Lelo IX.
V.b.K».
Dunaj, dne 22. maja 1929
St. 21.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
.KOROŠKI SLOVENEC«
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj po-	28
šiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling, celoletno : 4 šilinge.
Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 251— celoletno : Din. 100-—
Pozamezna številka 10 grošev.
Pogajanja za avtonomijo brezuspešna.
Pred dobrimi dvemi leti so nemške stranke predložile v deželnem zboru "redlog o kulturni avtonomiji slovenske manjšine na Koroškem, ne di bi prej o tem obvestile zastopnike koroških Slovencev. Kljub temu so se ti udeležili pogajanj v odboru in pokazali veliko dobre vo!je. Šli so tako daleč, da je prinesel zastopnik slovenske manjšine v okvirju predloženega Predloga celoten spreminjevalnl predlog, tako da so nemške stranke že kar začetkoma vedele, kako si Slovenci zamislijo avtonomijo. Vodila je Slovence volja, prilagoditi se novemu Položaju v državi in dati narodu, ki ie doživel tak poraz, mir. Smernice, ki so nastale iz splošnega manjšinega gibanja, so se izkazale kot pravilne. Treba jih ie bilo samo spraviti v sklad z danim položajem slovenskega ljudstva na Koroškem.
V teku razprav ie naš zastopnik pokazal veliko popustljivosti, da ie odstopil od marsikatere naše zahteve, samo da razprave tečejo naprej. Dokaz temu je, da so se v splošnem delu zakona (15 paragrafov) sprejele bistvene ideie
nemških strank. Pri reševanju šolskega vprašanja so se dali voditi Slovenci od teh smernic:
Če se avtonomiji odstopi gojitev kulturnih vprašani, potem avtonomiia ne sme biti avtonomija ene stranke, temveč ljudstva.
Na Koroškem obstoji za to ljudstvo enotno izpeljano šolstvo, takozv. utrakvistične šole. Tega niso tajili ne zvezna vlada, ne Nemci. Samoobsebi umevno ie, da se z vprašanjem avtonomije v glavnem reši tudi jezikovno vprašanje, in sicer materni učni jezik in pouk v nemškem jeziku. Enotnost ljudstva zahteva enotnost pouka. Naravno ie, da ie moralo nastati glavno vprašanje, kakšna bo usoda teh šol. Težnja Slovencev je bila, da uprava teh šol preide od šolskih oblasti na avtonomijo, in bili so mnenja, da se bo vendar naše! izhod, ker smo sprejeli tako toleranten predlog glede katastra, kar so priznale celo nemške stranke.
Težnia Nemcev pa ie bila, da porabijo u-peliavo avtonomije v to, da se razdvojenost med Slovenci za večno utrdi. Vso utrakvistično šolstvo so zahtevali zase. Potemtakem bi avto-
nomija ne služila pomirjenju, temveč bi povečala razdor.
Tudi socijaldemokraški predlog ni imel namena, da odstrani težkoče in omogoči mirno rešitev kulturnega vprašanja, temveč da porabi politični razdor koroških Slovencev in z enim udarcem prevede vse te šole v nemške.
Da so bila pogajanja pod takimi razmerami brezuspešna, ie umljivo, ker Nemcem doslej niti na misel ni prišlo, da bi se resno bavili s pravicami koroških Slovencev. Avtonomija ni zrasla na koroških tleh, zato se tudi med nemškimi strankami ni mogla udomačiti. Da vidi mentaliteta koroških nacijonalistov, ki vidijo v vsakem Slovencu, če zahteva narodne pravice, iredentista, Hoch- «nd Voiksverraterja, in v vsakem slovenskem šolskem okrožju delitev Koroške, nas ne preseneča. Najbolj nemškega pa se ie pokazal zastopnik internacijonalne so-cijaldemokraške stranke. Zvesto mu je stal ob strani zastopnik kršč. soc. stranke.
Ideal vseh nemških strank je pač kataster brez Slovencev in slovenska šola brez otrok in brez učiteljstva — avtonomija na papirju!
Deželni zbor.
Koroška zastava s stolpa deželne je v torek in sredo preteklega tedna plapolala v znamenje, da zaseda deželni zbor. Seja v torek je bila zelo dolgočasna, da se je marsikateri poslanec bavil s svojimi zadevami. Govorilo se je o dveh glavnih šolah in o pra-vilih deželnega hipotekarnega zavoda.
Namestnik deželnega glavarja Neutzler poroča o 0 prizadevanju dežele, da bi zveza prevzela konkurenčno cesto v Lesachtalu, kar je zveza odklonila, ker n>ma denarja in ker niso dani predpogoji. Cesto je treba prej še temeljito popraviti, da bo mogla prenesti Promet, ki ga zahteva zvezna cesta. — Iz Grebinja v Št. Pavel je zelo slaba cesta- ki ovira živahen avtomobilski promet. Popraviti je treba 14 km ceste. Ker °t>čine nimajo sredstev, naj bi dežela prispevala 44.000 S. Tako se je glasil predlog. Sklenjeno je mio, da subvencije zaenkrat ni mogoče dovoliti, da pa nai deželna vlada poizveduje in poroča. — Krajem ^ithofen in Obervellach se dovolita glavni šoli, ker sta se občini izrekli, da krijeta stvarne potrebe glavne š°le in ker so na razpolago poslopja. V glavno šolo v Althofnu bodo pohajala tudi dekleta, če to dovoli Prosvetno ministrstvo. Deželna vlada naj določi šolski °lroliš za glavno šolo. Dežela mora sploh zadevo glavah šol enotno urediti in določiti, v katerih krajih se Janovi jo, da bodo po celi deželi enkako razdeljene, ‘'■jer morejo kriti občine stvarne potrebe, pojde lahko, aJl kaj bo tam, kjer so občine ubožne in že sedaj preobremenjene. Razredi se ustanovijo stopnjema, vsako eto p0 eden zraven. — Nato se je izvolil na mesto od-jtopivšega vicekancelarja inž. Vinko Schumyja posl. ^rnmaier za deželnega svetnika in finančnega refe-!enta. Izvolitvi je sledili burno odobravanje v vrstah '-aiidbunda in vsenemcev.
Predložena so nova pravila deželnega hipotekarna zavoda. O tem poroča posl. Pichler. Dežela je Prevzela zavezo in ima zato pravico do primernega ^astopstva v načelstvu. Po predloženih pravilih pošlje k*ela v načelstvo zavoda 4 člane, ki jih voli deželni v j’ Frrrarseni referent ima še posebne pravice. Za-0cj pridobiva med prebivalstvom na zaupanju. To je “nivo, ker nudi trikratno jamstvo: obremenjena po-
sestva, rezerve in dežela. Obresti se plača na leto več kakor vseh davkov skupaj. Poleg dežele pošlje v načelstvo po enega zastopnika deželni kulturni svet, trgovska in delavska zbornica. Član kuratorija je tudi deželni finančni referent in od deželnega zbora izvoljeni ravnatelj. Vsi ti se volijo za dobo 5 let. Načelstvu je delokrog določen v 10. točkah.
