda povsem odveč, ker nas izkušnje (na primer z Aquilo) uče velike previdnosti.
Že dolgo se je vedelo, da je Italija na železarskem področju v veliki zagati. Kljub temu da ji je Evropska gospodarska skupnost že zdavnaj določila zgornjo mejo obsega železarske in jeklarske proizvodnje, se zadeve na škornju nikakor niso premaknile v nobeno smer. Medtem ko so se druge članice Skupnosti, kot Zvezna republika Nemčija in Belgija, nemudoma lotile izdelave programov omejevanja svoje železarske proizvodnje in jih z velikimi zaposlitvenimi in finančnimi žrtvami tudi izvedle, je Italija, kot rečeno, čakala. Boljših časov? Nikakor ne. Medtem je namreč panoga zašla v težko krizo, iz katere pač ne more drugače kot z zapiranjem, ali v najboljšem primeru s preusmeritvijo proizvodnje v nerentabilnih obratih. Mednje očitno sodi tudi škedenjska železarna, katere rešitev bi lahko bila samo v vstopu zasebnega kapitala in s tržno veljavno prilagoditvijo proizvodnje.
V teh dneh so se torej možje javnega proizvodnega sektorja, zbrani v salonih zavoda IRI, odločili za bolečo Potezo: likvidacija železarske finančne družbe Finsider in nekaterih njenih glavnih nadzorovanih družb, prehod vseh rentabilnih železarskih dejavnosti pod okrilje genovske skupine Uva in odslovitev več kot dvajset tisoč odvečnih zaposlenih (s pomočjo predčasnega upokojevanja, prehoda delavcev k drugim družbam in obnovitve že obstoječih režimov izredne dopolnilne blagajne).
Drugi, manj boleči del sanacij ske-9a programa pa predvideva povečanje proizvodnosti in znižanje proiz-yodnih stroškov v perspektivnih dejavnostih. Vse skupaj pa za ceno tiso-čev milijard, ki naj bi — vsaj tako si je želeti — dokončno vnesli red v italijansko javno železarstvo.
Delegacija Unije Italijanov pri deželni KD
Italijansko manjšino tudi gospodarsko ovrednotiti
Italijansko narodnostno skupnost v Jugoslaviji je treba zaščititi in jo ovrednotiti ne samo s kulturnega, ampak tudi z gospodarskega vidika. To je osrednja misel, okrog katere so se sukali včerajšnji pogovori med delegacijo Unije Italijanov iz Istre in z Reke ter predstavništvom Krščanske demokracije iz Furlanije-Julijske krajine. Da bi načelnim ugotovitvam lahko sledila konkretna dejanja, sta delegaciji ustanovili delovno skupino, ki bo natančneje preučila možnosti in oblike, kako naj bi matica celoviteje podpirala manjšino v sosednji republiki.
Do srečanja je prišlo na vabilo deželnega vodstva KD in je potekalo v hotelu Evropa v nabrežinskem bregu. Delegacijo Unije je vodil predsednik Silvano Sau, predstavništvo KD pa deželni tajnik Bruno Longo. Srečanju je dalo še poseben pomen dejstvo, da se je odvijalo le nekaj tednov po obisku predsednika jugoslovanske vlade Mi-kuliča v Rimu, a tudi dejstvo, da mu bo že čez nekaj dni sledil obisk delegacije Unije pri predsedniku deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Adrianu Biasuttiju. Ta obisk je napovedan za torek, 23. t. m.
Predstavniki italijanske narodnostne skupnosti so na včerajšnjem srečanju podčrtali željo, da bi vzpostavili tesnejše stike z vsemi demokratičnimi političnimi silami v Italiji in še posebej v Furlaniji-Julijski krajini, in to v okviru čim plodnejših odnosov sodelovanja med jadranskima sosedama, k razvoju katerih bi morali pomembno
prispevati italijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji in slovenska narodnostna skupnost v Italiji. Sau in drugi predstavniki Unije so nato podrobneje orisali težave, s katerimi se spopada njihova organizacija in sploh njihova narodnostna skupnost. Posebej so omenili finančne probleme in izrazili prepričanje, da bi morala Italija izdatneje podpirati italijansko narodnostno skupnost v Jugoslaviji v vseh njenih izrazih.
S to zahtevo so se strinjali deželni tajnik Longo in drugi člani demokr-ščanske delegacije. V svojih izvajanjih pa so izrazili zaskrbljenost zaradi padanja števila ljudi, ki se v sosednji državi na popisih prebivalstva izjavlja za pripadnike italijanske narodnostne skupnosti. Zavzeli so se za to, da bi SR Slovenija in še zlasti SR Hrvaška dosledneje izvajali norme v prid italijanske manjšine, oziroma da bi jih raztegnila v teritorialnem in drugih ozirih.
Obe strani sta se strinjali, da je za obstoj in razvoj manjšinske narodnostne skupnosti bistvenega pomena ekonomski moment. Italijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji mora okrepiti svojo gospodarsko obstojnost. Kako naj ji matica v teh prizadevanjih pomaga, pa je vprašanje, ki ga bo, kot uvodoma rečeno, poglobila v ta namen ustanovljena mešana delovna skupina. Sestavljali jo bodo po trije predstavniki z vsake strani. Predstavnikom KD bo načeloval deželni podtajnik Coslovich, kdo bo zastopal Unijo, pa bo treba še odločiti.
Odmevi tudi v celovškem Die kleine Zeitung
Še izrazi solidarnosti s profesorjem Pahorjem
V naše uredništvo še prihajajo izrazi solidarnosti s profesorjem Samom Pahorjem. Tako je glavni svet Kmečke zveze, zbran na seji 17. februarja, sprejel dokument, v katerem izraža ogorčenost in protest zaradi aretacije ter obsodbe prof. Pahorja, ki je zahteval spoštovanje ustavnega načela in že uveljavljenih norm, ki dajejo pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem pravico do rabe materinščine v vseh javnih uradih in službah. Profesorju Samu Pahorju izraža glavni svet Kmečke zveze v imenu vseh članov vso podporo in polno solidarnost.
»Aktivisti osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje ne moremo in ne smemo manjkati med vsemi tistimi organizacijami in posamezniki, ki izražajo v teh dneh solidarnost s prof. Samom Pahorjem in z njegovim bojem za uveljavitev pravic pri uporabi našega materinega jezika,« je poudarjeno v izjavi, ko so nam jo poslali v objavo tržaški aktivisti. »Zelo smo občutili njegove besede,« je še zapisano, »ki jih je izrekel takoj, ko je bil izpuščen iz zapora in v katerih se je spomnil vseh, ki so toliko in toliko let pred njim bili zaprti v istih zaporih prav zato, ker so bili Slovenci, ker so se borili za svoj obstoj, ker so se borili proti fašizmu in nacizmu. Tudi mi se spominjamo tistih časov, vseh, ki so bili zaprti, predvsem tistih, ki so v tistem boju dali tudi svoje
Kovinarji CGIL: komu koristijo podtikanja ob problemih Ireta?
»Kriza kot toliko drugih, ki se brezizhodno vleče že dobro leto in ki je sedaj nepričakovano dobila značaj političnega problema, primernega za prve časopisne strani.« Tako pravi v o »zadevi Iret« pokrajinski sindikat kovinarjev FIOM-CGIL. Položaj v tovarni Iret je treba rešiti s sodelovanjem javnih in zasebnih industrijskih partnerjev, ki naj bi okrepili proizvodno sposobnost in povečali možnost dostopa na tržišče, beremo v njegovem tiskovnem sporočilu. Sindikat je pri tem večkrat opozoril, da je treba pohiteti, ker bi zavlačevanje le še otežilo položaj in pripeljalo do nepopravljivih izidov. Sedaj pa se podjetje nahaja pod sodno preiskavo in torej v pogojih, ki mu onemogočajo najti partnerje in ka-pitale ter preprečujejo že sicer težko in tolikokrat predlagano preusmeritev na civilno proizvodnjo. Tak škandalis-tičen razvoj industrijske krize, kjer so radijski aparati izenačeni z bazukami in kjer se širijo podtikanja — beremo v komunikeju — je povsem nesprejemljiv, saj se na ta način, pod težo domnev, tovarna uničuje. Gre za težak in neopredeljen položaj, ki lahko koristi samo tistemu, ki hoče uničevati
in ki ima interes za razkroj industrijskega aparata v naši pokrajini.
Primer Iret pa je, nasprotno, potrebno redimenzionirati in hitro zelo natančno opredeliti. Saj končno radijski aparati niso topovi, medtem ko bi dobava hladilnika za vojaško menzo lahko sicer bila tudi vojaška dobava, vendar bi le težko lahko podpirala terorizem. Sodna preiskava se zato mora po prepričanju FIOM-CGIL čimprej zaključiti, saj je natančna opredelitev problema sedaj nujen predpogoj za dokončno izdelavo načrtov za reorganizacijo in preusmeritev proizvodnje. Pri tem pa se morajo jasno izreči in odigrati svojo vlogo Dežela, krajevne uprave ter politične in socialne sile in tako preprečiti nadaljnje krčenje tržaškega proizvodnega aparata.
Sicer pa za sindikat temeljni problem ostaja nespremenjen: to je predvsem problem delavcev tovarne Iret, tako tistih, ki so v dopolnilni blagajni, kot tistih, ki delajo. Poleg tega pa je to tudi problem vsega mesta in njegovega gospodarstva. V Trstu imamo Center za raziskave, Univerzo, »paket za Trst« in možnosti deželnih finansi-
ranj. Prisotne so tudi pomembne elektronske industrije, kot Telettra, Iret in druge manjše. Vse to predstavlja priložnost za ekspanzijo na področju telekomunikacij, ki je nedvomno nezasi-čena in zelo sodobna panoga, vendar je za uresničitev te možnosti nujno ohraniti in prilagoditi tisto, kar že imamo, ne pa zavreči. .»
Poslanec Boato jutri v Trstu
V Trstu se bo jutri mudil poslanec Zelene liste Michele Boato. Ob 16.30 bo imel tiskovno konferenco (odprto za občinstvo) o primeru ladje Brigitta Monatanari, uro kasneje, ob 17.30, pa bo na vrsti srečanje oziroma razprava na temo »Vloga zelenih list znotraj in zunaj institucij«. Govor bo še zlasti o značilnem primeru dežele Veneto, kjer so zeleni izredno močni in kjer je bil Boato dve leti deželni poslanec. Obe prireditvi bosta v dvorani Radikalnega združenja »Giustizia e Libertà« v Mazzinijevi ulici 30.
Prof. Romeo bo novi predsednik Centra za znanstvene raziskave
Senatna komisija za šolstvo se je pozitivno izrekla o predlogu, da bi prof. Domenico Romeo postal predsednik Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. Člani komisije so predlog o imenovanju sprejeli soglasno, sedaj pa bo moral minister za znanstvene raziskave poskrbeti za Romeovo namestitev (do sedaj vrši funkcijo izrednega komisarja).
Center za znanstvene in tehnološke raziskave je po tej novici izdal tiskovno sporočilo, v katerem izraža svoje zadovoljstvo, da bo postal prof. Romeo Predsednik ustanove. V istem tiskovnem sporočilu je nadalje zapisano, da Center z veseljem sprejema v vednost odločitev deželnega odbora F-Jk , da odobri zakonski osnutek, ki določa 30 milijard lir za izgradnjo sinhrotrona
»Elettra«.
Deželni prispevek bo družba Sincrotrone Trieste prejela potom deželne finančne družbe Friulia, ki je skupno s SPI in Centrom za znanstvene in ehnološke raziskave članica že omenjene delniške družbe Sincrotrone Tries-0' Deželni prispevek moramo prišteti 45 milijardam, ki jih je dodelil sam center.
, V tiskovnem sporočilu je nadalje rečeno, da čaka Center še veliko izdat-• °Y' saj bo moral kupiti zemljo v Bazovici in poskrbeti za urbanizacijo področ-;L n? osnovne infrastrukture. Dosedanji kapital je zadosten za kritje polovice drža °V Za iz9radni° sinhrotrona, ostalih 75 milijard pa bo morala prispevati
V Tržaškem arzenalu danes enourna protestna stavka
n . Delavci Tržaškega arzenala bodo danes razčlenjeno stavkali po eno
VOjZ°rovab vhod v obrat. Prostest sodi v okvir še jeseni začetega boja,-
t fvo družbe Fincantieri prisilili k pogajanjem o platformi, ki jo je izdelal «mski svet in z" referendumom odobrilo 89,3 odstotka vseh zaposlenih.
Fine ftokumentu delavci zahtevajo tako industrijsko politiko, ki naj znotraj Proi? ntier-i °Predeli nov položaj tržaškega obrata oziroma ovrednoti njegovo tev ZVocmjo posebnih ladijskih konstrukcij; investicije v obnovo in posodobi-
ntala črna kronika - mala črna kronika
uro in da bi
vodt,r°Vali vbod v obrat. Prostest sodi v okvir še jeseni začetega boja, < t fvo družbe Fincantieri prisilili k pogajanjem o platformi, ki jo je iz «mski svet in z" referendumom odobrilo 89,3 odstotka vseh zaposlenih.
Fine dokumentu delavci zahtevajo tako industrijsko politiko, ki naj zn Proi? ntier-i °Predeli nov položaj tržaškega obrata oziroma ovrednoti njegovo tev	n-1° posebnih ladijskih konstrukcij; investicije v obnovo in posodobi-
hica^01ZJ0dnih naPrav; pravično razporeditev delovnih naročil med ladjedel-ki uff1, kl bi tržaški omogočila polno dejavnost; sprejem mladih delovnih sil, bela ^adornestile pomanjkanje delavcev in uradnikov; učinkovito organizacijo racionalno uporabo proizvodnih naprav in prostorov ter prilagoditev
cije	?tavk°vno akcijo želijo delavci in njihove sindikalne organiza-
hih ohrSt druzbo Fincantieri k dvostranskim pogajanjem v okviru posamez-atov, med katerimi so velike razlike v potrebah in problemih.
Ukradel je avto
V sredo ponoči je policijska izvidnica zasačila mladega tatiča, ki je bil ravnokar ukradel avtomobil. Policija je naletela na 19-letnega Alberta Kot-zmanna iz Ul. Marziale 17 nekaj po polnoči, ko je s starim fiatom 500 peljal po Drevoredu D'Annunzio. Pozornost agentov je zbudilo dejstvo, da avto ni imel prižganih luči. Ko se je znašel pred policaji, je Kotzmann takoj priznal, da nima vozniškega dovoljenja in da je avto malo prej ukradel v Ul. Commerciale.
Z avtom v vespo
Na stomatološkem oddelku glavne bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli lažje ranjenega motociklista, ki je bil žrtev prometne nesreče. 32-letni Franco Stefani iz Ul. Raffineria 9 si je pri nesreči zlomil kosti očesne votline, vnele pa so se mu tudi očesne veznice. Okreval naj bi v 25 dneh.
Stefani je nekaj po 17. uri pravilno peljal z vespo_ 150 po Ul. Flavia proti Miljam, pred Žavljami pa mu je presekal pot austin morris, ki je pripeljal s stranskega Nabrežja Cadamosto, ne da bi upošteval prednost.
življenje, in želimo, da bi se njihovi ideali uresničili. Pripravljeni smo tudi danes dati svoj delež v tem boju za naše pravice in izrekamo prof. Pahorju vso našo solidarnost.«
Jutri bo v kriškem Ljudskem domu tradicionalni praznik včlanjevanja vaške sekcije Zveze borcev-ANPI. V kulturnem programu bodo sodelovali moški in dekliški zbor Vesna ter kriška godba na pihala. Na družabnost, ki se bo začela ob 19. uri, so vabljeni člani VZPI-ANPI ter vsi vaščani.
Požar zajel mehanično stiskalnico
V	skladišču odrabljenih avtomobilov Morselli na Trbiški cesti je včeraj dopoldne izbruhnil požar, v katerem se je lažje poškodoval delavec. Nekaj po 10. uri je 59-letni Renato Cavicchi-oli iz Ul. Kennedy 9 upravljal premično stiskalnico ciclope 2000, ko se je iz avta, ki ga je pravkar stiskal, izlil bencin in se zaradi toplote vnel. Cavicchi-oli je takoj skočil s stroja in z napravo za gašenje pogasil plamene, ki so medtem že zajeli zadnja kolesa ogromnega stroja. Pri tem se je delavec lažje opekel po obrazu in rokah, vendar se je odrekel zdravniški pomoči. Plameni so povzročili veliko škodo na stiskalnici.
Tatovi obiskali dve trgovini
Neznani dolgoprstneži so tudi tokrat prišli na svoje: v torek ponoči in v sredo popoldne so namreč okradli dve trgovini v središču mesta ter odnesli tri milijone in pol lir.
V	torek ponoči so vlomili v trgovino z obutvami Calzaturificio Imperiale na Korzu 3/b in iz nje odnesli 417.000 lir. Tatvino so prvi opažiliprodajalci, ko so v sredo zjutraj odprli prodajalno.
Trgovino »Made in Japan HI-FI« na Trgu Rusega mosta 2 pa so tatovi obiskali v sredo kar med opoldanskim premorom. Tatovi so med 12.30 in 14.30 razbili izložbo in iz nje odnesli več avtomobilskih radijskih sprejemnikov v vrednosti treh milijonov lir.
Prispevki za uveljavljanje slovenščine
Za kritje stroškov, ki jih je imel prof. Samo Pahor z akcijo za uveljavljanje slovenskega jezika, so včeraj prispevali: člani glavnega sveta Kmečke zveze Alfonz Guštin, Srečko Orel, Lucijan Malalan, Milko Purič, Marijo Kosmač, Ljubi Petaros, Robi Ota, Emilio Machietti, Marčelo Debeliš, Alojz Križmančič, Anton Bole, Alojz Debeliš, Dušan Milič, Edi Bukavec, Aleksander Kalc, Karel Valentinčič in Just Karis vsak po 10 tisoč lir; Barbara Gruden 10.000, Milena Bratoš 10.000, Marko Čubej 10.000, Gracijela Nabergoj 10.000, S. K. 10.000, Marta Sabadin 10.000, Patricija Prodan 10.000, bratje Dovgan
30.000,	Ida Kufersin 5.000, Rudi Jančar 10.000, K. Maver 10.000, Dorči Okretič 10.000, Dušan Grgič 5.000, Saško Hrovatin 10.000, Vlasta in Armid Ukmar 20.000, učno in neučno osebje osnovne šole Josip Ribičič: Tanja Hreščak Neubauer 10.000, Xenia Kante Kovačič 10.000, Ondina Roberti Pauletti 10.000, Ada Slavec Cre-vatin 10.000, Miriam Šuligoj
10.000,	Eleonora Zavadlav Vodopivec 10.000, Carlo Furlani 5.000, Clara Giusto 10.000, Milan Valenti 5.000; vrtec pri Sv. Jakobu: Bruna Franco 10.000 in Mariza Mihelič 10.000; uslužbenci fotos-tavnice, tehničnega oddelka, korekture in fotoreprodukcije ZTT 170.000; v spomin na Damjana Maverja daruje družina Ota (Bo-ljunec št. 38) 50.000; družina Ličen 10.000, družina Aleksandra Bucika 10.000, Olga Lakovič 10.000, Marjan Bucik 10.000, Pavel Nadlišek 10.000, Pepi in Slavica Nadlišek 10.000, Ankica in Drago Sedmak 20.000, Andrej Sosič 20.000, Elvia, Ivan in Marjan Nadlišek 30.000, Zorka Auber 50.000 lir.
