‘ZaSoMki TEDNIK TRBOVLJE, 31. oktobra 1963 ŠTEVILKA 45 LETO XVI V DANAŠNJI ŠTEVILKI ZASEDANJE SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA — stran 4 KOMUNALNA BANKA LJUBLJANA OB 31. X. — MEDNARODNEM DNEVU VARČEVANJA — stran 5 STATUTOM VSO POZORNOST — poročilo z letne konference ObSS Trbovlje — stran 4 ZAKAJ IZGRED V LJUBLJANI — naš komentar ob robu — stran 6, 7 l I S Postoj, kdor mimo greš, ta kraj" je svet! V samotni grapi nad dolino je skrbna roka položila šopek poznega jesenskega cvetja in prižgala lučko padlemu partizanu. Vsako leto. Ostali so tiho pred sponjinsko ploščo in zavzeto poslušali besede tovarišice učiteljice... Na tem mestu so fašisti ustrelili ujete partizane... Misli malčkov so težko dojemale zgodbo, ki se je tolikokrat ponovila v tistih mračnih dneh našega skupnega boja za lepšo in srečnejšo prihodnost- Obsuli so spominsko ploščo s cvetjem- Nekje, ob srečanjih s spomini te naše težke preteklosti, želimo, da bi se vojna vihra, ki je; uničila toliko Človeških življer.j, ne ponovila nikoli več-Želimo mir slehernemu. Spomeniki današnjega časa naj bodo sadovi ustvarjenega bogastva delovnemu človeku povsod po svetu. KRONIKA TEDNA __1____1L._: : /--'.V-_:_• f -v >-?■ • Tudi v Zasavju smo že začeli s pripravami na praznovanje 29. novembra — Dneva republike. Letošnje praznovanje bo imelo "se posebno obeležje zaradi 20-letnice zgodovinskega '1. zasedanja AVNOJ. Proslavljanje bo Posvetovanje poslancev iz Zasavja (L) LITIJA — Na pobudo Občinskega odbora SZDL Litija so se v ponedeljek pop. sešli v Litiji člani republiške- imelo splosni jugoslovanski ga zbora Skupščine SRS, iz-značaj, hkrati pa bo Dan re- voijenl v zasavskih občinah, in razpravljali o nekaterih aktualnih vprašanjih in nalogah v zvezi z gradnjo nove publike tudi praznik vsake nase komune. Iz izdelanih okvirnih programov praznovanja v Za- _ _____ sav-m izhaja, da bomo ob tej za8avske ceste. priložnosti — podobno kot ze večkrat doslej — znova poudarili načela, ki imajo temelj v ustanovitvi Socialistične federativne republike Jugoslavije in ki hkrati predstavljajo najvažnejše pridobitve naše revolucije. V vse- Včeraj je zasedala Občinska skupščina Trbovlje TRBOVLJE — Včeraj je bino praznovala bomo vklju- bl!a \ Trbovljah že šesta se .v . . . 1 . , r f io /.incl-o t-Lii*-\t-,xi no M-n čili tudi obravnavo konkretnih tekočih nalog. ja občinske skupščine. Na njej so razpravljali in skle-o Ob letošnjem praznovanju Pah o poročilu o gibanju 29. novembra bomo prikazali gospodarstva v prvih deve-dosežene rezultate naše celot- tih mesecih letos ter o reba-ne skupnosti in vsake komune lansu proračuna občine Tr-posebej, zlasti še zato, ker bovlje. Razen tega so sklepali predstavljajo doseženi rezulta- ° odloku o urejanju meti spodbudo za še doslednejše stnega zemljišča, razpravlja-izpolnjevanjc sedanjih nalog li o stališču zadružnega sveta naše socialistične graditve. Kmetijske zadruge Trbovlje Omenimo naj še. da bo te- z ozirom na priporočilo ob-zijče praznovanja letošnjega činske skupščine Trbovlje 29. novembra — Dneva re- glede stanja v kmetijski za-publike v delovnih organizaci- drugi. Na seji sta posebni jah, krajevnih skupnostih, de- komisiji za izdelavo statutov jah, krajevnih skupnostih, delovnih organizacij in za sindikatih, šolah, organizaci- prehod " na 42-umi delovni jah ZMS in drugod. teden, ki delujeta pri občin- ski skupščini, poročali o doslej opravljenem delu v do lovnih organizacijah. 20 novih stanovanj za prosvetne delavce v Šmartnem (n) LITIJA — V ponedeljek so začeli v Šmartnem pri Litiji z deli pri gradnji novega 20-stanovanjskega bloka za potrebe tamkajšnjih prosvetnih delavcev. Za gradnjo stanovanjskega bloka so se odločili zategadelj, ker so bile stanovanjske razmere prosvetnih delavcev, zaposlenih na osnovni šoli Šmartno pri Litiji, neprimerne, in so povzročale precejšnjo fluktu-acijo med učiteljstvom. Seja Občinskega komiteja ZK Zagor je (ma) ZAGORJE-------Pre 5- nji teden je občinski komite ZK Zagorje ob Savi na seji med drugim poslušal poročilo o gibanju članstva v organizaciji ZKJ v prvih devetih mesecih letos in razpravljal o pripravah in poteku letnih konferenc 00 ZK ter o pripravah na Večerno politično šolo. DELA PRI GRADNJI NOVEGA TRBOVELJSKEGA »NEBOTIČNIKA« • STOLPNICE PRI DIMNIKU HITRO NAPREDUJEJO. DELA IZVAJA SGP »ZASAVJE« TRBOVLJE t Tipizacija gradnje stanovanj V Zagrebu je prejšnji teden zasedala Stalna konferenca mest. Osnovna tema tega jubilejnega zasedanja Stalne konference mest je bila posvečena številnim problemom dokaj zapletenega ■ celotnega stanovanjskega gospodarstva. Razprava je bila prežeta z osnovnimi načeli,* da je treba v celotnem stanovanjskem gospodarstvu pospešiti razvoj ekonomskih odnosov, s hitrejšimi akcijami pa ustva riti pogoje za takšne odnose. Vsi znaki namreč kažejo, da postaja prepočasna in razmeroma ti: riga stanovanjska graditev iz leta v ieio nevarnejša ovira za razvoj celotnega gospodarstva. Zlasti je vidno to v večjih mestih in industrijskih središčih, kjer postaja pomanjkanje prava »cokla« za hitrejši razvoj industrije. Mnogi govorniki so opozu rili, da je potrebno to vprašanjem hitreje reševati na širokem področju od urbanizma,, projektiranj^ stanovanj, do opreme zemljišč s komunalnimi napravami in podobno. Pri tem pa je ena izmed temeljnih ovir finansiranje komunalnih naprav. Razumljivo jc, da bo potrebno sredstva za komunalno ureditev nekje najti. Diskutantj so nadalje tudi opozorili, da lahko samo množična in tipizirana gradnja stanovanj prinese določene pocenitve. Razdrobljena zemljišča, kjer vsako podjetje gradi dva ali tri bloke s 50. do 100 stanovanji, vsekakor niso racionalna. Nujno pa je tudi, da občine v svojem vsakoletnem družbenem planu nudijo gradbenim podjetjem trdnejšo in daljšo perspektivo, ne pa, da gradbeno operativa niha med konjunk-tumimi in »sušnimi« obdobji. Na zasedanju Stalne konference mest je govoril tudi predsednik Zvezne skupščine, - tovariš Edvard Kardelj, ki jc . podčrtal nekatere uspehe iz desetletnega dela te konference in prispeval nekaj -misli k vprašanjem in problemom v zvezi s stanovanjskim gospodarstvom. TSaJcJjfiU TEDNIK Ustaiiox!Jcn decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Lilija, Trbovlje, Zagorje ob Savi - Glavni In odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK - Ureja uredniški odbor — Uredništvo m uprave Trbovlje,, Trg revolucije 11/11, lelelou 80-191 Račun pri NB metna številka 20 din — Na-ročnina: mesečno 60 din, četrt lema 180 din, polletna 360 din, celoletna 720 diif — Poštnina plačana v gotovini — List tiska C P »Gorenjski tisk« v Kranju — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo ZOSflUSHI RGUIRJIU JULIJU 1941. LBTfl Lojze Požun: Vzrok za širjenje takih vesti bi utegnil biti v tem, da je okrog 80% prebivalstva, ki je preje pripadalo ilegalnim komunističnim organizacijam, legalnim sokolskim in klerikalnim društvom, solidarnih z Rusijo. Povod pa bi lahko bil tudi strah pred izseljevanjem. Kot prenašalke teh govoric prihajajo v poštev predvsem delavske žene, ki — kot Ugleda — poslušajo tuje radijske oddaje ali pa razširjajo take vesti po nalogu pobeglih komunistov, samo da bi med prebivalstvom zasejale nemir in hujskale proti Nemčiji. Za enkrat še nismo mogli odkriti teh prenašalcev.« Zagorski trgovec nemške narodnosti Viktor Suscha je sprejel 9. julija anonimno pismo, v katerem je poleg drugega tudi naslednja grožnja »— ... Kmalu bodo prišli na vrsto nemški renegatl in jih bo doletela ista usoda kot sc-i’.aj Slovence, ki jih izseljujejo. To kar delajo Nemci, je pravo barbarstvo. Dol s krvi željnim banditom Hitlerjem! Naj živi Jugoslavija, naj živi Sokol, naj živi Sovjetska Rusi ja!...« Trgovec Ivan Omerzu iz Lok pri Zagorju je 10. julija pismeno obvestil Suscha takole: »... Govorijo, da bo 13. in 14. julija v Zagorju in Trbovljah izbruhnila komunistična revolucija. Komunisti imajo mnogo orožja. Vse nas bodo postrelili. Že vsi kritUirajo, ker oblast ne polovi skrajnih komunistov, saj bi vendar lahko prišlo do žrtev! Tukaj v Zagorju moramo biti oprezni! Jc mnogo špijonov, ki znajo nemški. Judi na občini so taki. vendar, gospod Suscha, Vam pišem strogo zaupno! ...« Ob zaslišanju ie Omerzu nato na orožniški posiaji med drugim izjavil: »Pismo sem gospodu Suschi postal zato, da bi ga opozoril na govorice, ki krožijo med ljudmi. Mene je o tem zaupno obvestila žena rudarja O. iz Lok. Tudi posestnik F. K. iz Riž mi jc včeraj rekel, da se za 13. in 14. tulil pripravlja komunistična vstaja. Mojemu nečaku F. B., ki stanuje pri meni, je delavec Pavle Prosenc iz Kisovca odkrito zagrozil, da ga bo v roku dveh ur zmanjkalo ... Pazite tudi na Dušana Bobiča, ki je pred kakim mesecem izjavil v navzočnosti več ljudi v moji gostilni: Vsakdo naj se zaveda, da je Slovenec In zato ne sme pozabiti svojega materinega jezika. Moj oče je bil Dušan Silni — bil jc Slovenec, tudi jaz sem in bom ostal Slovence. Bobič zelo dobro govori nemško in je zaposlen kot palir pri gradnji ceste v Zagorju ...« V noči na 14. julij je okrožni komite KPS za Revirje prav na obletnico francoske revolucije organiziral v Revirjih splošno napisno akcijo. Posebno dobro je uspela v Trbovljah. Stanovanjske zgradbe, javne naprave, vodnjake, ograje, telefonske drogove In celo orožniško postajo so popisali s srpi in kladivi ter propagandnimi gesli kot na primer: Smrt Izdajalcem, živela Rusija, tovariš Stalin, SSSR, Smrt hltlerizmu, Dol Nemčija itd. Istočasno so po glavnih ulicah nasuli veliko količino čevljarskih žebljev, da bi zavrl! patruljiranje celjskega motoriziranega orožnlštva, ki je v okrepitev šibkim nemškim posadkam prispelo že 12. julija v Revirje. Ob aretacijah osumljenih, ki jih je 16. julija opravilo trboveljsko orožnlštvo skupaj s celjskim gestapom, sta se ponovno izmaknila pleskar Nande šušter, ki je bil med organizatorji napisne akcije in elektrikar Alojz ščurk. Na nesrečo, so Šusterja zajeli že naslednjo noč in ga z 19 so-tovariši odpeljali v celjski »Stari pisker«. Ob aretacijah <13 moških in 6 žensk) je v tej drugi noči srečno pobegnil v partizane pleskarski pomočnik Ivan Gorjup. Poleg drugih so prijeli tudi šiviljo Micko Pavličevo, ki jo je nemški zaupnik naznanil že v začetku julija, da se ukvarja z intenzivno komunistično propagando in se v Keršičev! hiši, na vzpetini ob občinski stanovanjski hiši v Gabrskem, udeležuje sestankov z Lojzetom Hohkrautom, Fricem Keršičem, Štefko Bivic in Francko Unetič. Unetičev!, ki so jo tudi prijeli, »po zanesljivih izjavah prič niso mogli dokazati komunističnega delovanja«, pri čemer pa je Nemce še pošteno nahrulila, češ da ima dovolj dela, če hoče kot vdova preživeti tri nepreskrbljene otroke. V Zagorju je celjska državna tajna policija aretirala 17. julija pet oseb, ki so bile osumljene komunističnega delovanja (Alojz Ranzinger, Kati Premrl, Valentin Rogelj, Fortuna! Rotar in Franc Majdič). Ko so v Trboveljski četi izvedeli, da so imeli aretirani lirastniški komunisti zbranega nekaj orožja, so neko noč odšli Franc žuiman, Vladko Majcen in Lojze Ribič v Hrastnik ponj. To je bilo sredi julija in velja za eno prvih akcij revirskih partizanov. Orožje naj bi bilo skrito v neki baraki nasproti hrastniške lekarne. Ko so se tisti baraki skrivaj približali in odtrgali ključavnico z vrat, so natančno preiskali vso notranjost, vendar orožja niso našli in so sc v četo vrnili praznih rok. Zastran orožja so dobili komunisti že ob razsulu jugoslovanske vojske nalogo, naj