Nato je deželni glavar odgovarjal na stavljena vprašanja. Glede poštnega prometa v Zilsko in Dravsko dolino ni mogoča drugačna ureditev, ker bi tedaj dohajala pošta s še večjo zamudo. Radi olajšanja obmejnega prometa z Italijo se ne da doseči nič. Urediti se tudi ni dal obmejni turistovski promet kakor z Jugoslavijo. Kar se tiče obmejnih planin, se vrši v kratkem posvetovanje s prizadetimi.
Drugi dan se je razpravljalo predvsem o splošnih kmetijskih nadaljevalnih šolah. Te šole se vedno bolj razvijajo. L. 1923/24 jih je bilo 79 z 2072 učenci, letos pa že 184 s 4684 učenci. Nadaljevalne šole na deželi so javne obvezne šole. Za ustanovitev take šole je potrebnih 15 učencev. Odločuje pri tem deželna vlada na podlagi izreka pristojne občine. Vsaka šola ima svoj šolski okoliš. Za obisk nadaljevalne šole so odgovorni starši, namestniki ali delodajalci, ki morajo dati učencu potreben čas in ga k obisku pozivati. Zamude se kaznujejo enako kot na ljudskih šolah, a poleg tega je odgovoren tudi učenec, če je zakrivil zamudo sam. Za plačilo kazni jamči delodajalec z enomesečno mezdo. Učenci se k obisku lahko prisilijo. Pouk traja od jeseni od 30. aprila in sme obsegati največ 125 ur v letu s poučnimi izleti vred. Učni predmeti so: kmetijstvo, računanje, jezik, domo- in zakonoznanstvo, zdravstvo, za ženske učence še gospodinjstvo in negovanje dojencev. Učna snov se razdeli na tri leta. O učnem jeziku se vprašajo sicer šolo vzdržujoči, odločuje pa le deželni šolski svet. Ravna se običajno po tem, kateri jezik je učni jezik v višjih razredih. Višji razredi ljudskih šol so vsi popolnoma nemški ter so tudi vse nadaljevalne šole nemške. Na teh šolah poučujejo ljudsko- in glavnošolski učitelji, ki morajo poleg svojih običajnih tedenskih ur poučevati še 6 ur na nadaljevalnih šolah. Plača se bo uredila potom posebnega zakona. Zenska mladina ni obvezana, da bi obiskovala te šole. V odboru se je mnogo razpravljajo.
ali se naj vpelje tudi verouk. Ta predlog ni dobil večine, ker bi bil uspeh manjši, četudi se je priznalo, da bi bil verouk za mladino od 1 5. do 17. leta potreben.
V splošni razpravi omenja posl. dr. Reinprecht, da se mora tudi podeželski mladini dati višja izobrazba, ker jo tudi mestna črpa iz glavnih šol, ki se ne morejo ustanoviti povsod na deželi, ker niso dani pogoji. Nadaljevalna šola je nadaljevanje ljudske šole. Iz raznih pritožb pa je znano, da je v nadaljevalnih šolah treba učiti šele čitati in pisati — kar velja posebno za slovensko ozemlje. Žalostno je, da manjka verouk kot predmet. Samo v znanju človek ne pridobi vsega, kar bi ga usposobilo za vztrajen življenski boj, to najde le v veri. Po državnem šolskem zakonu mora biti vzgoja tudi v nadaljevalnih šolah nravstveno-ver-ska. Dr. Reinprecht na koncu predlaga, da se vpelje verouk kot obvezen predmet. — Dr. Angerer omenja 60 letnico drž. ljudskošolskega zakona in navaja vzroke, zakaj so učni uspehi tako slabi:	prevelike za-
mude (?). Izreka se tudi proti vpeljavi verouka kot obveznega predmeta, ker bi pomenilo to nasilstvo.
Posl. Starc: Na eni strani se pravi, da so nadaljevalne šole samo dopolnilo ljudske. Če je to res, tedaj bi moral tudi tukaj veljati drž. šol. zakon. Čudna so izvajanja dr. Angererja. Dež. šolski zakon so vstvarili pred 60 leti nemški liberalci. Celo ti so priznali potrebo nravstveno-verske vzgoje. Če hoče biti tedaj nadaljevalna šola podaljšek ljudske, tedaj bi moral verouk tudi tukaj zavzemati isto mesto. Posl. Reinprecht je pravilno izjavil, da morajo imeti vsi predmeti enako veljavo. Treba je samo proglasiti vse predmete za proste in takoj se bo videlo, koliko otrok se prijavi. Pomisliti pa je treba tudi, da rabi doraščajoča mladina močna vzgojevalna sredstva in to je vera. Dokaze podaja vsakdanje življenje. Če hočemo imeti moralno zdravo podeželsko mladino, ji ne smemo odvzemati verouka in prave srčne izobrazbe. Človeška vzgojna sredstva tukaj odpovedo. Končno se imamo za vso kulturo v Evropi zahvaliti veri. Zakaj naj bi bila sedaj vera nekaj postranskega? Dokler vprašanje avtonomije pri nas ni rešeno, ne zavzemam k temu stališča, in sem se oglasil k besedi samo, ker je prišla v razgovor vera. — Tudi Landbund se je izrekel proti vero-
uku. — V podrobni razpravi je bil dr. Reinprechtov predlog odklonjen, zakon pa z malimi spremembami sprejet.
Od trga Obervellach na kolodvor se napravi vspenjača. Dežela prevzame jamstvo za posojilo 360.000 S. — Občina Brdo je nastavila poslovodjo za električno centralo, ki ni imel izpita. Sedaj mu je bila služba odpovedana. Dež. glavar naj tukaj nekaj ukrene. — Učiteljskemu domu v Hofgasteinu se dovoli podpora 300 S. — Od letos naprej dobijo tudi učiteljice ročnih del 15 odstotni prispevek, ki znaša skupno 1090 S. — Deželni zbor protestira proti temu, da bi se prenesla delavska zavarovalnica proti nezgodam na Dunaj in zahteva za Koroško posebno izplače-valnico. — Mesto odstopivšega inž. Schumyja je bil izvoljen Sattleger 'v finančni odsek, Prislan in Kirch-auer v davčno prizivno komisijo in Feinig v gospodarski odsek. — Razvije se obširna razprava o občinskih dokladah preko 100 odstotkov. Posebno pridejo razmere v Beljaku v pretres. Naslednjim občinam se dovoli občinska doklada v višini: Žrelec 180, Bistrica v R. 200, Galicija 120, Globasnica 110, Medgorje 180, Medborovnica 300, Blače 150, Št. Rupert pri Celovcu 250, Celovec 350, Beljak 200, Borovlje 250 odstotkov. — Prihodnja seja se skliče pismenim potom.