Primer Sama Pahorja je imel odmev tudi v celovškem dnevniku Die kleine Zeitung, ki še zdaleč ne slovi, po naklonjenosti do slovenske manjšine v Avstriji. Začuda pa je 12. februarja objavil dvokolonski članek z naslovom »Slowenischer Aktivist in Triest festgenommen« (V Trstu prijeli slovenskega aktivista), v katerem je povzeta verzija dogodkov, ki sta jo sam Pahor in njegov odvetnik Berdon dala tukajšnjemu tisku. Poudarjeno je nasilje »italijanske policije« in Berdonova izjava, da je do Pahorjeve aretacije prišlo zgolj iz političnih razlogov in to prav takrat, ko si rimska vlada prizadeva za obvezujočo zaščito italijanske manjšine v Jugoslaviji. Članek nadalje poroča, da je dogodek vzbudil v slovenskih krogih v Trstu veliko ogorčenje, o zgodovinarju Samu Pahorju pa je še laskava ocena, češ da je globok poznavalec manjšinskih vprašanj in da je že večkrat nastopil na mednarodnih konferencah za zaščito manjšin, zlasti v korist Slovencev v Italiji. Večkrat se mu je tudi posrečilo, končuje članek, da je izzval odločujoče posege v korist uporabe slovenskega jezika.
Podpora Laboratoriju za morsko biologijo
Deželna svetovalska komisija za industrijo je včeraj soglasno odobrila zakonski osnutek, ki predvideva zvišanje deželnih prispevkov Laboratoriju za morsko biologijo v kriškem bregu. Kot sta v komisiji obrazložila poročevalec Pio Nodari in odbornik Gianfranco Carbone, bi Laboratorij moral imeti zadostna finančna sredstva, da bi razpolagal z minimalno birokratsko strukturo, h kateri bi potem »dodajali« začasne zunanje sodelavce v skladu z raziskovalnimi programi in drugimi potrebami.
Poleg znanstvene dejavnosti v ožjem smislu nudf Laboratorij za morsko biologijo tudi strokovne nasvete in pomoč, bodisi javnim upravam in ustanovam kot drugim uporabnikom, zlasti na področju ribištva. Laboratorij upravlja konzorcij, ki ga sestavljajo Tržaška in Videmska univerza ter Občina in Pokrajina Trst.
Prijetna in občutena Prešernova proslava
V*1	1»»VV	•	Hj 1» 1 • V 1»
na učiteljišču m vzgojiteljski soli
Vzgojiteljska šola in učiteljišče »A. M. Slomšek« prirejata več svečanosti ob raznih prilikah. Po praznovanju štiridesetletnice obnovitve šole je prišla 8. februarja na vrsto tudi slavnost ob Prešernovem dnevu.
Po uradnih besedah, ki jih je prebrala Katja Granier, je sledila dramatizacija odlomkov iz romana like Vaštetove, ki je mojstrsko ponazorila dogajanje Prešernovega življenja. Posamezne prizorčke je povezovala Prešernova poezija. Dijakinji Tamara Stanese in Monika Rudež sta temperamentno prikazali konflikt med Prešernovo muzo Julijo in njeno' svetohlinsko materjo, ko je Prešeren razkrival mestu Ljubljani svojo ljubezen v Sonetnem vencu. Kakor je bil ta prizor čustveno napet, tako so bili prikazi Prešernovega vsakdanjega življenja in pogovori z njegovimi prijatelji enovito ujeti v duhovitost in presenetljivo prodornost zelo mladih izvajalk, ki jih je takšno vživetje v preteklost naše literature očividno navdušilo. Nastopile so dijakinje vzgojiteljske šole Katja Fabrizi, Alenka Puntar, Jasna Briščak, Ingrid Sedmak, Sonja Kralj, Nada Milič, Tanja Novak, Ivana Sirca in Argia Marconi. Sodelovala sta še Nataša Sedmak ter Robert Mozetič. Nastop sta pripravili prof. Matejka Maver ter prof. Irena Žerjal, uvodne besede je sestavila prof. Mariza Škerk. Napovedovala je dijakinja Nadja Piščanc.
Tradicija je, da ob Prešernovem dnevu podelimo nagrado za najboljše pedagoško delo. Nagrada nosi ime po pokojnem profesorju Otonu Bercetu, ki je na tej šoli poučeval filozofijo, pedagogiko in psihologijo. Nagrajeni sta bili dijakinja učiteljišča Lajris Žerjal ter dijakinja vzgojiteljske šole Mariza Viller. Obenem se je ustalila navada, da ob prazniku slovenske kulture dobijo priznanje tisti dijaki, ki so se odlikovali v slovenščini. Ravnateljica Elvi Slokar je podelila knjižne nagrade Andri Neubauer, Suzani Milič, Ireni Pahor ter Vojki Racman.
Na koncu je pod vodstvom prof. Savice Malalanove zapel šolski pevski zbor, ki je svečano zaključil to prijetno prireditev.
Proslava dneva slovenske kulture v Društvu slovenskih upokojencev
Tudi Društvo slovenskih upokojencev v Trstu je s prireditvijo v Gregorčičevi dvorani počastilo dan slovenske kulture.
Protagonista proslave sta bila igralec Stane Raztresen in prof. Gojmir Demšar. Prvi je med recitiranje Prešernovih balad, romanc in sonetov, pa tudi pesmi drugih slovenskih umetnikov, vpletel svoje misli o Prešernu, o njegovi poeziji, o boju za slovenstvo, o pomenu takšnih proslav posebno v časih, ko doživljamo nove krivice, nova nasilstva, če si le upamo zahtevati spoštovanje pravic, ki nam jih ustava in vse mednarodne pogodbe zagotavljajo. Kaj nam lahko daje v tem trenutku še moč, da nadaljujemo z bojem, se je Raztresen vprašal - navezanost na našo kulturo, enotnost in angažiranost v boju za naše pravice, je bil njegov odgovor.
Prof. Gojmir Demšar je prireditev obogatil s tremi skladbami za klavir: odlomkom iz Beethovnove sonate »Ob luninem siju«, ter Chopinovima »Preludij« in »Nocturno«.
Izvajalca sta bila deležna pozornosti in hvaležnosti lepega števila občinstva, ki je, lahko rečemo, redno na vseh prireditvah, ki jih organizira društvo, v katerega imenu se je nastopajočima in vsem udeležencem zahvalila predsednica Nadja Pahor.
Razpis natečaja za 23 mest v IRRSAE
V	uradnem listu št. 7 od 26. januarja 1988 je objavljen razpis natečaja za 23 mest v deželnem pedagoškem zavodu IRRSAE za dobo petih let. Natečaja se lahko udeleži inšpektorsko, vodstveno, učno ter univerzitetno osebje v staležu. Za slovensko osebje je na razpolago osem mest, po eno v oddelkih za vrtce, osnovne šole, srednje šole, višje srednje šole, permamentno izobraževanje, dokumentacijo in informacijo, metode in tehnike eksperimentiranja, izpopolnjevanje. Slovenski predstavnici v oddelkih za osnovno šolo in dokumentacijo bosta potrdili svoje mesto za nadaljnjih pet let.
Rok za vložitev prošnje zapade 5. marca 1988. Podrobnejše informacije in razpis natečaja dobite na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8/II v torek, četrtek in petek od 16. do 17. ure ter v sredo od 11. do 12. ure.
Koncert dua Zolli-Marronese
Združenje za prosti čas AITL prireja jutri, 20. februarja, ob 17.30 na sedežu v Ul. S. Francesco 23 koncert klasične glasbe dua Zolli-Marronese. Flavtist Sergio Zolli in pianistka Fabrizia Mar-ronese bosta izvajala skladbe Hàndla, Poulenca, Mozarta in drugih skladateljev.
Občina bo zaposlila več farmacistov
V	okviru farmacevstke službe bo Tržaška občina zaposlila za določen čas več farmacistov. Lestvice bodo sestavili na osnovi prednostnih pogojev. Predpogoji so : diploma iz farmacije oz. kemije-farmacije, habilitacija za opravljanje poklica, potrdilo o vpisu v Zbornico farmacistov in splošni rekviziti za zaposlitev v javnih službah. Kandidati morajo izpolniti prošnjo izključno na obrazcih, ki so na razpolago na občinskem oddelku za osebje ter jo oddati najkasneje do 27. februarja. Dodatna pojasnila nudijo na oddelku za osebje, Trg Unità 4, drugo nadstropje.
• Uradni list (26. januarja 1988) je razpisal javni natečaj za 86 mest za pomočnike civilne uprave notranjega ministrstva.
Potrebna je diploma pravne fakultete ali kak drug enakovreden študijski naslov. Prošnja za prijavo, katere obrazec je na razpolago na prefekturi, mora biti predložena do 25. februarja 1988 na prefekturi pokrajine, kjer kandidat živi. Interesenti lahko dobijo druge imformacije o natečaju na uradu prefekture, soba št. 31.
gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu FAUST gledališke skupine La Compagnia. V abonmaju: odrezek št. 8. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	torek, 23. t. m., ob 21. uri bo kan-tavtor iz Bologne LUCA CARBONI zaključil svojo turnejo po Italiji s koncertom v gledališču ROSSETTI. Koncert organizira SMEMO MUSIC v sodelovanju z VIDEOREALITY. Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Nocoj ob 20. uri zadnja predstava (red E/B) Gounodove opere FAUST.
Jutri ob 17. uri peta predstava Straussove opere ARIADNA NA NAKSOSU (red D). Dirigiral bo Spiros Argiris, režiral pa Giulio Chazalettes. Ponovitve bodo 23., 26. in 28. februarja ter 2. marca.
V	soboto, 27. t. m., bo v gledališču Verdi premiera Arrigove opere VRNITEV CASANOVE. Dirigent bo Reynald Giovaninetti, režiser pa Giulio Chazalettes.
V petek, 26. t. m., pa bo v mali dvorani gledališča Verdi o operi spregovoril Michelangelo ZURLETTI.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
V	torek, 23. t. m., ob 20.30 bo na sporedu premiera Flaianovega dela MELAM-PO. Režija Massimo De Rossi.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE gostuje danes, 19. t. m., ob 19.30 na Reki s Cankarjevo dramo Kralj na Betajnovi.
koncerti
Società dei concerti
Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 22. t. m., ob 20,30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert pianistov D. DE ROSE in M. JONESA.
Glasbena matica Trst, sezona 1987/88, 7. abonmajski koncert v sredo, 24. t. m„ ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KLAVIRSKI KVARTET RTV LJUBLJANA. Na sporedu: Martinu, Petrič, Fauré. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
razna obvestila
KD Vesna sklicuje 21. februarja ob 10. uri v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju v Domu A. Sirk v Križu IZREDNI OBČNI ZBOR. Vabljeni!
Sekcija VZPI-ANPI prireja jutri, 20. t. m., ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu praznik včlanjevanja. Sodelujejo dekliški in moški zbor Vesna ter godba na pihala iz Križa. Vabljeni člani in vsi vaščani.
Foto Trst 80 obvešča, da današnja seja odpade, naslednja VAŽNA SEJA pa bo v petek, 26. t. m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni!
šolske vesti
Predstavniki bralnih značk posameznih ravnateljstev na Tržaškem so na-
prošeni, da pismeno sporočijo število in vrsto bralne značke še jutri, 20. t. m., učiteljici Dragi Lupine, šola F. Bevk, Opčine.
DAN SLOVENSKE KULTURE
na nižji srednji šoli S. Gregorčič v Dolini
danes, 19. t. m., ob 20. uri.
Sodelujejo: osnovna šola P. Vo-ranc - Dolina, godba na pihala Ricmanje in KD V. Vodnik.
Vabljeni!
včeraj - danes
Danes, PETEK, 19. februarja
KONRAD
Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 17.36 - Dolžina dneva 10.34 - Luna vzide ob 7.57 in zatone ob 20.11.
Jutri, SOBOTA, 20. februarja
MODEST
PLIMOVANJE DANES: ob 4.30 najnižja -35 cm, ob 10.14 najvišja 43 cm, ob 16.31 najnižja -59 cm, ob 23.00 najvišja 53 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,6 stopinje, zračni tlak 1016 mb narašča, veter 8 km na uro vzhodnik, vlaga 38-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Simonetta Degano, Rosa Manduca, Francesca Fontanot, Luca Mingolla, Cristina Pizza, Elena Olivo, Jessica Piriavic, Giulio Cante.
UMRLI SO: 90-letna Maria Duriava, 83-letni Lenardo Cossutta, 23-letni Gabriele Placanica, 75-letni Bruno Petronio, 73-letni Giuseppe Zornada, 71-letni Rodolfo Marzi, 65-letni Giovanni Mahnič, 76-letni Giovanni Dodini, 79-letna Giuseppina Miloš, 88-letna Brigida Bulfon.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 15., do sobote,
20. februarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
PROSEK (tel. 225141 - 225340) in MILJE, Drevored Mazzini 1 - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
PROSEK (tel. 225141 - 225340) in MILJE, Drevored Mazzini 1 - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
PROSEK (tel. 225141 - 225340) in MILJE, Drevored Mazzini 1 - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 Miss Arizona, dram., Madž./It. 1987, r. Pài Sàndor; i. Marcello Mastroianni, Hanna Schygul-la, Alessandra Martines.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Rosso sangue, dram., Fr. 1987, r. L. Carax; i. M. Piccoli, J. Binoche, S. Reggiani.
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Sorveglianza speciale, kom., r. John Badham; i. Richard Dreyfuss, Madeleine Stowe.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Ragazzi perduti (Lost boys), dram., ZDA 1987, r. J. Schuhmacher; i. Kiefer Sutherland, Ja-son Patrie.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Hamburger hill, dram., ZDA, r. J. Irvin, i. S. Weber, T. Quill, D. McDermott.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Giochi bestiali nel mondo IL, porn.,
FENICE - 17.00, 22.15 Vacanze sulla neve (Fire and Ice), kom., ZDA; r. Willy Bogner.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Attrazione fatale, r. Adrian Lyne: i. Michael Douglas, Glenn Close, □.
MIGNON - 16.00, 22.00 Lilly e il vagabondo, ris., ZDA 1955; r. C. Geronimi, W. Jackson, H. Luske.
EDEN - 15.30, 22.00 Dixie Ray, la regina del marciapiede, porn.,
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 American college, kom., ZDA: r. N. Black, i. S. Kristel.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 La dolce pelle di Angela, porn.,
CAPITOL - 16.30, 22.00 Giulia e Giulia,
dram., It. 1987; r. Peter del Monte, i. Kathleen Turner, Sting.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 II siciliano, dram., ZDA 1987, r. Michael Cimino; i. Christopher Lambert, John Tur-turro.
ALCIONE - 15.30, 21.30 L'ultimo imperatore, pust., ZDA, 1987, r. B. Bertolucci, i. J. Lone, J. Chen, P. O'Toole. RADIO - 15.30, 21.30 Caldo piacere, porn., □
Prepovedano mladini pòd 14. letom □ -18. letom □ □
čestitke
Tebi BOGOMILA iz Medje vasi, ki danes praznuješ rojstni dan, ti želimo naj te vedno spremlja v tvojih cvetočih letih sreča, zdravje in zadovoljstvo. To ti kličejo starši, stric, brat in soseda.
ROBERT GERDOL praznuje danes 15. rojstni dan. Vse najboljše mu želijo starši in brat Mauricijo.
razne prireditve
SKD Barkovlje prireja PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE v nedeljo, 21. t. m„ ob 18. uri. Nastopili bodo Š. Bembi, A. Pegan - klavir, A. Pertot - violina, S. Slokar - violončelo, B. Zonta - klavir. Pel bo MePZ M. Pertot, ki ga vodi A. Pertot. Uvodna misel Marko Tavčar. Vabljeni!
Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin vabijo na Prešernov večer "O VRBA" v nedeljo, 21. t. m., ob 17. uri v prostorih osnovne šole v Devinu. Sodelujejo gledališka skupina, ansambel mandolin in ŽPZ KUD J. Fleišman iz občine Ljubljana-Bežigrad.
Društvo naravoslovcev in tehnikov prireja v petek, 26. t. m., predavanje na temo "Potovanje z zemlje v vesoljstvo". Ob predvajanju diapozitivov bo predaval prof. Gallieno Denardo, prof. relativnostne teorije na tržaški univerzi in znanstveni so4elavec mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Miramaru. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, z začetkom ob 20. uri.
V župni cerkvi v Bazovici bo v nedeljo, 21. t. m., ob 17.30 gostovala skupina amaterskega odra J. Štoka z veseloigro Atilija Kralja "Kdo je na vrsti" v režiji Igorja Malalana.
PD Mačkolje vabi v nedeljo, 21. t. m., ob 17. uri v Srenjsko hišo v Mačkolje. Nastopa dramska skupina iz Standreža z Goldonijevo komedijo v treh dejanjih Prebrisana vdova.
KD Rdeča zvezda in ŠK Kras vabita na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Spored: predvajanje diapozitivov Janka Kovačiča in nastop Tržaškega okteta. Vabljeni v nedeljo, 21. t. m., ob 18. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku.
razstave
Danes, 19. t. m., ob 19. uri bodo v Mestni galeriji v Piranu odprli veliko retrospektivno razstavo del akademskega kiparja Janeza LENASSIJA.
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava akademskega kiparja MOMA VUKOVIČA.
Do 23. t. m. bo nameščena v prostorih Ljubljanske splošne banke v Kopru razstava grafik kulturno-umetniške skupine PRINTS. Razstavo so člani društva Prints priredili v sodelovanju z laboratorijem bakroreza in lesoreza iz Nabrežine.
V	izložbi Jugobanke na Titovi cesti v Ljubljani je na ogled izbor del članov fotokrožka Trst 80.
V	galeriji Loža v Kopru je odprta razstava prekmurskih slikarjev Nikolaja Beerà, Sandija Červeka, Marjana Gumilarja, Zdenka Huzjana in Franca Mesariča.
