1>K O LETAKE C" JE J)ELAVSKI LIST ZA MISLEČE Č IT ATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo*lav Federation, 8. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
	— GLASILO —~
u	1» R O S V K T N E
Zveze	MATICE J. S. Z.
|T. — NO. 1442.	—•• »••». •«	CHICAGO, ILL., 1. MAJA (MAY 1), 1935.
__^ *»«« »»«.♦ m., umiri ikr Ar« «f iMflrtH vi Marrli Sr*. l*rv.	'_____ "
...
I*lil»llaltr «1 nrrklr «t :t#»3l» W. -'Mil. NI.
LETO — VOL. XXX.
SOCIALISTI
NAČRTI ZA ODPRAVO BEDE IN BREZDELJA
AGITACIJSK1 POHOD V MADISON V KORIST SOCIALISTIČNE PREDLOGE
________________ ___S
Zastopniki privatnih interesov in komunisti govorili v zbornici proti sprejemu načrta
SOCIALISTIČNA stranka v Wi*consinu daje v^emu ameriškemu delavstvu vzgled, kako je treba voditi boj za socialno zakonodajo in za odpravo brezposelnosti. V zbornici »o le trije socialistični poslanci. Ampak privatni interesi se dobro zavedajo, da so zanje trije preveč. Socialisti so za svojo državo izdelali relifni načrt in ga predložili zakonodaji v treh delih.
Prvi nalaga državi VVisconsin kupiti tovarne, ki ne obratujejo, zemljo, rudnike ali karkoli drugega je potrebno za zu
poslitev brezposelnih delavcev, j i——---
ko delavcev in farmarjev ter
WISCONSINU DAJEJO VZGLED
proglas
Vzhajajoče solnce socializma edina nada družbe na pogorišču kapitalizma. — Živel Prvi maj!
Produkte državnih obratov se rtzdeli med te delavce in njihove družine. V nakup tovaren si najame država VVisconsin poaojilo. Produkcija teh obratov bi služila edino delavstvu namesto profilu. Ta načrt se lahko izvede brez novih davkov.
Drugi del načrta določa ustanovitev kooperativne razpeče-valne zadruge, ki bi prodajala
njih voditeljev, kakor ob tej priliki. Socialistična stranka je s tem pokazala, da je politična sila, s katero je treba računati vzlic njenemu malemu zastopstvu v zakonodaji.
Nedavno je njen kandiuat za vrhovnega sodnika dobil 213,-158 glasov, zmagoviti kandidat pa 385,695. Za slednjega so glasovali demokrati, republi-
pridelke brez posedovanja kanci in Progresivoi. prekupcev, kateri jemljejo far-; Omenjeni načrti so bili pre
marju glavni delež in delavcu pa povzročajo podraževanje živil.
Tretji načrt poenostavlja in določa ureditev vseh javnih del v državi.
Socialisti so te načrte ne samo predlagali, ampak poskrbeli sanje v zbornici tudi javno
t resa ni po zaslišanju zagovornikov in nasprotnikov spet v j odseku, ki jih je dne 26. aprila priporočil zbornici z 8. proti enemu glasu v sprejem.
Kaj stori zbornica, to zdaj ko gre ta številka Proletarca v tisk, ni še znano. Progresivcem
Deportiranje komunista
je bilo radi te predloge -ves čas zaslišanje, ob enem pa so pri- i neprijetno, ker jim je v očigle 1 vedli s sodelovanjem delavskih »vojih kampanjskih obljub ne- FetJera|ni „odnik c E Wood. in farmarskih organizacij v; rodno zavračati take načrte, a
Madison 1,600 delavcev in far-; za sprejem tudi niso	:	10-Ietnega Nemca VVil-
marjev, ki so napolnili vse Komunisti nasprotujejo na-1 zbornične prostore, mnogi pa črtu, ker hočejo direktno in
BIVŠI SOCIALISTIČNI POSLANEC FRITZ HUSMANN UMORJEN
Hitlerjev režim ima na vesti
so morali ostati zunaj.
helm VVerrmanna deportirati, novo tolovajstvo. Dne 15. apri-ker je član komunistične stran- la je zavratno ubil bivfcega so-
bil izvoljen za socialističnega poslanca v državni zbor. Huse-mann je mednarodno znan, ker
Anru- večjo brezposelnostno podporo,1 . . . . . ,	.. . .. ...	. .	. . ...	, . ..
^	____• . i____._____• I l-,. ke in kot tak verjame v nasil- cialisticnega poslanca in vodi- seje udeležil mnogo rudarskih
no strmoglavljenje vlade.VVerr- telja rudarjev, 62-letnega Fritzj kongresov po svetu. Med vojno
mervte socialističnih poslancev ampak pri delavstvu niso dobili in drugih zagovornikov načrta nikakih simpatij,,pač pa so bili za odpravo brezposelnosti so izvižgani.
spremljali z viharnim odobravanjem.
»Proti načrtu so argumentirali zastopniki takozvane lige davkoplačevalcev in pa — komunisti. Za nastop proti predlogi je prtfel tudi zastopnik tr-
Ostra kazen
V aeroiplanskih manevrih nad Hamburgom je nemška oblast ukazala vsem prebivalcem pogasniti luči takoj ko zaruje-govske komore, ko pa je videl, | jo letala nad mestom. Neki Nekako je množica delavcev inmec je na ukaz menda pozabil farmarjev demonstrirala proti in ni upihnil svoje petrolejke.
zastopnikom lige davkoplačevalcev in komunistom, je namero opustil.
Se nikoli v zgodovini wiscon-sinake zibomice ni prišlo v prid kake predloge v Madison toli-
Hitlerjev prvi maj v Nemčiji
Običaj praznovanja prvega maja je v Nemčiji tako močan, da ga Hitler ni niti skušal odpraviti, kakor ga je Mussolini v Italiji, pač pa ga jo spremenil za svoj zapovedani praznik.
Vsa fašistična Nemčija mora letošnjega prvega maja na no-tre in znova manifestirati zvestobo Hitlerju. Fašistična "delavska fronta", ki je nastala namesto prejšnjih unij, je delavcem ukazala, da morajo v "gigantske prvomajske demonstracije" in z njimi dokazati svetu, da je jsvestotoa nemškega naroda der fuehrerju neomaja-na. Vse tovarne morajo biti 1. maja ustavljene, in vsa poslopja in trgovine imajo ukaz razobesiti nacijsko zastavo.
Tak je prvi maj v Nemčiji na zunaj. Ampak kaj misli delavstvo v avoji notranjosti, je dru-fo vprašanje. Teror mu je sicer vzel voljo in moč za glasen od-Por, toda duh nezadovoljnosti « razmerami in režimom tli, in ko pride čas, vzplamti.
Bil je obsojen na \ mesece zapora.
mann je sodnika prosil, da naj j Ilusemanna. Umorili so ga pri deportacijo odloži, ker bo sku- cdgonu z njegovega doma v sal dobiti dovoljenje za izseli- Bochumu v koncentracijsko
tev v kako drugo deželo, kajti če ga pošljejo v Nemčijo, bo moral v koncentracijsko kem-po. Sodnik mu je ugodil.