POLITIČNI PREGLED
Med seboj. V vodstvu kršč. soc. stranke obstojajo že dalje časa zelo napeti odnošaji. Neprestani spori so končno dosegli višek s tem, da je podal namestnik predsednika kršč. soc. parlamentarnega kluba posl. Kunschak ostavko na to mesto. Sočasno je izjavil, da izstopa iz vseh parlamentarnih odborov, v katerih je deloval kot zastopnik kršč. soc. stranke. Dobro poučeni politični krogi naglašajo, da je smatrati to ostavko kot odgovor močnega dela poslancev v kršč. soc. klubu, ki se ne zadovoljijo z odpoklicem ministrov dr. Kienbocka in Schmitza. Nekateri celo napovedujejo, da bo sledilo koraku Kunschaka še več kršč. soc. poslancev ter izstopilo iz raznih parlamentarnih odborov. Vodstvo kršč. soc. stranke skuša predočiti javnosti, da je položaj v klubu kršč. soc. povsem normalen in da ne obstoje nikaki spori ter da je smatrati odstop posl. Kunschaka samo kot čin posameznika, ki ne soglaša z mnenjem večine. — 13. t. m. je na nekem shodu Kunschak ostro nastopil proti ošabnim govorom in nastopom Heimvvehra, posebno njegovih voditeljey. Pri tem je opozarjal na notranje in zunanje nevarnosti, ki pretijo državi, če bi po želji Heimwehrovcev zapustila parlamentarno demokracijo, in posebno opozarjal na to, da so že enkrat lansko leto imele Italija, Jugoslavija, Madžarska in Češkoslovaška na mejah vse pripravljeno, da nastopijo proti Avstriji, če bi o priliki znanega nastopa Heimwehra dne 7. oktobra v Dunajskem Novem Mestu prišlo do nemirov. Kot prvo je potem italijansko poslaništvo in pozneje madžarsko dementiralo to vest. Na seji kršč soc. kluba se je večina postavila na stran Kunschaka, starega sobojevnika Luegerja, ki tudi sedaj vodi zdravo, ljud-
sko politiko proti temnim nakanam, ki pa ne bodo imele moči, da bi razbile stranko. Vre, vre...
Manjšinsko. Pri jugoslovanskem ministrskem predsedniku Živkoviču se je zglasila de-putacija madžarske manjšine in mu potožila svoje križe in težave. General Zivkovič je odgovoril, da ga je obisk prijetno presenetil. Vlada bo stala na stališču, ki ga je zavzela dne 6. januarja. Politiziranja vlada ne bo dopustila, bo pa vsako kulturno delovanje dovolila in pospeševala. Vsak član vlade hoče, da imajo vsi državljani enake pravice in se jim zdi naravno, da morajo delovati manjšine na kulturnem polju. Vlada bo držala mirovne in mednarodne pogodbe. Manjšine so lahko prepričane, da vlada ne bo napravila iz njih sužnjev, temveč bo podpirala njih kulturno delovanje. V slučaju zaprek naj se obračajo neposredno na njega in on bo izdal potrebne odredbe. Dokler je manjšina napram državi lojalna, tako dolgo bo na-pram njej tudi država. — V 'Jugoslaviji se izdeluje nov ljudskošolski zakon. Znane so že nekatere podrobnosti zakona. Pouk se vrši v državnem jeziku. V krajih, kjer se nahaja v precejšnjem številu tuje prebivalstvo, se bodo za njihovo deco otvorili posebni oddelki, ki se stopnjema lahko strnejo v posebne šole. V teh oddelkih je učni jezik v 1. in 2. razredu materinski, v 3. in 4. je državni jezik obvezen predmet. V višjem razredu odnosno nadaljna štiri leta pa se vrši izobrazba brez izjeme v državnem jeziku. Druge narodnosti bodo imele svoj jezik kot predmet, če je dovolj učencev. V narodni šoli se uporabljajo samo učne knjige državne izdaje. Druga izobraževalna sredstva so lahko državne ali zasebne izdaje.
Gospodarstvo Rusije. Konferenca osrednjega odbora in osrednje nadzorstvene komisije ruske komunistične stranke je odobrila petletni Stalinov načrt za socijalistično izgradnjo sovjetske Rusije. V smislu tega načrta bo rusko gospodarstvo napredovalo letno povprečno za 20 odstotkov. Po tem načrtu bo ustanovljenih v Rusiji cela vrsta novih tovarn, ki bodo opremljene z najmodernejšimi evropskimi in ameriškimi tehničnimi sredstvi. Sočasno pa bo posvečena največja skrb tudi razvoju ruskega poljedelstva, ki je bilo doslej zapostavljeno v korist industriji. Ako bo ta načrt izveden, v celoti, bo leta 1934. 40 odstotkov vsega ruskega poljedelstva popolnoma socija-lizirano in samo 60 odstotkov bo ostalo pri zasebnem obratu. Slično se bo dvignila proizvodnja ruskega premoga tako, da bo stala Rusija 1. 1934 v svetovni produkciji premoga na četrtem mestu, v pridobivanju sirovega železa pa na tretjem, takoj za Zedinjenimi državami in Nemčijo. Pri investicijah bo uporabljenih za težko industrijo 78 odstotkov in 22 odstotkov na ostalo industrijo, kar bo dvignilo proizvodnjo ruskih tovarn za dva do trikrat. Celokupni razvoj narodnega gospodarstva bo postavljen na novo energetično podlago, zaradi tega je tudi predviden dvig pridobivanja električnega toka od 5 milijard na 23 milijard kilovatov.
Vzporedno z racijonaliziranjem poljedelstva bo ustanovljenih nekoliko novih tovarn za umetna gnojila, da se bo produkcija te panoge dvignila od 175.000 ton na 9 milijonov ton. Poleg že započete zidave Dnjeprskih veleelektrarn je predvidenih še 7 novih veleelektrarn. Do konca 1. 1934 bo zgrajenih nanovo 17.000 kilometrov novih železnic in sezidana bo nova ve-letovarna avtomobilov, ki bo izdelovala letno po 100.000 avtomobilov. Dograjena bo dalje sibirsko-turkestanska železnica in pričeta dela za prekop med Volgo in Donom. Središče indu-strijalizacije Rusije bo Leningrad, ki ga misli Stalin vzbuditi k novemu življenju ter mu vrniti nekdanji pomen, in pa južni rudarski o-kraji v Donskem bazenu.