Antološka dokumentarna razstava Milka Bambiča v goriškem Kulturnem domu traja še do 22. t. m. in je odprta od
10.00	do 12.30 in od 17.00 do 19.30.
izleti
Zveza žena občine Dolina priredi v soboto, 12. marca, celodnevni izlet na Brione. Kosilo in večerja z zabavo v Hotelu Palače v Portorožu. Vpisovanje in informacije pri Tatjani v Gostilni pri občini, tel. 228497 ali 232223. Lahko se udeležite samo večerje in zabave. Število mest je omejeno, zato vabimo ženske, da se čimprej vpišejo.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
prispevki
Ob 11. obletnici smrti Ivanke Grgič daruje hči Marija z možem 20.000 lir za KD Lipa.
V	spomin na pok. brata Antona Križ-mančiča daruje Marija Križmančič (Ko-veščeva) 20.000 lir za SD Zarja.
V	spomin na pok. Antona Križmančiča daruje Zdenka Marc 20.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na pok. Ivana Andolška darujeta Mara in Mario Witine 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI iz Nabrežine.
Ob plačilu članarine sta darovala za Društvo slovenskih upokojencev prof. Stane Kodrič 10.000 lir ter Frančiška Sferza 7.000 lir.
V	počastitev spomina ob prvi obletnjci smrti dragega moža Pepija Kariža daruje žena Zora 20.000 lir za svetoivanski cerkveni pevski zbor.
V	spomin na Josipa Počkarja in na teti Alojzijo Racman in Sabino Počkar daruje Rožica 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Alojza Rebulo darujeta družini Legiša in Furlani 100.000 lir za SK Devin.
Ob drugi obletnici smrti Rada Škabarja darujejo svojci 50.000 lir za Godbeno društvo Parma.
V	spomin na Nado Ronzani in na Tončko Čuk darujeta Mari in Eda z družinama 30.000 lir za dekliški zbor Vesna.
V	spomin na Iginia Bogatea darujeta Majda in Marčelo Bogateč 25.000 lir za ŠD Mladina.
Namesto cvetja na grob Davida dajuje Zelka Grgič 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Davida darujeta Sandra in Saverio z družino 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Damjana Ma-verja darujeta Fabjan in Mira Bonano
20.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 13. obletnici smrti Darka Maverja
darujejo svojci 20.000 lir za Društvo upokojencev v Trstu. ,
Namesto cvetja na grob pok. Davida Kalca darujeta Pepca in Edvard Grgič
10.000	lir za KD Lipa.
Namesto cvetja na grob Marije Purič darujejo za popravilo repentabrske cerkve: Guštin (Repen 71) 15.000 lir, Purič (Repen 6) 10.000 lir, Bizjak (Col 10) 10.000 lir, Škabar (Repen 30) 10.000 lir, Bertolino (Repen 69) 10.000 lir, Hrovatič (Col 40)
10.000	lir, Purič (Repen 13) 10.000 lir, Škabar (Repen 45) 10.000 lir, Hmeljak (Repen 77) _ 10.000 lir, Križman-Opčine
10.000	lir,_ Škabar-Gomizelj (Repen 32)
50.000	lir, Škabar (Repen 4) 20.000 lir, Pahor (Repen 26) 20.000 lir in Forza (Repen 136) 15.000 lir.
Ob 1. obletnici smrti drage mame daruje hči Ida (Repen 32) 20.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Angela Berce daruje družina Rudi Stopar 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Davida Kalca darujejo družine Kalc, Baldassin in Cor-succi (Gropada 64) 50.000 lir za SKD Skala.
V	spomin na pok. Marico Trobec darujeta Justina Cibic in Gisela Verginella
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na pok. Davida Kalca daruje Antonija Guštin 50.000 lir za župnijsko cerkev v Bazovici.
V	spomin na Davida Kalca darujeta Luigi in Alma Merlino 100.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Davida Kalca daruje Viktor Žerjal 20.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah, družina Križan-čič (Gropada 75) 10.000 lir za KD Skala, družina Kalc (Gropada 66) 10.000 lir za KD Skala, družina Milcovich (Gropada 23) 20.000 lir za MPZ Vesela pomlad, družini Tretjak in Sossi 40.000 lir za MPZ Vesela pomlad, Nadja Natalicchio 20.000 lir za MPZ Vesela pomlad ter družina Bratos 20.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
V	spomin na Davida Kalca daruje družina Kralj (Repentabrška 18/1) 10.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
V	spomin na moža in očeta Marija Kralja darujejo žena in otroci 20.000 lir za MPZ Vesela pomlad in 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah.
V	spomin na dragega Davida darujejo Lojzka, Lidija, Saška in Eda 80.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
Namesto cvetja na Davidov grob darujejo Igor Malalan^ 10.000 lir za MPZ Vesela pomlad ter Štefanija in Karlo Kalc -Bazovica 10.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
Ob včlanjevanju VZPI-ANPI za leto 1988 so darovali za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel: Slavka Ban 10.000 lir, Mario Briščik 5.000 lir, Edi Bukavec 5.000 lir, Alojz Bukavec 5.000 lir, Sadko Briščik
5.000	lir, Alojz Cibic 10.000 lir, Ada Čuk-Verša 5.000 lir, Josip Furlan 5.000 lir, Ljubo Grilanc 5.000 lir, Draga Kapun 5.000 lir, Alojz Kapun 5.000 lir, Sergij Husu
5.000	lir, Anica Puntar-Vatovac 5.000 lir, Miloš Sardoč 5.000 lir, Vladislav Ukmar
5.000	lir, Leopold Vatovac 5.000 lir, Josip Verša 5.000 Ur, Mario Verša 5.000 lir, Drago Ukmar 5.000 lir ter Josip Badalič
5.000	lir.
mali oglasi_________________
OSMICO je odprl Josip Lovriha, Dolina 45. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči belo vino in teran.
NUDIMO vino in prigrizek iz domačih kolin za pust in vse ostale dni. Osmica pri Kukukevih v Doberdobu.
DRVA za kurjavo in akacijeve kole prodajamo po ugodni ceni. Možnost prevoza. Tel. 421508 po 20. uri.
PRODAM Volkswagen hrošč za 400.000 lir. Tel. 762228.
PRODAJAM trs. Telefonirati v popoldanskih in večernih urah na št. 231961.
PRODAM traktor massey-ferguson, 58 konjskih sil, letnik '79, in traktor gan-dini, 45 konjskih sil, letnik '68. Tel. 0481/84741.
PRODAM 1200 kv. m zazidljivega zemljišča v Nabrežini. Tel. 228390.
PRODAM mladiča nemškega ovčarja, odličnih staršev, oče drugi delovni izpit, cepljena, na razpolago sta še dva samčka. Informacije po telefonu na št. 0481/882317.
URADNICA z večletno prakso išče kakršnokoli resno zaposlitev, tudi poldnevno. Tel. 213392.
PRILETNI UPOKOJENEC išče stalno hišno pomočnico v starosti 60-65 let za kuhanje in vsa ostala manjša hišna dela. Nudi plačo, hrano in sobo v udobnem stanovanju. Tel. 380810 v večernih urah.
18. 2. 1988
menjalnica
Ameriški dolar.............. 1245.—	Japonski jen........
Nemška marka ............... 734.—	Švicarski frank
Francoski frank............. 216.—	Avstrijski šiling
Holandski florint .......... 653.—	Norveška krona ...
Belgijski frank............. 34.— Švedska krona.............
Funt šterling.............. 2180.—	Portugalski eskudo
Irski šterling.............. 1930.—	Španska peseta
Danska krona ,.............. 189.—	Aystralski dolar	..,
Grška drahma ............... 8.—	Debeli dinar.......
Kanadski dolar ............. 960.—	Drobni dinar........
8.— 892 — 104.— 191-— 203.—-8.— 10.— 860.— 0,80 0,80
dHi/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef : Sedež 040/67001 DV*II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
filmi na tv zaslonu
kinoatclje
IO E LA BOXE — Battling Butler, ZDA 1926.
Režija: Blister Keaton. Igrajo: Buster Keaton, Snitz Ed-wards.
V soboto, 20. februarja, ob 21.30 na RAI 3.
Nadaljuje se na RAI 3 ciklus znanih in manj znanih mojstrovin ameriškega »komika brez nasmeha«. Tokrat je na vrsti v Italiji še »neizdan« dolgometražni film, ki ga je Buster Keaton posnel po popularnem Go West (1925) in pred Generalom (1927). Lakonični, hladnokrvni, šegavi Buster je mlad miljarder, ki se zaradi ljubezni gre celo šampijo-na v boksu. Pri tem nevarnem opravilu postane seveda protagonist številnih zabavnih in vratolomnih dogodivščin. Filmu Io e la boxe bo sledil kratkometražni film Lo spaventapasseri iz leta 1920.
BULVAR SOMRAKA — Sunset Boulevard, ZDA 1940.
Režija: Billy Wilder. Igrajo: Gloria Swanson, William Holden, Eric Von Stroheim, Nancy Olson, Cecil B. De Mille.
V	nedeljo, 21. februarja, ob 13.40 na RTV Ljubljana.
To je gotovo eden najbolj znanih naslovov v filmografiji Billyja Wilderja in obenem tudi eden poglavitnih filmov o blišču in bedi holllywoodske tovarne sanj. Nekdanja zvezda nemega filma živi osamljena in od vseh pozabljena v odročni podirajoči se vili na Sunset Boulevardu, v družbi z edinim služabnikom in nekdanjim režiserjem - ljubimcem. Med svetinjami in zaprašenimi spomini iz preteklosti sanjari o zopetnem uspehu, zato napiše scenarij za nov film, ki ga režiser De Mille, njen stari prijatelj, odkloni. Pri uresničitvi absurdne želje pomaga postarani zvezdi šarmanten scenarist, brez službe in brez ficka v žepu, zaradi česar postane brez prevelikih pridržkov njen ljubimec...
Wilderjeva kruta zgodba je posneta v krasni črnobeli fotografiji. Res nepozabni so tudi igralski nastopi, od bizarne in nore zvezde Glorie Swansonove do razžaljenega in »jeklenega« služabnika Von Stroheima in izrednega protagonista mladega Holdena.
BRAMA DI VIVERE — Lust fór Life — Sla po življenju, ZDA 1956.
Režija: Vincente Minelli. Igrajo: Kirk Douglas, Anthony Quinn, James Donald, Pamela Brown.
V	ponedeljek, 22. februarja, ob 20.30 na Rete 4.
Eklektični ameriški režiser Vincente Minelli, avtor slikovitih muzikalov, komedij in melodram (Amerikanec v Parizu, Brigadoon, Bandwagon, Gigi, Štirje jezdeci Apokalipse), je realiziral dovršeno in vznemirljivo tudi tale filmski prevod romana Irvinga Stonea o.življenju Vincenta van Gogha. Še posebno prepričljivo je Kirk Douglas podoživljal osamljeno in tragično umetniško - življenjsko izkušnjo nizozemskega slikarja: njegovo začetno socialno prizadevanje za najrevnejše, njegovo težavno in do zadnjega nerazumljeno slikarsko delo prej doma in nato v Parizu, njegova neuspešna ljubezenska razmerja, njegove prijateljstvo do brata Théa in do Gaugaina (Anthony Quinn), njegovo norost...
ORIZZONTI DI GLORIA — Paths of Glory - Steze slave, ZDA 1957.
Režija: Stanley Kubrick. Igrajo: Kirk Douglas, Ralph Meeker, Adolphe Menjou, George McReady.
V	torek, 23. februarja, ob 20.30 na RAI 3.
General francoske vojske žrtvuje med prvo svetovno vojno številne svoje vojake in jih sili v brezupen smrtni napad zaradi topoglavega fanatizma in ambicioznosti. Nato
ukaže usmrtiti tri nedolžne vojake kot nekakšne grešne kozle, da bi tako prikril svojo odgovornost. Njegovim absurdnim ukazom še upre le pokončni in pošteni poročnik (Kirk Douglas). Film je bil ob svojem izidu prepovedan v Franciji, nastal pa je po romanu tJumphreya Cobba, ki je opisal v svojem delu resnične dogodke. Sam avtor filma Stanley Kubrick (Full Metal Jacket) je o tem izjavil: »Ta zgodovinska situacija bi se lahko zgodila v katerikoli vojski na svetu. Sam sem jo hotel uprizoriti v neki namišljeni vojski; mislil sem celo uporabiti ameriške vojake, toda v naši vojski se ni zgodilo nič takega leta 1917. Moj namen je bil narediti film proti vojni.«
TESS, Fr.-VB 1979.
Režija: Roman Polanski. Igrajo: Nastassia Kinski, Peter Firth, Leigh Dawson, John Collin.
V sredo, 24. februarja, in četrtek, 25. februarja, ob 20.30 na RAI 2.
Druga mreža RAI predvaja v dveh nadaljevanjih (v sredo in četrtek) Polanskijevo obširno priredbo znanega dela Tess of thè d'Urberville angleškega romanopisca Thomasa Hardyja. Hardy povzema v feljtonskem ključu parabolo mladega kmečkega dekleta, za katero se življenje popolnoma spremeni, ko izve, da pripada ugledni in bogati rodbini. Lepa Tess (Nastassia Kinski) živi od tedaj nesrečno in deljeno življenje med moralistično nastrojenim možem, ki je ne more ljubiti, in mogočnim preganjalcem, ki ga bo končno naša junakinja uspela ugonobiti.
Če je Hardyjev roman prava mojstrovina in svojevrstna freska 19. stoletja, je Polan-skijeva ekranizacija šibkejša, ne povsem uspela in dolgovezna uprizoritev literarne predloge.
BOSTONČANKE — The Bostonians, VB 1984.
Režija: James Ivory. Igrajo: Vanessa Redgrave, Made-line Potter, Christopher Reeve, Jessica Tandy.
V četrtek, 25. februarja, ob 11.00 na RTV Ljubljana.
Popolnoma drugačen pristop do literature zavzame prefinjeni ameriški režiser James Ivory (Soba s pogledom, Maurice), bolj premišljen, ustreznejši in bolj spoštljiv do izvirnega teksta. Angleško-ameriški pisatelj Henry James je objavil roman Bostončanke leta 1886 in je v njem precej izzivalno obravnaval vprašanje ženske emancipacije znotraj ameriške družbe v prejšnjem stoletju. Poleg družbene perspektive razvoja gibanja sufražetk opisuje James v podtonu tudi nežno intimno razmerje med dvema ženskama, med zrelo Vanesso Redgrave in mlado feministko Madeline Potter.
Ivory je še posebej tankočuten v slikanju rasti in razvijanja te močne ženske zveze in njenega počasnega, a nujnega razpadanja ob pojavu privlačnega moškega (Christopher Reeve), ki nazadnje osvoji srce mlade ženske agitatorke.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
ANGELYNE - DRIVEN TO FANTASY LP
Prikupna plavolasa Angelyne, ki tako razkošno sedi na avtu živordeče barve, pravi, da bo v kratkem postala rock zvezda. Zatrjuje tudi, da je vse odvisno le od njenega glasu in glasbenega talenta, ne pa od telesnih vrlin, kot bi si lahko kdo mislil.
Kdo ji ne bi verjel? Vsaj na prvi pogled verjetno nihče. Vsakdo, ki si bo zaželel poslušati ploščo Driver! to fantasy, bo najprej pomislil, da je to kak nov produkt disko glasbe ali pa neki komercialni look izdelejs:. Prav v tem smislu je Angelyne presenetila skoraj vse poslušalce in glasbene navdušence. Njen glas je namreč zelo raskav, vse pesmi pa so v tipičnem rock stilu z divjimi električnimi kitarami v podlagi. Močno prisótna so tudi tolkala in bas kitara. Teksti v glavnem govorijo o seksu in... o seksu.
Pevka, Angelyne prihaja iz ZDA, kar se da razbrati že iz prvih akordov njenih pesmi, ki so izdelane v značilnem ameriškem rock stilu. Ali bo Angelyn postala rock zvezda? Seveda je to še odprto vpraša-
nje, saj ni niti enkrat še nastopila v živo, pa čeprav ima za sabo že več long playev. Kritiki se v tem trenutku borijo še z velikimi dvomi, vendar ni tvegana trditev, da bo Angelyne nekaj le... dosegla.
Pesmi v albumu so naslednje: Tangerine Rose, Bex Goddes, Drea-min' About you, My List, Skin Tight, Sexy Stranger, Flirt, Rock'n'-roll Rebel, Emotional, Kiss Me L.A.
X----------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
r
današnji televizijski in radijski sporedi
C RA'1____________________________
7-15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9’35 Nanizanka; La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
11.55	Vreme in dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Dok.: Ai confini della Cina
16.00	Otroška oddaja: Big!
17-55 Rubrika: Danes v parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Tiro incrociato (akc., ZDA 1978, r. Stuart Rosenberg, i. Charles Bronson, Jill Ireland)
22.15	Dnevnik
22.25 Šport: ZOI (iz Calgaryja)
22.40	Glasbena oddaja: Edoardo Bennato Live
4.00 Dnevnik - zadnje vesti 015 Dokum.: Osvojena medicina
4T RAI 2	|
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40 Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik
14.35 Športna rubrika: Oggi sport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfadè
17.05	Oddaja o zdravju in estetiki 17.05 Šport: ZOI, smučarski tek na 15
km moški in sankanje moški (iz Calgaryja)
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Kviz: Conto su di te
21.50 TV film: Alfred Hitchcock presenta - Bang, sei morto 22.20 Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!.
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Šport: tenis (iz Milana)
[]A>_ RAI 3	|
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z zgodovino med preteklostjo in prihodnostjo
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita F. Fazio in S. Zauli)
15.30	Športna rubrika: Fuoricampo -tenis Mednarodno prvenstvo Italije (indoor v Milanu)
17.30	Športni dnevnik: Derby, vmes jahanje (prenos iz Rima)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Izobraž oddaja: Le terre del drago - Tigrov brlog
20.30	Aktualno: Linea rovente (1. del)
21.30	Film: Fratelli nella notte (pust., ZDA 1983, r. Ted Kotcheff, i. Gene Hackman, Fred Ward, 1. del)
22.20 Dnevnik - vesti
22.25 Film: Fratelli nella notte (2. del)
23.15 Linea rovente (2. del)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
y RTV Ljubljana__________________
10.00	TV Mozaik. Tednik
11.00	Film: Začeti znova (ZDA)
15.55	TV Mozaik. Tednik (pon.)
16.55	Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine
17.15	Šport: ZOI 88 - dnevni pregled
17.50 Nanizanka: Grizli Adams
18.15	Dokumentarec: Naši olimpijci
18.45 Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.24 Zrno, dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20 Nad.: Sever in Jug (21. del)
21.15	Dokumentarna oddaja: Zmagoslavje zahodne civilizacije (Zakaj so velika pomorska odkritja prav prispevek Evrope? Ljudje so namreč pluli že tisoč let prej, Kitajci so poznali navigacijo in risali zemljevide pred Evropejci, Arabci so pred njimi pluli čez Indijski ocean.)