se ga polastijo. Marsikdo se je iz kratkotrajne vojne vrnil s puško, sicer pa je bilo takrat tudi povsod dovolj zavrženega orožja in streliva. Po prvih nemških razglasih, aprila in maja 1941, ki so za posest ali skrivanje orožja grozili s smrtno kaznijo in po številnih hišnih preiskavah pa so ljudje orožje uničili in ga zavrgli ali pa znosili na orožniške postaje. Od tam ga je nato 80 nemških vojakov od 12. do 14. maja odvažalo s tovornimi avtomobili. Za orožjem so Nemci vohljali še tja do avgusta 1941. O zbiranju orožja v Revirjih je le malo znanega. Tako je v Hrastniku, kjer je bilo skladišče orožja v Puharjevem domu, na primer uspelo m|adcmu komunistu Jožetu Menihu Ija celo vdreti in rešiti nekaj pušk. Za eno trboveljskih mladinskih skupin, ki jc delovala v območju železniške postaje pod vodstvom Danila Zornika, je znano, da je zbirala predvsem ročne bombe in strelivo za Savo. Kar so nabrali, so spravljali v neko betonsko kad, sicer napolnjeno z vodo, ki jc stala pred trboveljsko potniško postajo. Kurir Ivo Juvan pa je zbrano strelivo in drogo odnašal naprej. Naslednji dan po tej akciji so sc Nemci podili kol obsedeni po dolini. Kogarkoli so srečali, so ga prisilili, da je pobiral žebljičke ali pa s travo, cunjami in apnom brisal rdeče napise. Preiskovali so stanovanja in pregledali še posebej pleskarje, električarje ter druge, ki so imeli opraviti z minijevo barvo, tn v strahu pričakovali nadaljnih dogodkov. Vzporedno z napisno akcijo po dolinah so' tudi borci partizani razbili kažlpola na cestnih križiščih v vsem revirskem okolišu: Zagorjani tja do Trojan. Lojze Ribič in Milan -Mrzel Iz trboveljske čete pri Sv. Katarlpi, lirastniški aktivist Jože Menih s svojo skupino pa proti Dolu. Za vse te akcije so Nemci menili, da so bile pripravljene v Zagrebu in Ljubljani. - Nekako v tistem času je trojka trboveljskih skojevcev nasproti vodenske pošle v Trbovljah sredi belega dne razbila steklene šipe nad zemljevidom, kjer so Nemci dan na dan, prekipevajoči od zmag, premikali zastavice po bojiščih. Mladinci so na hitro populili zastavice, »ckaj pa so jih potaknlll kar v Berlin. Tboveljski okrožni orožniški vodja Hirschhofer Jc 13. Julija na koncu svojega poročila Izjavil: »... Tl elementi po naši zasedbi tega področja iz strahu pred nemško silo niso upali Javno Izstopati. Polagoma pa so postajali vedno glasnejši In Jc sedaj prišlo ie tako daleč, da jih bomo morali napasti v večjem obsegu, ker bi sicer lahko Imeli neodločnost In čakanje zn našo slabost.,.« Posebno prizadevni pri zbiranju orožja so bili zagorski mladinci Tone in Nesli Okrogar, Sandi Kovič, Janez Ihac in drugi, ki so hodili čez St. Lainbcrt v Šmartno pri Litiji nabirat odvrženo strelivo. Zbrali so tudi nekaj pušk, ki so bile brez jermenja. Zalo so sc pozneje v Lilijo vozili z vlakom, da so spoloma porezali še jermene z oken. Po izjavi Sergeja Kraigherja so komunisti in nekateri ncpartijci po kapilulaclji zasegli okrog 20 do 30 pušk, ročne bombe, celo dve ali tri lahke strojnice In nekaj streliva. Ce imamo pred očmi sorazmerno slabo in pomanjkljivo oborožene prve revirske partizane, jc vsekakor večji del poskritega ali nabranega orožja tiiko ali drugače propadel In ni prišel v tlsle roke, ki so ga potrebovale. Rudi Knez-Silas je 12. aprila 1949 napisal v svojem prispevku »Razvoj partizanov na Štajerskem v letih 1941-1942«, da je Revirska četa 20.julija 1941 štela 48 borcev, večji del trboveljskih in zagorskih ru darjev, ki so imeli 21 pušk, malo nabojev bi 5 bomb. Izjave preživelih prvoborcev Lojzeta Ribiča, Ivana Sorna, Franca Kralja, Pavleta Baloha In drugih, sc glede oborožitve v glavnem skladajo s Silasovim zapiskom In navajajo za oborožitev konec julija: 24 mavzcric, nekaj francoskih pušk, pištol In bomb. Krenili so čez Slačnlk, blizu vodnih črpalk blizu Sušnika prečkali glavno trboveljsko cesto ln se čez Tretjo etažo pov/tiell na lako imenovane Kipe, kjer Jih Je že pričakoval Pečnik. (Se nadaljuje) Značaj krajevnih skupnosti Ob razpravi o statutih posameznih občin se čestokrat postavlja vprašanje krajevnih skupnosti, pa naj bo glede lega, katere splošne določbe bo vseboval občinski statut in kaj naj zajema statut krajevne sku pnosti, nadalje ali naj krajevne skupnosti zavzemajo sedanja področja stanovanjskih skupnosti in podobno. Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije postavlja krajevno skupnost kot samoupravno skupnost občanov vaškega ali mestnega področja, v kateri občani neposredno uresničujejo samoupravljanje na področjih tistih dejavnosti, s katerimi se neposredno zadovoljujejo potrebe delovnih ljudi in njihovih družin. Razen tega temeljnega, kar predvideva ustava/ pa lahko statut občine določa, da lahko krajevna skupnost opravlja tudi druge zadeve za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih skupnih potreb občanov ter način finansiranja teh dejavnosti. Končno, krajevni skupnosti je že z ustavo priznan status prav- skupnostjo in krajevnim odborom. Krajevni, odbor predvsem ni samoupravna skupnost, ampak je organ občinske samouprave kot teritorialne organizacije, ki na eni strani pomaga občinski skupščini in njenim organom pri organiziranju in izvrševanju zadev, ki jih opravljajo na območjih krajevnega odbora, S TATU Tol Osnutki statutov delovnih organizacij ne osebe, kar pomeni, da je krajevna skupnost samostojen nosilec pravic in dolžnosti na področju premoženjsko pravnih odnosov. Krajevna skupnost je torej po svojem mestu in vlogi v družbeno — političnem sistemu samoupravna skupnost občanov določenega naselja, dela naselij ali več sosednjih naselij za opravljanje nekaterih skupnih družbenih zadev občanov, in sicer takšnih, ki se za občane lahko uspešno opravljajo že v samem naselju in jih zato ni treba izvrševati kot zadeve občinske skupnosti v merilu vse občine. Krajevna skupnost zato ni družbeno politična skupnost ali njen del (mikroko-muna), ki bi izvrševala tudi funkcije oblasti za naselja, za katero je ustanovljena. Glede na to obstoji bistvena razlika med krajevno na drugi strani pa samostojno opravlja tiste občinske zadeve, ki so lokalnega pomena za naselje. Med krajevno skupnostjo na eni strani in stanovanjsko skupnostjo na drugi strani ni več takšnih bistvenih razlik kot smo jih pravkar videli v razmerju med krajevno skupnostjo in krajevnim odborom. Stanovanjske skupnosti, ki v mestnem naselju opravljajo v bistvu enake družbene funkcije kot krajevna skupnost v mestu ali na podeželju, je že po zakonu priznano svojstvo samoupravne organizacije in tudi status pravne osebe. Svoje naloge, organizacijo in delo samostojno ureja s svojim statutom, ki ga potrdi občinska skupščina. Osnovna razlika je pač ta, da so se stanovanjske skupnosti formirale kot samoupravne organi- zacije v mestnih naseljih in so z zakonom podrobneje urejene, krajevne skupnosti pa so splošne institucije djruž" benega samoupravljanja v določenih skupnih zadevah občanov v mestnih in vaških naseljih. Krajevna skupnost je samoupravna skupnost občanov, zato naj svojo organizacijo in delo ureja samo s svojim statutom, ki ga pa mora zaradi značaja družbenih funkcij potrdili občinska skupščina. Ker pa je samouprava krajevnih skupnosti" sestavni del samoupravljanja v občini, je ustava določila, da z občinskim statutom urejajo način ustanovitve, območje, organizacija in pravice krajevnih skupnosti. Zadnji podatki o poteku del v zvezi z izdelavo osnutkov statutov delovnih organizacij v vseh štirih zasavskih občinah — v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju ob Savi in Litiji — kažejo, da v vseh delovnih organizacijah še zdaj niso v celoti dojeli pomena te važne družbene naloge. Podatki ij občin Trbovlje in Zagorje ob Savi — po-tlobno stanje na je tudi v Hrastniku in Litiji — kažejo, da so doslej le v par delovnih organizacijah izdelali osnutke statutov in začeli z javnimi razpravami. V Trbovljah imajo izdelane statute le v Gostinskem .podjetju »RUDAR« in v poslovni enoti Trbovlje »Elektro — Ljubljana«; v 9 delovnih organizacijah pa so zdaj v teku razprave o osnutkih statutov. V Zagorju ob Savi pa imajo izdelane osnutke statutov v 5 delovnih organizacijah, v Gradbenem podjetju pa razpravljajo o osnutku statuta. Omenili pa še velja, da imajo na področju občine Trbovlje v S delovnih organizacijah izdelane leze za osnutke statutov; v Zagorju ob Savi ra imajo teze za osnutke statutov izdelane v 12 delovnih organizacijah. In končno: na področju zagorske občine v 14 delovnih organizacijah še niso pristopili k izdelavi osnutkov statutov; v Trbovljah pa v 4 delovnih organizacijah (delno zaradi predvidenih organizacij). Ugotovljeno je tudi, da poteka najslabša izdelava osnutkov statutov delovnih organizacij na področju družbenih služb. Na področju zagorske občine v teh delovnih organizacijah še niso pristopili k izdelavi osnutkov. Ta zakasnitev je delno opravičljiva, ker so statuti delovnih organizacij na področju družbenih služb novost. Ob ugotavljanju vzrokov za zakasnitev izdelave osnutkov statutov delovnih organizacij velja tudi omeniti;, da so glasila posameznih zasavskih delovnih kolekli-, vav pravzaprav prezrla to važno družbeno nalogo, saj je bilo zaslediti le nekaj informativnih prispevkov, v katerih je bilo poročano o. delu komisij. Zasavske občinske skupščine in komisije za izdelavo statutov delovnih organizacij pri občinskih skupščinah v Zasavju so zdaj priporočili organom samoupravljanja, da posvetijo delom v zvezi z izdelavo osnutkov statutov vso pozornost in zagotovijo, da bodo osnutki statutov izdelani do konca decembra letos. Poraja pa se vprašanja kvalitete in tehtnosti osnutkov statutov v tistih zasavskih delovnih organizacijah, koder bodo zdaj šele začeli z delom. —Mn— TUDI KOMISIJE ZA STATUTE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V vseh štirih zasavskih občinah si prizadevajo, da bi člmprej zaživelo tudi delo v zvezi z Izdelavo osnutkov statutov krajevnih skupnosti. Ugotovljeno je, da pravzaprav v Zasavju še niso začeli niti z Izdelavo potrebnih analiz, kaj šele z izdelavo samih osnutkov statutov krajevnih skupnosti. Občinska skupščina Zagorje ob Savi je na zadnji seji že Imenovala potrebno komisijo; pa tudi Občinska skupščina Litija bo na današnji seji obeh zborov Imenovala ustrezno komisijo. Pričakovati pa je mogoče, da bosta tudi občinski skupščini Trbovlje in Hrastnik že v kratkem Imenovali komisiji za izdelavo osnutkov statutov krajevnih skupnosti. Upravičeno pričakujemo, da bo že v kratkem zaživelo delo v zvezi z izdelavo osnutkov statutov krajevnih skupnosti, kar je razumljivo spričo dejstva, da bo treba kmalu začeti z javnimi razpravami tudi o osnutkih teh statutov. NALOGE ČLANOV ZK V ZVEZI Z IZDELAVO STATUTOV DELOVNIH ORGANIZACIJ Ko je občinski komite ZK Trbovlje na eni zadnjih sej razpravljal o statutih delovnih organizacij, je med drugim ugotovil, da so člani ZK dolžni aktivno sodelovati pri izdelavi statutov In biti pobudniki široke družbeno-politične akcije, da se Interna zakonodaja delovnih organizacij kar najbolj izpopolni. Do srede novembra bodo na sestankih DO ZK analizirali dosedanje delo pri Izdelavi- statutov delovnih organizacij; Občinski komite ZK Trbovlje pa bo sklical tudi poseben sestanek s sekretarji OO ZK. Prihodnji teden pa bo razpravljal o vprašanjih v zvezi z Izdelavo, obravnavo in sprejemom statutov delovnih organizacij tudi aktiv članov ZK direktorjev delovnih organizacij. Dela na novi zasavski cesti pospešeno nadaljevati Gradnja nove