M DOMAČE NOVICE ~
Iz Roža. Dodatno k pevski prireditvi v Borovljah se nam še poroča:	Že cele tedne
pred slavnostjo so se širile po trgu govorice, da pride ta dan v Borovlje strašno veliko Kranjcev. Kljub temu, da se ob vsaki priložnosti povdarja, kako važen je ravno za našo državo tujski promet, so bili Borovljanci na- , enkrat mnenja, da nobeden tuje ne sme več ! semkaj. Istočasno pa so ležale po gostilnah v j Borovljah propagandne brošure za Fremden-verkehr! Dolgo se ni moglo prav izvedeti, zakaj taka gonja proti tej prireditvi, a končno so naši modrijani vendarle prišli z barvo na dan. ; Govorili so namreč, da nič nimajo proti ko- j roški pesmi, pač pa ne morejo pripustiti, da bi se pela pesem: „Unser Kàrnten im Lied“. Kako morejo trditi Slovenci, da je Koroška njihova! Oj ti preuboga pamet! Tako je pač, da se slovensko nočejo učiti in nemško ravno naši Nemci ne razumejo. A to še ni vse. Vsak pameten človek bi mislil, da proti tej prireditvi, ki v resnici pokaže samo ljubezen do koroške domače pesmi, nihče ne bo imel kaj, saj je bila prireditev namenjena vsem, ki ljubijo naše pesmi. Zato smo se tembolj začudili, ko se je pripeljalo na dan prireditve z avtom čez 100 Heimatschutzlerjev v Borovlje, opremljenih celo s sanitetnim oddelkom in so imeli isti strelne vaje z ostro municijo. Bili so sami tujci, zakaj sicer ne vemo, pač pa si lahko mislimo. Prišel je tudi zastopnik vlade, ki je želel govoriti z zastopnikom prireditve. Pojasnilo se je vse in naši odposlanci so vladnega komisarja začudeno vprašali, kaj pomeni ta Aufmarsch? : Opozorili so ga tudi, da se bo nahajalo popoldne pri občinskem kinu okoli 1000 ljudi. Komi- ; sar prvotno ni vedel odgovoriti na to vprašanje, pač pa da bo posredoval in govoril poprej s komandanti lieimatschutza. Pripoznati moramo, da je postopal zastopnik vlade korektno, in potem našincem izjavil, da odkoraka Heimatschutz še pred tretjo uro pop. iz Borovelj, kar se je tudi zgodilo. Tako je imela tudi ta impozantna prireditev svojo senčno stran, a ne za nas, temveč za naše mogočneže.
Šteben. (Ogenj.) V noči med 10. in 11. majem je nenadoma pričelo goreti pri pd. Kusmu
M	PODLISTEK	I
Karel Širok:
Divja raca.
(Konec.)
Počasi se je bližal raci: kol je zasadil v blato in je stegnil roke predse, da jo pograbi. Ali raca se je bliskoma potopila pod vodo in je odplavala. Tam nekje na drugi strani mlake se je zazibalo bičje.
Oskrbnik je zopet brodil po vodi, drezal v ločje, se pogrezal v blatu, da so se mu že omočile hlače v kalni vodi.
„Zdaj je ne maram več žive, zdaj jo udarim! Boste videli, kako jo udarim!"
„2ivo ujemite! Pokažite jo znancem, zavidali vas bodo!“
„Ne maram žive! Pobijem jo, le počakajte!" je govoril oskrbnik ves razsrjen.
Dvakrat, trikrat jo je prepodil, dvakrat, trikrat se je zopet skrila. Potapljala se je in je ostajala po cele minute pod vodo. Ko ji je zmanjkalo sape, je dvignila izpod vode samo glavo, samo kljun, nato je zopet izginila.
„Kako je zvita!" je dejal oskrbnik, obrnjen proti meni. „Ali vse to ji ne pomaga! Zdaj je ne pustim več! Mar bi se zastonj premočil in oblatil?"
Res je bil že ves blaten in oškropljen.
Zdajci se je prikazala raca korak pred njim. Oskrbnik je zamahnil, udaril, voda je pljusknila in ga oškropila, raca pa se je potopila brez glasu. Tipal je z nogo tam okoli, kjer je bil udaril, a je ni dotipal. Nemara je ni dobro zadel in je zopet odplavala.
Koj nato pa se je zopet prikazala med ločjem. Oskrbnik je udaril drugič, tretjič. Sedaj se ni več potopila. Brez glasu se je prekuce-vala med bičjem. Oskrbnik je planil tja. jo pograbil za vrat in jo potegnil iz vode. Žival ni dala glasu od sebe, le z nogami je brcala po zraku.
„Te pa le imam, te pa le imam!" je ponavljal oskrbnik zadovoljno in je krepko tiščal raco za tanki vrat.
Ko je prišel iz mlake na suho travo, je prijel raco za noge in jo ie udaril nekolikokrat z robom dlani po vratu, nato jo je vrgel v travo. Nič ni kričala, ko jo je bil udaril z dlanjo. Tiho, brez glasu je umirala ...
Pogledal sem v travo, kamor jo je bil vrgel. Tam je ležala žival na hrbtu, vsa premočena; desna perot je bila krvava, kost prebita. Ni bila še mrtva. Noge so še vednot veslale po zraku, naglo, enakomerno, obe h kratu.
Oskrbnik si je obul čevlje in si zapel go-
lenke. Nato je šel k raci, ji stopil na vrat ter jo sunil z nogo, da se je prekobalila po travi.
Takrat je završalo v zraku, kriknilo, trikrat zaporedoma, divje, prestrašeno, očitajoče.
Bil je racman, ki je plahutal nad nama. Zopet je prišel iskat in klicat svojo družico. Krožil je nizko nad nama in krikal. trikrat zaporedoma.
,,Morda jo vidi," sem si mislil, „morda jo vidi, svojo družico, na travi, premočeno in okrvavljeno, mrtvo. In njegov krik — ali ni krik bolesti, krik obupa in sovraštva?"
Mimo sta prišla dva lovca, oskrbnikova znanca.
,.Hojla!“ jima je zaklical oskrbnik. „Jaz imam raco, vidva pa pogodita racmana! Moja patrona je slaba.
Počenila sta v ločje in sta čakala. Ko je prikrožil racman nad mlako, sta sprožila drug za drugim, a nista zadela. Racman je krikni} v zraku, završal s perotnicami in odletel proti gaju, ki je bri ves zavit v sence in mrak.
Lovca sta ogledala mrtvo raco, jaz pa sem odšel potrt preko travnikov.
Tam pa za gajem so se še vedno oglašali kriki, trikrat zaporedoma, natanko trikrat zaporedoma.