Ta slučaj dokazuje, da je v tej dobi obnovljene histerije za tujerodne nevarno govoriti i začel delali v o nasilnih akcijah, r oseb no še 1893. Razvil zato, ker so lahko tudi brez te- j rudarjev, ki so mu poverili vod-ga radikalni.	'stvo svoje organizacije. Nato je
kempo, Hitlerjev minister propagande pa je nato objavil poročilo, da je bil Husemann u-morjen, ker je skušal pobegniti.__ . . •
Pokojni Kritz Husemann je premogovniku L j se je v -voditelja
PRVOMAJSKE MANIFESTACIJE — V SREDO 1. MAJA
CLEVELAND, O.—Zbirališče slovenskih ilelaveev pred Slov. nar. jlomom na St. (llair Ave. Oh 4:30 manifestacijski shod na Puhlic Squarc.
(IHICAGO, ILL.—Zbirališče na Roo^cvclt Itoari in Ashland Blvd. oh 5. pop. Manifestacijski shod v Union parku po paradi.
MILWAUkEE, WIS.—Prvomajski shod klnha »t. 37 JSZ v So. Siile Tnrn dvorani. Pričetek zvečer. Govornik Frank Zaitz.
WEST ALLIS, WIS.—Shod klnha nt. 180 JSZ in družili klnhov v Lahor dvorani. Pričetek zvečer.
SPRINGFIELD, ILL.-Prvomajska proslava klnha hI. 47 JSZ v Slovenskem domu. Pričetek oh 8. zvečer.
je bil prisiljen v armado.
V politiki je .pripadal konservativnemu krilu nemške socialne demokracije. Svojih na-čel ni zatajil, pač pa ostal zvest prepričanju in nedvomno je pomagal podzemskemu socialističnemu gibanju v Nemčiji, kajti drugače bi ga Hitlerjeva garda ne ubila na cesti kakor psa. A tudi zanjo pride dan I obračuna.
Michigan proti svobodi Zborovanja
Michiganski senat je sprejel r, 2i. proti 11. glasovi postavo,j ki ima namen preprečiti shode revolucionarnih skupin, katere propagirajo nasilja za odpravo obstoječe vlade. V bistvu je naperjen proti komunistom, to-I da če pride v veljavo, bo upo-j trebljevan proti vsem delavskim organizacijam, kot je običaj. Komunisti so reakcionar-jem le pretveza, kajti njihov boj je v resnici danes naperjen najbolj proti unijam, katerim; hočejo za vsako ceno preprečiti rast.
WAUKEGAN, ILL.—Prvomajska slavnost klnha št. 45 in angleškega klnha v Slov. nar. donin. Pričetek zvečer.
25 dni zapora radi pacifističnih letakov
ZA SOLIDARNOST Z DELAVSTVOM
VSEGA SVETA ZA SKUPNO BORBO
>
-
Demonstrirajte proti vsaki obliki zatiranja, za krajši delavnik in za druge svoje zahteve
Ameriškim delavcem in farmarjem!
Članom Ameriške delavske federacije!
Članom socialistične stranke!
Proletarcem vseh dežel!
POZDRAVLJENI! Pozdravljeni na dan Prvega maja, med-narocNi dan delovnega ljudstva vsega sveta!
Izvršni odbor socialistične stranke vas kliče, vas delavce iz t r varne, pisarne, rudnika, s farme in od povsod, da odložite orodje tega dne in se pridružite velikim demonstracijam v vsakem mestu in mestecu v Združenih državah.
Naj bo letošnji Prvi maj zgodovinska manifestacija naše sodružne solidarnosti in naše železne odločnosti za zdrobitev verig bede, brezposelnosti in kapitalističnega tlačenja ter za mir in splošni blagor!
Letos je devetinštirideseto leto, odkar si je delavstvo postavilo Prvi maj kot dan svojih demonstracij. Ameriška delavska federacija ga je prva postavila za dan splošnih stavk in po-.-dov v svoji bojeviti kampanji za osemurnik; nekaj let kasneje ga je osvojilo zavedno delavstvo vseh dežel kod dan delavskih mednarodnih demonstracij.
Ob letošnjem Prvem maju imajo delavci večje odgovornosti ko kdaj prej. Ob splošni napetosti po vsem svetu za obstanek in varnost je na milijone delavcev pogreznjenih v mize-riji in lakoti; med tem pa, ko glad neprestano ograža silne delavske množice, se kapitalistične vlade% v blazni tekmi pripravljajo na vojno, ki obeta biti gigantična človeška klavnica, v kateri nameravajo profitolovci kovati bogastvo iz krvi in možganov delavske mase.
Delavci v mnogih deželah, v katerih so hoteli zgraditi varen svet, so bili pomandrani pod kruto silo fašizma; v drugih deželah se ta brutalna sila šele pripravlja in zbira svoje zverske moči za uničenje vsakega delavskega gibanja.
V Ameriki je na milijone delavcev brez dela — na milijone ljudi živi ob grenkem in zelo skopem kruhu dobrodelnosti, ameriški kapitalizem se pa za vse to ne zmeni in neprestano žene navzdol življenski standard širokih mas v svoji slepi in stupidni gonji za bogastvo male peščice. Vlada pa gradi svoj veliki vojni aparat, d očim so življenske razmere milijonov delavcev in farmarjev vedno bolj neznosne. Na jugu, v bombažnem pasu, kjer so se "sharecropperji" ali najemniki drznili organizirati, je izginila zadnja pretveza demokracije.
Sedanja administracija je pozabila na svoje meglene obljube in blesteče generalnosti in pri vsakem pravem konfliktu med delom in kapitalom se pridruži kapitalu, d očim sc delavstvo zvija pod novimi udarci.
Velike korporacije organizirajo svoje kompanijske unije in vlada jim daje potuho; kjerkoli se delavci postavijo za svoje inije, povsod naletijo na vse mogoče forme laži, zlorabe in brutalnosti. Občinske in državne uprave mobilizirajo svoje sile, ki so tudi naperjene proti delavcem.
Neodgovorni in sanjaški demagogi, kakršna sta Long in Coughlin, povečujejo ta kaos z varljivimi obljubami in miselno konfuzijo; vse to povzroča razmere, v katerih se olodi fašizem. Vigilantske tolpe v mnogih krajih jemljejo zakon v svoje roke in razbijajo delavske organizacije.
Socialistična stranka poziva dclavce in farmarje v Ameriki, da 1. maja demonstrirajo:
Za solidarnost z vsemi delavci po vsem svetu brez ozira ia raso, polt, vero in narodnost!
Proti vsej vojni igri in zločinskim pripravam za novo vojno!
Proti vsaki obliki represij in vsakemu potlačenju temeljnih človeških pravic!
Za trideseturni delovni teden in zadostno socialna zavarovanje!
Proti kompanijskemu unionizmu in fašizmu!
Predvsem pa proti zlobnemu kapitalističnemu sistemu, ki je odgovoren za vsa ekonomska in socialna zla!
Razoglavi prisegamo, da ne odnehamo od tega boja, dokler ne bo dosežen naš cilj!
Izvršni odbor socialistične stranke v Združenih državah.
Dvajsetletna Margot Lamb v Los Angeleau je bila obsojena na $50 globe ali na 25 dni zapora zaradi delitve protivojnih letakov dll« 12. aprila. Ker ni
PITTSBUHGH, PA.-Prvomajska manifestacija soc. stranke in organizaciji'I imela denarja za globo, je šla brezposelnih. Podatkov o zbirališču in kraju nimamo.	Mtfmv petih m iUtaSiJ"
narskega goljufa bi prav tako hitro oprostila.
NEW YORK, N. Y.-Manifestacija delavstva soc. stranke, unij in drugih
organizacij po Sedmi in Osmi aveniji.