Zasavske ceste, s katero bi pravzaprav dobilo Zasavje svoje »okno v svete, postaja predmet številnih razprav v vseh štirih zasavskih občinah. Dosedanja dela pri gradnji nove Zasavske ceste namreč ne potekajo v okviru predvidevanj, čeprav je ugotovljeno, da predstavlja slabo stanje cest v Zasavju in slaba ter nemogoča povezava Zasavja z ostalimi področji Slovenije močno oviro že pri sedanjem gibanju gospodarstva, hkrati pa dejansko onemogoča nadaljnjo krepitev zasavskega gospodarstva. Zasavje z občinami Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi in Litija predstavlja pomembno gospodarsko področje v Sloveniji, ki bo že letos doseglo predvidoma okrog 55 milijard družbenega bruto produkta, od tega kar nad 75 odstotkov v industrijskih delovnih organizacijah. Iz dose- danjih osnutkov 7-letnih načrtov razvoja pa je mogoče pričakovati, da bo zasavsko gospodarstvo do leta 1970 povečalo družbeni bruto proizvod na krog 90 milijard din. Razumljivo pa je, da zahteva dosega te naloge močno izboljšanje povezave Zasavja z ostalimi področji. V gradnjo nove Zasavske ceste je bilo doslej vloženo okrog 500 milijonov din, ne upoštevale pri tem opravljeno delo pripadnikov naše JLA. Kot je znaho, letos z deli v večjem obsegu niso nadaljevali (opravljali so le nekatera najnujnejša vzdrževalna dela), čeprv je bilo za nadaljevanje del določeno 420 milijonov din, pa po obvestilih ni bilo mogoče zagotoviti izvajalca del. Iz dosedanje prakse izhaja, da vprašanje gradnje nove Zasavske ceste in zagotovitve sredstev za gradnjo ceste ni bilo vselej obravnavano dovolj resno, zaradi česar je zdaj treba doseči, da bo nadaljevanje del pri gradnji nove Zasavske ceste zajeto v republiški resoluciji o smernicah razvoja gospodarstva za leto 1964 in v 7-1etnem perspektivnem načrtu gospodarskega in družbenega razvoja Socialistične republike Slovenije. Nova Zasavska cesta je za zasavsko gospodar-stvo in za njegov nadaljnji razvoj več kot nujna in potrebna; hkrati pa bo nova Zasavska cesta važen gospodarski činitelj za vso Slovenijo, saj bo povezala — upoštevaje!novo cesto na celotni trasi — Ljubljano skozi važno gospodarsko področje Zasavje $ Posavjem do Vidma-Krškega in z avtomobilsko cesto Ljubi iana—Zagreb; hkrati pa tudi Ljubljano skozi Zasavje in Zidani most s Celjem. Z gradn jo nove Zasavske ceste je treba prihodnje leto vsekakor nadaljevati. — V zvezi s tem je treba: S rešiti vprašanje, kdo naj bo investitor del (r-ajumestneje bi bilo — republiški cestni sklad), in # doseči, da se gradnjo nove Zasavske ceste vnese v plan SRS za leto 1964 in v 7-letni perspektivni načrt razvoja Slovenije. M. L. Statutom vso pozornost Zasedanje skupščine Na sobotni letni konferen- dar pa je jasno, da bo po- sindikalnih podružnic prečeI- I/Amiinnlnn oLnimnet! ci občinskega sindikalnega trebno razpravo organizirati krat v ospredju razprav in K0D1UI131I16 SkllDIlOStl SOČI" sveta Trbovlje so razpravljali po posameznih poglavjih sta- razgovorov. Ta naloga pa za- * o več pomembnih nalogah, ki tuta, tako kot ga komisije v hteva solidne priprave veliko ollitifTO TOrnPAitnnra jih postavljata v prihodnje grobem dokončujejo. Doseda- študijskega deU in 'unorne “UlCffa Zžl\ 3F0\ 31113 - pred sindikalne podružnice nje izkušnjo so pokazale, da akcije, ker se drugače ne bo 5 tako ekonomski kot družbeni so razprave znatno kvalitet- doseela tlet* \r ■?= u , ... „ „ ..... razvoj. V ospredju sta vse- nejše, če ne zajemajo preve- nia in aktivirani ??kriX,t ^ v ' 25' °!ctobr1f' je b,1° v Trbovljah V. zasedanje skup- kakor nadaljnje delo pri iz- liko število navzočih, ? tako rezerv nlv-ST? notranjih ščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja za Zasav- delavi osnutkov statutov de- da lažje pride do Izraza po- tlvnostl^elaProduk' je’ na kat®rem 80 med druglm razpravljali o poslovanju v lovnih organizacij, še pose- sameznik Seveda, to ne L- ski ^ ^ P!Jem PolletJu’ ° sPremembi sklepa o stopnjah dodatnega bel pa priprave za prehod od meni da le nntrehno iT x ^ 23 *°' ®ovc^ prispevka za zdravstveno zavarovanje, o sklicu zborov zava- sr-«r sars s istiisras &- t sta j>°8?jenl„z pr»ye m^naiziramo veikrat z slih. je nadaljeval tovariš Posebne pozornosti je bila čali tudi dohodki v skladu maksimalnimi prizadevanji, različnimi skupinami, da Kovač, da naš delovni človek deležna razprava o nekaterih zdravstvenega zavarovanja), če hočemo, da bodo statuti omogočimo kvalitetnejše raz- ne dobi skrajšani delovni Problemih v zvezi s finanč- skrbeti za kar najbolj racio-V..„PraVeJini p°™enu bf,edy Pravei _ln * tem tudi kvali- čas od nikogar — ne od dr- nim stanjem sklada za zdrav- nalno trošenje sredstev iz ustave delovnih organizacij tetnejši statut, je poudaril v žave, ne od delodajalca, ker stveno zavarovanje, čemur so sklada za zdravstveno zava-, ,pre "a 42 "“TP ddovni Porotilu predsednik je kot delavec, upravljalec krive nekatere objektivne, pa rovanje in čimprej ustano- mrH?.ir^7!! iP^7|h^PthL * “M‘n?kegf sindikalnega sve- sam sebi delodajalec. tudi subjektivne slabosti. Po- viti prepotrebni medobčinski __3 . . .rganizacijskih ukre- ta_ Trbovlje Pavle Kovač. Za to pa bo potrebno an- udarjeno je bilo, da bo treba zdravstveni center za Zasavje, .. _ i_. — ... Vi k: v .— i ___ jmv izboljšav, odkrivanja in Uvajanje skrajšanega de- gažiraU v večji meri tudi v okviru Zasavia skrbeti za aktiviranje rezerv in drugega, lovnega tednika je bilo že v strokovne službe. - J skrbeti za Komisija za pomoč delov- večini delovnih organizadi in p ritrkfi ir nim organizacijam za izdelavo statutov pri občinskem sindikalnem svetu Trbovlje je priporočila komisijam, da se nekje poslužujejo pravne V »Prvem juniju« poizkusno na 42-umi delovni teden v u.vuu zasavja sKroeu za k* b^ koordiniral delo vseh popolnejšo zaposlitev^ obča- zasavskih zdravstvenih služb, nov (s čimer se bodo pove- kar zdaJ ni slučaj. Vzporedno s tem pa bo treba rešiti tudi . nekatera druga vprašanja, med katera sodijo tudi naslednja: • skupščina Republiške zgradbe za izdelavo statutov,-----—— v ^» t~i ■ — ■------ —.---------- ki jih je izdelala posebna skupnosti' socialnega zavaro- strokovna komisija. Povsod Včeraj sta oba zbora občinske skupščine Trbovlje razprav- s tem nastopile preceišnie te *** .ml°ra,a .nujno, P°" pa je komisija tud| priporo- Uala o predlogu Trgovskega podjetja »Prvi Junij. Trbovlje, žave in bodo morali nrdučiti TfffS,pavsa1"' Prispevek za čila, da delovne organizacije da *e d^ soglasje za poskusni prehod na 42-umi delovni te- sodobnejše metode eksnloa ne^dnh3 °Seb" pritegnejo k izdelavi statutov d«n. Kot vse kaže, bo ta trboveljska delovna organizacija tiran ianremnan P f , dohodka 23 delovne in- tudl zunanje sodelavce, stro- P"8 v Zasavju, ki bo šla na 42-umi delovni teden. Komisija za Prehod na 4? vabde’ . . , kovnjake, dmštvo ekonomi- t. S ,d. "a, 4f" • zn,zatl stopnjo prispev-' stov, pravnikov; še posebej V trgovskem podjetju »Pr- di zagotavljajo, da skrajšani pri Občinskisku^činf'Tr' ' ™ invalidsko zavarova-takrat, ko bodft komisije ob- vi junij, so izdelali vso po- delovni čas ne bo zahteva wii. , *kupsčin, Tr- nje, in ravnavale organizacijo pod- trebno dokumentacijo za pre- dodatnega nadurnega dela ^ ŽC |°' da se ,po: • odobriti pavšal komu- Jetja, njegovo ekonomiko in hod na 42-umi delovni teden zaradi razkladanja ali nakla- tudi i M .prehod naln,m zavodom za invalid- dmga pomembna vprašanja, in jo predložili pristojni ko- danja blaga . *Vd' X °stabb deIovnih orga' ne otroke. ' Na občnem zboru pa so po- misiji občinske skupščine, ki O prehodu na 42-umi de- "'Xac‘]ah' sklicala posvetova- Skupščina je mad drugim udarili v razpravi, da bi bile je sklenila predlagati Občin- lovni teden so doslej v Tr- nmn'7P ^ k' delovnih Ug0tt)vila, da so v večini dete pomoči deležne še posebej ski skupščini Trbovlje, da bovljah razpravIjaH le še na Iovnih organizacij v Zasavju manjše delovne organizacije, delovni organizaciji da so- Rudniku rjavega premoga Tr- L; 8 k,er bodo prouci11 ze vidna prizadevanja, da se ki za urejanje teh vprašanj klasje za prehod na skrajšani Sn kTe na r Problematiko ki se po- 2manjša število nesreč pri de- kadrov U‘tre“lh 8,rokovnlh delovni teden 23 dobo treh ugotavljajo, da bodo v zvezi 42:01-^ delovni reden !” 0b°lenj,' ”a kar 'e kadrov. mesecev. ' lcaen- vplival v precejšnji meri tu- Ce poteka izdelava statutov Iz dokumentacije Trgov- di nov sistem v organizaciji v trboveljski občini pravza- skega podjetja »Prvi junij« ^ HOV t - ‘-■j*’"' vuvua tvi JUIIIJ« prav zadovoljivo, nekje bolj- Trbovlje izhaja, da bo tudi še, drugje slabše, to še ne ob uvedbi poskusnega 42-ur- — v* jc »c toui aau^jg^aa aras xsjs aravsstt F? -s_________________________________ ro se je pokazalo pri dveh plana prometa, nespremenje- „ „ ■ , . varna in nnravn Km dovolj pozornosti in kjer se trboveljskih delovnih organi- na na bo ostala tudi višina bodo morah 8 Proizvodnjo v yarP.aJ,nIdD™vf; K°t računa- je y letošnjem letu_v pri. in financiranju zdravstvenega zavarovanja. Kljub temu pa je še vedno nekaj takih delovnih organizacij, kjer. ne posvečajo rad0JVahlSk!h.tdaelimejr reTred oLbnlh^oh^kov.^Prav reko obratih ELIT v Trbovljah p^ ‘VJrare ^TereziTračdl' žerjavi z ianskim"letom*'- mesecl izdelana osnutka, pa skrajšani delovni teden ne nehati, ker niso dani osnov- 5. novembra s celotno pro- P°večal° število primerov in Kvaliteta posameznih določb bo vplival na odpiralni čas ni pogoji za to. Ker so pa ižvodnio (livarna) na do 20 iz8ubijenih delovnih dni za- statutov ali samih statutov poslovalnic. Predvidevajo ce- K;i; „ : „..x ,• „ „ novembra radi bolezni in nesreč. Skup- bo odvisna od načina tn širi- lo, da bo odpiralni čas v b,h V :zde,avl nač.rtI za novo novclnbra ,963' ščina je zato sklenila predli ne razprave. Pii organizira- večjih poslovalnicah daljši tovarniško poslopje je komi- S kolikšno vnemo in požrt- gati vodstvom in samouprav-nju teh razprav bo potrebno od dosedanjega. V času, ko sija ta rok podaljšala do 30. vovalnostjo sc ie celoten ko- nim organom teh delovnih vodilo, da se na teh razpra- je promet večji, bi bilo zapo- oktobra 1963. leta. lektiv zagrizel v delo v Jež- organjzacij, da naj razprav- vah izluščijo najboljši pred- sleno več delavcev; v času pa Gradbeniki so"v glavnem že k'b vovbri 1 udi “po- Tja jo lia podlagi predhodno logi ali določbe posameznih ko jc promet Nmiminalen, pa v minulem tednu dokončali datek. da .bodo po vseh do izdelanih analiz o vzrokih, za statutov. določeno število manj. V po delo, tako da bo stekla pro- s^danjih uspehih dosegli let- povečanje števila obolenj' in Prav gotovo se za organlza- slovalnicah v okolici pa bi izvodnja v novih tovarniških ni r>,£'n konec naslednic- nesreč. C'i?ii-razpraV„ne da P°stavhl bil vpeljan 7-urni delovni prostorih že sredi naslednje- fa, y”cca, seveda .e ne bo Na podlagi predhodnega nekih enotnih okvirov, ven- dan. V »Prvem juniju, pa tu- ga meseca, seveda če ne bo kaMn,b nepredvidenih težav soglasja občinskih skupščin pr, prenosu proizvodme v no- Trbovlje, Hrastnik in Zagor-ve tovarniške prostore, če se jj. Gb Savi* jc skupščina Kopa ne b, . selili v nove proiz- mUnalnc skupnosti Socialne-___ _ vodne prostorccbi letni plati pa zavarovanja za Zasavje p i .j i , , 1 ' -iue Sre I- novembra sklenila, da za drugo polletje Predvideni Izvoz za letos sta kmetijski zadrugi Litija ln manjši. Zaradi dejstva, da je f30° ml,IJonPV d,n). k-tos spremeni stopnjo do- merUvi t i„ ° vi0b,k,0nCU sePlembra presegli za 2%; v pri- bil