22.10 Šport: ZOI 88 - dnevni pregled
22.40 Dnevnik
22.55	Film: Skanerji (srh., Kan. 1980, r. David Cronenberg, i. Stephen Lack, Jennifer O'Neill)
jjP) TV Koper
13.00 Odprta meja
V današnji kratki Odprti meji boste lahko gledali med drugim naslednje prispevke:
VIDEM — Delegacija SZDL s predsednikom Smoletom pri deželnem vodstvu PSI
PADRIČE — Z javnega srečanja o sinhrotronu
TRST — Unija Italijanov iz Jugoslavije pri Krščanski demokraciji
13.05 Stičišče
13.15 Pregled
13.45	Sporta hokej, Kanada-Finska, Švica-Švedska (iz Calgaryja)
18.00	Šport: smučarski tek - 15 km moški (iz Calgaryja)
20.00	Šport: ženski smuk (iz Calgaryja)
20.30	TVD Vsedanes
20.45	Šport: boks, SP v težki kategoriji, Tyson-Holmes
21.30	Šport: sankanje, 1. in 2. spust (povzetki)
.22.00 Sport: hokej, ZRN-ZDA (iz Calgaryja)
CANALE
7.00 Rubrika: Dob Italija
7-20 Risanke °-20 Inf. oddaja: N< 9-00 Nanizanki: A 1 n 9.30 General 10.30 Kvizi: Cantai tando, 11,15
“ pianzo e se i/on Nad.: Sentier is™ Kviz:Fantasi 15.00 Film: Salva 1 (dram., ZD/ Andrew Štor
ivif anizanka: lal« Kviz: Doppi, 15 Nanizanke: 18.45 I ci quinto piai 1 q . Robinson 19-45 Kviz: Tram, rito
20'30 Nanizanki:
n m lanzo Shoi 0 4O Kubrika: P
■40 Nanizanki
cabili, 1.40
n , c vallata »•15 Film: CL H. 1956,
Langini, i. Leonora Ruffo, Lyla Rocco)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hallo Špank, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Dok.: Big Bang
21.30	Film: Fuga dal pianeta delle scimmie (fant., ZDA 1971, r. Don Taylor, i. Roddy McDo-wall, Kim Hunter)
23.20 Aktualno: Predsedniške volitve v ZDA 0.20 Nanizanke: Switch, 1.10 II Santo, 2.00 Shannon
[~~fj)	ITALIA 1
8.30 Nanizanke: L’uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50 Variete: Smile
14.20 Nanizanki: Casa Keaton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family
18.00	Nanizanki: Hazzard, 19.00 Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Hilary
20.30 Film: Yesterday - Vacanze al mare (kom., It. 1985, r. Claudio Risi, i. Jerry Cala, Marina Suma, Francesco Salvi)
23.00	Film: Fog (srh., ZDA 1979, r. John Carpen-ter, i. Adrienne Bar-beau, Janet Leigh)
0.40 Nanizanke: M.A.S.H., 1.10 Alfred Hitchcock
presenta, 1.40 Ai confini della realtà
iguišM telepadova
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15 Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke
18.00	Risanke:	Mazinga,
18.30 Giatrus, 19.00 Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Dio perdona... io no! (vestern, It. 1967, r. Giuseppe Colizzi, i. Bud Spencer, Terence Hill)
22.45	Kviz: Colpo grosso
23.45	Šport: košarka 1.30 Nan.: Mod Squad
Lt TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music Box
17.00	Nadaljevanki: L'amante dell'Orsa Maggiore, 18.15 Canne al vento
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubriki: Zelena dežela, 20.30 Večerjajmo skupaj
21.00	Športna rubrika
22.00	Aktualno
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
! ^0 Telequattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Na goriš-kem valu (pon.); 9.00 Za vakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: umetnost in kultura, izkustvo filma; 13.20 Naša pesem: zbor Consortium musicum iz Ljubljane; 13.40 LP tedna;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Rišite z nami; 14.30 Okoli po svetu; 15.00 Roman: Doberdob (14. del);
15.30	Zbornik (2. del); 15.30 Krivi preroki; 16.00 Diagonale; 16.45 Postni govori; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Revival za danes.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.00 Jutranjik; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Melanholična serenada in patetična simfonija; 12.10 Pod domačo marelo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jug. narodov; 13.30 Melodije; 14.05 Govorimo angleško; 14.50 Človek in zdravje; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak;
17.00	Studio ob 17.; 18.00 Ansambel Trim; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo;
20.00	Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Dance parade; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Pregled tiska; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovni pogovori;
11.15	Turizem; 11.40 Popevka; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba 14.35 Popoldne; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka;
17.00	Bubbling; 17.33 Blitz music; 18.00 Filmska glasba; 18.33 Glasba; 19.00 Operete; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 V svetu fantazije;
20.15	Mix Time; 21.00 Nočni val; nato Nočna glasba.
V okviru sezone društva Lipizer
Jutri v avditoriju koncert pianistke Dubravke Tomšič
Včeraj splošna stavka v ladjedelnici Danes v Rimu nov krog pogovorov
Osnovna zahteva: izpolnitev sprejetih obveznosti
Splošna enoinpolurna stavka včeraj dopoldne, protestna polurna stavka danes dopoldne, prekinitev nadurnega dela v soboto in nedeljo, v ponedeljek seja sindikalnega sveta, kjer bodo preverili potek današnjega srečanja v Rimu. Tak je program protestnih akcij, ki so jih oklicali v ladjedelnici za ta teden in ki se bodo predvidoma, v kolikor v Rimu danes ne bo prišlo do bistvenega napredka v pogajanjih, ponovile tudi v prihodnjem tednu.
Včeraj dopoldne so delavci ladjedelnice, med stavko, ki je trajala od 9.30 do 11. ure, šli v sprevodu po glavnih Tržiških ulicah in mimoidočim delili letake. Zatem pa je bila v dvorani Palaveneto tiskovna konferenca, kjer so člani sindikalnega sveta pojasnili zahteve zaradi katerih je bila oklicana protestna akcija.
Glavni kamen spotike je, kakor je na srečanju z novinarji povedal predstavnik sindikata Peric, Zavlačevanje in neizvajanje nekaterih členov oktobra 1986. leta podpisanega • internega sporazuma. V okviru omenjenega sporazuma je bila dogovorjena tudi posebna doklada, oziroma odškodnina, za varilce, ki delajo v posebnih razmerah, dogovorjeno je bilo izpačilo posebne nagrade za produktivnost itd.
Spor zaradi neizvajanja pogodbe traja že skoraj eno leto in mu, kot kaže, ni videti izhoda.
Razlog za tako stanje je tudi v dejstvu, tako je bilo slišati na včerajšnjem srečanju z novinarji, da sedanje vodstvo podjetja, oziroma tržiškega obrata nima dovolj pristojnosti za odločanje. Vsaka zadeva je podvržena soglasju iz Rima in tako stanje znatno
otežuje reševanje tudi manj zapletenih zadev, ki se jih je do zdaj nabralo kar veliko.
Kaj pravzaprav zahtevajo sindikati ? Predvsem izpolnitev sprejetih obveznosti (interni sporazum 14. oktobra 1986). Vendar to še ni dovolj. Upoštevati je treba prihodnost in možnosti obstoja in razvoja tržiške ladjedelnice.
Še zmeraj manjka točen globalni načrt za ladjedelništvo, treba je določiti obseg dela, ki naj ga prevzamejo v posameznih obratih, ob upoštevanju specifičnosti, strokovnega znanja in izkušenj ter opremljenosti. Treba je poskrbeti za ustrezno preureditev organizacije delovnega procesa.
To so zahteve splošnega značaja. Vendar delavci in uradniki (to je bilo včeraj še posebej poudarjeno) tržiške ladjedelnice zahtevajo tudi prilagoditev osebnih dohodkov, izplačilo raznih dodatkov in odškodnin, sistemsko ureditev delovnih mest, primerno nagrajevanje uslužbencev na odgovornejših mestih, izenačenje položaja uslužbencev, ki delajo v vojaškem sektorju s tistimi, ki so zaposleni pri gradnji civilnih objektov.
Skratka skupek različnih zahtev, ki jih bo najbrž težko vse rešiti v kratkem roku. Tako so na tiskovni konferenci sindikalni predstavniki posebej opozorili na velikanske razlike v osebnih dohodkih med njimi in uslužbenci podjetja ENEL, na prav gotovo ne-vzpodbudno vrednotenje in nagrajevanje delovnih izkušenj, neustrezno nagrajevanje za delo izven obrata itd. Posebej so v razpravi opozorili na zaskrbljujoč položaj uradnikov in delavcev na odgovornih mestih v vojaškem sektorju, kjer je poprečna starost zaposlenih okrog petdeset let in kjer, če se bo nadaljevala dosedanja praksa, se bo v nekaj letih znatno skrčilo število delovnih mest.
Večerni koncert društva Lipizer nam bo jutri ponudil možnost ponovnega poslušanja, po nekaj letih odsotnosti iz naših glasbenih dvoran, pianistke Dubravke Tomšič. Vrhunska izvajalka, ki poučuje na Glasbeni akademiji v Ljubljani, je bila edina gojenka slovitega Arthura Rubinsteina, ki se je o njej takole izrazil: »Njen talent in osebnost sta velika, njen način igranja je poln svetlobe, dotik dragocen. Je torej popolna in čudovita pianistka«.
Gre za dovolj zgovorno vizitko, ki priča o izjemni izvajalski sposobnosti. Ob tem lahko še navedemo dolgoletno redno koncertiranje v pomembnejših glasbenih dvoranah po Evropi, Ameriki in Avstraliji, tako na solo koncertih kot ob spremljavi priznanih orkestrov. Dubravka Tomšič je tudi posnela precej plošč in sodelovala na televizijskih snemanjih na treh kontinentih, pogosto je članica žirij na pomembnih državnih in mednarodnih klavirskih natečajih.
Jutrišnji koncert v avditoriju v Ul. Roma, s pričetkom ob 20.30, bo v dveh delih. V prvem bo pianistka izvedla dve sonati Ludwiga van Beethovna
(Sonata op. 53 in op. 81), drugi del pa bo v celoti posvečen Debussyjw najprej bomo lahko poslušali šest Preludijev, nato še skladbi "Pour le Piano" in "L'Isle Joyeuse".
Koncert sodi v okvir abonmajske glasbene sezone društva Lipizer. Nea-bonenti si lahko priskrbijo vstopnice, ki so v predprodaji v potovalni agenciji IOT po 10 tisoč lir vsaka.
Franca Basaglia o psihiatriji
Senatorka neodvisne levice Franca Ongaro Basaglia bo danes na srečanju, ki ga prireja krožek Rinascita govorila o problemih v izvajanju psihiatrične reforme. Srečanje bo ob 17.30 v avditoriju. Prav v našem mestu se je v 60. letih začelo novo gibanje za odpravo zaprtih psihiatričnih inštitucij, na osnovi katerega je prišlo do zakona št. 180. Ta reforma je le polovično uresničena, pred leti živahno debato okrog teh vprašanj je nadomestilo mrtvilo, bolniki in njihove družine pa potrebujejo in zahtevajo drugačen pristop do problema, v katerem se spajata individualno trpljenje in družbeno nelagodje. Okrog teh vprašanj je pričakovati nocoj živahno razpravo.
Odgodena premiera Butalcev
Nenadna obolelost jo je hudo zagodla članom mladinske gledališke skupine KD Sovodnje. Nestrpno so pričakovali in se pripravljali na za danes napovedano premiero. Cefizelj je žal hudo zbolel in moral je v bolnišnico. Tako so morali za nocoj napovedano premiero Butalcev do nadaljnjega odložiti. Prav tako odpade nedeljska predstava.
Sindikati ponovno zahtevajo poenotenje avtobusnih podjetij
Pokrajinsko vodstvo sindikatov uslužbencev v javnih prevozih CGIL, CISL in UIL je pozitivno ocenilo potek stavke v soboto 6. t. m., ki je ustavila javne avtobusne zveze v pokrajini. Sindikati pa ugotavljajo, da prizadevanjem uslužbencev in njihovi zavzetosti za izboljšanje storitev ne odgovarja enaka zavzetost s strani javnih ustanov, predvsem Pokrajine in deželnega odborništva za prevoze. S tem po mnenju sindikatov uprave dokazujejo neodgovornost in brezbrižnost do problemov ter hkrati utemeljenost zahtev, ki jih postavljajo sindikati.
Spričo tega stanja so sindikati uslužbencev goriškega občinskega avtobusnega podjetja, konzorcija CISP na Tržiškem in pokrajinskega podjetja APT sklenili, da prijavijo pristojnim oblastem nevzdržno stanje in nevarnost zaradi premikanja v pretesni goriški avtobusni postaji. Nadalje opozarjajo na problem varnosti v delavnicah in drugih delovnih mestih v vseh treh podjetjih. Sklenili so tudi, da bodo uravnali "komercialno" hitrost vozil na dejanske prometne pogoje.
Sindikati še ugotavljajo, da je sedanje stanje nevzdržno, ker oškoduje uporabnike, povzroča potrato sredstev in privilegira zasebne prevoznike. Komu koristi vse to, se sprašujejo in zahtevajo takojšnje izvajanje poenotenja javnih avtobusnih podjetij na Goriškem.
Dijaki trgovske šole Cankar obiskali naše uredništvo
Za sedaj Zucalli obljublja da ostane pri socialdemokratih
Goriški sklad tudi za kulturne dejavnosti?
Na sedežu Trgovinske zbornice je bilo te dni srečanje med člani Izvršnega odbora Goriškega sklada, Predsednikom trgovinske zbornice in predstavniki raznih goriških ustanov, ki delujejo na raziskovalnem področju, v šolstvu in kulturnih dejavnostih. Namen srečanja-avdicije je bila seznanitev z načrti, oziroma posameznimi pobudami, ki naj bi jih financirali s prispevki Goriškega sklada. Pomembnost dogodka je v dejstvu, da so prvič bili pri isti mizi predstavniki ustanov, ki se ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo, gospodarstvom, kulturno dejavnostjo.'
Srečanja so se udeležili predstavniki Instituta za mittelevropska kulturna srečanja, Mednarodnega znanstvenega centra iz Gradišča, predstavniki Mednarodnega instituta za juridične študije, Centra za ekološke študije iz Gorice, kulturnega društva Lipizer, pevskega zbora Seghizzi, društva Pro loco in Mednarodnega instituta za sociologijo ISIG.
Predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacqua je predstavnikom ustanov in društev zagotovil posebno pozornost pri upravljanju sredstev Goriškega sklada.
Dijaki Strokovnega zavoda za trgovino Ivan Cankar iz Gorice so bili včeraj, v spremstvu svojih profesorjev, v Trstu, kjer so obiskali nekatere ustanove in muzeje. Bili so v Tržaški kreditni banki, v akvariju in tudi v uredništvu ter tiskarni Primorskega dnevnika. Dva razreda sta obiskala naše uredništvo. To so bile dijakinje in di-
jaki 1. A. in 1. B. Orisano jim je bilo delo novinarjev, povedano kako se pripravlja goriška stran, kako se izkorišča sodobna tehnologija, kakšne prednosti ima ta v primerjavi s prejšnjim že dotrajanim sistemom dela. Dijaki so si zatem ogledali tudi tiskarno in se tudi tam seznanili z najbolj sodobnim delovnim postopkom.
Orožnik, ki je pred šestimi leti zakrivil smrtno nesrečo v Sovodnjah, je bil pogojno obsojen na pet mesecev zapora. Za dobo enega leta so mu tudi odvzeli vozniško dovoljenje, vendar sodniki so mu to dodatno sankcijo odpustili.
Smrtna nesreča se je pripetila 9. septembra 1982 v Sovodnjah. 24-letni Vincenzo Laudando, orožnik v Koprivnem, je s službenim furgonom trčil v 50-letno Ivanko Nanut vd. Urban iz Štandreža, ki se je peljala v isto smer. Ženska je zaradi trčenja umrla. Laudando se je zagovarjal, da je kolesarka sama zakrivila nesrečo, ker je nenadoma pred njim skušala zaviti v levo. Po zaslišanju drugih prič je javni tožilec dr. Trotta zahteval obsodbo na osem mesecev zapora zaradi nenamernega umora, odv. Primosig pa popolno oprostitev obtoženca.
Gospodinja prijavila nadzornika v marketu
Čeprav so tatvine v veleblagovnicah na dnevnem redu, ne smejo nadzorniki pretiravati pri izvajanju svojih dolžnosti, sicer se znajdejo pred sodniki. To se je pripetilo uslužbencu
Goriški socialdemokratski prvak Zucalli se je premislil in ne bo zapustil svoje stranke? Tako bi morali ugibati iz tiskovnega poročila pokrajinskega vodstva goriške PSDI, v katerem je rečeno, da je na sobotni seji pokrajinskega odbora Zucalli povedal, da ne odgovarjajo resnici vesti o njegovem paktiranju s socialisti za prestop njegove skupine v to stranko. Znano je namreč, da je pokrajinski tajnik Esposito pred kakim tednom od Zucallija zahteval naj odstopi z mesta odbornika na goriški Občini zato ker se pripravlja na odhod iz PSDI. Zatem je Esposito Zucallija suspendiral iz kakršnegakoli strankinega delovanja. Zucalli se je pritožil na osrednje razsodišče stranke v Rim. To o stvari ni sklepalo. V soboto pa je pokrajinski odbor PSDI preklical suspenzijo (proti je bilo pet članov, vsi iz Gorice, med temi občinska svetovalca Gentile in Esposito).
Kdaj je torej Zucalli govoril resnico? Takrat ko je že javno pravil, da bo njegova sekcija v celoti prešla iz PSDI v PSI še pred deželnimi volitvami, da bosta kar dva goriška občinska svetovalca zapustila socialdemokrate,
marketa Godina v Kapucinski ulici, 52-letnemu Valeriu Andrianu iz kočnika. Neka gospodinja se je decembra 1984 napotila v market, a se spričo dolgih vrst pred blagajnami premislila: odložila je nakupe spet na police in odšla praznih rok. Pri vratih jo je ustavil Andrian in ji - po prijavi na precej grob način - odprl torbo, kjer je bilo blago, ki ga je gospodinja kupila drugje. Pregled je dokazal, da je vse v redu in nadzornik je gospodinjo izpustil, vendar ne da bi se ji oprostil zaradi pregleda.