... »
Delavci vsepovsod, manifestirajte Prve pa maja za socialno zavarovanje, skrajšanje delavnika, odpravo v poslovanja otrok v industriji, za priznanje unij,
osvoboditev političnih jetnikov, civilne svohodsčine in za odpravo sistema' ^IM^SS krivic in izkoriščanja!	j kov
Davki
Davke se zvišuje vselej samo po volitvah. Pred volitvami po-
Demokratski poslanci za obrambo linčanj in večje davke na živila
V	/voznem *cn«t<u jo m-odlo^a, ki določa, da v državah, katere nočejo ali ne morejo preprfclti linčanj, ali pa krivce vsaj kaznovati, jrrev/jime sodno proceduro svetna oblast.
Ves demokratski jut? je proti temu "um« savan ju" in demokratski senatorji i* jutnih držav so izjavili, da bodo predlogo obstruirsli tolik« časa^da bo uinaknjena.
Čemu hočejo protekt rati drhalske umore, namesto da bi zamorce, kadar so česa krivi, sodila sodna oblast, je civiliziranemu človeku nepojmljivo. Ako bi demokratska stranka res bila to, kar je trdila v kampanji 1. 1032 da je, bi tako predlogo spreje'a takoj ko je dobila večino v konjrresu.
V	Illinoiwu so demokrati v legislaturl povečali davek na p »tr b-ščine in sploh "vse. kar -o 'mojrli oMavčiti, r dveh na tri odstotke. Davke na živila skusajo uvesti v skoro vseh državah.
sr11 r.:
JtVolelarec, May 1, 1HJ0.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA V9AKO SREDO.
__Jugoslovanska Drlavtka Ti.kavna Druiba, Chica««, |f».
GLASILO JUGOSLOVA N S K E SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zed njenih državah *a c«k> leto |3.IM>; z« pol let« $1 75- zn
četrt leta $1.00. __	Inozemstvo: za eelo leto $3.50; zu pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in otrlani morajo biti v našem uradu najpoanaje .1.. pomiri, ka ;	popoldne za prio^it^v v Atev:lki tekočega tedna.
JAVNO OBESENJE ZLOCINCA V KENTUCKYJU
PHOLfcTAREC
Puhtfshed every VVedm
lay by th* Yu*oslav VVorkmen'* Puhlishin* Oo., Inc. K*L*l>luh«)d 1 !HHl.
United States:
fcditor. ...............................Frank Zaitz.
Huriiness Manager.................Charle.« Poironlee
Amlstant Bu*ineA« Marta** i.............J(,hn Rak Jt.
sfiBSCRiPTioN rt a n ;N
■■ Onr Y«-ur $.{.00; 8ix Monllu $1.7o;	M«.n:h< $1 Of)
I*oreifrn Countries, Year $.'J.r»0; Six M.iruhs $2.00.
P II O L E T A H E C
3639 VVEST 26TH STREET	CHICAGO, ILL.
Teltphon«! RGCKWELL ŽS«4.
ZA OSVOBODITEV POLITIČNIH JETNIKOV V JUGOSLAVIJI
Glasilo hrvatskih komunistov "Radnik" je priobčilo v izdaji z dne 19. apri+Hfproglas na vse Ju£oslc.anske organizacije in posameznike v Ameriki za zbiranje sredstev, s katerimi s2
Ako bo jugoslovanska vlada dovolila taki delegaciji obi*. kovati ječe in delovati v Ju. gosto vi jI za osvoboditev -po! litičnih jetnikov, l>o to ft*. kaj izrednega, kajti Jj seiaj
naj c mogoči postati dva dele-j ni še nobena diktatorska vlada gatu zaeno z delegati iz drugih privolila, da bi kritikujoče in dežel v Jugoslavijo, kjer bodo propayandistične komisije j2
oblskavali ječe in zahte
i svoboditev političnih
itevali o- zunanjih dežel preiskovale nje-poiit.cmn jetnikov. n<* ječe in stanje političnih jet-Poziv pravi, da je treba, da na- nikov. Niti jim ni se nobena o-ša emigracija dokaže, da je na dobrila potnih listov v ta na-strani političnih borcev in proti men. Izjeme so bili nekateri dana' njem režimu Jugoslavije.! pisatelji in žurnallsti, katerim
Ta nrJila* ima podpis "Ino-1 pa so vlade pokazale le, kar je
atrano Rukovo<fstvo Patronat- pfijalo njim.
PIIVI >l\ J
. Mednarodni delavski pri«nik Prvi Maj, ki ima svoj pnč> tek pred pol stoletjem V* Ameriki, se je v teku let razvil v manifestiranje bratstva in solidarnosti delavskega razreda v«eh d > žel. V medvojni in povojni dobi so po tem idealu aa.edmga delavstva padali težki udarci.
Kljub njim — PRVI MAJ živi!
Polagoma — zelo polagoma, se proletariat po katastrofi vojne in razkolov spet vrača v prisrčno, iskreno družnost, ki ga je spremljala pred vojno, ki pa ni brla še dovolj tfcfna, du bi bila v stanju ostati močna kljub sovražnim silam tudi v uri preizkušnje.
Počasi se ideja solidarnosti vrača. In obnavlja se tudi moč organiziranega delavskega razreda. Kljub fašizmu, vzlic rabljem v Nemčiji, Italiji in Avstriji mednarodni proletariat ni oslabljen. Le sila sovražnika je težja, ker se v borbi pred umiranjem p služuje terorja in histeričnega zatiranj^
Socialistična dinižba pride. Pride zato, ker razvoj ekonomskih zakonov ne more privesti človeštva koncem konca drugam, kakor v resnično društvo narodovTV katerem ne bo razredov, ne militarizma, ne bede in izkoriščanja, ne bogatih in revnih.
Idealna uredba bo to in izplača se manifestirati zanjo. Kajti brez borbe ne pride. Razvojni zakoni določajo med kapitalizmom in proletariatom boj, ne zato ker ga en ali drugi razred hoče, ampak ker je narekovan zaradi razlike interesov.
Proletarski Prvi maj v letu 1935 nam ne daje vzroka za pesimizem. Vzlic fašizmu gre naša stvar dalje. Trpljenje delavcev je povečano, tisoči so brutalno preganjani in mučeni — ideja socializma pa prodira v ljudske plasti in v gospodarstvo, ker je ni sile, ki bi jo moigla zatreti.
V Sraithlandu v K«nt«ickyju »o mesec« aprila obe. «ili pred okrajno ječo v imrt cbsojenega Wm. De 3oe-a. Zgladili so oder s vislicami in povabili ljudstvo, nuj p r'.-sottvuje "ceremoniji". Prišlo jih je okrog poldrug tisoč.
Prcdno je bil De Bca obeien, je csmerjal vse, o katerih je smatral, da io krivi njegovega konca na vislicah. Slika. kakor jt gori, j ac ni dokaj civilizacije, s kakršno
i« ponišijo Zed. države.
istične vlade; niti z daleč ne! Toda njeni državni intere i ji narekujejo negovanje prijateljskih odnoftajev z vsemi deželami, vkfjutivši fašistične.
Mnoge trditve v omenjenem članku Radnika proti s eiali-stom in Proletarcu so smerne ih se ne cziramo nanje.
Prerokuje nam in socialni demokraciji <mi t, češ, da na< je v to obsodila zgodovina. Dejstvo v resnici je, da b > sov. Unija sama prej ali slej uvedla —.socialno demokracijo, ker jo zakon marksizma sili v to.