letos Izvoz lesa In proiz- Ko bo proizvodnja stekla dat nega prispevka za z*drav-Nilboll seU|eS m x*.T pa je let®fn,1 lzvoz vcč^ 23 26'3”/0- vodov zastopan z okrog 30% po predvidevanjih, se bo ob- stveno zavarovanje panogi za J j e je povečal izvoz lesa, živine in borovnic. v celotnem izvozu, bo treba čutno povečalo tudi število proizvodnjo in predelavo prc- IIHt.kn krao.it.. , nujno poiskati druge možno- zaposlenih in sicer od dosc- moga, in sicer od 3% l.a nrvhdevetm rai.J?k t*. V ^e.Xc,tlh n,cseclh le‘°* 811 23 **voz, ki pa obstoja, dan jih 12$ na 350 ljudi. Za- 1.5%, in sicer zaradi že zna- prvih devetih mesecih letos je Kmetijska zadruga Litija Tako Ima Kmetijska zadru- poslena bo na v nretežni me nih težav teh delovnih orga- “e"LnvadI^rkdmtu- kvtdelk3 ^ ^ »iradj. sklh delovnih oreanlzacll živino-1 v'C8a šnje možnosti za Izvoz sadnih lovna sila. Prav tako se bo Med drugim pa jc bilo še predstavlja 16% celotnega iz- Dole 1 GabrovkaVza^ad Tskandldavske^d^ve ^veli" h^L^ž ZVi$al 'fl brut0 ,d°- sklen'e',°' da bodo J. me8excu voza s nodrnčla nhčln» I hita Mann ,i„i , “ X 1 , , ke države, ven- hodek že v naslednjem etu novembru na področju občin ve borovnice in nizi le- v 7»rodi Xa P 7.' a , Investicijska dela, za se pravi, da računajo na 500 je ob Savi zbon zavatovan- nvmIti meri 6 1 IAmfkl l„ faradi odcepitve gozdarske kar so že v izdelavi potrebni milijonov din, kar jc približ, cev, na katerih bodo razprav- zdravi n i zelišča deJavn°sli od k™*UJ.8k,b za načrtl- v*° Pozornost pa bo no 65% več kot jc letošnji ljali o delu Komunalnega suhe Lobe »ličke re drvib V prihodnje Izvoz treba posvetiti tudi poveča- bruto dohodek. zavoda za socialno zavaro- sune gobe, lisičke in drva. V kmetijskih zadrug občutno nju izvoza ostalih proizvodov. J. S. varuje. ' ™ J »m e> ki se ga ie udeležil zra- sredstev iz. 10 % dopolnilne- stveni zavodi. Mnogo več po- ali telesno-kulturna dejav- v kultumo-prosvetnih in te- darda, pomeni izboljšanje razvija kul’". ”svetnQ in nja § krepitvijo komunalne- ven č,anov šolskih odborov ga proračunskega prispevka, zomosti bo treba nameniti nost, je v zadnjih letih v lesnovzgojnih organizacijah, kvalitete v teh organizacijah telesno-ku'lulce se "sistema se vedno boli po- in predstavnikov šol tudi Ivo Vendar ta sredstva ne zado- še idejnosti pouka in poma-skladu z našimi socialistični- povečanju sodelujočih pri vo- eno od osnovnih nalog. Zave- bodo kulfurft r8anizacije vezujejo vasj jn mesta Pri Majdič, predsednik komisije ščajo vedno za kritje najnuj- gati pri ustanavljanju in* ure- mi načeli teh dejavnosti za- denju kulturnih dejavnosti, dati sč moramo, da dvig živ- vestno 1°*'11 $i poiz- tP; nnUPrau; ;P vni;v v" mil. za komunalni sistem pri nejših potreb; vsako leto pa janju pionirskih- klubov. Ude- ——i- *--*-<=-----------1 '-------'*• - ............... ' ' J P J P on «7nr i i.,hii»r,a se manjšajo sredstva, name,- leženci posvetovanja so bili so pripra- njena za materialne izdatke, še mnenja, da bi bilo po- 11 m nuuuiuin laiuor- osvajanja Kunurmn vreanot vodnje, ampak tudi ustvari- potreo m in- Hniamn'nnlit;,-nP(n - ■ vin ovoje poioui. Iz njih je Potrebno bi bilo, da bi bil trebno-pripraviti posebno po- jev v komuni. Komuna po za kar najširši krog prebival- tev vseh potrebnih pogojev teresov o6t1it L°°do za bilo razvidno, da je bilo do dotok sredstev v družbeni ob- svetovanje, na katerem bi se staja središče, v kateri se stva. Vzporedno s stremlje- za kulturno življenje vseh svoje delo oporo Puseuuo pa se mejni vpnv setjanje delo šolskih odborov črnski sklad za šolstvo vskla- dogovorili, kako v kar naj- rešuje konkretno stanje kul- nji za čimširšo demokratiza- naših delovnih ljudi. Tu pa v vseh P°TC^Kaci- “nn^lnfn na °semletkah v Igorju, jen z razvojem gospodarstva večji meri vključiti šolsko rtssni issz stsssasfTfcr žrsrzstzn; r ss-s&e, ~ rzv r od katerih zavisi nadaljnja ni zagotoviti tak razvoj kul- ostale no-mie živlienia delov r. j-da iP prepustiti kulturno življenje pa je bilo vključeno premalo drugim naglasili, da bo treba' nosti usmerjenost kulturnega živ- turnega življenja, ki bo ustre- neea *, *k in-odnose m»d 4 nam" nav vasi sam° sPontane"m delavcev, mladine in žensk, v prihodnje rešiti vprašanje . ... ljenja in dela. zal vsem potrebam družbeno- v i" odn,os.e, m‘d reč pok^ aa, Ple. vplivu centra. Zato mora ko- Nič boljše ni bilo tudi delo nejasnega odnosa na relaciji Ugotovitve m zaključke s Krepitev vloge in funkcije političnega in ekonomskega J . ™ kulturno- tež n o iiSrtl"0sti v muna stalno organizirano po- okoliških šolskih odborov, ki matična šola - podružnična posvetovanja o šolstvu ki ga komune pri razvijanju • kul- razvoja komune. Jasno je da Prosv^t"em m telesno-kultur- naših dru j* ” nudili magati pri razvoju kulturne- So največkrat razpravljali o šola, zlasti še kar zadeva je pripravil zagorski občinski turnega življenja mora biti problemov kulturnega žirije- nem de u za zadovoljitev teh te dejavn ,(j u krogu ga dela na vasi. Razumljivo materialnih vprašanjih, malo upravljanje, in regulirati ta odbor SZDL, bodo zdaj po- ra.asiKsaaHiniMii' nalog morajo imeti vsa kul- delovnin ^ - ■ 1 ' • ... — * 1 - ■■■■•* ---1—m — Zakaj izgred v Ljubljani? Prejšnji ponedeljek in torek so ljubljanski športni dopisniki zagnali .vik in krik nad ' izgredom navijačev iz Trbovelj, ki so vdrli na igrišče na tekmi med rokometnima ekipama trboveljskega Rudarja in ljubljanske Olimpije. Tekma je bila prekinjena v 43. minuti. Pisanje teh dopisnikov je predvsem v »Ljubljanskem dnevniku« (Trboveljčani prišli delat nered), »Delu«, »Narodnem športu« in »Politiki« precej tendenciozno. Enoglasno obsojam trboveljsko publiko, da je zaradi očitnega poraza svojih ljubljencev vdrla na igrišče. Toda pustimo to ob strani. Pregovor pravi — »Vsak ima svoje veselje!« nja in njegovega razvoja ne na:og morajo imetl vsa kul- delovnui"^,)* ' Je pač je, da se problem kulturne- pa 0 idejnosti pouka. Delo odnos v statutih matičnih sredovali vsem šolam in kra- morejo reševati samo kultur- turna društva pri svojem de- interes P« ^ nJu zelo ga življenja vasi ne da rešiti šolskih odborov na podruž- šol. Poživiti bo treba delo jevnim organizacijam SZDL, »Bjgj»jT(BQ»Mgg ne organizacije. Kulturni raz- lu Jasne ciUe. Zato je nujno, različen z y obliko samo z »uvozom kulture« iz ničnih šolah pa doslej še ni sindikalnih organizacij na šo- Hkrati pa bodo ugotovitve voj v takšni meri, kot ga da bodo programi, ki jih bo- dejavnos - jj ^ o po- centra, pač pa je treba stre- zaživelo, za kar je iskati lah, preiti v šolskih zavodih lahko služile kot vodilo za predpisuje socialistična druž- do sestavili občinski svet tr.ebnov itu^^hnb -Sta" meti za tem, da se na vasi vz.rok delno tudi v dejstvu, na obračunavanje amortiza- delo norim šolskim odborom, . ba lahko pričakujemo samo Svobod in občinske zveze nia v PtwJ1Jah razvija čim širša družbena da se družbeno samouprav- cije in v širšem merilu ure- ki jih bodo na področju ob- menijo v hrast- takrat, kadar bomo zagoto- za telesno kulturo za svo- pri Pers? fj?rarn‘b iniciativa. ljanje na vaseh še ni uvelja- diti tudi vpraanje investira- čine Zagorje ob Savi v krat- niškl občini organizirati šir- vili aktivnost vseh sil v ko- ie organizacije v prihod- Ct Drag° Sotlar vilo v večji preri. nja v osnovno šolstvo. Vzpo- kem volili. V decembru javna razprava stičnem programu. Urbani- načine, kako bo- 25 % prometnega davka izpod 100 Skupaj Zaokrožena prodajna cena za 1 liter 6’0 d;n 504 d.n 1134 d n 378 din 1512 d n 1500 din ?“.-iaVn° ° muni. Da pa bijete sile \s= n ic tehnični del, ki ga opravlja ]a, ki bo zadovoljevala'potre- nja in sproti odstranjevati funkciji Veliko vlogo bi. pri te?J!lXl"dikal- ... v skladu s svojimi možnost- DOta in X,.He,Ial,Je .5.e _k.°“"°: ra oHentacija kulturnega de- ™V** za^ S poti po severni FranciU Zavod za nizke gradnje v be celotnega razvoja v Ljubljani in ekonomski del. muni. Slednjega bodo Izdelali do- Danes, ko vzporedno z ve- uresničitvi, mači ekonomisti. Do zadnje- likimi napori za nadaljnji ovire, ki bi realno pripravi je- delo. ^ Zbližanjc dveh mest Trbovlje — Sallaumines. Odslej stalni stiki med obema mestoma Martinčič, socialni in sindi- programe onemogočali pri NapačnO bi pri na gospodarskem in kulturnem področju. Na proslavi 40 letnice naselja na severu Francije ka,ni d<-‘l£ snicitvi. torti tli Hi ^ _k.' ..I — 1____fUiAincIrn i-l-iiitčnina cirolo tiitli narntinft- ^ čl n S 'C . p- -‘ častnemu predsedniku ba vseeno potovati v Sever- palo prvo prijateljstvo. Dvig cen bo prav gotovo destimulativno vplival na promet v gostinstvu In bo povzročil, da se bo del prometa preselil iz gostinstva v trgovino (ki ni obremenjena s takim odstotkom pribitka v strukturi cene). Večji del prometa iz gostinstva se bo nedvomno usmeril v takozvane črne vinotoče, ki se bodo še bolj okoriščali r.a dokaj veliki razliki med nabavno in prodajno ceno. Gostinstvo bo zašlo v velike težave, zmanjšal se bo promet in dohodek, kar bo vplivalo na osebne dohodke in na možnosti za ustvarjanje sredstev za sklade. Zaradi tega menimo, da bi bilo nujno okrepiti akcijo za znižanje prometnega davka ali za obračun prometnega davka od litra In ne od prodajne cene. Ta ukrep bi omogočil, da se sedanje prodajalne cene V gostinstvu znižajo tako, da bodo dosegljive našim potrošnikom. Dušan CRNKOVIČ ne programe onemogočali ori __xnn ^5: če K: ir, i.-,iitiirnPm nn-trnčln M a nmiiavi 40 letnice našel ia na severu Francije kalni delavec. Z redom jugo- ur nrntrrn.n d' ‘s ekonomske moci v na^‘ doseči v komuni, kjer se naj- ki prav ta po- ni„ ,cto prosiave občinskega praznika Trim vel j 1. junija ob 43 letnici propada Orjune. stelic, podpredsednik združe- program dokončno Izdelan, zatem pa naj bi pričeli z javno razpravo. Po njej naj bi pristojni organi potrdili urbanistični program. Vzporedno z urbanističnim programom pripravljajo analizo o zazidalnih conah, ki naj bi bile končane do zad- Konkretne akcije ObO SžrBL Hrastnik S StitSS, rs&s f« T* p~s Sf om-M Z ss&rssv p=: m "ris € s SASrL.tiS ^ »«« dencev in naselja nad Ro- akcii Dhflntii ,viw,.r |P ._ .. ...~tov m >lov, p-d BrSfrnF ErHEHI ho ™ bora- te obiskujejo krajevne Občinski odbor »e doslej čanov. ga in Ureditvenega Z or*anizaci^- kJer “ ™ uspešno sodeloval pri Izvedbi g in ureditvenega načrta za majo za izvrševanje sklepov množične akcije — fluorogra- ‘ seminarja in plenuma, ki je tiranju prebivalstva -Pb- bil pred meseci v Hrastniku. Hrastnik. občine Turistično-inf rma tivna pisarna v Litiji na začetku dela , v IITII. n . x „ .v . iz vrani odpor SZVL (n) LITIJA -- Pred časom že v precejšnji meri speciali- obrata v gradu Ponoviče pa sodeluje tudi z c smo poročali, dl je Turistič- zirali, zdaj pa bo treba raz- naj bi bili pravzaprav načni sindikalnim svetom no društvo Litija odprlo Tu- vijati še gostinsko mrežo, za ureditev večjega turistič- moči delovnim organizacijam nstično informativno pisar- Načrti Turističnega društva nega središča na tej znani tu- glede statutov delovnih orga- no, ki ima svoj sedež v sta- Litija za ureditev gostinskega ristični točki Zasavja. nlzadj. fuT P “ tarnajo v načrtu dela Izvršnega od- “ ^""tke statutov kra- bora kot krajevnih organlza-Jevnih skupnosti. O njih pa clJ Je tu(!i ,odeiovanje pri **• B. 5. noveX(^tna konfer**^ ^ Litij« v y SALLAUMINES Kov v ta kraj. tlako vazna je °b- bila ta proslava priča dej-- Občina Sallaumines je v sivo, da je pokroviteljstvo nedeljo 20. oktobra priredila 40 letnice zloma Orjune. Vsi jurjju A rtiču in veleposlani-gostje pa so bili nato povab- ku Miti Miljkoviču pa mini-Ijem na svečano kosilo, ki aturni mdarski voziček. Za 3 Jugoslovanska tem pa jc nastopii zabavni ansambel »Veseli rudarji« k ambasada. PROSLAVA OB VESELIH ZVOKIH RUDARJEV IZ TRBOVELJ » V novo zgrajeni dvorani v pestrim programom. V eno in pol urnem programu so nastopali godbeniki in pevci Manja Dragar, Jože Grebenc in Oskar Camer. Valčki in polke so bili uvod LITIJA mn poštnem poslopju. Pisarna vodi evidenco prostih sob, napotuje goste na izletniške točke v okolici Li- š„l>nče °olePriSm0spkov0o,pot skuuščine Hrastnik ganizira kolektivne izlete, Seja Občinske nad njo prevzel ambasador sprejem v počastitev 40-let-Jugoslavije v Franciji Mita niče naselbine slovenskih ro-Miljkovič. Malo časa je bilo za jakov v- Franciji in Proslave priprave, pa še tu se je za- 20-letnice ustanovitve SFRJ . — -------------- taknilo. Treba je bilo najti ter pobratimstva občine Tr- Sallauminesu je bila popol- v vese\Q razpoloženje, ki se ^ - drug ansambel, ki bi odšel v bovlje in Sallaumines. Spre- dan v polni dvorani proslava je končalo pozno v noč. Ru- sss z£r^s HeiISI Usi fPPPIb on P^i^šalc, potovati bi morali v petek, nil. občine Trbovlje Lojze Tr- Jankovič, župan mesta in na$; skupini. Zadovoljstvo na-dlkalneg« ; ■ da 18. 