Odtod prijava, ki ga je te dni pripeljala pred sodnike. Javni tožilec je zahteval obsodbo na 20 dni zapora zaradi nasilnega ravnanja, sodniki pa so obtoženca oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
vazna obvestila
Sindikalna zveza CGIL - Sindikat upokojencev, sklicuje danes, 19. t. m., ob 15. uri, kongresno skupščino v občinski telovadnici v Doberdobu.
SPD Gorica obvešča, da se bo udeležilo zimskih športnih iger v Ravasclettu, 28. t. m. Prijave do torka, 23. t. m., v trgovini Bavcon in pri Ivu Berdonu.
takrat ko je skupno z nekakim pokroviteljstvom deželnih prvakov PSI pripravil v Buttriju posvet tistih socialdemokratov, ki so bili njegovega mnenja o nelogičnosti obstoja socialdemokratskega stranke? Ali pa velja njegova izjava dana na sobotni seji socialdemokratskega vodstva, da doslej sploh ni mislil na prestop k socialistom?
Najbrž si je mož hotel sneti z ramena suspenzijo in bo kaj novega naredil čez kak čas, tik pred deželnimi volitvami. Ali pa bo vse ostalo pri starem. Sicer pa je treba povedati, da so goriški socialdemokrati na lanskih političnih volitvah že izgubili kar polovico glasov in da bi, če bi bili takratni glasovi veljali tudi za občinski svet, lahko poslali vanj le dva svetovalca in ne več štirih.
Danes praznujeta Roža in Peter Lutman iz Štandreža 50. obletnico poroke.
Ob izrednem jubileju jima iskreno čestitajo
otroci z družinami
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Balle spaziali«.
VERDI 18.00-22.00 »Hamburger Hill«. VITTORIA 17.30-22.00 »Erotic girl«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »II morbido sapore delle labbra«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 20.30 Gledališka predstava »Ti ho sposato per allegria«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Maščevalec«. FILMSKO GLEDALIŠČE 18.15 in 20.15 »Elijev ogenj«.
DESKLE 19..30 »Živela svoboda«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Moro (Alesani) Ul. Carducci 38 tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute Ul. C. Cosulich 117 tel. 711315.
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Carmelo Vitale iz splošne bolnišnice v cerkev v Stra-žice in na glavno pokopališče, ob 9.30 Ivanka Lenščak vd. Pelicon iz splošne bolnišnice v cerkev na Travnik in na glavno pokopališče, ob 11. uri Maria Gugliatti vd. Visintin iz bolnišnice Jane-za od Boga na glavno pokopališče, od 12.30 Erminij Pahor iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločnik.
Nocoj na sedežu KD Paglavec
Dan kulture v Podgori
Na pobudo kulturnega društva Andrej Paglavec bodo v Podgori nocoj proslavili dan slovenske kulture. Prireditev bo tokrat prvič v novih prostorih septembra odprtega društvenega sedeža blizu železniškega podvoza, zato dobiva kulturni večer še poseben pomen. Večer se bo 'pričel ob 20.15. Nastopili bodo gojenci goriškega dijaškega doma Simon Gregorčič s priložnostnim kulturnim programom, srečanje pa bo popestril tudi nastop moškega pevskega zbora Skala iz Gabrij.
Pester program prireditev ob odprtju doma na Bukovju
Jutri zvečer se v Kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu pričenjajo večdnevne prireditve ob uradnem odprtju doma in hkrati ob letošnjem prazniku slovenske kulture. Prireja jih kulturno društvo Briški grič, ki je v ta namen pripravilo bogat kulturni spored.
Jutri ob 20. uri bodo v novem domu odprli slikarsko razstavo Silvana Bev-čarja, Hijacinta Jusse in Vladimira Klanjščka. Trojico slikarjev bo predstavil umetnostni kritik Joško Vetrih. Na večeru bo nastopil mešani pevski zbor Iskra iz Železnikov, glasbeni del prireditve pa bodo sooblikovali gojenci šole Glasbene matice iz Gorice.
Osrednja prireditev ob odprtju doma bo v nedeljo popoldne s pričetkom ob 16. uri. Nastopili bodo mladi člani društva Briški grič, ki jih je na izvedbo kulturnega programa pripravil Sten Vilar. Pela bosta moški zbor Briški grič in Briški oktet iz Dobrovega. Po priložnostnih govorih in pozdravih bo ogled novih prostorov doma, kjer bo nato družabnost.
Tretji kulturni večer bo prihodnjo soboto, s pričetkom ob 20. uri, ko bodo na Bukovju nastopili harmonikaši ansambla Synihesis iz Trsta in moški pevski zbor Skala iz Gabrij.
Pogojno obsojen orožnik ki je zakrivil smrtno nesrečo
Monumentalna uprizoritev opere »Boris Godunov« v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani
Velika dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani je bila v sredo zvečer prizorišče doslej v povojnih letih največjega podviga ljubljanske Opere in Cankarjevega doma - uprizoritve »Borisa Godunova«, ljudske_glasbene drame Modesta P. Musorgskega na besedilo po Puškinovi zgodovinski drami. Do kraja natrpana dvorana s 1500 sedeži je dihala v slavnosti dogodka in pričakovanja v zavesti, da je bil v izvedbo projekta vložen največji finančni in umetniški napor, kar ima v da-
našnjih časih gospodarske in umetniške krize še posebno veljavo.
Izvedba tega monumentalnega in enega največjih del v svetovni operni literaturi, je bila zaupana solistom in ansamblom ljubljanske Opere z nekaterimi bolj ali manj rednimi jugoslovanskimi gosti, na osnovi režijske in koreografske predloge Wazlawa Orli-kovskega (izvedba režije je bila v rokah Zoltana Varghe, koreografije pa Metoda Jerasa), na sceni Wolframa Skalickega in s kostumi Vladimira
Žedrinskega, dirigent je bil Lovrenc Arnič, vodja zbora Jože Hanc, vodja otroškega zbora Metka Pichler.
Skupen napor je rodil pomemben rezultat kot potrdilo ustvarjalnih sposobnosti osrednje slovenske operne hiše. Prisostvovali smo izvedbi, ki morda ni bila povsem izenačena v svojih komponentah, ki pa je zlasti v množičnih, režijsko dobro razgibanih prizorih, na trenutke tudi s presenetljivo zvočno barvitostjo in odrsko monumentalnostjo poustvarila notranjo dramatičnost in tragičnost zgodbe. Pri tem je še posebej pomembno vlogo odigral zbor, morda ne vedno dovolj barvit v smislu ruske nacionalne melodike, zato pa toliko bolj učinkovit kot osnovno gibalo dogajanja v funkciji množice, ki je ob osrednjem povzdignjenemu liku carja Borisa in njegovih duševnih mukah, glasnik trpljenja in revolucionarnega vrenja ruskega ljudstva.
Postavitev »Borisa Godunova« pa postavlja seveda zahtevne naloge tudi pred številno galerijo solističnih vlog, kar spravlja pogosto v težave tudi svetovna operna gledališča z neprimerno večjimi možnostmi. Naslovno vlogo Borisa je na premierski predstavi pel basist Jaroslav Petrov (v alternaciji jo bo pel Neven Belamarič), glasovno ne toliko barvit in ariozen, zato pa v nekaterih prizorih, zlasti v blaznosti ali v prizoru z otrokoma, dramatično v prvem in lirično v drugem, učinkovit v melodično deklamativnih monologih in igri. V vlogi Dimitrija Samozvanca (Grigorija Otrepjeva) je nastopil tenorist Dimitrij Damjanov z ustrezno glasovno zadržano interpretacijo. Kneza
Šujskega je pel tenorist Jože Kores, pevsko in igralsko odličen je bil basist Miodrag Jovanovič v vlogi popotnega meniha Varlama v soigri z Ervinom Ognerja. Starega meniha letopisca Pi-mena, ki v drami zakrinka Borisov zločin in prevzema s tem tudi vlogo političnega dejavnika, je na premieri pel basist Ante Mijač (v alternaciji bo Pimna pel Ivan Sancin), ki pa igralsko primerni pojavi ni dodal melodične epske in prevzemajoče odsevnosti. Pevsko lep lik je ustvaril Karel Jerič kot Norček, vlogo jezuita Rangonija je pel baritonist Ferdinand Radovan.
V	ženskih vlogah so v celoti glasovno lepe like ustvarile sopranistka Višnja Pavlovič-Drakulič kot Borisova hčerka Ksenija, Nada Sevškova ko Borisov sin Fjodor, mezzosopranistka Sabba Hajdarovič kot dojilja, Božena Glavakova kot krčmarica in Zlatomira Nikolova kot Marina Mnišek, hči vojvode Sandomirskega. Skladno z vodilnimi so bile zasedene tudi številne manjše solistične vloge.
Orkester pod vodstvom dirigenta Lovrenca Arniča je lepo obvladal melodični in ritmični potek partiture ustrezno poustvarjal tako lirične kot dramatične učinke in hkrati melodiko ruske duše. Manjše neskladnosti med orkestrom in zborom in solisti bo nedvomno odstranila utečenost predstave pri ponovitvah.
V	celoti smo gledali predstavo, ki je
učinkovala po svoji monumentalnosti, scenski in kostumski dopadljivosti in v lepi meri tudi glasbenem poustvarjanju velike mojstrovine Musorgskega.	JOŽE KOREN
Jože Kores (Knez Šujski) in Jaroslav Petrov (Boris Godunov)
Kravosove poezije v različnih prevodih
Zamejski pesnik Marko Kravos se vse bolj uveljavlja v srednjeevropskem prostoru. V kratkem času so bile nekatere njegove pesmi objavljene v prevodih v treh literarnih revijah: v Jugoslaviji, na Koroškem in na Madžarskem.
Reška kulturna revija La battana, ki izhaja v italijanščini, je v svoji 85. številki objavila deset njegovih poeziji pod skupnim naslovom Il richiamo del cuculo (Kukavičji klic). Poleg naslovne pesmi so v reviji priobčene še pesmi V znamenju škržata, Da in ne, Leva desna, Beseda ni konj in druge. Pesmi je prevedel Eros Sequi.
Koroška kulturna revija Die Brucke seznanja svoje bralce z delom Marka Kravosa, nato pa objavlja njegove Pesmi desetnice in Kukavičji klic. Ob prevodu Horsta Ogrisa je objavljen tudi slovenski tekst.
Tudi madžarska revija Nagy vi-Jàg na kratko predstavlja ustvarjanje Marka Kravosa. Številka, v kateri so med drugimi objavljeni tudi verzi Czeslawa Milosza, spomini Alaina Robbe-Grilleta in proza Marguerite Yourcenar, priobčuje pesmi Hrastoveljski ples, Anagnorezis, Sedma ledena doba, Vaje v begu in Nova oblast. Pesmi je prevedel Mario Papp.
Pri mariborski založbi Obzorja
Pet zakladnic velikega snega
Pred kratkim je pri mariborski založbi Obzorja, v zbirki Domače in tuje gore, izšla knjiga časnikarja mariborskega dnevnika Večera Braca Zavrnika z naslovom »Pet zakladnic velikega snega«. Najbolje predstavimo to knjigo tako, da se podamo kar k njenemu koncu, kjer avtor tako piše: »Stvarni okvir za to zgodbo o Himalaji je pomenila odprava, ki se je na pomlad leta 1985 trudila, da bi kot prva dosegla po severni strani vrh Jalung Kanga. Ta je s svojimi 8505 metri nadmorske višine peti najvišji vrh na svetu in sodi v masiv 8585 metrov visoke Kangčendzenge, tretje najvišje gore sveta. Poimenovali so jo Tibetanci in njeno ime pomeni »pet zakladnic velikega snega«. Odpravo sem spremljal kot posebni poročevalec tednika 7D... Vrh sta 22. aprila ob 16.30 dosegla Borut Bergant in Tomo Česen. Z gore se je vrnil le Tomo, medtem ko je Borut, čigar spominu posvečam knjigo, omahnil v njena bela nedrja.«
Sedaj pa nam je vse že mnogo bolj jasno. Jasno nam je namreč, če se nanesemo na tisti »stvarni okvir...«, da je celotna zgodba le navznoter, v človeku, v tem primeru v avtorju, ki je imel to možnost (pa tudi srečo), da se 'je lahko udeležil take mogočne akcije jugoslovanskega alpinizma, pa čeprav je večina knjige namenjena zunanjim opisom: a ti so zgolj okvir notranjemu valovanju avtorjevih misli. Drugo, kar nam je jasno pa je, da je osrednji dogodek knjige same smrt enega od alpinistov, nepozabnega Berganta, ki je, potem ko je že osvojil vrh, omahnil v 'dolino.
Zavrnikova knjiga je pravo literarno delo, to se mi zdi važno, da poudarim. Alpinistična odprava je le pretveza za opis nekih čustvenih in interioriziranih prijemov, ki so izrazito literarni. Knjiga je živ prikaz življenjske resnice, da ko potujemo v tuje kraje, potujemo v bistvu vedno k sebi in vase. Osrednja misel »petih zakladnic velikega snega«, še več, osrednje vseobjemajoče bistvo slednje je izredno pogumno: Zavrnik v glanem modruje ob vzhodnih (tibetanskih in indijskih) religijah, mitih, legendah in filozofijah, vendar čisto osebno, notranje podoživeto, nazadnje morda celo izživeto, nad vsem tem pa opažamo morda podzavestno, a realno kritiko površnega gledanja na vzhodnjaško vero, mitologijo in doživljanje sveta s strani zahodnjaka, Evropejca, poplitvenega stehniziranega človeka, ki vedno hlasta za svojo dušo, a je nikdar ne dojame.
Mnogi govorijo in pišejo o planinski literaturi in je to povsem pravilno, saj je izredno priljubljeno in razširjeno čtivo, zato pa je tudi toliko bolj hvalevreden katerikoli
fantazijski in argumentni »polet« na livade fantazije, legende, mitologije in povsem notranjega podoživljanja nečesa, kar je tako izrazito zunanje, kot je lahko alpinistična odprava. In vendar je Zavrnik dokazal, da se lahko izbruh akcije, kot je uspešna plezalska ekspedicija, opiše čisto nežen, na-lahko, zastrto in povsem poduhovljeno, kot je storil v tej knjigi, kjer se je izbruh zunanje spremenil v izbruh, a vendar nič šibkejši, notranje, poduhovljene energije.
DUŠAN JELINČIČ
T •	• V •
Lirični
jazz
saksofonista Stana Getza
Tržaški ljubitelji jazza so v sredo do zadnjega kotička napolnili gledališče Crisatallo, da bi prisluhnili enemu od najbolj znanih sodobnih predstavnikov črnske glasbe, Stanu Getzu. Belopolti tenorsaksofonist je nastopil s kvartetom, ki so ga sestavljali še pianist Jim McNealy, kontrabasist Antony Cox in bobnar Victor Lewis.
Prireditelj koncerta, Tržaški jazz klub, je imel pri organizaciji nemalo težav. Glasbeniki so prispeli v Trst z zamudo, zato je odpadlo napovedano torkovo srečanje z Getzom. Saksofonist se je tudi na dan koncerta otepal srečanja z novinarji: počutil se je slabo. Pred komaj petimi meseci je prestal nevarno operacijo.
Kljub tem težavam se je Stan Getz zelo profesionalno pripravil na tržaški nastop. Popoldne je vadil s svojimi glasbenimi partnerji, dobro uro pred začetkom koncerta smo ga v dvorani slišali, kako je sam improviziral na tipično rockovsko glasbeno podlago, ki se je razlegala iz zvočnikov.
Koncert bi lahko razdelili v dva dela, tako kot ga je (s premorom) razdelil Stan Getz sam. Prvi nam je pustil nekakšen nelagoden vtis. Getz je vsekakor potrdil, da je tehnično izjemen izvajalec, ki pa ohranja določeno distanco do svoje glasbe. Le-ta je dokaj linearna, skoraj plitva, z močnimi prvinami mrzlega cool jazza. Getz gradi svoje izvajanje s kratkimi ponavljajočimi se frazami, ki jih za trenutek prekine, jih nato spet povzame in ponese do višjega tona; le redkokdaj vrine v improvizacijo močnejše elemente, take, ki bi te prevzeli, »dvignili s stola«. Njegova glasba je, skratka, daleč od glasbenih izbruhov črnskih saksofonistov, denimo Ornet-tea Colemana, ki smo ga poslušali pred meseci v Vidmu, ali Sonnyja Rollinsa. V tem prvem, »hladnem« delu je — če izvzamemo Ellingtonovo One bailey — Getza skoraj prekašal pianist Jim McNealy, ki je tudi avtor uvodne skladbe; tudi kontrabasist Cox in precizni in rafinirani bobnar Lewis sta dobila dovolj prostora za solistično izražanje.
V drugem delu je prišlo do preokre-ta. Getz je že z bossanovo (saksofonist je skoraj poldrugo desetletje posvetil ovrednotenju brazilske glasbe in vnašanju jazzovskih elementov vanjo) krepko vzel glasbene vajeti koncerta v svoje roke in jih ni izpustil vse do konca. Če je bilo v prvem delu koncerta možno primerjati Getzovo glasbo z mirno vodo (v primerjavi z deročimi glasbenimi slapovi črnskih saksofonistov), je Getz v drugem delu na to žametno gladino postavil svojo ladjico, ki je zaplula v blagem ritmu polnem liričnih utrinkov in sanjavosti. Z dvema znanima baladama je Stan Getz osvojil dvorano, ki se mu je zahvalila s toplim aplavzom in ga ob koncu še dvakrat priklicala na oder.
Na tržaškem koncertu je Stan Getz, predvsem v drugem delu, potrdil, da spada med najboljše belopolte jazz saksofoniste. Že od nekdaj se ga je oprijel vzdevek »pesnik jazza«, kar je vsaj navidez dokaj paradoksalno za predstavnika tako imenovanega hladnega jazza. V gledališču Cristallo je saksofonist s svojim lirizmom dokazal, da vzdevek ni iz trte izvit. Tudi hladni jazz ima navsezadnje svojo dušo in srce, ki je v sredo bilo v ritmu Stana Getza in njegovega kvarteta.