„Gad — gad! — gad! Proklet, proklet, proklet!"
v Štebnu. Prizadeti posestnik je tokrat že dru- J gič pogorel in sicer je pogorel leta 1925. Komaj da si je lepo uredil svoje poslopje, pa mu je že zopet zlobna roka uničila vse. Ker je pihal močan vzhodni veter, se ni dalo razun živine skoro ničesar rešiti in se je zahvaliti hitro na pomoč došlim požarnim brambram, da so obvarovale še druga sosedna poslopja. Ljudstvo se prestrašeno vprašuje, kdo je oni hudobnež, ki napravlja s požigi ogromno škodo in brezmejno gorje in se upravičeno boji, da se bo morda zopet kmalu kje drugod kaj sličnega pripetilo. Skoraj bo potreba, da se postavijo v vsaki večji vasi nočni čuvaji, ki naj bi bili strah tem hudodelcem.
Št. Jakob v Rožu. (Avtomobilska nesreča.) Na vnebohod je napravila družba 11 oseb izlet čez Ljubelj na Bled. Na povratku je na Korenu odpovedala zavora in avto se je prekucnil v gozd. Od izletnikov je Mikulov Foltej padel tako nesrečno iz. avta, da mu je počila črepinja in bil na mestu mrtev. Drugi so bili bolj nli manj težko poškodovani. V soboto zvečer so oče pripeljali mrtvega Folteja na Mikulov dom na Hodnini in v nedeljo popoldne je bil °b ogromni udeležbi tukaj pokopan. Moški zbor mu je pel ob grobu „Vigred se povrne“. Naše sožalje teško prizadeti Mikulovi družini!
Razne koroške novice. Celovec: Sprejemni izpiti na celovški gimnaziji se vršijo 25. in
junija, začetek ob 8. dopoldne. Pismene Prijave (kolek 1 S) je poslati do 16. junija ravnateljstvu in priložiti: rojstni list in domovnico. Popis učenca pa mora poslati šolsko vodstvo neposredno ravnateljstvu. Izpiti so pismeni in Ustmeni : nemščina in računstvo. — V tednu Pfed 11. t. m. je število podpiranih brezposelnih na Koroškem padloi za 596 na 4650. — Dne 26. t. m. priredi Volksbund v Celovcu, ki ustanovi ta dan tukaj svojo podružnico, ^ veliko zborovanje za priključitev k Nemčiji. Govorili bodo 4 govorniki iz Nemčije in 4 iz Avstrije. — Od 15. t. m. naprej velja na železnicah poletni vozni red. — Rožek : Rožeški most^ je bil popravljen zopet predan prometu. — Žihpolje: V bližini vasi je zavozil šofer Winkler s tako silo v drevo, da se je avto preklal na dvoje in on obležal nezavesten na mestu. Zgodilo se je to Ponoči. — Vetrinj: V tovarno za sukno je bilo vlomljeno. Iz blagajne so uzmoviči odnesli zlate in srebrne novce in papirnatega denarja v skupni vrednosti 18.563 S in nekaj tujih valut.
Sinča vas: Posestnik Luka Kusem pri gospodinji žagarja Adolfa Prajnika v Sinči vasi ui mogel iztirjati dolga. Zato je pustil rubiti in odnesti meso in mošt, ki sta bila last Prajnika. Ta se je vsled tega razjezil in šel z gnojnimi vilami nad Kusma ter mu grozil, da ga ubije, če Uiu ne vrne mesa. Tam je razbil 4 šipe, vdrl vrata in šel v stanovanje. Zgodilo se ni nič drugega. Na cesti je z vilami grozil 4 osebam. Pozneje ni pustil orožnika v svoje stanovanje. Sele s pomočjo drugega orožnika ga je bilo Uiogoče aretirati. Sodišče ga je obsodilo na 3 mesece pogojno. — Globasnica: V Labudu je bil prijet sem pristojni delavec Ivan Vertnik. Imel bi pri posestniku Peršu v Šmihelu, obč. Pokrče, ukrasti srebrno žepno uro in 92 S, pri Marjeti Miklavc v Zdinji vasi, obč. Rikarja vas, 22 S in dežnik, pri Vidu Jerneju v Btinji yasi, obč. Rikarja vas, 40 S, 72 srebrnih kron m obleke in perila.
Lipa. Cerkev, ki je bila zidana, kakor priča sPominska knjiga, leta 1843 in kateri je g. žup-Pik J. Ev. Marinič z nedopovednim trudom in nabiranjem milodarov in doneskov med radodarnimi farani prizidal leta 1870 lepi vitki da-mkovidni lipški stolp, je to zimo po zaslugi in delu sedanjega farnega predstojnika dobila eIektrično razsvetljavo. Do 60 žarnic jo zdaj razsvetljuje na raznih mestih. Kako mikavna in vabljiva je tako čarobna razsvetljenost božjega hrama zlasti ob časih, ko ne sveti dnevna luč, Pb svitnah in večernih pobožnostih, se je videlo posebno ob letošnji pred približno 50 leti *n vpeljani pobožnosti Marijinih 7 žalosti. Ma-riima) podoba je bila vsa v lučicah. Udeležencev Pri sedemdnevnici po vojni še nikoli ni bilo to-hko ko letos. Tudi spovednica je bila oblegana m obhajilna miza kakor že dolgo ne. Z prav tehnično iznajdljivostjo je organiziral g. župnik
Nagelschmied za letos prvikrat propovedal-no in spovedovalno pomoč in sodelovanje Mižnjih duhovnikov, kar se mu je povsem posrečilo v veselje, korist in ponos vsem faranom. Vsak večer je slavil mater in kraljico bo-lečin s prižnice drug pridigar. Govorili so: do-
mači župnik, podklošterski, rožeški, Strmški in skočidolski. In ideje in nameni ustanovitelja niso zamrle po pol stoletju, ampak se spet čedalje bolj in bolj poživljajo in dobivljajo novo obliko in novo notranjost in zunanjost. Slovesnost so tudi letos in letos prav posebno povzdignili pevci cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom zelo zmožnega in spretnega organista Štefana, ki so v prijetni harmoniji in radostni konsonanci v mnogih lepih pesmih proslavljali Marijo, kraljico mučencev. Lipa: vzglednuje in vzglednuj!