10. V četrtek, 17. 10. pa pin, predstavniki občinskega ostah gostje. Slovenski rojak ših rojakov ki :im :e si:ai0 se Je bo u 80 de- še ni bilo potrebnih viz. Iste sveta Svobod ter domači iz Novega mesta Jože Martin- iz ofij pa je bii0 zagotovilo, (ek) TRBOVLJE — Do leentov'» ‘ ,„i h, pa smo dobili šele zadnji dan ob predstavniki združenja Jugo- čič je v svojem govora po- da jim je bil obisk iz domo-sememlua iJtos ie v oždo 7- zvečer. Pot v Francijo nam Slovanov v Severni Franc,,,, udanl vlogo slovenskih ra- vineJ katJero $Q zapustili pred sep.emora letos je vmzilo bodo pr 'lal1 jc bila tako odorta. med njimi Jože Martinčič. darjev v Franaj^er navedel. ^ ,etj dobrodošel Na hranilnih vlogah nad 247 milijonov din Izvršni odbor ObO SZDL Je v sodelovanju « komisijo za družbeno upravljanje pripravil analizo o problemih šoL »tva in v zvezi s tem sprejel določene zaključke, ki Jih bo obravnavala Občinska skup- na hranilne vloge munalni 6907 nar jev. ,„v ________ med njimi Jože Martinčič. Z brzim vlakom se je iz Župan občine Sallaumines da so našli v Franciji svoj hkrati pa — v sporazumu z HRASTNIK — V soboto naselij na področju občine; ščina Hrastnik. Pripravljajo lovsko in ribiško družino — bo tu 5. seja obeh zborov ter o obvezni vgraditvi hi- pa tudi analizo o probleniatl-izdaja tudi dovoljenja za lov Občinske skupščine Hrast- ine telefonske napeljave ter ki zdravstvene službe. Izvršni "turistično društvo Litija ^ Nad^ih ^rav^U d^benega ^inves,iškega ^hdruLn^ZrarijS*1^ sk Ksarjsta; -V- »a-^sssrsv P Si! -ca. .c...prL^"e'„, Z %?£ ZZTZSSi JO namreč kar najbolje pri- do razpravljali še o odlokih tarifah za dimnikarske sto- novi gasilski organizaciji pripraviti na bližnjo dograditev o ustanovitvi občinskega ga- ritve. Na skupni seji obeh previjajo pa še analizo o* nove Zasavske ceste in na siiskega sklada; o varstvu zborov pa bodo — kot pred- problematiki teiesno-vzgojnlh povečanje turističnega pro- in uporabi komunalnih na- videva predlog dnevnega re- In športnih društev, meta v Zasavju. Trgovino so prav, higienskih pogojih in da — razpravljali o razreši- Občlnsltj odbor SZDL Hrast-na področju litijske občine zunanjem izgledu strnjenih tvah in imenovanjih. nik spremlja, hkrati pa nudi — Do legntov'h* Jel Pa srr vložilo bodo • v Ko o vlogi -i, „ H jssi m?fm. — povečalo število vlagate- delovnih >«r „ Jrbovlie „„ _______ ........................ ......... v načrtu še več' na pot Prevozili minesu pred 401eti. Tja jih uspeli, da nas danes cenijo nastopov in to v dragih kra-,• . .. u=.v.— 'rr o šmo"jugoslovansko in itali- je takrat prišlo okrog 45.100. in spoštujejo, ter imamo vse jih Francije, ker pa je bila na ,a denV °8C prehodu ^»vnl jansko mejo. Vozili smo se Po vojni se jih je vrnilo v Ju- pravice, ki pripadajo delov- napovedana velika stavka pa za 115,281.000 din. p ponoči tako da smo Trst, Be- goslavijo 15.000, ostali pa še nemu človeku.« Jugoslovan- francoskih železničarjev, smo Razveseljivo je dejstvo, e e ril netke in Milano ter ostale večinoma danes žive v teh ski veleposlanik Mita Miljko- pred napovedanim rokom zada se je občutno povečalo —^IfV kraje videli le v morju lu- krajih. Mnogo pa jih jc po- vič je v svojem govora na- pustili gostoljubne rojake, tudi število mladih vlaga- C3Ij V & či Proti jutru smo se vozili mrlo večinoma zaradi siliko- glasil predvsem prizadevanje Naša naloga je bila kljub letel jev. Lani je bilp 1208, _ |a6jH skoz; §vico in kmalu smo bi- ze. Sallauminski župan Jules Jugoslavije za mir in pri tem mu izvršena. Prisrčno je bi- ietos pa že 2819 mladih nfjllC1' „ li v Franciji. V Pariz smo Tehl je izrazil posebno zado- podčrtal vlogo, ki jo odigra- lo slovo na postaji v Lensu vlagateljev, ki imajo na „„|l> .V»eov , prispeli ob pol desetih do- voljstvo, da je lahko pozdra- va združenje Jugoslovanov v in treba je bilo na pot. hranilnih knjižicah kar Iz »ehr»* ,jjgi Sta, J* v poldne. Prestopiti smo mo- vil zastopnike Občinske skup- Severni Franciji. Ob tej pri- Med povratkom smo m po 7 odstotkov vseh nalože- današnji ** „ ,r*t- rali iz glavnega kolodvora na ščine Trbovlje, ki bosta od- liki so bili odlikovani za svo- zaslugi trboveljske rojakinje nih sredstev. Vlagatelji je poroi|y'K drugega Popoldan ob 4. uri slej prijateljski mesti. Taj- je požrtvovalno 40 letno delo ogledali še Pariz nato pa pri Komunalni banki Tr- savskih = gtlI' * no- smo pvispe,i v Lens in kma- nik Občinske skupščine Tr- z redom Jugoslovanske zasta- smo se po 30 urah vožnje v bovlje so s področja trbo- vo sezono. .siMt,, bQ v ]u smo bi]i vsi zbranj v ),> bovlje Lojze Trpin je ob tej ve z zl. zvezdo častni predsed- četrtek, 24. oktobra vrnili v u-----... . .-d„H •ir^. ka,u zdrujenja Jugoslovanov priliki izročil spominska da- nik Združenja Jugoslovanov Trbovlje. Obrnili smo se na nekatere očividce, ki so bili v Ljubljani, da bi n^m osvetlili tudi drugo stran medalje, ki pa so jo dopisniki kot M. Za-platil (fotoreporter »Ljubljanskega dnevnika«) očitno pozabili omeniti. Tekmo je vodil sodnik Moder, ki je bil še pred letom dni v tehnič nem vodstvu rokometašev -Olimpije. To nalsogo je opravljal namesto Miliča, ki ga ie določila tekmovalna komisija Rokometne zveze Slovenije Ker pa bi sodnik Milič moral soditi v nedeljo neko drugo rokometno tekmo v Zagrebu, je bilo sklenjeno, da bo to tekmo vodil Moder, ko) drago pisani sodnik, oziroma namestnik. Kako je sodil Moder? Re zultat je prekinjena tekma Ko sem se pogovarjal z ne katerimi igralci Rudarja it dragimi so povedali, da sc sodnikove odločitve pripo mogle tudi k tpkšnemu re zultatu. — Nismo igrali slabe (to pa očita Rudarjevim igralcem M. S. v Delu 22. ok tobra). Sploh nismo mogl! zaigrati tako kot znamo, sc povedali igralci. Sodnik Mo der je prekinjal sleherni na pad, ki je ogrožal mrežo igralcev Olimpije, ni dopu ščal prednosti, 7-metrovko j< spreminjal v blažje kazni in spreminjal v blažje kazni ic podobno, kar je očitno razburilo gledalce iz Trbovelj, posebej ker so bile te od!o čitve — kot kaže — namer, ne. Razen tega je Olimpija kršila materialna pravila ro kometne igre. Igralec Stani-vukovič je igral v prvem polčasu, v zapisnik tekme, pa 'e bil vpisan šele v drugem polčasu. Rediteljske službe sploh ni bilo, igrišče pa na enem delu ni bilo zavarovano. Tekmovalna komisija Rokometne zveze Slovenije j« odločila, da se prekinjena tekma med Rudarjem iz Tp bovelj in Olimpijo iz Ljubljane nadaljuje brez gledalcev. Baje je komisija ocenila, da je sodnik Moder vodil tekmo dobro (morda celo od- čine. «a:u zui uz-vuja j uguaiuvtinvv jv...... .... —... ..’ .7, . .. . .. . - , v Sallauminesu. Treba se je rila in povabil župana Sallau- v Franciji Jurij Artič in Jože Stane ŠUŠTAR Olimpijo, tako da nosi stroške prekinjene tekme. P. BURKELJC Od /L AQ Ko5 POŠTNI PREDAL 82 Pisano uniformirani vratar zemske železnice. Dela. ti jih njati, ker ni vedel, kaj naj bi tovarne Pellizzari, je bil po financira država, potekajo hi- to pomenilo, vsem videzu že. obveščen o tro. Milanski »metro« bo Kljub vsemu sva prej kot v najinem obisku, kajti z glo- zgrajen na podlagi vseh načel dveh urah privozila v bližino bokim priklonom naju je sodobne arhitekture. Težave mesta Como. Začelo je tle-vljudno pozdravil in odpeljal so le, ker opravljajo dela pod ževavi. Po Vii Milano sva se v čakalnico, kamor so takoj že zgrajenim delom mosta in peljala do trga Vicloria in nato prišli prijatelji. Za tre- grozi nevarnost, da sc norp že sva bila sredi mesta. De-nutek sc je oglasil tudi di- šijo stare zgradbe. zevalo je vedno boli in nauh- rektor. Z ogledom tovarne Poleni, ko sva v nekem na cah j® bilo malo ljudi. Tudi smo se zamudili več kakor pol praznem bifeju spila vzdušje ni bilo takšno, knkrs-uro. Spremljali so naju po- vsak po t-no črno kavo in na no vlada sicer ob tem t»pič-gledi vseh vrst uslužbencev pošti oddala razglednice, sva nem lombardskem jezeru. Na in delavcev, toda kljub temu okrog četrte ure zapustila ‘rgu Amendola nisva vedela Po prisrčnem slovesu sva na- središče Milana z željo, da še *°čno. a,i naj nadaljujeva isti dan prideva kar se da najdlje v Švico. Tudi tokrat so bila križišča razgibana; na stotine avtomobilov si je utiralo pot v vse smeri. Rado je imel zato za volanom polne roke dela. Ker nisva poznala cest, sva sc na križi- jinemu fičku zamenjala olje ni nihče prenehal z delom, v motorju in žc naju je vozil po plodoviti Padski nižini proti Milanu. Vzdolž avtomobilske ceste je bilo pose« jano največ koruze. Vmes so bili veliki vinogradi in nič se nisem začudil, da v Italiji pridelajo preko šestinšestdeset milijonov hektolitrov vi-sokokvalitetnega vina. Vreme je bilo sončno in vožnja prijetna. Okoli druge ure popoldne sva se približala Milanu. V predmestju je bil promet še nekako vzdržen, toda vsako minuto je število prometnih sredstev naraščalo in v mestu sva se znašla v veliki reki avtom o- pjne bilov. Taka vožnja zahteva cesta vožnjo proti St. Moritzu ali proti Lttganu. Končno sva se odločila za Lugaijo in zavila na levo ter ob obali jezera nadaljevala vožnjo. Na armaturni tabli je že nekaj časa gorela rdeča lučka, zato sva se ustavila pri šču dvakrat postavila na des- ^ma'je prijlvmrmolakar^ n0 stran Cv?,lisvU 'n 0 a "n,t stnigei z gorivom. Znal je reči »dober dan« in »hvala le- sva morala v tekoči reki avtomobilov peljati mimo table, ki je kazala, da je treba za Ziirich zaviti fia levo. . Končno sva se znašla v predmestju. Vozila sva mimo zakajenih tovarniških objektov, kjer sra opazila majhne hišice. pa«. Povedal je, da je žc bil v Ljubljani in da mu je plaža v Portorožu bolj všeč kot pa kopanje v Lago di Como. Dal nama je tudi zemljevid mesta in okolice. Prodno sva nadaljevala pot, sva dobila še obisk. Neki Hrvat, ki si- pred katerimi so sedele sku- fivi ,.MUanu in baje štu- navadnih«« ljudi. Toda je bila še vedno zelo prisebnost, posebno zato, ker yroka in iepa. Na nekem krije povprečna hitrost premi- ži5ču ^ je bila.med kopico kajoče se^ reke avtomobilov prometnih znakov tudi tabla štirideset kilometrov na uro. Zgodilo sc je tudi, da nama je tik pred nosom zasvetila rumena luč na semaforjih, ki visijo ponekod kakor zrelo grozdje nad