MARJAN KEMPERLE
Teden slovenske drame v Kranju
Prihodnji teden (24. februarja) se - Prešernovem gledališču v Kranju cel že 18. Teden slovenske drame, aterem se bo do 4. marca zvrstilo j. Predstav slovenskih poklicnih c a isč, predstava ptujskega amaters 9a odra »Človek v šipi« Petra Bož * bor ZKO Slovenije) in dve mon mi. V izboru letošnjega selekti D abceta Vurnika seveda ni moglo -pj\1 Slovensko stalno gledališče a, ki bo predstavilo Cankarji rno »Kralj na Betajnovi«;
S uprizoritve pa bodo sledi (M^Ska kraljica (Peter Božič), P
Majcen| JsiSih)' fT>okalipsa (star cioi Ia)’ slovenska savna (Rudi S Ann CUka da te kaP (Tone Parti sova °na (D°minik Smole), Kaj m liuH °.praviti jeseni (Polonca Kovač ^udozerci (Gregor Strniša).
b0 slovenske drame v Kranju Srnolet S Premierno uprizoriti qledai;-°-Ve "Antigone« (Prešerni bodo trCa- Kranil uà dan otvori 'grado c, Clonalno Podelili tudi
slovensko dramatur
Paolo Cuvto v Studiu PHI
Razkrivanje idealnega
Poklicni fotograf Paolo Curto iz Sardinije, rojen na Reki, v tržaški galeriji Studio PHI daje na ogled barvni pot-puri modnih, reklamnih in glamour fotografij. Pogled na njih nedvomno marsikomu izvabi nasmeške ugodja. Njegove fotografije namreč na zelo prebrisan način razkrivajo in uporabljajo bodisi zavestni bodisi nezavedni temelj našega Jaza. »Idealnega«, da bomo natančni. Zavoljo dejstva, da tudi fotografije beremo (klasična se-miologija je že dokazala, da je »čisto vizualna« podoba utopija), moramo ugotoviti, da fotografije Paola Curta lakonično povzemajo besedila, ki oblikujejo naš Jaz. Takoj je treba dodati, da te fotografije citirajo nekatere izmed najlepših strani.
Dejansko gre za podobe/besedila, ki zadevajo dvoje osnovnih plati oblikovanja zahodnoevropskega človeka: prva je podoba raja (prozorno čisto morje, modro nebo, deviška narava -zadnje čase v plastični varianti, ki je manj nevarna od zaresne narave); druga plat seveda zadeva naše erotič-no-seksualne vzgibe, ki jih naša civi-
lizacija tako dobro razčlenjuje in sistematizira. Žensko telo (obdano s simboličnimi in simptomatičnimi predmeti naših erotično-seksualnih sanj) v kombinaciji s »strojem, ki izpolnjuje želje«, in s katerim zna Paolo Curto nedvomno zelo spretno ravnati, nam ponuja popolno imaginarno zadovoljitev. Realni status tega, kar se nahaja pred objektivom sploh ni pomemben, kajti želja ne potrebuje materialne teme. Tudi sanjarjenja imajo lahko moč hipnotične sugestije.
Če se torej želimo bolje spoznati, nam je lahko v korist, če si zamišljeno ogledamo lepe fotografije tega profesionalca, ki nas tako bistro spregleduje.
MILAN STEPANOVIČ
Berite
»Novi Matajur«
Preložili včerajšnje tekme v ženskem smuku in smučarskih skokih
Veter je zopet nagajal
Posebej za Primorski dnevnik JOŽE DEKLEVA
CALGARY Olimpijsko mesto Calgary se je šesti dan XV. zimskih olimpijskih iger zbudilo v prekrasnem mirnem sončnem jutru, ki je vzbujalo upanje, da olimpijski program le ne bo ogrožen. Prijetnega jutra so se razveselili zlasti skakalci, ki jih je čakalo ekipno tekmovanje za olimpijske kolajne na 90-metrski skakalnici, obenem pa tudi dekleta, ki so krenila na ženski smuk za kombinacijo na Mont Allen.
Toda vreme v olimpijskem mestu je bila le ukana za dobro jutro olimpijskim gostom. V okolici Calgaryja, na tekmovališčih je začel počasi dobivati moč veter, ta neugodni sovražnik zimskih olimpijskih iger pod skalnim gorovjem. Vleklo je vse močneje, obenem pa so plahneli upi, da bodo prireditelji lahko izpeljali današnji tekmovalni program.
Skakalci so sicer izvedli po en preizkusni skok in dva za trening na veli-
Michela Figini
ki skakalnici, vendar so bile od skoka do skoka razmere na napravi vse slabše. Čedalje pogosteje je bilo treba čakati, da se je veter nad hrbtom skakalnice vsaj toliko umiril, da so se tekmovalci lahko spustili po strmem zale-tišču. Tudi dolžine skokov so govorile, da razmere niso primerne za tekmo. Kak skok se je tu pa tam posrečil,
nato pa je bilo spet jasno, da skakalce le preveč moti veter. Začetek tekme za ekipne kolajne v skokih so prelagali in prelagali, dokler ni naposled zmagalo vreme, prireditelji in tekmovalci pa so se mu morali spet ukloniti.
Podobno je bilo tudi na ženskem smuku na Mont Allenu. Veter je nosil sneg po progi, kontrolna vrata so se upogibala pod njegovo močjo, ki se je venomer krepila. Švicarka Brigitte Oertli se je sicer s številko dva pognala na progo, toda mednarodna žirija je pri priči ugotovila, da razmere na progi ne dovoljujejo regularne tekme. Smuk so preložili, ko se je veter spremenil v pravi orkan.
Pred nameravanim startom, bilo je ob 9.40, se je na progi za ženski smuk zgodila nova nesreča, ki se na XV. zimskih olimpijskih igrah kar vrste. Ameriška reprezentantka Pamfletcher, ki je imela za smuk prvo startno številko, se je pri ogrevanju zaletela v nekega funkcionarja, ki je prečkal smučišče, pri tem pa si je nesrečna tekmovalka zlomila nogo.
15 km: juriš Italijanov?
Ne glede na spremembe programa, bo nominalni spored danes slonel v prvi vrsti v moškem teku na 15 km. Pričakovanje je veliko, ker se pričakuje prodoren uspeh italijanskih tekačev. Zakaj prav njih?
V	teku na 15 km bodo tekači lahko uporabljali prosto tehniko, kar pomeni, da bodo lahko drsali. Tu so Italijani močno izpilili tehniko, dobri pa so tudi Skandinavci.
Do pred kratkim so bili v zamudi sovjetski tekači, ki so premočno zmagali na dvojni razdalji.
Razpoloženje med Italijani je bilo včeraj evforično. S tekači je bil tudi prof. Conconi, kar je morda najbolj zanesljiv pokazatelj, da so "azzurri" optimalno pripravljeni. V vseh smislih! Svetovna prvaka Albarello in Da Zolt obetata tek za zlato.
V	sovjetski vrsti naj bi bil najbolj akreditiran Smirno v, med Skandinavci pa Norvežan Mogren.
Po hitrem postopku bodo kolajne podelili v dvosedežnih sankah. Konkurenca je precej razgibana. V poskusnih vožnjah sta bila najhitrejša
Hoffmann in Pietzesch (NDR) s časom 45"780, medtem ko sta Sovjeta Melnik in Aleksejev potrebovala 143 stotink sekunde več. V drugi seriji spustov sta Schwab in Staudinger (ZRN) dosegla do potankosti isti čas od obeh Sovjetov. O kolajni bosta odločali samo dve vožnji.
V dosedanjih neskončnih televizijskih večerih smo nekajkrat videli tudi skrivnostne športnike, ki so vneto pometali pred težko drsečo pogačo. Kaj je to? Curling! Videz poteka v resnici ni bil navdušujoč in dvom o pravici te panoge, da postane olimpijska, je bil bolj kot na mestu. Curling, imenovali bi ga lahko balinanje na ledu, res ne bo dal kolajn, ker je na sporedu le kot ekshibicija.
Obstaja pa... nevarnost, da bo prihodnjič tudi uradno na sporedu. Ko gre za aristokratske igre, se možje iz MOO ne šalijo.
Curling je prišel do polfinalov. Pri moških vodijo na začasni lestvici Kanada, Norveška in Švedska, v ženski pa Kanada, Norveška in Švica.
Sankanje:
NDR premočna
Zmagovalka Stelli Walter
Z enodnevno zamudo je NDR osvojila prvo trojko na letošnjih ZOI v sankanju za ženske. Nova prvakinja je 26-letna Steffi Walter, ki je z dekliškim priimkom Martin zmagala že v Sarajevu. Steffi je študentka prava. S sankanjem se ukvarja že 12 let.
Vrstni red: 1. Walter (NDR) 3'03"973; 2. Oberhollner (NDR) 3'04"105; 3. Schmidt (NDR) 3'04"181; 13. Oberhuber (It.) 3'07"516; 14. Weis-sensteiner (It.); 15. Rainer (It.).
Mastni zaslužki od črne borze
Prekupčevalci vstopnic ustvarjajo zelo čedne zaslužke. Najbolj spretni naj bi dnevno zmogli tudi 5000 kanadskih dolarjev čistega dohodka. Prekupčevanje je po zakonu prepovedano, v bistvu pa ni stroge kontrole in tudi kazni so neznatne. Hokej in umetnostno drsanje gresta najbolje v promet.
Romuni z dvomljivim alibijem
Nenaden povratek treh romunskih drsalk in njihovega trenerja v domovino je dočakal uradno izjavo vodstva delegacije. Romuni so povedali, da je nenadoma zbolela soproga trenerja in je ta moral odpotovati. Ker bi drsalke ostale brez trenerja, so poslali domov tudi nje. Verjame lahko samo, kdor to želi!
Bob: prve preizkušnje za SZ
V preizkusnih vožnjah dvosedežnih bobov sta dva najboljša časa dosegli sovjetski posadki. V zadnjih letih so imeli v tej panogi premoč piloti iz NDR. Sovjeti so se do vrha povzpeli po zaslugi aerodinamične oblike svojih sani.
Spremembe po prostih likih?
Po kratkem programu moških posameznikov v umetnostnem drsanju vodi še vedno Sovjet Fadejev. Baje pa je evropski prvak v prostih likih slabši. Nevarno blizu sta mu Boiano (ZDA) in Orser (Kan.).
KOLAJNE				
Sov. zveza	3	4	2	
NDR	3	1	1	
Finska	2	0	1	
Švica	1	1	1	
Avstrija	1	1	0	
Švedska	1	0	0	
Nizozemska	0	2	1	
Češkoslovaška	0	1	1	
ZRN	0	1	0	
Japonska	0	0	1	
Francija	0	0	1	
Norveška	0	0	1	
ZDA	0	0	1	
Hokej na ledu: v 3. kolu skupine B pred nabito polno dvorano
Po napetem boju SZ ugnala ZDA
CALGARY — Osrednje srečanje 3. kola skupine B v hokeju na ledu je bil gotovo veliki spopad med SZ in ZDA. V ledeni dvorani v Calgaryju se je kar trlo gledalcev in predvsem ameriških navijačev, ki so upali na reprizo iz iger v Lake Placidu, ko so na »svojih« igrah mladi Američani ugnali velikega in glavnega favorita, sovjetsko reprezentanco.
Po zelo lepi, zanimivi in razburljivi tekmi pa se tokrat Sovjeti niso dali presenetiti in so zmagali s 7:5 (2:0, 4:2, 1:3). Sovjetska reprezentanca je že na začetku dosegla zadetek z Makaro-vom, nato pa še podvojila. V drugi tretjini pa so Američani zmanjšali rezultat, Sovjeti pa so si takoj opomogli in v tej tretjini dali še štiri gole, Američani pa enega. Pri stanju 6:2 je že vse kazalo, da je tekme konec. Američani pa niso popustili, z veliko borbenostjo in zagrizenostjo so celo zmanjšali razliko na en sam zadetek. Gledalci so bili na nogah. Nato pa so Sovjeti dali še en gol in tako strli odpor Američanov. Reprezentanca ZDA tako sedaj tvega, da se ne uvrsti v nadaljnji del, saj je že izgubila dve srečanji (proti
Tako je Sovjet Makarov na včerajšnjem srečanju proti ZDA dosegel prvi zadetek.
SZ in ČSSR). V drugih dveh tekmah je	veško z 10:1. Lestvica skupine B: SZ
ZRN po pričakovanju premagala Av-	in ZRN 6; ČSSR 4; ZDA 2; Avstrija in
strijo s 3:1, ČSSR pa je nadigrala Nor- Norveška 0.
Protislovno o Križaju
Po poškodbi, ki jo je staknil na treningu v sredo, se okrog zdravstvenega stanja Bojana Križaja širijo protislovne govorice. Sprva je kazalo, da je Križaju počila pogačica na kolenu, a kaže, da je šlo le za izliv krvi in nekateri celo menijo, da bi lahko Križaj pred olimpijskim slalomom čudežno okreval, čeprav hkrati priznavajo, da je ta možnost minimalna.
18.00 sankanje moški dvosedi; 18.00 tek 15 km moški; 20.00 smuk ženskej 21.30 skoki 90 km ekipno; 22.00 hokej ČSSR -Avstrija; 22.15 hokej ZRN - SZ; 02.15 hokej ZDA - Norveška
RAI1: 22.25 pregled.
RAI2: 17.55 tek 15 km; sankanje.
TV LJ: 17.10 dnevni pregled; 22.00 dnevni pregled.
TV KP: 13.15 pregled; 13.45 hokej Švedska - Švica; 18.00 tek 15 km; 20.00 smuk ženske; 21.30 sankanje pari; 22.00 hokej SZ - ZRN.
Pojasniti moramo, da bodisi spored tekmovanj kot televizijski spored sestavljamo na podlagi agencijskih vesti in prvotnega programa, dogaja pa se, da spored pod silo razmer organizatorji vsak dan sproti spreminjajo.
Najbolj popularen »šport« v Calgaryju
Zbiranje značk...
S?	halo... halo... halo...


wmm
mrnsm
m
Aldo Bavzon: »Med favorite uvrščam Tombo in Matejo Svet«
Posebej za Primorski dnevnik SAŠA RUDOLF
CALGARY — Kateri je najpriljubljenejši in najbolj popularen šport na olimpijskih igrah v Calgaryju? Morda hokej, alpsko smučanje ali umetnostno drsanje?
Ne, nobeden od treh; najbolj popularna je izmenjava olimpijskih pa tudi drugih športnih značk. Res, da zamenjava ali prodaja značk ne spada med olimpijske panoge, res pa je tudi, da se za značke zanima dokaj več ljudi, kot za športnike, udeležence 15. iger. Zbiralci prihajajo iz vseh krajev sveta, čeprav je seveda največ domačinov, pravi Linda Hetherington, ki skrbi za marketing calgarskih iger. Lahko bi celo rekli, da je v kanadskem mestu nastala prava borza značk. In ker smo v Severni Ameriki, je nad to svojevrstno borzo sprejel pokroviteljstvo sponsor Coca-Cola. V samem srcu Down-Town, središču Calgaryja, so na Olimpie Plažo postavili ogromen šotor, ki na jug meji s futuristično zgrajeno občinsko palačo. Tu je razstavljenih nekaj več kot 500 uradnih olimpijskih značk, obenem pa tudi nekaj tisoč takih, ki se nanašajo na najrazličnejše prireditve, športne organizacije itd. Na ogromni, črni tabli so kotacije, ki se spreminjajo iz dneva v dan, iz ure v uro. Marsikaj je seveda odvisno od dnevnih športnih rezultatov, še posebej pa od povpraševanja. Med kopico razstavljenih je od včeraj tudi značka Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Zaenkrat še ni kotirana, saj gre za calgarski unikat. Pred
šotorom je dolga vrsta, ki jo nadzoruje več policajev. Po zaslugi Linde Hetherington in akreditacijske kartice lahko preskočim vrsto, seveda ob dokaj neprijaznih pogledih čakajočih, ki so v vrsti že več ur. Kotacija nekaterih značk je visoka, od 15 do 20 kanadskih dolarjev, torej okrog 15 do 20 tisoč lir. Toda v kaosu pred šotorom več kot nekaj minut nezbiralcu ni moč vztrajati. Zrak na Stephen Avenue Mali, čeprav prepojen z avtomobilskimi izpušnimi hlapi, je ob prvem vdihu skoraj planinsko čist. Ko mi ob pozdravu Linda Hetherington priporoča, naj si ogledam bližnjo občinsko palačo, se podam preko ulice bolj iz vljudnosti kot resničnega zanimanja. Kaj naj bi bilo novega v občinski palači modernega kanadskega mesta? In vendar ima Linda prav.
Že zunanji pogled je impozanten, ogromna stavba iz stekla iz jekla. Preddverje obsega ogromno verando, prepolno svežega cvetja s stoli, na katerih se obiskovalci lahko odpočijejo. Seveda ne manjka stojnic z olimpijsko drobnarijo, tu so kavarne, ogromno stopnišče, ki vodi v višja nadstropja. Tu pa je tudi sejna dvorana občinskega sveta, ki je stalno odprta za obiskovalce. Morda najpresenetljivejši pa je okroglasti jekleni sod, ki so ga vzidali v pod. Na njem je napis, da je v sodu poleg uradnega sklepa občinskega sveta o zgradnji nove občinske palače še vrsta dokumentov in eksponatov o zgodovini Calgaryja. Sod - tako je odločil župan Klein, bodo odprli leta 2083, ko bo preteklo natanko 300 let od ustanovitve mesta.
Aldo Bavzon se s smučanjem ukvarja že dolgo vrsto let, najprej kot aktiven športnik, v zadnjih letih pa tudi kot organizator v goriškem Slovenskem planinskem društvu, kjer načeluje smučarskemu odseku. V go-riških športnih krogih pa ga poznajo tudi kot odličnega bivšega košarkarja, saj je več let igral za goriško peterko v A-l in A-2 ligi.
»Najprej bi nas zanimalo, ali slediš zimskim olimpijskim igram v Calgaryju.«
»Športnim dogodkom v Kanadi sledim vsak večer, seveda, če mi to čas dopusti. Doslej me je najbolj pritegnila preizkušnja moškega smuka, na kateri je Pirmin Zurbriggen pokazal, da je najboljši smučar sveta. Škoda, da si je v kombinaciji zapravil drugo zlato kolajno. Mislim, da se je prenaglil in zelo malo taktiziral, čeprav bi mu prednost, ki si jo je nabral v smuku, to dovolila.
Od drugih panog pa najraje sledim tekom, ki so tudi v Calgaryju zelo zanimivi in do zadnjega ne veš, kdo bo zmagal. Končne časovne razlike so zelo majhne, kar daje letošnjim tekom še poseben čar. Kar zadeva hokej, so doslej tekme relativno zanimive, kar je tudi razumljivo, saj gre v bistvu za kvalifikacije. Po vsej verjetnosti si bomo v končnici prvenstva privoščili pravo hokejsko poslastico
ob dvobojih med Kanado, Švedsko, Sovjetsko zvezo in ostalimi močnejšimi ekipami.«
»Kolikšne so možnosti italijanskih in jugoslovanskih smučarjev, da posežejo po medaljah?«
»Predpostavljam, da je zmaga na olimpijskih igrah povezana z veliko mero sreče. Ni namreč dovolj, da si dober smučar, ob tem moraš imeti tudi veliko sreče. Zato ni rečeno, da bodo glavni favoriti tudi zmagali. Od Italijanov ima gotovo največ možnosti Alberto Tomba. Od Jugoslovanov bi dal na prvo mesto Matejo Svet, ki si lahko prismuča dve medalji. Pri moških, po odpovedi Bojana Križaja, pa imajo ostali zelo malo možnosti. Ze uvrstitev med prvimi desetimi v slalomu in veleslalomu bi pomenila uspeh.