"Vse, kar je v interesu sovjetske Utnije, smatramo, ;la ie v interesu proletariata", pravi Radnik. To je zel> oportuu*st.č?n evangelij in resničen le v toliko, kolikor se tiče sovjetske Ru sije same.
Dokazi so temeljite spremembe v njeni politiki, katerim'
Kampanja za financiranje aktivnosti aoc. stranke
Chicagj. — Vrta k emu je zna-j n >, da se brez denarja v (iana-s a j I družbi ne pride daleč, če-1 rav denar ni bogastvo, ampak k izmenjevalno sredstvo. Brez t ga sredstva tudi živeti ni mo-goče. Ce si suh, si siromak in v; s 'danji družbi se te tudi bog ne b > usmilit Je popolnoma gluh
skog Rada Crvene Pomoči Jugoslavije, Pariz, dne 2'». marca 1935." Poleg teg i proglasa ima Radnik navcrJila za to akcijo po J i stirn naslovom s podpisom, "Gl. odbor za Sjed; Države, Pittsbuigh, Pa., 805 James St.
Proletarcu je bil proglas poslan iz omenjenega urada v
Pittsburghu dne 22. aprila, torej potem, ko je bil v Radniku že pri občen.
Akcijo vodijo
Mi smo za osvoboditev-političnih jetnikov in delavak.h borcev v vseh deželah, ki jih drže in mučijo zapeti i/t koncentracijskih kempah. V ta namen podpiramo vsako akek jo, ki služi temu namenu. Omenjeno pod vzet je pa po našem mnenju ni zamišljeno j tegi stališča, pač pa, da se zbere nekaj sredstev (jrve.ni pomoči. Niti ne more biti govora o skup-I nosti akcije, dokler le ena sk»' pina piše proglase, določa od-, . ... ,	Komunisti, i komike jn urade, nato pa vabi
ki vabijo druge organizacije in druj?e skupinet organizacije in liste, da se ji pridružijo in pri- časopke, da pomagajo pri zbi-spe vajo za pokritje stroškov | ranju prispevkov in se dveh amer?:kih delegatov. i družijo.
Ji pri-
VSEBINA MAJSKEGA GLASA
morajo slediti potem tudi komunistične struje v inozi m -tvu, r t- . J0 rev^ln°—Pa bla-j	_
zen tistih, ki so v op< zkiji proti Stalinu. Priiateljski odno.-ij if )st*njem- '^jikom pa tu:fi| Majski Glas, posvečen letos z Italijo, Nemčijo in Avstrijo so lahko v korist U^B in zaen > ^ , ne	i :H)-letnici Proletarca, je izšel s
so v korist tudi omenjenim deželam, ker je mir zanje b ,!j ;i ka-L	največjim! reveži je go-|siedečo vsebino: Tri desetletja
kor vo jna. Toda vprašajte komuniste v Nemčiji, kaj ( ni smatra jo o takih odnoAajrh!
Mi razumemo, da vlada v Moskvi postopa tako k >t ii vele- " mi <,(,ih(;,i,kl ne mor* kriti niti za ix: Naš jubilej (pesem).
minimaluih upravnih stroškov! jože /avertnik: Prvi dve
iweu največjimi reveži je go-|siedečo vsebino: Tri desetletja tovo socialistična stranka, ki jej borbe in truda. "Katka Zupan-rovna kot cerkvena miš. Z red-	Mftvi socialist. Frank
"Proletarec i Sovjetska Unija"
. .Proletarec ie zaklet sovražnik sovjetske Unije. Napad kapitalističnih sil na proletarsko očetnjavo bi takoj jutri pozdravil ..."
Gornje je naslov in uvod dofgega uredniškega članka v Radniku z dne 23. aprila. Pravi, da med tem ko se sovjetska Unija trudi obvarovati svetovni mir. jo mi napadamo.
Huduje se nad Proletarcem zaradi člankov "Diktature ne tolerirajo opozicije ali kritike", "Pomen nove trgovske pogodbe med USSR in nacijsko Nemčijo", in "Zveza med Francijo in US9JT.
Po mnenju Radnika govori Proletarec kakor vsak kontra-revolucionarni in belogardiistični list.
Ampak v svojem vzrujavanju je pozabil navesti, v čem so <bila naša poročila in izvajanja napačna, "korvtrarevolucionar-
na" in "ibelogardistična". Pravi, da plakamo za likvidiranjem ostankov trockijevcev, da dolžimo sovjetsko vlado izdaje nad proletariatom, ker sklepa z Nemčijo trgovsko pogodbo, drčim nacijsk^vlada seka glave komunistr/m, in da bo zveza med kapitalistično Francijo in US8R primorala francoske komuniste podpirati francoski militarizem.
Radnik je člankom v Proletarcu veliko podtaknil, česar ni v njih. Na primer, nikjer v njih m zapisano, da bi nobena socialistična vlada ne sklenila pogodbe s Hitlerjem. Zapisano pa je bilo. da ako bi jo sklenil kak kabinet, ki ga kontrolirajo socialisti, bi bilo v komunističnem trsku nič koliko krika o "social-fašističnem" izdajstvu.
Uredniki Radnika" menijo v svojih izvajanjih, da je med Trockijem in Proletarcem težko potegniti mejo. fisto lahko. Trocki smatra, da je bil vržen iz vodstva	po krivem in
da so njegove zaslmre poleg Leninovih največje, zato bi spadal mandat diktatorja njemu namesto Stalinu. V ta spor se mi ne spuščamo, pač pa pišemo o razvoju v državi sovjetov s stališča razumevanja in prijateljske — ne sovražne kritike.
Radnik nas vprašuje, če so vlade, v katerih sede socialisti, prekinile odnošaje z Nemčijo. Naravno, da niso. Tudi USSR jih ni. In kakor se prizadeva ona. da se Hitlerjevemu milita' rizmu na kak način pristrižejo peroti, tako se v enak namen trudijo tudi evropske socialistične stranke.
.Primera o od noša jih med belgijsko vlado, ko je bil v nji Vandetvelde, in Mussolinijevo v Italiji je v Radniku zgodovinsko netočna. Vandervelde je bil v ženevi edini diplomat, ki je na konferenci zastopnikov vlad v y>rotest proti Mussolinijeve-mu barbarizmu proti italijanskim socialistom demonstrativno zapustil dvorano. Nekako v istem času so Mussolinijeve vojn? ladje napravile prijateljski obisk v Leningrad in sovjetska efo-last je Italijansko moštvo in častnike pogostila, ob enem pa sta obe vladi začeli sklepati trgovsko pogodbo. Po cmenjenem in-cMentu v Ženevi je Mussolinijev list pisal, da se naj V in Jer-•velde uči lepih manir v občevanju z diplomati drugih držav o i -— sovjetskih zastopnikov.
Zgodovinsko dejstvo je, da nista bila Mitssolinijeva in sovjetska vlada noben krat v sporu, in da časopisje v Italiji ne napada sovjetske Rudije ali njene vlade. Pač pa ob vsaki prilik! socialiste in demokracijo. Moralno oporo za zatrtje socialistov v Avstriji v krvi je dal avstrijskemu klerikalizmu Mussolin . Kako more potem Radnik trditi, da je bel^gijukim ali drugim socialistom Mussolini veliko bližji kot sovjetska država! V Belgiji so se vršile demonstracije delavske stranke proti Mu*soli-nijj v toliki meri, da se je vlada zbala atentatov na italfj»nsk:i zastopnike in v tem razpoloženju je bil v Belgiji izviren celo poskus atentata na italijanskega prestolonaslednika. V sovjetski Uniji ni bilo demonstracij proti Mussolirrijn, ne proti Hit-
v Moskvi postopa tako k >t ji velevajo interesi njene prostrane dežele. Vsled tega ie moral pr le-tariat v Moskvi napolniti v počast zastopniku Velike Britanij * gledr:Ča in banketne dvorane ter pozdraviti kraljevo himn;> God Save the King s ploskanjem. Revolucionarno to pač ni, ampak je praktično in koristno. Se ne tako dolgo tega je bila Ma Velika Britanija oglašana za najnevarnejšo in najbolj sovražno državo sovjetski Uniji. Ker smemo povedati to resnico, smo po Radnikovemu mnenju slični kontrarevolucionarjem.