križišči. Takrat sva morala sunkovito ustaviti, in sva nekajkrat tudi dobila del prtljage za vrat. Dolgo nisva vzdržala v tej tekmi, zato sva zavila v manj prometno cesto. Ko sva končno uspela najti parkirno mesto, kajti v bližini mesta so ta ponavadi vsa zasedena. "Jt-a se napotila na ogled po Milanu. Sukala sva sc okoli izložb, primerjala cene z našimi, iz bontona pa sva st ogledala tudi slovito gotsko katedralo, kjer je bilo mnogo tujcev in na stotine golobov. Umetnost po svoje je, kako sc iznebiti vsiljivih fotografov, ki preže pred katedia-lo na žrtve, še posebej všeč so jim inozemci. V tem modernem in dinamičnem mestu bi si bilo mogoče ogledati še marsikaj, toda čas, ki naju je nenehno preganjal iz kraja v kraj, nama je tudi v Milanu onemogočil ogled svetovnoznane milanske Scale, nekaj pomembnejših umetnostnih galerij in na desetine supermodernih zgradb, ki so v močnem nasprotju s starejšimi gotskimi ali renesančnimi zgradbami. Zanimivo je, da so bili v Milanu zarodi nenehnega naraščanja prometa prisiljeni začeti z gradnjo nove pod- z napisom »Calantare*. To ,ic povzročilo, da je začel Rado prav po italijansko prekli* dira v Londonu, sc nama je pridružil s fickom, da bi mu pokazala pot do švicarske meje. Trdil je, da se enostavno ne znajde, ker je _ prhi vedno potoval le z vlaki. (Sc nadaljuje) iv V EDt-P" o v o Franc Kopltar-Silvo: Ziiricb, (Iz popotne sklclrke) september IHJ PREHODI ZA PEŠCE Tovariš vrednih! Glede „„ ___ promet v Trbovljah, plasti tošnjega leta in kakšnega v centru mesta, sc mi zdi pomena bo za trboveljsko prav je zgrajena šele na poi. Zato vas prosim, če bi mi odgovoriti: kdo finansira gradnjo rampe, ali vedno večji dograjena do konca tč- /;/ *"v\b čudno, da na naših cestah gospodarstvo oziroma ritni označenih prehodov za lovne kolektive, pešce. V' sodelovanju z ob- odgovore že vnaprej vinsko komisijo za varnost najlepša hvala! prometa so lani člani AMD Trbotljc označili na odse- Ivan Z., hu od Dimnika do Trga Trbovlje revolucije prehode čez cesto. Priznati velja da ne- 0pomba u r e d n 1-kateri pešci >uso s u po na- 1 z n ač enih prehodih, toda ti Š t v a : Na predzadnji se-so bili v manjšini. ji Občinske skupščine Tr- Vse večji promet prav bovlje (ki je bila 9. okto-na omenjenem odseku g lav- bra) je bilo članom skupne trboveljske ceste pa gro- $čine pojasnjeno, da je z,, da bo nekega dne pri- . . ... sestanek S 'do do težje prometne ne- bl' skllcan sestanek S ireče. Veliko je otrok in predstavniki delovnih or-tudi starejših, ki prečkajo ganizacij glede dograditve cesto, ne da bi pogledali, nakladalne in razkladalne če je cesta prosta. Veliko- . , krat le prisebnost voznika ramPe ,n da so P'CdstaV' reši kakega otroka ali pa n‘ki delov, organizacij neprevidnega pešca, 'da' ne izraziti konča pod kolesi motorne- pripravljenost, da prispela vozila. Zato upam, da vajo manjkajoča sredstva bodo tako eni kot drugi za dokončanje del. razmislili o tem ali je umestno obnoviti in nazna-člti prehode za pešec na odseku od Dimnika do STT, k c jc c glavnem največji promet. in najnevarnejši R. K. Trbovlje NOVA AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA V ZAGORJU Tovariš urednik! KAKO JE Z RAZKLA-DALNO IN NAKLA DALNO RAMPO V TRBOVLJAH? Tovariš urednik! tos pisali o nujnosti, da opaz&val pro-srede tega leta. Prav tako m!, avtobusnih pasta-stc pisali o težavah neka- jMiščih pred domom so terih trboveljskih delovnih bar trije avtobusi .it organizacij, ki jih imajo jc bil tako jnomei močno zmradi premajhne cementar- morali vozniki motornih niške nakladalne rampe ter oviran, zlasti le, ker so da nakladanje in razklada- p0tnjki prestopali in so nje tovorov na cementarni- vozil voziti previdno, da ne bi prišlo do nesreče. Nič bolje ni tudi na avto- ški rampi močno obremenjuje in zadržuje delo in natovarjanje same Ccmen- bušni postaji tjrnc. Zaradi vsega tega Cesti zmage. Če smo v Zagorju čakali zelo zanima, kako jc zdeli • ia(a da h; sc urc dan potujem In velikokrat s ca, bi lahko verjetno tudi sem odšel do vrat vagonov vsc mCsec ali dva, da bi res na nakladalno-razkladalni ^ n1jskrbnejc — upošte- gradnji rampe. Toda koli- — določili lokacije za no kor sem lahko videl, ram- ve avtobusne postaje, po žc uporabljajo nekatere nn-r delovne organizacije, če- C. P., Zagorje ŠPORTNI TEDNIK NOGOMET Slovenska conska liga Rudar še vedno v vodstvu Čeprav je bil Rudar v nedeljo prost, je še vedno na čelu lestvice slovenske nogometne ligei Z neodločenim rezultatom v srečanju Maribor B : Kladivar je zaradi boljše razlike v golih s 14 točkami na prvem mestu Rudar. V nedeljo ne bo tekem slovenske nogometne lige. Te tekme bodo na sporedu v nedeljo, 10. novembra. Ljubljanska podzveza Litija : Proletarec 2:2 (1:1) (č) LITIJA — V IX. kolu ljubljanske nogometne pod-zveze sta se minulo nedeljo razšli enajstorici domače Litije in zagorskega Proletarca z delitvijo točk. Tekma je bila vseskozi L r-bena, toda v mejah dovoljenega. V- začetku srečanja so prevzeli pobudo domačini, ki pa niso resneje ogrozili vrata gostov. S smotrno in kombinacijsko igro so se pa gostje kaj kmalu otresli rahle premoči domačinov, tako da je postala tekma enakovredna. Obojestranski napadi dolgo niso prinesli nobeni strani željenega uspeha. Nenadoma so pa domačini prišli v vodstvo po avtogolu branilca Gruiča (Proletarec). Ta nenadni uspeh je dal še večji polet domačinom, ki pa niso zaradi dobre obrambe gostov mogli doseči še višjega rezultata. S tem rezultatom — z golom prednosti — za Litijo se je končal prvi d^ srečanja. Že v prvih minutah drugega dela igre so gostje pokazali boljšo in hitrejšo igro, tako da je zadetek visel v zraku. Nešteti napadi gosjov so se končali večinoma v kotu ali pa v kazenskem prostoru domačinov. Toda nenehno obleganje vrat in napadi gostov so bili končno v 57. minuti kronani z uspehom. Z močnim strelom je Laznik vendarle premagal vratarja domačinov. Po izenačenju so tako domačini kot gostje zastavili vse sile za povišanje rezultata. To je pa prvo uspelo domačinom. V 67. minuti igre so domačini izvajali kot. Polvisoko žogo je zgrešil branilec Proletarca, v gneči se je do žoge dokopal Nejeglija in dosegel drugi zadetek za Litijo. Ponovno se je pokazala slika iz prvega dela igre — čeprav so bili domačini v obramb; in so v glavnem branili, so nepričakovano prišli v vodstvo. V 68. minut; igre je moral zaradi poškodbe zapustiti igrišče Mljač, tako da je Proletarec igral le z 9 igralci v polju. Po drugem zadetku so igralci Proletarca še bolj napadali in vse bolj ogrožali vrata domačinov. Tako je v 70. minuti zaradi napake domače obrambe postavil končni rezultat sreča- nja Kordež in tako zagotovil eno točko Proletarcu. Srečanju je prisostvovalo okoli 350 gledalcev. Srečanje je odlično vodil sodnik Gobec iz Medvod. V nedeljo bo igral Proletarec''doma proti Kamniku. Svoboda (K) : Mengeš 2:2 (č) ZAGORJE — Zaradi zapore igrišča v Kisovcu so se v nedeljo pomerili nogometaši Svobode z Mengšem na igrišču Proletarca v Zagorju. Maloštevilni gledalci so zadovoljni zapustil; igrišče, saj je tako ena kot druga enajsterica prikazala dokaj lepo igro. Kočevje : Bratstvo 1:2 (1:1) (m) KOČEVJE — Gledalci v Kočevju so v nedeljo kljub porazu domačega moštva zapuščali igrišče zadovoljni, saj so videli zelo lepo in borbeno igro enajstoric-Kočevja in hrastniškega Bratstva. y zelo lepi igri je Bratstvo zasluženo osvojilo obe točki. Začetek srečanja je pokazal, da se bodo domačini z vsemi silami upirali boljšim gostom in da jim ne mislijo kar tako prepustiti obe točki. Dokaj nervozen začetek srečanja z obeh strani je prinesel korist domačinom, ki so prvi dosegli zadetek. Po tem zadetku so domačini še nekaj časa nevarneje ogrožali vrata Bratstva, kaj kmalu so se pa morali odločiti za obrambo. ker so gostje z nevarnimi prodori vse bolj ogrožali njihova vrata. Tako je kmalu dosegel izenačenje Laneger, ki je z močnim strelom s kakih 25 metrov prisilil domačega vratarja, da je prvič pobral žogo iz svoje mčeže. Kljub temu, da je bilo Bratstvo v premoči, domačini niso - položili orožja. Z borbenostjo in požrtvovalnostjo so skušali nadoknaditi tehnično in kondicijsko boljšo igro gostov.’ To jim je uspelo le na trenutke, ker je Bratstvo vse bolj prevladovalo na igrišču. Drugi del srečanja je v celoti pripadal Bratstvu. Številne akcije in napadi so prisilili domačine, da so se v glavnem branili in le tu in tam poskušali s protinapadi resneje ogroziti vrata gostov. Vse močnejši in nevarnejši napadi gostov so bili kronani z uspehom v trenutku, ko je iz gneče pred vrat; Kočevja Trinker z lepim udarcem z glavo dosegel drugi zadetek in tako postavil končni rezultat srečanja. Pri Bratstvo: gre pohvaliti izredno požrtvovalnega in dobrega Krafogela, kakor tudi celotno obrambo. V naslednjem, zadnjem kolu jesenskega dela tekmovanja, se bo Bratstvo srečalo doma z Belo Krajino. Rudar : Ilirija 2:0 (0:0) (g) HRASTNIK — Maloštevilni gledalci so v nedeljo na igrišču Rudarja v Hrastniku bili priča izredno dinamični in na trenutke celo grobi igri, ki so jo prikazali tako domačini kot tudi gostje. Omeniti velja, da je bil sodnik Lončina iz Ljubljane zelo slab, saj je vseskozi dopuščal vse preveč grobo in ne fair igro tako z ene kot druge strani. V prvem delu igre sta zastavili obe enajstorici vse sile, da bi dosegli vsaj po en zadetek in si tako priborile določeno prednost za drugi dei srečanja. Obrambi obeh moštev sta imel; polne roke dela. Napadalni petorki Rudarja in Ilirije sta nenehno oblegali kazenski prostor nasprotnikov. Žal so pa onj in drugi zapravili nekaj priložnosti za dosego gola. Tako so imeli napadalci gostov že v 5. minuti igre idealno priložnost za dosego gola, toda z odličnim posredovanjem je vratar Rudarja Pogačnik odbil žogo in tako rešil svoja vrata. Po odmoru so domačini prevzeli pobudo in nevarno oblegal; vrata gostov. Številne akcije so se končale v kazenskem prostoru gostov, ker ni bilo odločilnega strela na vrata gostov, šele v 70. minuti je uspel za domačine po lepem prodoru Oberčkal, ki je močno streljal v desni zgornji kot. Po tem zadetku so domačini vse pogosteje prodrli v kazenski prostor gostov in vse nevarnejše ogrožali vrata Ilirije. Le s skrajnim naporom je uspelo večkrat obrambi gostov reševanje nevarnih situacij. Toda že v 75. minuti je morala obramba gostov ponovno kloniti. Razigrani napadalec Obrčkal je dosegel še drugi zadetek in tudi končni rezultat srečanja. Do konca tekme so imeli pobudo domačini, gostje so pa le z nenadnimi protinapadi skušali znižati razliko. Mladinci: Litija : Proletarec 1:4 Svoboda (K) : Mengeš 4:0 Rudar : Ilirija 3:2 Kočevje : Bratstvo 2:4 217. Drugi dan, kose je vrnil doktor domov, je vsakemu dečku povedal, h kateremu mojstru bo šel v uk. Potem je poklical k sebi še Giorgia: »Govoril sem o tebi s svojim prijateljem, ki je profesor in potrdil mi je, da bo zelo težko napraviti iz tebe učitelja. Bi še vedno rad to postal?« Giorgio je prikimal, oglasil pa se je še Lorenze: »Oče, Giorgio mi je kot brat. Pomagal mu botm. Naučil ga bom vsega, kar že znam, pa bo šlo hitreje.« — »Ze vidim, da bo obveljala vajina. No, zaradk mene gre lahko že jutri v šolo. Torej je dogovorjeno?« - »Seveda, in hvala, toda,« Giorgio in Lorenzo sta se spogledala, »jutri še ne morem v šolo,« je jecljal Giorgio. »Zakaj ne?« — »Hm, to je skrivnost, toda pred vami nimam skrivnosti.« In Giorgio je tretjič pripovedoval Alfredovo povest. »Seveda je tvoja dolžnost, da pomagaš ubogi Blanci,« je prikimal doktor. 