Več možnosti pa imajo jugoslovanski skakalci, ki so že na 70-metrski skakalnici potrdili, da sodijo v sam svetovni vrh.
Na koncu najinega pogovora bi pohvalil večurne prenose, ki jih lahko gledamo na koprskem sporedu. Mislim, da so s tem zadostili željam najbolj zahtevnih športnih pikolovcev. Sam dobro ocenjujem tudi vmesne vložke, ki posredujejo različne športne dogodke v svetu.«(pr)
Tenis: turnir v Milanu
V 2. kolu brez presenečenj
MILAN — Na mednarodnem dvoranskem prvenstvu v Milanu so sklenili drugi krog srečanj med posamezniki (osmina finale). Včerajšnja srečanja niso prinesla posebnih presenečenj in vsi najboljši so si zagotovili mesto v četrtfinalnem kolu.
Čehoslovak Miloslav Mečir je zlahka s 6:4 in 6:0, premagal Šveda Jonasa Svens-sona. Precej bolj pa se je moral potruditi nosilec skupine št. 4 in zadnji zmagovalec v Wimbeldonu Avstralec Pat Cash, ki je po dveh zagrizenih setih premagal Spanca Sergia Casala.
Francozu Yannicku Noahu so bili potrebni trije seti (6:4, 1:6, 6:3), da se je znebil Alexa Antonitscha (Avs.). Osmi najboljši igralec na svetu je v drugem setu igral slabo in postavil celo v dvom končno zmago.
Rutinski je bil nastop Američana Jim-myja Connorsa, ki je s 6:3 in 6:1 zmagal nad Ericom Jelenom (ZRN). Ostali izidi: Srejberg (ČSSR) - Schapers (Niz.) 3:6, 6:2, 6:2.
Košarkarski pokal prvakov: Trac er u v Beogradu
Partizan se je oddolžil
Partizan - Tracer 92:85 (49:47)
PARTIZAN: Djordjevič 5, Obradovič 8, Grbovič 26, Savovič 4, Pečarski 10, Divac 16, Paspalj 16, Naki 7.
TRACER: Bargna 2, Aldi, D'Antoni, Premier 20, Meneghin 13, Brown 14, Montechi 5, McAdoo 31.
SODNIKA: Grigorjev (SZ) in Jun-genbrand (Fin.)
PM: Partizan 12:15, Tarcer 14:17, PON: Meneghin (31), Brown (38), D'Antoni (39). TRI TOČKE: Partizan 10:17 (Djordjevič 1:4, Obradovič 0:1, Grbovič 6:9, Paspalj 2:2, Nakič 1:1); Tracer 5:16 (D'Antoni 0:6, Premier 2:5, McAdoo 3:5). GLEDALCEV: 7.000.
BEOGRAD — Partizan se je Milančanom oddolžil za edini letošnji poraz, hkrati pa si je že zagotovil nastop v finalnem krogu, medtem ko se bo moral Tracer za ta cilj še pošteno potruditi. Milančani so kot običajno spretno izkoriščali vsako napako gostiteljev, v prvem polčasu so pod košem odlično zajezili fizično premoč Divca in tova-
rišev, a v nadaljevanju je bilo zanje usodno pomanjkanje enakovrednih menjav. Poleg tega Tracer ni imel zadostnega odstotka v metu, D'Antoni ni na primer dosegel niti koša, McAdoo je bil izreden, vendar je v ključnih
OSTALI IZIDI: Makabi - Nashua 113:80; Aris - Barcelona; Saturn - Or-thez.
Partizan
Aris
Makabi
Tracer
Barcelona
Saturn
Orthez
Nashua
LESTVICA
9 8 1 9 5 4 9 5 4 9 5 4 9 4 5 9 4 5 9 3 6 9 2 7
851:796 16 885:869 10 868:851 10 835:864 10 888:840 8 912:884 8 790:797 6 836:966 4
PRIHODNJE KOLO: Aris Solun -
Makabi Tel Aviv; Nashua Den Bosch - Tracer Milan; Barcelona - Saturn Koln; Orthez - Partizan Beograd.
trenutkih, ko je Partizan povedel 72-63, nekajkrat metal mimo koša. Kljub temu je le malo manjkalo, da bi Milančani prav v finišu dohiteli Partizana, saj so imeli le dve točki zaostanka (79:77 in 85:83), tedaj pa je odločilna koša dosegel Obradovič.
POKAL PRVAKINJ
Z zmago v 8. kolu pokala prvakinj proti zahodnonemški peterki Agon 08 (končni izidi 87:80, polčas 46:36), so dekleta Jedinstva Aida iz Tuzle praktično dokončno ohranile tretje mesto za Primigijem iz Vicenze in Dinamom iz Novosibirska, kar je vsekakor eden največjih uspehov ženske jugoslovanske košarke, saj je doslej le Crvena zvezda osvojila pokal, a zagrebški Montig je bil dobitnik pokala Ronchetti.
Na poti k uvrstitvi v superfinale pa je Primigi s 77:73 premagal Sparto iz Prage.
Superperesna kategorija
Italijan Morello evropski prvak
BRESCIA — Italijan Piero Morello je nov evropski prvak v superperesni kategoriji. V Brescii je po 12 krogih premagal dosedanjega prvaka Salva-toreja Crucettija.
Alain Prost najhitrejši
JEREZ DE LA FRONTERA — Francoz Alain Prost (mclaren honda) je bil najhitrejši na neuradnem testiranju na španski progi Jerez in je hkrati izboljšal čas, ki ga je v sredo zabeležil Michele Alboreto na ferrariju.
Monzon umsko neuravnovešen?
BUENOS AIRES — Sodniška preiskava zaradi zagonetne smrti Alicie Muniz, 32-letne bivše žene boksarskega prvaka Carlosa Monzona, je dokazala, da je ženska bila že v nezavesti, ko je padla skozi okno. Zaradi tega je preiskovalni sodnik naročil dodatne zdravniške preiskave za argentinskega boksarja, da bi ugotovili, ali je dolgoletna kariera vplivala na njegovo uravnovešenost.
V nedeljo tekma na Rojcah
Pro Gorizia in Integral Olimpija tesno sodelujeta
V nedeljo bo na nogometnem igrišču na Rojcah s pričetkom ob 15. uri prijateljska tekma med domačo Pro Gorizio in ljubljanskim drugoligašem Integral Olimpija. To bo koristen trening za Goričane, ki niso v zadnjih prvenstvenih nastopih preveč navdušili in so si morda tako zapravili še poslednje možnosti, da lahko posežejo po prvem mestu, saj zaostajajo trenutno za vodečim San Marinom kar za šest točk.
Zoff sklical olimpijce
RIM Zvezni trener olimpijske nogometne reprezentance Dino Zoff je sklical 18 igralcev za srečanje s Portugalsko (24. februarja v Lizboni), ki bo veljalo za kvalifikacije za seulske olimpijske igre. Zbrani igralci so: Alessio, Ance-lotti, Brio, Carnevale, Colombo, Comi, Cravero, De Agostini, Galia, F. Galli, Giuliani, Mauro, Pacione, L. Pellegrini, Tassodi in Virdis.
Camst in Maxicono od danes za pokal
BOLOGNA — Od danes do nedelje bo v emilijskem glavnem mestu odbojkarski finale za pokal pokalnih zmagovalcev za moške, na katerem sodelujejo šesterke domačega Camsta, Maxicona iz Parme, Levskega iz Sofije ter Rdeče zvezde iz Prage. Spored današnjega dne: Levski - Rdeča zvezda; Camst - Maxicono.
Srečanje z Integral Olimpijo spada v okvir dogovorov, ki so privedli do prestopa h goriški enajsterici napadalca Stanislava Bašiča, ki je še v prvem delu letošnjega prvenstva branil barve ljubljanskega drugoligaša. Vse oči bodo zato uprte prav v nastop novega napadalca, ki pa se ni še popolnoma vključil v sheme goriškega moštva.
Obenem bo to tudi lepa prilika, da bomo lahko videli Ljubljančane, ki so zaključili prvi del prvenstva v drugi zvezni ligi na spodnjem delu razpredelnice. V okviru ljubljanskega kluba je prišlo med zimskim premorom do raznih sprememb, predvsem kar se tiče tehničnega vodstva kluba. Novi trener Miloš Šoškič bo lah-ko razpolagal tudi z novimi nakupi, ki so ojačili nekdaj zelo močno ljubljansko ekipo.
, Upati je zato, da se bo končno društvo le otreslo nude krize, ki je zajela v zadnjih letih ves slovenski nogomet, tako da bi ponovno lahko imeli tudi Slovenci svojega predstavnika v jugoslovanski nogometni eliti.
Torino premagal Sportul
TURIN — V prijateljski tekmi je prvoligaš Torino premagal romunsko postavo Sportula s 3:1 (1:0). Za domačine, ki so igrali v nepopolni postavi, sta bila uspešna Polster in Bresciani (2), gol za goste pa je dosegel Coras.
Neodločeno med Empolijem in Steauo
EMPOLI — Empoli in Steaua iz Bukarešte sta odigrala prijateljsko srečanje in se razšla pri izidu 1:1. Strelca sta bila Hagi in Urbano.
Nogometni turnir v Kopru
Jutri, v soboto se bo v Kopru pričel mikaven dvodnevni tradicionalni nogometni turnir Koper 88, na katerem sodelujejo prvoligaš Rijeka, drugoligaš Mladost iz Petrinje ter člana slovenske lige Teol Slovan in Koper. Znana sta že tudi para sobotnega dela turnirja, ki bo odigran na pomožnem igrišču in sicer: ob 13. uri Koper - Slovan in ob 15.30 Rijeka - Mladost. Vstop je prost. Nedeljski finalni tekmi bosta odigrani ob istem času na glavnem stadionu.
Minibasket: turnir Zini-Rosenwasser
Kljub porazoma Polet zadovoljil
ST. JOHN - POLET	75:46
POLET: Petaros 2, Lakovič 4, Senica 4, ^aučar 2, Vatta 20, Vavpetič, Pro 14, So-
Poletovi košarkarji so sicer igrali v okrnjeni postavi in kljub visokemu pora-zu so pokazali dopadljivo skupinsko ujro. Najboljši strelec je bil sicer Vatta, Za požrtvovalnost pa zaslužijo pohvalo Prav vsi igralci.
SGT - POLET	54:44
POLET: Vatta 18, Pro 14, Cerdani 2, penica 2, Sosič, Taučer 6, Vavpetič 2, La-
Vse kaže, da poletovci igrajo iz tekme . •kmo bolje. To so dokazali tudi na He«nju v gosteh proti Ginnastici Tries-• ni' Naši mladi predstavniki so namreč -gubili le z desetimi točkami razlike. ; ePrav sta bila tudi na tej tekmi Vatta . Pro sPet najboljša, so tudi drugi polena dali svoj doprinos, krattem da P0'etovci igrajo kar nekaj-t na teden, je nedvomno zanje zelo kunstno' Le z igro se namreč pridobi iz-
Košarka: po 13 letih spodletelih poskusov
Zois pokrajinski finalist
Po trinajstih letih se je slovenski šoli ponovno posrečila uvrstitev v finale pokrajinskega dela košarkarskega medšolskega prvenstva. Izbrana vrsta trgovskega zavoda Zois je v napeti in tehnično dobri polfinalni tekmi tesno premagala odlično postavo šole Volta, za katero nastopajo igralci Servolane (Monticolo, Kaiser), Don Bosca (Zacchigna in Franceschin) ter SGT (Barbo) in še drugi dobri košarkarji.
Naši pa so dokazali, da se ne bojijo nobenega nasprotnika in so z veliko mero požrtvovalnosti dosegli prestižno zmago, tako da se bodo v torek zjutraj ob 11. uri v tržaški športni palači s šolo Oberdan potegovali za prvo mesto in za prestop v nadaljnjo fazo.
Glede te polfinalne tekme naj povemo, da so naši stalno zasledovali nasprotnike, ki so v prvem polčasu vodili tudi z 22:10 v 11. minuti in s 37:26 v 18. minuti. Z boljšim skokom
in s koši Barinija ter Smotlaka pa so naši ob izteku polčasa dohiteli Volta. V nadaljevanju so naši spet zaostajali, saj je Volta že vodil z 51:42 in s 46:59. Tedaj je izvrstno zaigral Škerk, ki je z desetimi zaporednimi točkami omogočil naši ekipi, da je povedla za tri točke, kar je bilo na koncu dovolj za zmagoob razočaranju mnogih navijačev nasprotne šole.
Pohvalo si zaslužijo vsi naši fantje. Upajmo, da bo ravnateljstvo v torek dovolilo dijakom trgovske šole, da bodo lahko burno in korektno bodrili svoje sošolce v finalu za prvo mesto, saj bi zmaga v tej tekmi presegla sam športni pomen. (Vanja Jogan)
VOLTA - ŽIGA ZOIS 72:73 (37:35)
ŽIGA ZOIS: Arena 4, Civardi 12, Lipollis 2, Stanissa 2, Barini 12 (2:3), Škerk 17 (2:3), Škerlavaj 2 (2:2), Kovačič 7, Smotlak 13 (1:2).
PON: Smotlak (39); SON: 23; TRI TOČKE: Kovačič 1, Škerk 1.
Under 15: Olympia zlahka prvak
V prvenstvu under 15 med moškimi na Goriškem je Olympia zlahka osvojila naslov pokrajinskega prvaka. O tem, da za to tekmovanje ni bilo pravega zanimanja, priča dejstvo, da sta se prijavili le dve ekipi. Tako sta se ekipi Adija iz Ronk in Olympie iz Gorice pomerili med seboj dvakrat. Po zmagi v prvi tekmi so Goričani premočno zmagali tudi na gostovanju v Ronkah in so tako pokrajinski prvaki.
IZIDA: Olympia - Adi Ronchi 2:0; Adi Ronchi - Olympia 0:2.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Zdaj je že jasno, kdo se lahko poteguje za napredovanje. Na prvem mestu sta Capriva in Intrepida iz Mariana, ki sta še nepremagani, z dvema točkama zaostanka sledi Caldini. Iz te trojke bo prav gotovo izšel končni zmagovalec. Slovenska predstavnika v tem prvenstvu spadata v drugo polovico lestvice. Kriza Olympie je vse hujša, saj je sedaj sama na dnu razpredelnice, Naš prapor pa je zabeležil svoj četrti zaporedni poraz. To pomeni, da so bili dobri rezultati na samem začetku samo lepo presenečenje.
IZIDI 6. KOLA: Caldini - Grado 3:1; Fincantieri - Naš prapor 3:1; Mossa -Olympia 3:1; Adi Ronchi - S. Luigi 3:1; Intrepida - Torriana 3:0; Capriva -Corridoni 3:0.
LESTVICA: Capriva, Intrepida 12; Caldini 10; Corridoni, Fincantieri, S. Luigi, Torriana 6; Naš prapor, Adi Ronchi, Grado 4; Mossa 2; Olympia 0 točk.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Po prvi tekmi povratnega kola je ekipa iz Krmina še vedno sama na vrhu lestvice, saj je na domačem igrišču premagala Lucinico, ki je do prejšnjega kola delil z njo prvo stopnično. Dekleta Olympie so tokrat pospravile točki kar v gosteh proti Caprivi.
IZIDI 6. KOLA: Capriva - Olympia 0:3; Cormons - Lucinico 3:0.
LESTVICA: Cormons, S. Luigi 8; Lucinico 6; Azzurra, Olympia 4; Liber-tas Capriva 2. Azzurra in S. Luigi imata tekmo manj.
(MJ)
UNDER 16 MOŠKI
Vse kaže, da je prvenstvo že odločeno. V 12. kolu sta se namreč pomerili vodeči ekipi Soča in S. Luigi. Tekma je bila res zelo važna in končna odločitev je padla šele po petih setih igre. Tudi tokrat je zmagala Soča. Do konca prvenstva manjkata še dve tekmi, v prihodnjem kolu bo S. Luigi počival,
zato od naslova prvaka ločita Sočo samo še dve točki.
IZIDI 12. KOLA: S. Luigi - Soča 2:3; Grado - Torriana odložena; Cormons -Turriaco 3:1. Počival je Val.
LESTVICA: Soča 20; S. Luigi 18; Val, Torriana 10; Libertas Cormons 6; Turriaco 4; Grado 2 točki. Torriana in Grado imata tekmo manj.
UNDER 16 ŽENSKE
Libertas Cormons neoviran vodi na lestvici, na drugem mestu pa še vztraja tržiški Villacher Bier, ki mora nadoknaditi tekmo in upa v pozitiven razplet čez dve koli v povratnem dvoboju proti Cormonsu. Zelo težko pa je verjeti, da bo Cormons popustil prav pred domačim občinstvom. Tretja moč tega prvenstva, Agorest, pa je nepričakovano zapustila poražena telovadnico Kulturnega doma proti Sagradu. Sedaj slovenske odbojkarice delijo tretje mesto s Farro.
IZIDI 15. KOLA: Libertas Cormons -Grado 3:0; Farra - Libertas Gorizia 3:0; Agorest - Sagrado 2:3; Corridoni - Villacher Bier 1:3; Morarese - S. Luigi 3:2.
LESTVICA: Libertas Cormons 30; Villacher Bier 26, Agorest, Farra 20; Libertas Gorizia, Villesse 16, S. Luigi 12, Morarese, Sagrado 10; Corridoni, Torriana 8; Grado 0 točk.
UNDER 15 ŽENSKE
Na vrhu lestvice še vedno nepremagan vodi Fincantieri, a za tem je na drugem mestu Soča. Ti ekipi sta boljši od ostalih, zato je boj za prvo mesto praktično omejen. Fincantieri je tudi tokrat slavil zmago na tujem, Soča pa je prepustila set Mossi.
IZIDI 6. KOLA: Soča - Mossa 2:1; Azzurra - Fincantieri 0:2; Lucinico -Adi Ronchi 0:2; Fossalon - Pieris 0:2. Zaostala tekma: Pieris - Lucinico 2:0.
LESTVICA: Fincantieri 12; Soča 10; Adi Ronchi 8; Mossa, Pieris 6; Azzurra, Fossalon, Lucinico 2 točki.