Od Svetega Mesta. (Šntotovo.) Tudi na šntotovo, to je v pondeljek po križevem, vsako leto romajo ljudje v procesijah na Sveto Mesto. Tokrat gredo večinoma nadebudni ženini in neveste, kakor da bi bil to dan zanje. Zakaj se pravi šentotovo romanje, sem hotel dognati. Že več ljudi me je vprašalo, kaj ta beseda pomeni. Pa sem čul od starih, da je v davnem času živel tam gori puščavnik, svet mož. Kaj rada je zahajala k njemu mladina, med temi tudi grajska gospodična iz Suhe. Če je ta puščavnik dobil svetniško mesto v cerkvi, ki se je pozneje postavila na dotičnem svetem mestu, kjer je bival, mi ni znano, gotovo pa je, da je v stranskem oltarju svetnik sv. Oto, po katerem ima ta dan v našem kraju svoje ime. V kateri namen se je svojčas vršilo romanje k njemu, se je pozabilo, kakor se je pozabil sv. Oto in zakaj se je dobro njemu priporočati. Letos je bilo izredno veliko romarjev, da verjamemo kramarjem, ki so prodali vsa lecatna srca, ves med in vse bonbončke v škatlicah, na katerih je kaj okroglega zapisano. Cel dan so se vračale družbe in parčki mimo nas. Kar se pripelje o-bilnata gospodična na kolesu, pa povozi pvatič (smetnik) moji teti, ki je pometala na cesti. Bilo je malo poloma in nič nesreče, samo teta
Sieckenpferd-Lilienmilchseife :
Skriven vonj, snežnata pena in neprekosljiva milota so znaki tega idealnega mila za gojitev polti.	54
je rekla: Baba, ne g vaj tejk’ za dedami... Stric pa je pvatič popravil in šntotovo je minulo.
GHnje. (Gregor Magedin t) Žalostno kot še nikdar so zapeli naši lepi zvonovi v slovo p. d. Foltanovemu Gregeju v Vesci, ki smo ga položili v grob v nedeljo 12. majnika. Od srede februarja je že bolehal na sušici in v petek 10. majnika zatisnil za večno trudne oči, star šele 31 let. Nepregledna množica vernikov in štirje duhovniki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Pa je rajni tudi zaslužil vso čast, saj so ga spoštovali in ljubili vsi. Bil je nadarjen in predvsem značajen mladenič, skrben mežnar. Vsi farani sodijo, da še ni bila glinjska cerkev v tako lepem redu, kot zdaj — povsod se pozna njegova skrbna roka. Da je vžival spoštovanje in zaupanje vseh, dokazuje dejstvo, da se je izbral rajni za zaupnika polit, društva, občinskega tajnika, zapisnikarja požarne hrambe in predsednika glinjske čitalnice. Bil je eden najboljših, in težko mu bo najti naslednika! Nemila smrt nam je vzela enega, kakršnih nam najbolj manjka. Pokojni Gregej pač zasluži, da si ga naša mladina vzame za vzgled — videla in poznala je njegove vrline. Vsa srca so vztrepetala v bridki žalosti, ko smo mu zaklicali v grob zadnji: Z Bogom! Dragi Gregej! Truplo Tvoje mirno naj počiva, duša pa naj raj vživa ! To Ti želimo iz srca, kakor so Ti tudi cerkveni pevci želeli s pesmijo. Pozabiti Te pa ne moremo.
Dobrla vas. (Pogreb.) V nedeljo dne 12. t. m. smo spremili ob nenavadno obilni udeležbi k zadnjemu počitku tukajšnjega priljubljenega sodnega uradnika Janeza Dretnika. Cela okolica ga je spoštovala, zakaj bil je vesten in nepristranski uradnik, ki je vsakomur prijazno, v domači besedi pomagal in svetoval. Mil. g. prošt je v nagrobnem govoru naglašal njegove vrline in krščansko življenje. Bil je eden tistih redkih uradnikov, ki je redno vsako nedeljo prisostvoval sv. maši. Blag mu spomin!
Št. Jakob v Rožu. (Smrtna kosa.) Namesto v časno so odšli v večno spomlad Zotlarjeva mati na Reki v starosti 60 let, Serajnik Jožef v Svatnah v starosti 82 let, Brinar v Kotu v starosti 41 leč mati preč. sr. Franca Trerberja v Svatnah v starosti 91 let, Luka Romavh na
Breznici v starosti 74 let in Mikulov Foltej na Hodnini v starosti 25 let. Naj jim sveti večna luč!______________________________________
| DRUŠTVENI VESTNIK ~1
Bilčovs. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 26. V. 1929 ..Materinski dan“ s sledečim sporedom: Pri dopoldanski službi božji skupno sveto obhajilo in cerkveni govor. Popoldne po blagoslovu izvencerkvena slavnost v čast materam pri Pomoču. V, slučaju slabega vremena se prireditev preloži za osem dni. Počastimo ta dan naše mamice!
Pliberk. Občni zbor izobr. društva se vrši v nedeljo dne 2. junija ob pol 9. uri dopoldne v dvorani gostilne Breznik. Spored običajen z govorom.
Št. Jakob v Rožu. (Materinski dan.) V nedeljo 12. t. m. smo obhajali materinski dan in prvo sv. obhajilo. Pri zjutrajni božji službi so matere in 62 prvoobhajancev pristopili k sv. obhajilu. Popoldne sta pa Marijina družba in dekliški odsek priredile lepo slovesnost v čast materam v okrašeni društveni dvorani. Nastopilo je več deklamatork, ki so v vezani besedi izrekale ljubezen in hvaležnost svojim mamicam. Med njimi je žela največ ploskanja 31etna Mušetova Katica s svojim korajžnim nastopom. V imenu mater je govorila o nalogah mater Presrčnica. Za zaključek je bila trodejan-ska igra ..Materin blagoslov41.
Hodiše. (Jubilej petindvajsetletnice.) Redki so taki prazniki v društvih in zato tem sve-čanejši in važnejši za vas in celo njeno okolico. Tako se je zgodilo, da smo videli „Zvezdo“ na njen praznik svetlo in jasno tam za goro. Spored dneva je bil slika-miniatura obsežnega delokroga našega izobraževalnega društva. „Če cvet izgine mladih let, ostane naj nam dušni svet,“ je dejal v svoji deklamaciji mali Tevžej in tako v kratkih besedah izčrpal pomen društev in mahoma s svojim korajžnim nastopom postal junak dneva. Iz malega zrna se društvo narodi in zraste v mogočno drevo, prestane dobra in slaba leta in solnce in dež; lepi njegov namen mu da življenske sile in zdrav razvoj nesebično članstvo, je bila glavna misel v govoru č. g. poslanca o zgodovini društva. Najbolj smo se čudili in nam ie še danes uganka, odkod so našli toliko pristnega navdušenja, neprisiljenih kretenj in svežega duha vsi ti društveni deklamatorji in govorniki. Slavnostni govornik je posegel v globino in izluščil iz društvenega programa prvo jedro — Kristusa kralja. Skupni nastop treh pevskih zborov, razdelitev diplom članom ustanovnikom, prisrčni pozdrav prvega društvenega pevovodje, vse to je dalo celotni prireditvi lep okvir. Višek sporeda je bila igra „Zvestoba“. No, najše mamice so se tokrat pošteno najokale. Slučaj je hotel, da je igra, ki je himna o ljubezni materini do doma in svojcev, bila igrana obenem na dan naših mater. Slutila je lepoto materinskega dneva Jerica, če ne, bi ne bilo mogoče toliko toplote in iskrenosti položiti v besedo in kretnjo. Na grdo Uršo, ki je dobro Igrala, pa so se gledalcii jezili in na njeno' zloboi in skoroda smo bili zato za njo v strahu. Dober je bil Peter. Junak dneva in igre pa mali Tevžej. Nanj bo hodiška občina gotovo še ponosna nekoč, ko bo postal on mož! Zadovoljili so tudi ostali: Barba, Jokej in drugi. Hodiško društvo je dokazalo, da resno tekmuje z ostalimi društvi naše Koroške in se celo hoče boriti za prvenstvo. Tekmuje po številu članov, krasnih prostorih, delavnem odboru in živahnem predsedniku in slednjič po izrednem smislu prebivalstva za naš kulturni pokret.