Mar se Radnik več ne spominja, kaj je pisal po nalogu svoje internacionale proti ligi narodov in o mednarodnem delavskem biroju v Ženevi? Liga narodov jim je bito društvo ban-j ditov, ki zatirajo in davijo proletariat ; kup tolovajev, ki se pripravljajo na vojno. A ko hitro je vlada v Moskvi uvidela, da j;»! v korist USSR. če pristopi v to društvo
tov", je moralo zvesto komunistično časopisje mahoma spre meniti svoje stališče. Nam ga ni bilo treba.
sol u t nO
prispevke ali finančno uspešne priredbe. Slednje so izvedljive pa le \ področju klubov in o-
U
morej
, _______________leti
ne s sedanjim asesmentom ^itacije. K. V. Debsova čestit-in ob sedanjem Utevilu «an-| ka ob 20-letmei Proletarca. < Va../aaguacijsko delo jeab-iIvan Molek: Razmere in obra-navezana na izredne I zi jeta 1906. Jo*ko Oven: Seme. F. Z.: Postanek Proletarca. Ivan Jontez: Radikalizem prT .	.	kozarcu. Janko Zega; Povsod
k raj ni h organizacij. Državni in [ krpanje. Ivan Vuk: In zgodilo glavn, u ra d rsc na te ne morejo se je tiste dni. Louis Beniiger: zanašati.	Samotar Jože. Urednikove pri-
Iz teh razlogov je socialisti- porr>be. R.Garčia Sanžer: Span-čna stranka v kampanji, v ka- ski r(leči teden> Hujskanje pro-
kapitalističnih bandi-' . n sku8J! zbrati,	z" ti tujerodcem. Rezultat sode-
skupno gibanje Od nabrane lovanja. Anton Slabe: Dobil je vsote Igre 407, glavnemu ura- delo. Podatki iz zgodovine Pro-
Prvotni komunistični nauk. na podlagi katerega je k :minter-'! ^l*11^_pa . 'iriavn,IT1 m j letarca (zbral Frank Zaitz).
na pospe evala razdore
volueija. S tega stališča
cialne reforme in sploh, j
trpljenje, ker bi to podalj
In danes — kdo je spremenil stališče?	> nm.:-	111'n >'
riki so vprrzorili v svojem oportunizmu v Washit itonu celo de- « , IUUl inol>u J^iani° kvoto
monstraeijo za bonus bivšim vojakom. Nj.hov program social- f,' od# tecf2'500 vi
.. r • l i- ^	•• • i i iii.-	( ()(,k. Kvota k uba št. 1 JSZ e
nih reform je boli natrpan z njimi kakor je nil k la) prej v zgo- *.0- t	...	, J
,	. ,.■.u . .	kar ni veliko, upošteua-
dovini socialističnih strank.	. . .. m ' '
o i i • i 4. • i •	i	• *	' tevilo našega članstva.
Pred nekaj leti je komunistična propaganda zagovarja a ,, i •	, ,
. , ... • , i- s-- i •	. i • . . Podpisanemu je bila poverjena
načelo, da čimprej se kapitalistične države zapletejo v vojno in , , , . . [ ? r IT«. .
naloga, da izvleče teh $125 iz
žepov tistih sodrugov, ki so več
ali maifj pri moči — da ni med
nami denarnikov,
Človek dasi
Vehar). The significant mean-ing of this May Da v (James On eal). Far mer and vvage vvorker (Wm. Brunscbmidt). The Shape of Things (Louis Jartz). To Vouth (by Covami).
Slik, karikatur in portretov je v Majskem Glasu 58. Obsega 112 strani in platnice. Stane 30c. To je najrazkd nejia revija, ki je kdaj izšla med a-meriskimi Jugoslovani. Dobila je tudi več naročnikov kot prejšnja leta.
Komunisti v Am>
podarijo druga drugo, prej bo tu svetovna revolucija. Danes sovjetska vlada s svojimi državniki resno prizadeva, da ohran med njimi mir, in mi ji to odobravamo. Ako je k.lo spremenil, ali spreminja svoje nazore, je to pač Radnik, kar dokazuje, la so bila naša izvajanja o razvoju pravil ne jiša, kakor njegova.
AGITACIJA ZA DELAVSKI IN KLERIKALNI TISK
Amerikanski Slovenec z dneihko razširijo bodisi ta ali oni 25. aprila priobčuje seznam a-; list, samo ako se naloge pravilno in energično lote. A. S. ugo-
gitatorjev, ki so mu poslali v treh mesecih kampanje 437 novih naročniko-v.
Mrs. Margaret Poznich v Clevelandu mu jih je dobila 62. Ako vprašate, kako to, da ni mogoče dobiti novih naročnikov Proletarcu ali Prosveti, odgovarjajo naši ljudje, da zato ne, ker ima Cleveland dva lokalna slovenska dnevnika. A-1 merikanski Slovenec dokazuje, da ta argument ne drži.
Druga primera je Milwau-kee,, kjer je Lucija Gregorčič dobila Am. Slovencu 38 novih Naročnikov. Pred nekaj leti jo prihajalo v Mihvaukee prav malo A. S. Tej ženski in nekaterim drugim pa se je'posrečilo, da s > ga zelo dobro razširili.
V Johnstovvnu, Pa., jih je dobil frančiškan Benigen Snoy 55, Mary tn eničnik v Morga-tiu. Pa., 23, J. Fajfar v Chicagu 23, Josephine Meglen v Pueblu 20 itd.
tavlja, da je dobil v omenjeni kampanji največ novih naroč-! nikov v Penni, na drugem mestu je Cleveland in na tretjem Mihvaukee.
Te številke navajamo v pred-očitev naprednim delavcem, da klerikalni agitatorji ne spe, ampak so agresivno na delu in uspevajo. Dokaz so njihovi listi, dohodki njihovih župnij, večanje dohodkov v razne verske in druge cerkvene ustanove, in če so kje nazadovali, so šli navzdol proporčno »oliko manj, kakor pa dohodki povprečnega farana.