Igralci Juventine in Sovodenj v reprezentanci 3. AL
V zvezi s prijateljsko tekmo, ki jo bo odigrala reprezentanca goriške skupine tretje amaterske lige proti enajsterici iz Mosse, ki nastopa v drugi kategoriji, je selektor Livio Vidoz sklical devetnajst nogometašev. Med temi so tudi trije predstavniki slovenskih ekip: Kaus in Pizzolato, ki nastopata za Juventino, ter Marko Fajt, ki brani barve Sovodenj. Tekma bo v sredo, 24. t. m., na športnem igrišču v Mossi.
lsl^„?olo9n* lahko zmaga Esine
lako^’n3 X*-r a le pod P°g°jem. da s« ke i.n®.z?cetku postavi na čelo dir nat c i velja tudi šprinterju Di at Salu (sk. 1) in Binario (sk. 2), k a*e napredek.
skorJiailanu hitr» koni Eglia (sk. 2 se l^ajda «e more izgubiti. Za uspel (sk vi P°teguje tudi Flash Gordoi Rio Preseneti pa lahko Eltor d«
G ar ,ieapliu je ve« favoritov. Due varna«'J* lahko bil najboljši, ne hissimn rtiTV?1.cer Penalizirani Fic Drh, i k; X) In Ebro KS (sk. 1). cah štar?\Jesol° (sk- x) ho v Fi »nma di ?z »»godnega položaja. n»ka in m13 lsk' V ima dobrega 0n>enimn V form»- °d skupine 1 Ronco. "agresivnega« Bart de
rimskeoif<^Sik' X^ ie nesporni lavori (sk. 1) £ „9rtf?pa' Toda Evita Santo n°sti prindl*fen finišer. Nekaj moi de Oro k?; 1®mo tudi konj»» Nin
v Galop hnVa6r dokaì otežen.
X) štarPtab oteženV P*ZÌJ Kashofa (sl otežen, vendar pa je š
Firen ja. Fa voz
vedno glavni favorit. Če bo deževalo, je nevaren tudi Graham (sk. 2). Oidihuni (sk. 1) ne bo odigral podr-jene vloge.
DIRKA TRIS
V rimskem Tordivalleju bo štarta-lo 22 konj. Naši favoriti so: Dedro CM (1), Eloga (15), Erito (19). Za sis-temiste: Cusset (16), Daiacco CM (18), Dupino (10).
n			totip	tel
1.	—	prvi	X
drugi	1	2
2.	—	prvi	2
drugi	X	1
3.	—	prvi	2
drugi	X	1
4.	—	prvi	X
drugi	1	2
5.	—	prvi	X
drugi	1	2
6.	—	prvi	x	1
drugi	1	2
dmm igra za vas - danes igra za ms
Iztok Furiarne

Bari - Atalanta	X
Barletta - Lecce	X
Bologna - Lazio	1	X
Brescia - Padova	1	X
Cremonese - Udinese	1
Genoa - Parma	1 X
Messina - Catanzaro	1X2
Samb - Modena	1
Taranto - Piacenza	1
Triestina - Arezzo	1	X
Olbia - Sorso	X
Alessandria - Venezia M.	X
Turris - Palermo	1X2
Iztok Furlanič (letnik 1978) obiskuje četrti razred osnovne šole Gregorič -Stepančič pri Sv. Ani, sicer pa igra nogomet v prvenstvu mlajših cicibanov pri bazovski Zarji. Medtem ko je lani le treniral, je letos že standardni igralec te ekipe v vlogi branilca. Iztok je kljub mladim letom še kar »vsestranski« športnik. Na letošnjem šahovskem prvenstvu Športne šole Trst je delil tretje mesto, sicer pa smuča in se udeležuje izletov ŠŠTs in SPDT.
Prejšnji teden je Iztok Rapotec zadel sedem izidov.
PRIMOTOR KLUB
vabi člane, da se udeležijo sestanka, ki bo danes, 19. t. m., ob 20.30 v Lonjeriu. SPDT
prireja v nedeljo, 28. t. m., 22. zimske športne igre v Ravasclettu, ob tej priliki pa tudi avtobusni izlet. Vpisovanje za tekmo in izlet pri Devanu Cesarju (tel. 911433) v popoldanskih urah. Vabljeni!
SK DEVIN
prireja v nedeljo, 21. t. m., smučarski izlet na Dobrač (Avstrija). Informacije in vpisovanje pri Brunu Škerku (tel. 200236).
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK prireja 28. t. m. izlet v Podklošter (Ar-naldstein - Avstrija). Vpisovanje v dolinski telovadnici 22. t. m. od 20. do 21. ure.
ŠD MLADINA
prireja smučarski avtobusni izlet v nedeljo, 28. t. m., v Ravascletto ob priliki zimskih športnih iger. Odhod avtobusa z Opčin ob 6. uri, iz Križa ob 6.15. Vpisovanje za tekmo in izlet poteka v Domu A. Sirk v Križu od ponedeljka, 22. do srede, 24. t. m., od 20. do 21. ure, v četrtek, 25. t. m., od 17. do 19. ure. Vabljeni!
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
. Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. '- telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
19. februarja 1988
Severna Koreja zavrača sleherno odgovornost
V OZN razprava o padcu letala KAL in obsodba mednarodnega terorizma
NEW YORK — Varnostni svet je sinoči končal dvodnevno razpravo o nesreči potniškega letala južnokorej-ske družbe, v kateri je 29. novembra lanskega leta izgubilo življenje vseh 115 potnikov in članov posadke. Kot trdi južnokorejska vlada je do nesreče letala, ki je letelo na progi Bagdad-Seul prišlo zaradi eksplozije bombe, ki so jo podtaknili severnokorejski tajni agenti. Letalo je izginilo nad burmanskim zračnim prostorom, razbitin letala pa še vedno niso našli.
Južnokorejska vlada je za sejo varnostnega sveta pripravila zelo obsežno in dokumentirano gradivo, ki prinaša vrsto dokazov o tem, da sta omenjeno nesrečo zakrivila dva severnokorejska tajna agenta, ki sta letalo zapustila med postankom v Bahreinu.
Preiskovalcem je bil že nekaj ur po nesreči sumljiv japonski par, ki je v Bahreinu zapustil letalo in čakal na polet proti Evropi. Med zasliševanjem bahreinskih oblasti se je moški zastrupil z ampulo cianida in umrl, žensko, ki se je prav tako poskušala zastrupiti pa so zdravniki uspeli rešiti. Domnevna japonska državljanka, je v kasnejši preiskavi priznala, da je tajna agentka obveščevalne službe centralnega komiteja korejske delavske partije.
Dokazno gradivo, ki so ga južnokorejske oblasti pripravile za sejo varnostnega sveta, med drugim prinaša tudi vrsto fotografij obeh agentov. Na eni izmed fotografij je Kirn Sung II na primer v Tašmajdanskem parku v Beogradu, v ozadju pa je cerkev sv. Marka. Oba severnokorejska tajna agenta sta stanovala v hotelu Metropolitan v Beogradu, južnokorejski preiskovalci pa so pri agentu Kirn Hyon-Hui našli (v šifrirani obliki) tudi telefonsko številko njune severnokorejske zveze v Beogradu (625646).
V Beogradu naj bi po trditvah južnokorejske vlade oba agenta dobila tudi eksploziv, ki sta ga podstavila v letalo. Šlo naj bi za tekoč eksploziv z angleško kratico
PLX, ki je bilo v steklenici za whisky, ter trd eksploziv, tipa C4, ki je bil vdelan v japonski tranzistorski sprejemnik. Kot piše v materialu, ki so ga južnokorejske oblasti predale varnostnemu svetu, omenjen eksploziv ne diši, zato ga ni mogoče odkriti s psi, ker v svoji sestavi nima kovin, pa ga ni mogoče odkriti niti z rentgenskimi žarki.
Jugoslovanski veleposlanik v svetovni organizaciji Dragoslav Pejič je na včerajšnji seji varnostnega sveta izjavil, da Jugoslavija obsoja vsa teroristična dejanja in da so jugoslovanske oblasti začele preiskavo o tem primeru takoj ko je Južna Koreja preko prijateljskih držav zaprosila za sodelovanje. Jugoslavija je po njegovih besedah zainteresirana za razsvetlitev omenjenega primera, vsi pristojni organi pa so začeli s temeljito preiskavo. Pred odhodom iz Beograda sta bila omenjena potnika skupaj z vsemi drugimi potniki podvržena temeljitemu pregledu, ki vključuje tudi pregled z ustreznimi rentgenskimi aparati za odkrivanje eksploziva, poleg tega pa ročno prtljago vseh potnikov, ki potujejo z iraškimi letali dodatno pregledujejo na letalih tudi iraški varnostni organi. Jugoslavija je zaradi načelne obsodbe terorizma pa tudi zaradi svoje lastne varnosti po njegovih besedah zainteresirana, za dokončno pojasnitev te tragične nesreče.
Predstavnik DR Koreje v svetovni organizaciji Pak Gii Yon je na včerajšnji seji varnostnega sveta odločno zanikal, da bi bila Koreja vpletena v to teroristično dejanje in poudaril, da DR Koreja odločno nasprotuje vsem oblikam terorizma. Po njegovih besedah poskuša južnokorejska vlada s temi obtožbami sprožiti proti DR Koreji novo kampanjo blatenja. Južnokorejski diplomatski predstavnik v OZN je tudi izjavil, da je Japonka, med preiskavo v Bahreinu zanikala kakršnokoli povezavo s to nesrečo in, da doslej še niso našli ostankov letala, ki bi lahko pomagalo razsvetliti to nesrečo.
UROŠ LIPUŠČEK
Z bagri proti črnim gradnjam tudi v neapeljskem predmestju
NEAPELJ — Črne gradnje se lahko predstavijo kot stare znanke neapeljske okolice, kjer je dobršen del stanovanj, hišk in celo impozantnih stanovanjskih četrti nastalo brez slehernega kolkovanega papirja. Tu pa tam se sicer zgodi, da občinska uprava priskoči poštenjakom na pomoč in se z bagerji spravi nad železobetonske spake, ki kazijo neapeljsko predmestje. Včeraj so bagerji in goseničarji obiskali območje Agnano, kjer so pričeli z rušenjem dveh trinadstropnih hiš in nekaj bazenov.
V oblaku prahu in ometa je tako splahnelo upanje dveh Neapeljčanov (ki sta se izselila v Švico in sta si gradila hišo iz tujine), da bi si lahko zgradila vilo na domačih tleh, popol-
noma upepeljen pa je tudi načrt športnega kluba, ki bi moral obdajati dva velika bazena, grajena v obliki »osmi-ce«. Med obema bazenoma so že zgradili bar, neapeljski odbornik za gradbeništvo Salvatore Abruzzese pa je dal »zbrisati« še to črno gradnjo. Tako se je v Agnanu zaključilo prvo poglavje občinskega boja proti črnim gradnjam, istočasno pa se je odprlo vprašanje pravičnega izvajanja predpisov. V neposredni bližini dveh porušenih hiš so namreč še druge štiri, ki so bile prav tako zgrajene na črno. Njihovi lastniki in stanovalci pa so pravočasno predložili prošnjo za odpust, ki je občina ni zavrnila.
Na sliki (Telefoto AP): bagri na delu v Agnanu
Naserjev starejši sin tvega smrtno obsodbo
KAIRO — Javni tožilec vrhovnega egiptovskega sodišča je zahteval smrtno kazen za enajst aktivistov teroristične organizacije »Egiptovska revolucija«. Med člani te organizacije, ki jim grozi smrtna obsodba, je tudi starejši sin pokojnega predsednika Naserja Khaled, ki se trenutno mudi v Beogradu. Med obtoženci je tudi Naserjev nečak Abdel Gamal, ki jo je podobno kot Khaled pravočasno popihal v tujino.
Organizacija »Egiptovska revolucija« se sklicuje na stališča pokojnega predsednika Naserja in obtožuje sedanje egiptovsko vodstvo, da se je izneverilo Naserjevi revoluciji. Sodniki obtožujejo njene člane, da so izvedli
celo vrsto terorističnih atentatov ter v tem okviru skušali ubiti veleposlanika ZDA in Izraela v Kairu. Voditelj skupine je bivši polkovnik Mahmoud Nu-redin, ozadje vseh atentatov pa naj bi policiji razkril pred kratkim njegov brat, ki je bil v začetku sam član te organizacije.
Policijski viri trdijo, da je Khaled Naser zelo dober prijatelj libijskega voditelja Gadafija, pri čemer namigujejo, da so direktive za atentate prihajale prav iz Tripolisa.
Na sliki (Telefoto AP): Sin pokojnega egiptovskega predsednika Naserja, ki tvega smrtno kazen.
S silo zatrt upor v newyorškem zaporu
NEW YORK — Petsto zapornikov newyorškega zapora Rikers Island je včeraj ponoči zasedlo eno izmed zaporniških poslopij in zahtevalo izboljšanje pogojev za jetnike. Do upora je prišlo potem, ko se je nekaj zapornikov pritožilo, da so jih pazniki pretepli. Najprej so se uporniki zabarikadirali le v nekaterih celicah, kasneje pa se je upor razširil na celotno poslopje. Pri tem so bili štirje pazniki lažje ranjeni, zato pa je bila precej poškodovana najrazličnejša oprema v zaporu.
Več kot štiriurna pogajanja med policijo in uporniki so bila brezuspešna in zato se je vodstvo zapora odločilo, da s silo zatre upor. Pendreki, vodni curki in solzilec so bila dovolj prepričljiva sredstva, tako da je bil upor hitro zadušen.
Do podobnih uporov je na Rikers Islandu prišlo že večkrat. Zadnjič se je to zgodilo leta 1986, ko so se zaporniki trikrat uprli oblastem v kaznilnici.
Menih napovedal nove katastrofe v Braziliji
RIO DE JANEIRO — Severovzhodni del Brazilije naj bi letos prizadele nove naravne katastrofe. To napoveduje »frei Damiao«, oče Damijan, ki trdi, da bodo ta del Brazilije napadle krastače in kobilice.
Pater Damijan ima že skoraj sto let, živi pa v notranjosti brazilske države Alagos, kjer sta najbolj popularna svetnika sveti Kuzma in sveti Damijan. V resnici je oče Damijan Italijan Pio Giannotti, ki je stopil v kapucinski red leta 1924 in se nato leta 1931 preselil v Brazilijo.
Kot edino obrambo pred katastrofami pater Damijan svetuje prižiganje kresov pred hišami in to vsak petek. Menih tudi priporoča, da verniki nato shranijo pepel. Po nekaterih računih je doslej zagorelo že približno 15.000 kre-
Glede na izredno popularnost italijanskega meniha ima vodstvo brazilske cerkve precej težav, da bi demantiralo menihove napovedi, saj preprosti in revni verniki bolj verjamejo očetu Damijanu kot pa uradnim duhovnikom.
Borzni agent iz Wall Streeta išče kakršnokoli zaposlitev...
NEW YORK — Tudi najelegantnejše in varne tople grede, kakršna je bila Wall Street, v kateri so brsteli mladi borzni agenti in brokerji, so uničljive. To je dokazal »črni ponedeljek« (19. oktobra lani), ko je padec ameriške borze zamrznil marsikatero novorojeno kariero.
Med najbolj nesrečne se lahko nedvomno prišteva 36-letni Howard Ganson, ki mu prijatelji pravijo Hutch. Tistega zloglasnega dne bi bil namreč moral začeti svojo službo pri prestižni borzni agenciji Merrill Lynch, kjer so ga imenovali celo za podpredsednika. Podjetje mu je že pripravilo urad z veliko mizo in izredno udobnim stolom, na katerega pa Hutchu še sesti ni uspelo, saj so ga odslovili še predno bi lahko reagiral.
Gansonov primer pa ni edini, saj se je z njim znašlo na cesti (pa čeprav je Wall Street izredno chic ulica) na stotine mladih, a ne več tako uspešnih broker-jev. Kam z njimi? Predvsem pa, kako jim »pomagati«, da izplačajo vse dolgove, ki so si jih nakopali, ko so dolarji kar deževali v žepe njihovih Armani plaščev? Bogve.
Za las preprečili ekološko nesrečo
MILAN — Skoraj sto gasilcev je preteklo noč sodelovalo pri gašenju požara, ki je izbruhnil v kemični tovarni »Asap« v kraju Cesano Maderno pri Milanu. Gasilci so za las preprečili ekološko katastrofo, saj se je iz neke velike cisterne razlilo približno 1500 litrov nevarne strupene tekočine. Prišlo je do silovite eksplozije, v kateri je bil laže ranjen delavec, ki je bil zadolžen za popravilo cisterne.
Deželno vodstvo civilne zaščite je zvečer sporočilo, da je položaj pod nadzorstvom.
Zaradi groženj končal v zaporu
RIM 42-letni Bruno lanari res nima sreče, ne s sodniki in ne z bivšo ljubimko. Potem ko jo je okradel in jo skušal izsiljevati, je lanari nekdanji ljubimki jugoslovanskega porekla, ki se je medtem poročila z drugim, dolgo časa grozil in jo skušal spet izsiljevati. Vse dokler se ni ženska, ki opravlja poklic manekenke, naveličala in vročekrvneža prijavila policiji. V začetku so ga samo prijavili sodišču, včeraj pa so Ianarija aretirali pod obtožbo, da je grozil neki ženski, ki bi morala pričati na procesu.
Oče male Marico obtožen umora
PALERMO — Palermski preiskovalni sodnik Giovanni Miccic-hè je formalno obtožil namernega umora 36-letnega prodajalca arašidov Francesca Mazzolo. Tako se je zaenkrat zaključilo prvo sodno poglavje postopka proti staršem, ki so 25. aprila lani povzročili smrt triletne Marie Concette Mazzola. Deklici so vsi pravili Marico, in s tem imenom je ostala tudi zapisana v spominu vseh, ki jih je pretresla vest, da sta dve nesrečni osebi, pod pritiskom stiske, bede in ignorance, do smrti zmrcvarili hčerkico. Primer Marico je sprožil vrsto ogorčenih reakcij, mediji so pričeli posvečati več pozornosti vprašanju nasilja nad mladoletniki, nastal je celo socialni servis »sinjega telefona«. Čas in širša informacija sta pokazala, da je v Italiji (in tudi drugod po svetu) nič koliko otrok, ki umirajo, ker so se »polulali v postelji«, kot Marico, ali zato, ker niso prestali vsakdanjega pretepanja.
Oče umorjene deklice bo torej odgovarjal za umor hčerke, popolnoma oproščena pa je bila mati Angela Ciaramitaro, ki je nemočna prisostvovala moževim podvigom, ko je Marico kaznoval tako, da jo je obešal na lestenec. Angela in njen mož sta povsem prisebna, je izjavil psihiater, v njuni družini pa je 13. oktobra privekal na svet še en otrok...