218. Drugi dan sta odšla Giorgio in Lorenzo po Bianco. Doktor Casella 'je namreč dovolil, da jo pripeljeta in da ostane pri njih, če bo hotela. Toda to ni šlo tako gladko. Ko je zvedela deklica za smrt svojega brata, je bila hudo žalostna, kajti imela ga je zelo rada. Kmet, pri katerem je Bjanca živela, pa je ni rad pustil proč, ker se je tako dobro razumela z njegovimi otroki. Bila jim je kot starejša sestra. Tudi vrt okoli hiše je lepo urejala. Deklica pa sc je bala tujih ljudi. Toda ko je zvedela, da je bila Alfredova poslednja želja, naj bi od zdaj skrbel zanjo Giorgio, je privolila, da gre z dečkoma v Luga-no. - Vožnja s poštno kočijo je bila nadvse prijetna in dečkoma je uspelo, da sta s svojim veselim pripovedovanjem celo na Biancino žalostno lice priklicala nasmešek. Lorenzo je še rekel, da je dobil razen brata tudi sestro. Prijateljsko srečanje Proletarec : Rudar (T) 0:3 (0:2) ZAGORJE — V prijateljski nogometni tekmi so Trboveljčani premagali nogometaše Proletarca s 3:0. ROKOMET Republiška liga Rudar : Mladost 23:16 (12:7) (s) TRBOVLJE - V minulem kolu republiške rokometne lige so se v nedeljo srečali V Trbovljah rokometaši domačega Rudarja in kranjske Mladosti. PribVžno 500 gledalcev je nad vse živahno vzpodbujalo domačine pri vsak; njihovi akciji. -Čeprav so gostje zastavili vse sile in znanje niso bili niti trenutek kos , veliko boljšim domačinom, ki niso prikazali ravno najboljšo igro in vsega kar zmorejo. Večjega poraza je rešila goste le dobra obramba. Srečanje je zelo dobro vodli sodnik Mušič iz Maribora. Rudar: Kem (Trpin), Bašič 4, Škrinjar 8, Jekuš 2, Pavlič 1, Dornik 5, Brdnik 3: Mladost: šumi, Krampelj 4, Petrič 3, Čolnar 1, Antole 1, Bašak 1, Žun 6. Celulozar (V. Krško) : : Slovenj Gradec 26:31 (9:15) VAS OBVEŠČEVALEC RAZPISI Delavska univerza Trbovlje razpisuje vpis za dvoletno administrativno šolo (večerni tečaj za odrasle). Pogoji za vpis: dovršena osemletka, da je kandidat zaposlen, starost najmanj 18 let. Prijave sprejema uprava Delavske univerze vsak dan od 8. do 12. ure, ob torkih pa od 15 do 17. ure popoldne v prostorih Delavske univerze Trbovlje, do 2. novembra 1963. Za dobro uspelo operacijo se najtopleje zahvaljujem primariju dr. Krasniku, dr. Kersteinu in dr. Murglnu. Se posebej se zahvaljujem sestri Marici za njeno skrb, kakor sploh vsemu bolniškemu osebju, za nego med boleznijo. Vsem še enkrat prisrčna zahvala! Franc Bizjak, Trbovlje, Pod ostrim vrhom 27 ČESTITKA Na agronomski fakulteti v Ljubljani je diplomirala inž. Žanka-Jana Kovač iz Izlak. Iskreno čestita prijateljica Marija! Mali oglasi Dobro ohranjeno kuhinjsko opravo poceni prodam. — Vprašati: Trbovlje, Keršiče-va 9. AH film »čudno dekle«. Kino Šmartno: 2. in 3. nov. madžarski barvni film »Lel-la in Gabor«; 6. nov. jug. film»Nebeški odred« Kino Delavski dom v Trbovljah: 31. oktobra slovenski film »Nekega lepega dne«; 1. do 4. novembra angleški barvni VV film »Peklenski klub«; 5. do 7. novembra egiptovski film »Za vedno skupaj«. Kino Svoboda Trbovlje II: 1. do 4. novembra ob 17. in 19. uri nemški film »To naj je življenje?«; 5. in 6. nov. ob 17. in 19. uri nemški glasbeni film »Kralj čardaša«. Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah: 2. in 3. novembra franc.-nemški barvni film »Til Eulenspiegel«; 9. in 10. novembra jug.-nemški barvni film »Dalmatinska svatba«. V soboto ob 17. in 19.15, v nedeljo ob 15., 17. in 19.15. Kino Svoboda II v Hrastniku: 31. oktobra italijanski film »Pojdite domov«; 1. in 2. novembra slovenski film »Samorastniki«; 3. in 4. novembra nemški glasbeni barvni film »Zadnji akordi«; 6. in 7. novembra švedski film »Dekleta čakajo«. Kino Delavski dom v Zagorju: 31. oktobra italijanski cin. film »Moraiist«; 2. do 4. novembra nemški film »Rdeči krog«; 6. in 7. novembra italiiansko-španski film »Scano Boa«. Kino Litija: I. do 3- novembra ameriški barvni vestern film »Ni imena na naboju«; 5. in 6. nov. jugoslovanski GIBANJE PREBIVALSTVA HRASTNIK Rojstev in smrti ni bilo! Poroke: Janez Zupanc, del.. Krnice 29 in Matilda Grlica, del.. Krnice 29. ZAGORJE Rojstva: Pavla Troha iz Kisovca 84 — deklico; Antonija Sajovic iz Zabreznika 6 — deklico. Poroke: Franc Kovač, študent, Kisovec 77 in Alojzija Zupančič, gradbeni tehnik iz Zagbrja; Ivan Zaletel, ključ.. Ravenska vas 4 in Štefanija Steble, del, Trbovlje, Nasipi 11; Ivan Košir, tesar, Praproče 25 in Martina Remih, usl., Ravenska vas 26. Smrti: Ivan Skok, rud. upok. iz Zagorja, Kolodvorska 22 — star 62 let. BREŽICE Rojstva: Božena Pleterski, Z^ole 57 — deklico; Kristina Mahne, Videm-Krško — deklico. Poroke: Ivan Vučajnk, zidar iz Loč 14 in Ivanka Preskar, bolničarka iz Brežine 65; Jože Tomše, poljedelec in Ivanka Tomše, poljedelka, oba iz Globočic pri Čatežu. Smrt: Marija Juričko, upok., Kunšperg 36 — stara 77 let. Zaključni računi • Zaključni računi BRIVNICE TRBOVLJE TRBOVLJE Rojstva: Ivanka Medvešek, Hrastnik 347 — dečka; Marija Medved, Prapreče 7 — deklico; Magda Perpar, Hrastnik 373 — deklico; Rozalija Lesar, C. Tončke Čeč 30 — deklico; Marija Pregl, Hrastnik 198 — dečka; Marija Krajnik, Kisovec 89 — dečka; Ljudmila Remškar, Brezje 2, Zagorje — deklico; Marjeta Rozman, Vrhovo 2 — deklico; Persa Ilič, Hrastnik 41 — dečka; Ivanka Zelič, Breg 5 — deklico; Rajmonda Pilih, Potoška vas 70 — dečka in deklico; Štefi Milevček, Hrastnik 74 — dečka; Zdenka Ambrož, Hrastnik 181 — deklcio; Ana Glavan, Kerši-čeva 21 — dečka; Leooolda Jesih, Ravenska vas 39 — deklico; Ana Lamut, Brni-ca 28 — deklico; Marija Drnovšek, Nasipi 2 - deklico; Marija Knez, Briše 20 — de-čka; Ivanka Kropeč, Hrastnik 120 - dečka; Marija Cirk, Trg Franca Fakina 29 — dečka; Marija Bolte, Golovec 26 — deklico; Leopolda Pavlič, Bevško 9 — dečka; Marija Žlak, Gabrsko 13 — dečka; Kristina Pokrajec, Hrastnik 74 — deklico; Ljudmila Kunšek, Hrastnik — barake — dečka. Poroke: Roman Obrk. elektr., Raka 47 in Pavla Hočevar, otr. negovalka, Ljubljana; Ilija Srbič, str. inž., Lubija in Desanka Matkovič, abs.. Ul. 1. junija 34; Jože Vrtačnik, rud., Hrastnik 315 in Antonija Babič, gosp. pom., Čeče 32; Martin Auflič, del., Ključevca 5 in Frančiška Razboršek, del.. Trohni " dol 8. Smrti: Amalija Razperger, roj. Vozelj, gosp., 1. maja 7 — stara 65 let; Barbara Pu-stak, upok., Žabjek 5 — stara 89 let; Janez Novak, kmet, Župa 18 — star 74 let; Zofija Hrušovar, roj. Kovač, upok., Pod ostrim vrhom 4 — stara 90 let. na dan 31 decembra 1962 AKTIVA I. Osnovna sredstva Sedanja vredno« osnovnih sredstev Sedanja vrednost sredstev skupne porabe ............................ H. Druge oblike sredstev Banka ta blagajna . . : I l Kupci ta druge terjatve ; I t Zaloge ....-iti Druga aktiva . . . i 1 l PASIVA V 000 SPORED RTV Skupaj Vodja računovodstva: Erna Grčar I. r. 2,212.969 L Viri stalnih sredstev Poslovni sklad * • • l 3,504.082 Sklad skupne porabe ... 1 4.349 — Rezervni sklad m drugi skladi . 26319 2,072369 11. Druge oblike virov sedate« Krediti pn banki . -• . t 1,064.436 2.138 Dobavitelji in druge obveznosti . 1,648.039 Druga pasiva 169.123 5,351.812 . Skupai . . * 5,351.812 Predsednik UO: Rozi žavM 1. r. Direktor: M Han Butneta 1. r. KOMUNALNO ČRKOSLIKARSKO PODJETJE TRBOVLJE AKTIVA na dan 31. decembra 1962 PASIVA L Osnovna sredstva L Vlil stalnih sredstev 1. Sedanja vrednost cen. sredstev 1. Sedanja vrednost sredstev skupne porabe 926.419 1. Poslovni sklad 2. Sklad skupne porabe . i . . 3. Rezervni sklad in drugi skladi 2,935.815 8.785 731356 II. Druge »bilke sredstev H. Druge oblike virov sredstev 3. Banka ln blagajna . I 4. Kupci ln druge terjatve 1 5. Zaloge 6. Druga aktiva . : . i 1 22336.249 293.394 753.861 268.262 t. Krediti pri banki i f i . . 5. Dobavitelji Jn druge obveznosti 8. Druga pasiva : : . 17,447.957 3,354372 Skupaj . e - 24,478.185 Skupaj . . . 24,478.185 Računovodja: Zora Stakne 1. r. Predsednik UO: Direktor: Janko Simonič I. r. Jože Babič 1. r. ČETRTEK, 31. oktobra 8.05 Iz znamenitih oj>er in baletov; 9.25 Slovenski pevci, ansambli in orkestri zabavne glasbe; 10.30 Pozdravi za mlade risarje in pet minut za novo pesmico; 12.25 Domače melodije; 13JO Glasbeni sejem; 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 17.05 Majhni zabavni ansambli; 18.10 Od jutra do noči na Floridi; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Cetrtkpv večer domačih pesmi. e PETEK, 1. novembra 8.00 Mladinska radijska igra; 835 Pojo vam mladinski zbori; 9.05 »Grob v žitu .,.«; 1030 »So še rožce v hartelnu žavovalc«; 12.05 Slovo na opernem odru; 13.30 Odlomki iz simfoničnih in komornih del; 14.30 Žalne svečanosti v Sloveniji; 14.50 Komorni intermez-zo; 15.15 Zvočna paleta; 17.05 Lepe melodije; 18.15 štiri pesmi Franza Lizsta: 19.05 Zabavna glasba; 20.00 Revijska glasba. SOBOTA, 2. novembra 8.05 Melodije za konec tedna; 935 Iz albuma skladb za mladino; 9.45 Solistična zabavna glasba; 10.15 Nekaj domačih z malimi ansambli; 10.35 Bolgarski moški! zbor »Gusla«; 1235 Trio Bardorfer in kvartet Zvonček; 12.40 Lepe melodije; 13.30 Glasbeni sejem; 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo: 15.15 Zabavna glasba; 17.35 Pesmi in plesi jug. narodov; 18.05 Glasbene razglednice; 20.00 Naši pevci — tuje popevke. NEDELJA, 3. novembra 8.00 Mladinska radijska, igra; 8.38 Z mladimi pevci po svetu; 9.05 in 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 Še pomnite, tovariši...; 11.50 Solistični instrumenti zabavne glasbe; 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov; 15.15 Skladbe Dvoraka in Mu-sorskega; 16.00 Humoreska tega tedna; 17.05 Majhni ansambli; 17.15 Radijska igra: Alkimonovo jabolko; 18.17 Glasba iz znamenitih oper; 20.00 Izberite svojo melodijo. j PONEDELJEK, 4. novembra 8.05 Domači in tuji virtuozi vam igrajo; 8.35 Poje akademski oktet; 8.55 Ža mla-nek z orkestroma M. Gold-de radovedneže; 9.25 Sesta-in H. Kanner; 10.35 Našu podlistek: Kavalir s ceste; 12.25 Nekaj novejših posnetkov Tria Avgusta Stanka; 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 17.05 ,Iz opernega albuma; 18!l0 Zvočni mozaik; 19.05 Glas-Skupni program JRT — benc razglednice; 20.00 studio Beograd. TOREK, 5. novembre 8.05 Domače viže za prijetno jutro; 8.30 Igrajo vam veliki zabavni orkestri; 9.25 Odlomki iz slovenskih oper; 10.15 Trikrat petnajst; 1235 Petnajst minut z domačimi narodnimi ansambli; 1330 Od uverture do valčka; 14.35 Slovenske narodne pesmi; 15.15 Zabavna glasba; 18.10 Instrumentalni solisti zabavne glasbe; 1835 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti; 19.05 Glasbene razglednice: 20.00 Skupni program JRT. SREDA, 6. novembra 8.05 Jutranji divertimento; 8.55 Pisani svet pravljic i« zgodb; 9.25 Glasba ob delu; 10.15 Narodne pesmi iz Sovjetske zveze; 12.05 Zabavna glasba; 1235 Kar po domače; 14.35 Znano in priljubljeno; 15.15 Zabavna glasba; Glasbene razglednice; 20.00 18.10 Partizanske pesmi po sovjetskih motivih: 19.03 Skladatelj Lucijan Mariji Škerjanc. Tem mrtev, Jeff mrtev, otrok mrtev,., aH je potem še vredno živeti! S kakšnim ritjem bi i kakšnim namenom. Te preklete zveri! Aii sta se zdeli preteklost in prihodnost — povsem črni. — Pretrgati si moram nit življenja čimprej! je vzkliknila Ava in zajokala na glas. Rock Geti je svoje služabnike'vedno učil, da morajo imeti eno roko na pištoli. In to je zdaj verno počel tudi mehanik. Rock Geri je bil zadovoljen, ker'je verjel, da mu bo to v primeru potrebe zadostna pomoč, zlasti še, ker je slišal, da je mehanik dober strelec. Rock Geri se je čutO popolnoma varnega. Obnašal pa se je kot veliki gentlemen. Ljubeznivo je pozdravil Toma in mu velikodušno pokazal fotelj, ki je bil zraven vrat, na katerih se Je že prej ustavil Tomov pogled. — Oprostite, spoštovani gospod Rock Geri, ker vas že tako zgodaj vznemirjam in ker nimam časa za nepotrebne formalnosti, ga je prvi ogovoril Tom. Mudi se mi in upam, da boste to razumeli. Bolje je namreč, da ne Izgubljava časa, niti vi, niti jaz ... 