Slovenski krožek na Dunaiu priredi v nedeljo dne 26. maja ob pol devetih zvečer v dvorani »Češkega doma44 (hotel Post), I., Fleischmarkt, svoj letošnji koncert s plesom. Pri koncertu sodelujejo krožkov mešani in moški zbor, oktet, solist g. Bizail ter tambu-raški zbor priznanega dirigenta g. Viškoviča, ki je sedaj tudi pevovodja krožkovega zbora. Krožek je pravilno razumevajoč pomen in namen svojega koncerta tudi tokrat položil težišče programa na narodno, odnosno že povsem ponarodelo pesem, za katero je 1 naše i tujčevo uho mnogo bolj dovzetno, saj edino ta pomeni nekaj novega za takšen glasbeni ceu-trum kakor je Dunaj. Kljub visokim stroškom se je krožek odločil za minimalne cene, do o-mogoči najširšim slojem dostop k prireditvi. Krožek pa tudi upa, da bodo dunajski Slovenci
to njegovo gesto pravilno razumeli ter posetili koncert v čim večjem številu. Pokažimo, da znamo ceniti to, kar je naša narodna last, pokažimo vsaj samo enkrat na leto malo smisla in ljubezni do naše pesmi, ki je ravno tako lepa ali še lepša od onih, ki jim tolikokrat ploskamo pri tujih prireditvah. Kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevi peti!	Č. O.
GOSPODARSKI VESTNIK
Velikovški trg. Konji 500—600 S; pitani voli 1,30—1,40, vprežni voli 1,20—1,30, junci 1,20—1,30, krave 0,80—1,20, telice 1,10—1,20, svinje 2,60, plemenski prašiči 2,40 S za kg žive teže, jajce komad 10—12 g, sirovo maslo kg 4,40—5,60 S, pšenica 33, rž 33, oves 32, koruza 32, ajda 29, krompir 12, fižol 56, konoplje 57 g za kg.
RAZNE VESTI
Drobne vesti. V. Aschachu so otroci pozdravili jugoslovanske goste z jugoslovanskimi zastavicami. Pri nas pa deluje že slovenska zastava kakor na purana rdeča ruta. — ITletni gimnazijec Ferd. Artmann je z nožem zavratno umoril svojega očeta in mater. Po šestdnevni razpravi je bil po zakonu o mladostnih zločincih obsojen na 10 let strogega zapora. — Varnostne priprave na Dunaju za 12. maj so stale državo okrog milijona S. Samo tako bogata država kot Avstrija si more dovoliti tak luksus. Zvezni kancelar je pred tem dnem odredil, da udeleženci nastopov po zakonu ne smejo imeti pri sebi nobenega orožja in sploh ničesar, kar bi moglo služiti za napad ali obrambo, torej niti vojaških lopatic, sekiric in čelad. Dan je minil mirno. Heimwehr se te odredbe ne namerava držati in je proti nji protestirala. Udeležba s strani Hemwehra ni bila številna, zakaj videti je bito skoro več policajev nego onih drugih. — Prošle dni je zborovalo na Dunaju mednarodno društvo za zaščito živali. Kongres se ie končal s čudno procesijo, ki je korakala skozi prometne ulice na Ring. Bilo je 2000 do 3000 oseb, ki so vodile s seboj psičke in mačke. — Rusija: Akademija znanosti v Leningradu je sklenila, da se uvede v vsej sovjetski Rusiji Vitinica. Odrejene so obsežne priprave, da se bodoi s 1. januarjem 1930 tiskale vse knjige in časopisi v latinici. Samo Nemci, ki jih je dosti manj kot Rusov, se še krčevito držijo svoje gotice in jo uvajajo celo na šolah v slovenskem ozemlju, latinice sploh ne poučujejo več, da bi onemogočili našim otrokom dostop do druge nego nemške literature. — Ob afganistanski meji so udrle tolpe na rusko o-zemlje, kjer ropajo in plenijo. Na javnih trgih so o-bešali ženske, ki so odložile pajčolan. — Amerika: V gozdovih ob reki Sasketchewan je izbruhnil ogromen požar. V plamenih je več sto kvadratnih kilometrov pragozdov. Več tisoč delavcev si prizadeva, da bi ogenj omejili. Dve železniški progi sta radi požara prekinjeni. Ogrožene rudnike v pokrajini Manitoba so zavarovali na ta način, da so vhode zazidali. Katastrofa je zahtevala po dosedanjih ugotovitvah več sto človeških žrtev ter je ogenj zajel številne oddelke drvarjev v gozdu. Uničene so tudi ogromne zaloge lesa in številna podjetja, ki so se bavila z obdelavo lesa. — V Clevelandu je nastal v bolnici požar, ki je povzročil v laboratoriju eksplozijo in razvijanje plinov. V ognju in vsled zastrupljenja je prišlo ob življenje 116 ljudi, 40 zastrupljenih in opečenih bo težko ostalo pri življenju. — Ostale države: V Kalkuti v Indiji se širi kolera, posebno med Indijci. Vsak dan se pojavlja več kot 100 primerov kolere. — Perzijo je zadel 10. t. m. nov katastrofalen potres. Po prvih vesteh je pokrajina Chorsan docela razdejana. Nad 100 večjih krajev in mest je dobesedno izginilo z zemeljske površine. Zemlja je razpokana in so skoraj vse reke usahnile. V veliki Solni puščavi je usahnilo več kvadratnih kilometrov veliko jezero. Med Huseinom in Turutom je nastala 17 km dolga in povprečno 8 m široka razpoka, iz katere se dvigajo podzemeljski plini. Poine-kod je razpoka široka do 800 m.______________
: Inserirajte v Koroškem Slovencu! {
RÀDIO-PROGRAM ffl
Od 24. maja 1929 do 29. maja 1929.
Peteh (24. maja). 12.30: Reproducirana glasba. 13 : Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30: Borzna poročila. 17: Koncert Radio-orkestra. 18: Iz veroslovja. 18.30: O gospodinjstvu. 19: Francoščina. 19.30: Iz glasbenega sveta. 20: Večer hrvat-ske glasbe, izvaja Radio-orkester. Vmesne speve poje ga. Mila Wohinz in Slov. akademski oktet. 22: Časovna napoved in poročila.