Potrebno je, da zavedni delavci te aktivno.-tjSiasprotnikov upoštevajo s stališča, la je potrebna protiofenziva — torej akcija za RAZŠIRJENJ K delavskih listov in pojačanje naših klubov!
se razume, si mora pač odtegniti tudi vsi sodrugi tega ne i zmorejo. Posamezne "kvote" | bolj "kapitalističnih" sodrugov ; znašajo od enega do pet dolarjev. Na sodruge se apelira, da I dajo "cesarju, kar je cesarjeve-t ga'^ — v tem *flir?aju Strankinega, če že ne polne "ksote", pa kolikor morejo. Saj gre denar za propagiranje tistih idej, v katere verujemo in za uresničenje katerih stremimo in de-Ir.mo. Sodrugi, spomnite se
no slavje. Fred A. Vider: Po 30 letih boja in dela. Slovenci v Kanadi (nota). Etbin Kristan: Za nov jubilej. Frank Alesh: Jugoslovanska delavska tiskovna družba. Frank Zaitz: Naš časopis (pesem); Socialistični klubi. Sedanji odbor JDTI) in nameščenci., Anton Garden: Na1 a 30-letnica v novem svetu. Joseph Jauch: Brez setve ni žetve. Katka Zupančič: Pesem. Anton Sular: Vedno v boju za delavske pravice. F. Z.: Naš prvi tajnik-blagajnik. K. Z.: Pasja natura. Frank Novak : | na Početja ? Delovanje Proletarca v naši naselbini. Nace Žlemberger: Na-šfi ljudje nekdaj in danes. Ne-utrudljiv agitator. Simon Kavčič. Mike Keber: Nekaj spominov iz življenja. Naslovna slika. Frank Podboy: Vloga Johnstovvna in okolice v aktiv-
Pomanjkljiva spolna vzgoja
Sedemnajstletni Frank Mon-tague v Chicagu je bil aretiran vsled poskusa posilstva. Po aretaciji se je dognalo, da je skušal storiti ta zločin pri treh ženskah, toda so se vse rešile. Na sodišču za mla ioletne je sodnik po dalj:em izpraševanju in na priporočilo zdravnika izjavil, da je fant brez prave spolne vzgoje, drugače pa da ni slab. Dal ga je za leto dni pod nadzorstvo. Mladi Montague je pohajal v katoliško ljudsko šok), zdaj pa je dijak v katoliški višji šoli. Njegov oče. ki je gasilec v mestni službi, je obljubil, da bo v bodoče bolj pazil nanj in da mu ne bo pustil ven ob večerih.
Kdo je že bil, ki je pisal, da se otroci v "publičnih" Folah pokvarijo in uganjajo nemoral-
PRISPEVKI V PODPORO MAJSKEM GLASU
"drive direktorja" cb prvi pri- c „	, '
liki! - Anton Garden.	Sn°/ =	V P?«*'«"- f™
svetna matica. Ivan Jonte^:
Družbe ao organizirane Del avci niso
III. IZKAZ. W. Aliquippa, Pa. Klub ti. 211
JSZ $1.00. (Jeonre Smrt-kar 50c; Bartol Yerarrt HOc in John Leskovec nosti za naš pokret. Joseph |2bc. Skupaj	(Poslal Bartol
Yerant)
National Automobile Labor Br ar d, ki je vodil volitve v avt-ni industriji, ugotavlja, da 68.6 odstotkov avtnih delavcev ne pripada noibeni uniji, ostali pa razkropljeni v petnajstih nizl.čnih unijah, med katerimi je unija AFL na drugem me---In, prvega pa imajo kompanij ske linije.
Seja eksekutive
V petek 3. maja bo seja
IJ*TXI< A
IIIIIIMSIVA
Ki-
la številka je la v tisk prej k >t običajno, da so jo naročniki le h ko dobili do ali pa 1. mtja, zato v nji tisti dopisi, ki so do-
speli v pondeljek, niso mogli če so te in druge naročnine 1 borov JSZ. Na nji bo poročal j biti priobčeni. res vse nove, kakor trdi A. S. V Chas. Pogorelec, ki seje vrnil zi Upra.nikova rulrrika "Gla-lerju, pač pa so bile pred leti proti Vanderveldu, ko je prišel seznamu, potem je to dokaz, agitacijske ture po zapadu, in 1 sovi iz našega gibanja" bo v v Moskvo. Mi vemo, da ni smoter sovjetske Unije podpirati fa- da agilni domači agitatorji la- Joško Oven.	J prihodnji številki.
svetna matica. Poetove sanje. Ivan Vuk : Praznik proletarskih otrok. Frank Podlipec: Od včeraj do danes. F. Z.: Ferdinand Petsche in njegov izstop iz pokreta. John Teran: Pionirstvo Proletarca na Rlyj>u.
V angleškem delu so sledeči spisi: Our thirtieth anniversary (Frank Zaitz). We are mareh-ing boldly forvvardv (Clarence Senior). International Labor Da.v (Kdna Peters Koller). Thirty Vears — a challenge (Mar.v Jugg). Ma.vor Hoan sayj. Mightier than mighty, a vvorkers' pr«. < (Donald J. Lo-tricli). Greetin/ to Proletarec from B. C. Via dec k. The giU rf Socialism (.fohn M. Work). Onl.v Socialism in the hope of the VVorld (Norman Thomas). A Greethrg
ThereVs is no excuse (K. V. Debs). Proletarec—the builder of Socialism (John Rak). Socialism—then and now (Olgi
111. Mimmie Oniahen $2. 111. Clcmcnt i/ovt^k
CH« caf o Berwyn,
51.70.
Ch«c-»»«. III. Po 2.V: Margaret Spi-lak. Kritina Turpin (Ckero) in Vm-ko LoOninkar. Skupaj 75e. (Poslal Vinko i/očniikar.)
Detro:», MTick. Louis Krait* $1.00. (Poslal John Zorn k.)
Bvitfff^poft, O. Po 2!W: Jacnh Tom-(BHlairp) n Jo^oph Snoy; F>ank Blatnik 5o. Skupaj 55c. (Poslal Jo*. Snoy.)
Delrol*, Mick. P> 20c: Paul Ore-;wk, Jrts. Kla^nik n Anton Chcsrrifc. STkupa^ fiOc. (Poslal Josi-rh Korsirh.) F.*porf, P«. Josonh Brit* 10c. Pit»tKnrf 1>.• P.i. Jac.»h Volkar l(Vo. F.»ion, N. Y. Frank Onur/o 10\ Ch 111. H 1 »n Arko r,c. M	John Haranji*
Br d«eport, O. Jo« ph Sn >y tO". Skupaj v trni izkazu	Pra-
nji '.ka/. Il'5.20, skupaj $.15.10.
Popravek. J. Klarich i z Detroit« nas opozarja m prsnoto v prrdzail-njoni Irka n. Olaa.tl M moralo.
fr ixt\ Reaeling. j j« prepevaj v*ntn Jof Gi^im i* ne J. Klari'h.
V prejšnjem izka/.u iz fhicaga j* Jnlo navedeno, da je prispeval Antofl Kristan $2. Pravilno je	K''*
stan. ^ ^
(Nadaljevanje.)
Alf zla>U na stopnj šru v drugem iu prvem nadstropju, pred zaprtimi vrati don ne Serafine in kardinala je v/.trepetal, ker ni >*Ii-ial ničesar, prav ničesar, niti sapice ne; bilo je, kakor da koraka mimo grobov., Odkar sta se vrnila od pogreba, nista dala nobenega znamenja življenja od sebe; zaprla sta se in g tem je postala tudi vsa hiša negi bč na. SliAati ni bilo niti ^epetane besede, niti tihega koraka kakšnega služabnika. Viktorina je stopala s svetilko v roki daJje, Pierre pa ji je sledil, misleč na dvojico, ki ostaja v razdejani palači —- na dvoje zadnjih ljudi iz pol razpadlega »veta, stoječeiga na pragu novega sveta. Dario in Benedeta sta vzela vse upanje življenja s seboj; nič ni ostalo razun stare device in neplodnega duhovnika. Vstajenje ni več mogoče. Oj, neskončni, mračno temni hodniki, hladno, ogromno stopnjišče, ki je videti, kakor da drži dol v nič, oj velikanske dvorane, katerih stene pokajo od revščine in zanemarjenosti! Pa notranje, pokopališču po-dobno dvorišče /. njegovim plevelom, z njegovim portikom, pod katerim gnijejo ostanki Vener in Apolonov! In samotni, od zrelih oranž di eči vrtec, kamor ne stopi nihče več — zdaj. ko ni več najti krasne kontesine pod lavorjevim drevesom ob sarkofagu! Vse to se jepogreznilo v strašni žalosti, v smrtni tišini; zadnja dvojica Boccaner je imela v svoji divji veličini le še počakati, da se zruši stara palača kakor njiju Bog nad njunima glavama. Pierre ni slišal nič drugega kakor povsem ti-hoten šum, ki so ga bržkone povzročile miši. Morda je bilo zobovje kakšnega (glodavca, ahbeja Paparelljja na delu, da obgrize staro hišo od spodaj, da pospeši popolni polom.