36 Veliko pričakovanje Tomove bes^fle Rocka Gerija niso presenetile. Presenetiti pa sta ga dve pištoli v Tomovih rokah. Tom se je igral s pištolama, hkrati pa govoril, kol da bi se pogovarjal o kaki smešni In nepomembni stvari. Rock Geri se je zdrznit, saj se mu je zdelo, da sta ti dve pištoli pobili že nekaj njegovih služabnikov. Zdaj je dojel, da je storil veliko napako. Pravzaprav je sam v sobi. Opazil je, da je mehanik nekam izginil. S Tomom sta bila zdaj sama in Rocku Geriju ni preostalo nič drugega, kot da bulji v tega moža. Strah ga je povsem paraliziral. Minilo je precej let, nekaj deset let, ko Rock Geri, šef največje in najbogatejše gangstrske bande, ni občuti! takšen strah kot zdaj. Spomnil se je na preteklost. Nekako tako je tudi on začel svojo pot. Začel je kot revolveraš to je zdaj menit, da je tudi Tom eden od mlajših revolverašev. Toda Rock Geri zdaj že vrsto Jet te metode ni uporabljat, ker so to delali namesto njega drugi, če je bilo treba pač koga spametovati. Toda Rock Geri je tudi vedel, da lahko na ta način veliko doseže, končno pa postane enkrat tudi žrtev. Zato se je bolj prestrašil, ker je tneuil, da je nastopila njegova zadnja ura in da ga bo Toin vsak hip prerešetal. Pred očmi so se mu pojavile podobe ljudi, ki jih Je imel na vesti. Bile so to podobe ljudi v zadnjih trenutkih življenja. Prebledel je. Zazdelo se mu je, da se že sam zvija, da mu pada glava na mizo. Samo kako, zakaj ...? Čutil je tudi, kako kipi v njem jeza proti mehaniku in Kobsu, ki sta dovolila, da je Tom ušel In da mu zdaj grozi. Se jima bo že še maščeval! — Mudi sc mi,... jc spet zaslišal besede moškega, ki je sedel v fotelju pri vratih. Tom je po izrečenih besedah vstat, stopit k vratom in jih zaklenil. —- Ne izgubljajva časa, gospod Geri. Za vas bo bolje, da ne poizkušate izvesti nobenih trikov. Vsako nepotrebno zavlačevanje je lahko smrtna obsodba zame, in seveda tudi za vas, gospod! Vi ste tukaj popoln gospodar. Vas posluša gaugstrska tolpa. Opozarjam pa vas, da je bolje, da ne poizkušate storiti prav nič takega, kar ne bi bilo v skladu z mojimi navodili. Povedati vam tudi moram, da sem odličen strelec to ri-šča. Vendar se ji ni posrečilo. Malo pozi v e so jo zapiti. Vendar se to ni zgodilo mor 'a zaradi kake neprevidnosti ati Aeoprczncga prenašanja risb kake utrdbe ati kakih inior* macij. Nekdo jo je izdal. Sedela je v kinu in gledala film z naslovom -Moje življenje za do« movino«. Tu jo jc opazil neki njen sošolec iz Strasbourga. Morda jc bil tisti, ki jo ie svoj čas naznanil zaradi marseljeze. Zaprli so jo. Seveda je bil pri vsem tem najbolj presenečen kreisleiter Baden-Baden, oče nje :e prijateljice Grete. Pri njej sami niso našli ničesar. Vendar so žele tedaj odkriti, kakšne pobude so jo gnale v taborišče in zakaj is vzdrževala stike. Najbolj jo jc bremenilo de i-stvo, da je stanovala pri »kreislajterju« in js lahko marsikaj slišala. Lise Graf so spravili v taborišče, v katerem so biti tisti, ki so sodelovali z njo. Seveda ji niso več dovolili, da bi jih videla, vendar jc vzdrževala tudi pozneje stike z njimi. V taborišču jc ostala 5 mesecev-. Niso ie obsodili, vendar ji je neprestano grozila nevarnost, da jo uničijo. Po 16 mesecih so jo prepeljali v Berlin in jo postavili pred vrhovno sodišče. Nc da bi imeli trdne dokaze o njeni krivdi, so jo ob-tožili vohunskega delovanja. Čeprav se ni mogla braniti pred nacističnim sodiščem, je pokazala veliko spretnost. Obsodili so jo na 10 let prisilnega dela. To je bilo 19. junija 1944. leta. če bi prišla samo nekaj dni pozneje pred sodišče, hi ne živela več. Dvajsetega junija so izvedli znani atentat na Killerja v Volčji jami. Atentat je le delno uspel. Vendar so se zatem pričele strahote. Vsi tisti, ki so prišli ta dan pred sodišče, so biti obsojeni na smri in ustreljeni. Lise je prispeto v koncentracijsko taborišče v VValdhcimu. Navzlic težavam je pričela misliti na to, kako bi lahko kaj storila proti nacizmu in za svobodo svoje domovine. Tu zares ni kazalo, da bi mogla kaj storiti. Vendar sc ji je nudila priložnost, da je izvedla nekaj, kar so pozneje ocenili za njeno najpomembnejše delo. V taborišču sc je seznanila z neko Nemko, ki jo sama imenuje »Frau iL.«. Bila je žena nemškega inženirja, ki je delal pri konstrukciji Hitlerjevega tajnega orožja V-f ir» V-2. Ženo so internirali zato, ker je cenzura odkrila pismo, ki ga je pisala sinu vojaku v prve rove na fronti. Mati je bila prehude ' v skrbeh za sina, pa mu je v pismu svetove-la, naj se preveč ne izpostavlja, naj bo oprezen m naj sl prizadeva, da bo nekega dne prišel živ in zdrav domov. (Se nadaljuje) \ • zadnja stran »zasavski tednik • »Ameriška lisica« in »Moskovski večeri« Da ne bi brzojavna zveza med Moskvo in Washingto-nom »zarjavela«, pošiljajo po njej vsako uro po eno sporočilo. To sporočilo obsega »vse črke abecede, s katerimi preizkušajo daljnopisnik, ki mora biti v vsakem hipu pripravljen za oddajanje ali sprejemanje nujnih sporočil. • Američani pošiljajo v Mo • skvo vsako uro brzojavko • naslednje vsebine: »The • qulck brown fox jumped • over the lazy dog's back« S (Uma rjava lisica skače • čez hrbet lenega psa). V • Moskvi so izbrali mnogo • enostavnejše besedilo: ; r-© vo kitico znane popevke S »Moskovski večeri«. ‘ Preveč realizma Preveč realističen je bil koncert, ki so ga priredili prejšnji teden na odru gledališča v Sidneyu v Avstraliji. Prireditelji so Čajkovskega »Uverturo 1812« predvajali s pravimi eksplozijami, prav tako so za Handlov »Ognjemet« zažgali velik ognjemet. Ko je slednjič 80 mož . rke-stra skupno z dvema zboroma zaigralo oz. zapelo narodno himno, pa se je podrl oder. En violinist in en pevec sta pri tem odnesla lažje poškodbe. Poker in streljanje Pred kratkim je prišlo v vasi Acerra blizu Neaplja v Italiji do streljanja kot v filmih divjega zahoda, štirje moški so planili iz neke hiše, potem ko so se sprli ob partiji poker ja. Stekli so domov, čez nekaj minut pa so se zopet zbrali na glavnem vaškem trgu. • Dva med njimi sta se za-© čela pred številnimi gle-© dale] in sredi prazničnega © vrveža (praznovali so © namreč cerkveni praznik) © divje obstreljevati s plšto-© lami. Posledica: eden od © obeh junakov je bil smrt-© no ranjen, več nedolžnih © radovednežev pa lože. Vzrok je bil poker, ki šo ga igrali Vincenzo Stompana-to, Aniello Sicilliano. Aroslino Vacchiano in Pasquale Bongiorno. Stompanato je po večurnem igranju zahteval zgubljeni denar nazaj, ker ga je nujno potreboval za povračilo dolgov. Dva soigralca sta njegovo zahtevo odbila in čez nekaj minut se je začelo streljanje. »Belega konjička« ni več Znamenito gostilno »Pri belem konjičku« ob Wolfgang-škem jezeru v Avstriji podiralo. Poslopje, staro nekaj stoletij, niso mogli več modernizirati in prilagoditi zahtevam modernega turizma. Na mestu, kjer je bila stara gostilna, bo zrasel v nekaj mesecih sodoben petnadstropen hotel. Tl * i pmm ».ri aSIiF Mk l i TSm IZ ALBUMA FILMSKIH IGRALK: Elizabeth TayIor £ Napoleonova postelja na dražbi Napoleonova razkošna postelja, ki si jo je dal zgraditi leta 1810 pred svojo poroko z avstrijsko princeso Marijo Luizo, je prišla v Londonu na dražbo. Kupila jo je neka švicarska trgovka s starinami za 3.800 funtov (8 milijonov din). 0 Noče biti milijonar Ameriški astronavt John Glenn je odbil službo v neki privatni družbi, ki bi mu prinesla milijonske dohodke. Glenn je izjavil, da bo sprejel kakšno službo v državni upravi — če bi kdaj slekel vojaško uniformo. Q Še en svetovni rekorder Svetovni rekord posebne vrste je postavil 20-Iet-ni Tony Gerity iz Mac-leesfielda v Angliji; dvanajst milj (19,2 kilometra) dolgo progo med Maclees-fieldom in Buxtonom je prehodil v dveh urah, 47 minutah in 30 sekundah — ritensko! . j Drama S prijateljem sva napisala dramo. Delala sva leto dni. (> Z ljubeznijo in navdušenjem. V Drama je bila naposled napisana. Uspelo nama je, da v sva zanjo vzbudila zanimanji: nekega znanega režiserja in I njegovega prijatelja, igralca, ki sta jo prebrala. V začetku l sta bila pri branju resna in zamišljena, toda že v tretji mi-1 nuti sta se začela smehljati, dokler nista na koncu prvega 1 dejanja izbruhnila v pravcato rezgetanje. Ko sta jo prebra-< la, sta režiser in njegov prijatelj hkrati vzkliknila: »Bomba! I ( Prava bomba!« |l S prijateljem sva se spogledala in se zadovoljno najt smehnila. Nato smo popili črno kavo in pričeli kratek raz- II govor. »Napisala sta pametno, globoko in duhovito drame/ 1 Dialog je tekoč. Osebnosti so močne. Tematika je zanimiva 1 in vznemirljiva. V njej je nekaj klasičnega!« je dejal reži-. ser, njegov prijatelj pa je odobravajoče kimal iz glavo. ’. Midva pa sva se naravnost topila od navdušenja in samo 1! najina prirojena skromnost nama je preprečila, da nisva J, takoj pomislila na spomenik nekje sredi mesta. I* »Samo,« je nadaljeval režiser, »v drami je oseba, ki je V popolnoma nepotrebna. Prav lahko bi jo vrgli ven, ker niti česar ne prispeva k razvoju dejanja. To je heroj Fridolin!« »Kaj? Kako?« sem dahnil. »Zaradi njega sva izgubila * toliko noči! Kakšen ogenj vendar gori v njegovih samo-I govorih! Ne! Nikakor!« Toda režiser in igralec sta bila neizprosna in čez tri a ure sva z bolečino v duši zarila nož Fridolinu v hrbet. |i »Pa heroj Otokar!« je nadaljeval režiser. »Ne razumem, 4 /skaj sta ga sploh ustvarila. Misel drame mora biti jasna! Osredotočiti se mora na bistvo! Prav lahko ga vržeta iz drame!« Ponovno sem žalostno pogledal prijatelja. Pričela se je razprava. Po štirih urah sva z že krvavimi rokami zadavila še heroja Otokarja. To sva storila težko — niti tri kave naju niso mogle pomiriti. Nekoliko naju je pomirila' šele matematična treznost, s katero sta režiser in njegov prijatelj razlagala ustvarjanje odrskega dela. »Zdaj pa bi se še malo pomudili pri heroju Ciprijanu!« je spet pričel režiser. »Zakaj sta ga pravzaprav ustvarila? Besede, besede... same besede! Prav lahko bi ga izločila!« Š prijateljem sva globoko vzdihnila. Temu heroju sva poklonila svoje srce. Velikokrat sva jokala nad njegovo žalostno usodo. V mislih sva živela s tem najinim herojem. Odločno sva vzela dramo in odšla. Cez dva mučna dneva sva se vrnila k režiserju in sporočila, da sva pozno ponoči heroja Ciprijana vrgla skozi okno, njegovo truplo pa sva pokopala na vrtu. »Imenitno! Imenitno sta storila« je vzkliknil režiser zadovoljno. »Od desetih oseb jih je ostalo samo še sedem... Toda v avtomobilu je prostora samo za pet!« »Kakšen avtomobil?« sva se začudila. »Avtomobil naše gledališke skupine!« je odgovoril režiser. »Kaj ima vaš avto opraviti z najino dramo?« sva vprašala jezno. »Kaj ima opraviti?... Kako pa bomo strpali v avto sedem ljudi, ko pa je v njem prostora samo za pet? Se dve osebi morata izginiti!« S prijateljem sva padla v nezavest, čez dva dni sva vendar ubila še dve osebi, preostalih pet pa sva strpala v avtomobil gledališke skupine. Zdaj piševa dramo za neko drugo gledališko skupino, ki ima vespo s prikolico. Dramo za tri osebe ... Obveščava gledališko javnost, da piševa tudi drame za kolesarje. En kolesar — ena oseba! Konccl aihert RFMf