Sobota (25. maja). 12.30: Reproducirana glasba. 13 : Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30: Borzna poročila. 17: Koncert Radio-orkestra. 18: O športu. 18.30: Nemščina. 19: Zdravilišča in letovišča Slovenije. Propagandno predavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku, ravnatelj Pintar. 19.30: Delavska ura. 20: Prenos zvenenja iz cerkve sv. Petra. 20.30: Prenos zagrebškega programa. 22: Poročila in časovna napoved.
Nedelja (26. maja). 10.30: O poljedeljstvu. 1 1: Koncert Radio-orkestra. 15: Železnik: Tajinstve-na zadeva, izvajajo člani nar. gled. 15.30: Reproducirana glasba. 16: Planinski spomini. 16.30: Koncert Radio-orkestra. 20: Koncert godbe Dravske divizije. 22: Časovna napoved in poročila.
Originalni Melloite-iev posnemalnik
Najboljši in najtrpežnejši stroj za posnemanje mleka, pri' praven za ročni in motorni pogon
Storilnost v uri od 50 litrov naprej
Zanesljivo jamstvo !
Ugodno plačilo na obroke!
Originalno Melotte-ievo brabantsko oralo
Izborna oralna priprava za naprednega poljedelca.
Ceniki zastonj.
Ugodno plačilo na obroke.
MELOTTE-WERKE
WIEN IV.,M AYERHOFGASSE16
Zastopnik : Valentin Lassnigi posestnik,
68	Nova vas, P* Fdderlach
Kmetje pozor!
a ie naicenejša. Ne samo dol
Dobra kosa je najcenejša.
tudi
dobra, temveč
najboljša kosa je
»Vulkan kosa,,
prodaja edinole trgovina železja „pri zlatt kosi* poleg gostilne BTiger“.
J. B. Hafner v Celovcu, Paradeisergasse 3.
Priporočam tudi izvrstne brusne kamne (osle),
ki jo
veliko zaloga vsakovrstne železnine, hišno in ku-hinsko orodje, poljedelsko orodje po niški ceni in solidno postrežbo.
Da je vsaka „Vulkan kosa" res dobra, se jamči.
Ponedeljek (27. maja). 12.30: Reproducirana glasba. 13: Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30: Borzna poročila. 17: Koncert Radio-orkestra, 18.30: Češčina. 19. Francoščina. 19.30: O organizaciji borbe proti raku. 20: Literarni večer g. Jože Pa' bor. 20.30:	Koncert pevskega društva „Slavec‘.
21.30: Valčkov večer, izvaja Radio-orkester. 22: Časovna napoved in poročila.
Torek (28. maja).	12.30:	Reproducirana
glasba. 1 3 : Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30: Borzna poročila. 17: Koncert Radio-orkestra. 18.30: Zgodovina Slovencev. 19: Nemščina. 19.30: Naše sosednje države: Italija: dežela in ljudstvo; Srednja in južna Italija. 20: Schiller: Marija Stuart, izvajajo člani nar. gled. 21: Koncert Radio-orkestra. 22: Časovna napoved in poročila.
Sreda (29. maja).	12.30: Reproducirana’
glasba. 1 3 : Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30: Borzna poročila. 17: Koncert Radio-orkestra. 18: Otroški kotiček. 18.30: Iz rastlinstva. 19: Bled in okolica. Propagandno predavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku, ravnatelj Pintar. 19.30: Srbohrvaščina. 20: Koncert Slov. akad. okteta. 21: Nemška glasba II. izvaja Radio-orkester. 22: Časovna napoved in poročila.
4. božja zapoved: Spoštuj očeta in mater! Spoštuj tudi jezik, ki si ga prejel od očeta ifl matere!	’ • ♦•! ■*
ZAHVALA.
Za mnogoštevilne dokaze sočulja povodom izgube našega nepozabnega sina in brata, gospoda
Gregorja Magedin-a,
p. d. Voltanovega v Vesel, se tem polom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo čč. duhovščini iz Sel in Borovelj, domačemu g. župniku za pretresljivi nagrobni govor, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, glinj-skim pevcem, požarni hrambi, vsem dobrotnikom, ki so v času pokojnikove bolezni pomagali z darili, dalje vsem in vsakemu posebej, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poli dne 12. t. m. na glinjsko pokonališče, in vsem, ki so na kakšenkoli način sočusivovaii. — Bog plačaj!
Vesca pri GHnjah, dne 17. maja 1929.
Žalujoča družina Msgedin.
kot vodje podružnic. Posebno znanje, skladišča ali obratni kapital so nepotrebni. Mesečni zaslužek približno 150-200 dolarjev. Vprašati pod
„THE NOVELTY"
Valkenburg, Limburg, Holland.
Zdravljenje kile
(Bruch) brez operacije, brez motenja poklica, brez bolečin, brez vbrizgavanja, mehaničnim potom
Nemiki državni patent 423513.
Dodatni patent 445991.
Avstr, zvezni patent 105456.
Ul
Nastanitev : Woifsberg, fpoLdeireKzfmt.
ja od rn!m,Ar FrBhlichg. 18 (gostilna „Stadt 8.-2. ure. CclUvcC, Wien“)vtorek,28. majaod9.—3.ure. Dalialf Klagenfurterstr. 12. („Sternwirt“) v sredo, dne DclJdK, 29. maja od 9.-3. ure.
Veseli me, ker Vam morem sporočiti, izpričevalo, da je moje skoro 20 let trajajoče trpljenje na dveh težkih kilah v dimljah potom nošnje Vašega svojevrstno izdelanega kitnega pasa v kratkem času popolnoma prenehalo. Ob tej piiliki Vas prosim, da sprejmete mojo toplo zahvalo za ozdravitev in Vaš osebni trud. Z Izrazom mojega posebnega spoštovanja udani Johann Zach-hubei, pisarniški ekspedient Wels, Heiderstr. 45.
Wels, 23. marca 1926. K mojemu izprlčevalu od 1, 1926 ponovno potrjujem, da je danes, v letu 1928, moja dvostranska kllavost popolnoma In dobro zaceljena, da morem tudi še danes potrditi vsebino tedanjega mojega izpričevala. Zahtevajte prospekte proti vpošiljatvi dvakratne povratne poštnine. Opozarjam na moje patente in prosim, da se manjvredna posnemanja zavrnejo.
E. Danzeisen, Munchen 42,
Egetterstrasse 11, Abt. „SUc!“.
(Oglas na podlagi odloka zveznega ministrstva št. 91/229, Abt. 8 od 15. I. 1928.)	77
L»»*: pa. »	» “rnnfrrf”.’. Srsu. s m ^
—r Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinkn^sky ^osip^typograf.^Dunaj
Dunaj, X., Ettenreichgoue 9. — Tiska