Voz z dvema svetilkama, katerih rumena žarka sta prodirala temo, je čakal pred durmi. Prtljaga je bila že naložena; mali zaboj je ležal poleg voznika, kovčeg pa na «edežu Duhovnik je takoj sedel.
saj imate časa," je dejala Viktorina, ki je ostala na pešpoti. "Nič ne manjka; veseli me, da se tako udobno odpeljete."
To zadnjo minuto ga je tolažilo, da jejmel ob strani to rojakinjo, to dobro dušo, ki ga je bila sprejela tisti dari, ko se je bil pripeljal, in ga spremlja zdaj, ko odhaja.
"Ne pravim Vam na svidenje, gospod abbe, ker ne verjamem, da se vrnete kaj kmalu -v lo vražje mesto. . . Zbogom, gospod abbe!"
"Zbogom, Viktorina.: Pa hvala Vam, od vsega srca."
Konj je že zdirjal in voz je zavil v tesne, krive ulice, ki drže proti korzu Viktorja Ema-nuela. Deževalo ni; streha voza ni bila dvignjena, a dasi je bil vlažni zrak blag, je duhovnika vendar takoj zazeblo. Ni pa hotel izgubiti časa z ustavljanjem voza; zdaj je imel molčečega voznika, kateremu se je pač mudilo, da bi se kmalu iznebil svojega potnika.
Ko je Pierre dospel na Corso Vittorio Ema-rruele, se je začudil, da je bilo tukaj ob tako zgodnji uri že tako samotno. Vse hise so bile zaprte, pešpota prazna, le električne svetilke so se žarele v otožni samoti. Resnično, nikakor ni bilo toplo, in kakor da se je megla množila in zagrinjala pročelja. Ko se je peljal mimo Cancellerije, se mu je zdelo, da se strogo pravilna, ogromna zgradba umika, da izginja; in dalje na desni, na kraju od maloštevilnih zakajenih plinskih lučic razsvetljeni Via d'Aracoeli je bil Kapitol ves potopljen v popolni temi. Potem se je zožil široki korzo, in voz je drdral izmed dvojih mračnih mas, temne cerkve II Gesu in težke palače Alfieri.
tem tesnem hodniku, kjer se čuti celo ob lepih solnčnih dneh vsa vlaga starih časov, se -it-vdal, trepetajoč na duši tn na telesu, novi sanjariji.
Naenkrat se je v njem rzopet zbudila misel, ki ga je že večkrat vznemirjala: I)a je tam od spodaj, iz Azije prihajajoče človeštvo vedno romalo za solncem. Vedno je pihal vzhoden veter, kjje nosil človeško seme za bodočo žetev proti zapadu. 2e dolgo je, kar je uničevanje in smrt zadela zibelko; tako je, kakor da s« morejo narodi le stopnjema pomikati naprej, zapuščajoči za sabo izčrpana tla, razrušena mesta, decimirano in izprideno prebivalstvo, čim dalje korakajo od vzhoda proti za-Padu, proti neznanemu cilju, Ninive in Babilon ob bregovih Evfrata, Tebe in Memfis ob bregovih Nila so razpadli v prah, se od starosti in utrujenosti pogreznili v smrtno omotico, « katere ni prebujenja. In odtod je presegla ta preživelost na obale velikega Sredozemskega morja, pokopala je Tiro« in Sidon v Prahu časa in pozneje uspavala v polni ble-Ačobi od starostne slabosti pograbljeni Kar-tago. To naprej korakajoče človeštvo, ki ga skrita moč civilizacije valja od vzhoda proti zapadu, označuje svoje potovanje z razvalinami. Kako strašno neplodna je danes ta zibelka zgodovine, Azija, pa Egipt, kjer se zo-Pet glasi otrciško jecljanje, te dežele, ki leže negibčne, nevedne in hirajoče na razvalinah starodavnih velikih mest, nekdanjih gospodarjev sveta!
Med /vožnjo, med svojim razmi&ljevanjem j« Pierre nenadoma o/bčutil, kakor da se v temo zavita palača di Venezia pod nekakšnim napadom nevidnega ruAi. Megle so odele njeno streho; visoki, goli, strašni zidovi so se
upogibali pod pr^iskom naraščajoče teme.
Medtem ko je voz pm*asi drdral in sr jej
vzpenjati po ulici Nazionale, so se plut le ipier-r<» e sanje dalje. Ni li razdevanje, ki ga puščajo dalje- korakajoči narodi vedno <za sabo, pograbilo tudi Him? Ni li prešla ura, da izgine tudi on? Grška, Atene in fiparta upe v svjjih slavnih spominih in ne štejejo nič več za današnji svet. Ves spodnji del italskega polotoka je že pograbilo napredujoče otrpnjenje. Zdaj je z Napuljem tudi Rim na vrsti. Na meji okuženja leži, na robu one smrtne pege, ki se neprenehoma iHri po starem kontinentu, tam na rob i, kjer se pričenja smrtni boj, kjer noče izčrpana zemlja hraniti in nositi nobenih mest več, kjer so videti ljudje, kakor da jih drži že od rojstva starostna slabost. Dvesto let drči že Him navzdol, polagoma se izloča iz modernega življenja, nima trgovine, nima industrije, nima niti znanosti, ne literature, in umetnosti. Zdaj se ne ruši le šentpeterska Čerkev, da posuje travo s svojimi razvalinami-kakor nekoč hram kapitolinskega Jupitra. V svoji temotni, bolestni sanjariji je videl Pierre ves Rim, ki se razpada z zadnjim strašnim pokom in pokriva vseh sedem gričev s kaosom svojega razsula. BazHike, palače, cele četrti se izginile in počivajo pod koprivami in trnjem. Kakor Ninive in Babilon, kakor Tebe in Memfis je bil Rim le še ravna plan, posuta z razvalinami, med katerimi bi zaman izku-šal spoznati mesta starih zgradib. Le kače in jata podgan žive med njimi.
Voz je naredil ovinek, in Pierre je spoznal na desni iv ogromnem zalivu nočne teme Trajanov steber. Ali ob tej uri je »bil ves črn, kakor razpočeno deblo ogromnega drevesa, ki so mu odpadle veje. In ko se je peljal čez trikotni trg in dvignil pogled, se mu je prikazalo više gori drevo — pinija vile Aldobrandini, stoječa tam gori l^akor milina in ponos Rima zdaj enaka umazani pegi, malemu oblaku ogfienetfa prahu, dvigajočemu se iz popolnega razsula mesta.
Zdaj, ob dovršitvi teh tragičnih sanj, je pograbila groza njegovo bratovske ljubezni polno srce. Ce prekorači preko postaranega sveta se razširjajoče otrpnenje še Rim, če pograbi Lombardijo, če zaspe Ženeva, Turin, Milan, kakor že spe Benetke, tedaj pride Francija na red. Bolezen pojde čez Alpe, pe-' sek zasuje marziljske luke kakor tirško in si-donsko, pogrezne Lyon v samoto in dremež in naposled pograbi nepremagljiva omotica Pariz, ga izpremeni v neplodno, z osatom poraslo kamnitno polje, ga pridruži Rimu, Nini-vam, Babilomi, medtem ko bodo narodi nadaljevali svoj pohod od vzhoda proti zapadu-za večnim solncem. Glasan krik se razlega skozi temo — smrtni krik latinskega plemena. Zgodovina, ki se je zdelo, da je bila rojena ob Sredozemskem morju, zamenjuje svoj prostor in atlantični ocean postaja središče sveta. Kako visok je že dan človeštva? Ali je človeštvo, ki je prišlo tam od spodaj, od zibelke, od solnčnega vzhoda in je od postaje do postaje posipavalo svojo pot z razvalinami, na sredini dneva, tam kjer se žari poldne? Tedaj se torej pričenja druga polovica dneva, tedaj prihaja novi svet za starim, tedaj so ameriška mesta, v katerih se pripravlja demokracija, kralji, ki bodo vladali prihodnje stoletje. In tedaj pride, onstran drugega oceana, na drugi strani zemlje, prifoližovaje se zopet zibelki, nepremični skrajni vzhod, skrivnostno Japon-^. sko in Kitajsko, vse žugajoče dviganje rumenega plemena.
Ali kakor se je voz vzpenjal po Via Nazionale, je Pierre čutil, da se razblinja mora, ki mu je tlačila prsi. Vel je lažji zrak, in v srce se mu je vračalo nekaj več upanja in poguma. Banka pa je s svojo novo grdobo, s svojo še kredasto ^ogromnostjo napravila nanj vtisk pošasti, blodeče v svojih mrtvaških rjuhah skozi noč; nasprotno pa se je Kvirinal nad nejasnimi vrtovi izražal le kot črna. nebo križajoča črta. Cesrta se je dvigala boljinbolj in se širila, in na vrhu Viminala, na kopeljnem trgu, ko se je Pierre peljal mimo Dioklecia-novih razvalin, se je globoko oddahnil. Ne, ne, človeštva dan se ne more končati; večen je in postaje civilizacije si bodo sledile brez konca in kraja. Kaj je na tem, da nosi vzhodni veter kakor od solnčne sile gnane narode proti zapadu? Če bo treba, se vrnejo na drugi strani zemeljlske oble, dokler se ne bodo mogli danes ali jutri pokojno naseliti »v miru, v resnici in v pravičnosti. Po prihodnji civMiiza-ciji ob atlanskem oceanu, ki postaja središče sveta s svojimi gospodujočitni mesti nastane zopet druga civilizacija; njeno središče bo Tihi ocean z obrežnimi glavnimi mesti, kakršnih ni bilo slutiti, katerih kali počivajo še v neznanih Obalah. Potem pridejo zopet druge, vedno druge, tja v neskončnost!
In v tej zadnji minuti mu je prišla zaupljiva, rešilna misel, da vodi vse to gibanje naro- . dov instinktivna potreiba plemen po povratku v enoto. Izšli so iz ene same družine, in dasi so se pozneje ločili, razsuli v rodove in napadali z bratomornim sovraštvom, streme vendar za tem, da postanejo zopet ena družina. Pokrajine se združujejo v narode, narodi v plemena in plemena se združijo naposled v edino neurtirjoče človeštva. Naposiled eno človeštvo brez mej, brez vojne — eno Človeštvo, živeče od poštenega dela, s splošno skupno posestjo svojih (bogastev! Ni li to razvoj, ni li to smoter povsod se vršeče<ga dela, ni li to \ cAuev zgodovine? Oj, enotna domovina, spo-kojena in srečna zemlja! V koliko stoletjih do to? In kakšne sanje so to!
Na kolodvoru, v spldteni gnječi, ni Pierre nič več mislil. Kupiti je moral listek, oddati prtljago, in potem je takoj stopil v voz. Pojutrišnjem na vse zgodaj bo v Parizu.
(Konec.)
POTRESNA KATASTROFA NA FORMOZI
CHINA
NGHAJ
CHCNA. 5C A
Zadnja potresna katastrofa na o-toku Formoza, ki »e je dogodila 20. in 21. aprila, je bila ena največjih v zgodovini potresov. Okrog 3,000 je bilo ubitih, ali pa »o podlegli poškodbam. Nad 12,000 je bilo poškodovanih. Okrog 250,000 prebivalcev je ob domove, ki jim jih je porušil potres in ostalo uničil požar, ki je nastal po potresu. Poročila pravijo, da je nad 16.000 hia popolnoma uničenih, 20,-000 pa tako poškodovanih, da jih je treba popraviti predno bodo spet varna za bivališča.
Otok Formosa ima blizu pet milijonov prebivalcev. Po plemefrtTto večinoma Kitajci. Japonska ga je vzela Kitajski v vojni I. 1895. Morska oiina med Kitajsko in Formozo je 90 milj. Otok Formozo so odkrili svetu pred mnogimi leti portugalski raziskovalci, ki so mu dali to ime. V našem jeziku pomeni "lepoto".. Formoza namreč slovi zaradi svojih prirodnih krasot. Njeno skalovje se dviga ponekod od morske gladine 7000 čevljev visoko. Oglašano je za najvišje pečine na svetu. Od kar je otok Japonska posest, so turisti, nedobrodošli. Japonska je namreč otok spremenila v mornari-čno trdnjavo, pa ne pusti, da bi si jih ogledovali nepoklicani ljudje. Doliina For može je okrog 220 milj in širina od 60 do 80 milj. Skupne površine ima 13.429 kvadratnih milj, ali približno toliko kakor Irska.
Na vrhnji sliki na levi je vladna palača v Taihoku, glavnem mestu For-moze in na desni je ulica v istem mestu. Spodaj na desni je zemljevid, na katerem je zaznamovan s črnim tisti del Formoze, ki ga ja uničil potres.
mUPPtNE /5LANOS
JOŠKO OVEN:
DESET DNI A GITA CIJE
(Nadaljevanje.)
Ko sem odšel s s. Bernikom in soprogo, kjer sva s Tonetom prenočila — so bili fantje še vedno dobre volje.
Tako se mi spanec že dolgo ni prilegel kot titsto noč pri Ber-niku. Drugo jut»*o je nas odpeljal s. Kvartič na Sygan, kjer smo se udeležili klubove seje. Veselje je bilo gledati naše stare fante — Kavčiča, Uršiča in druge, kako so vodili sejo. Potem smo odšli h Kvartiču na kosilo — in nato v Canonsburg.
Vozil naju je Kvartič. Sodruga Kvartiča pozna menda vsak naš rojak v Penni. Tudi on je že imel težke čase. Žena mu je timrla, majhni otroci, premogarska stavka — in črna lista. Z bratom je začel mali biznis — čiščenje oblek. Danes ima uspevajoče podjetje, tako da mu celo verižne čistilnice niso kos. Kljub zaposljenosti je ved
110 aktiven član v stranki. V Canondburgu je bil shod zelo impozanten. Je precej velika slovenska naseUbina <z močnim in vplivnim socialističnim klubom. Ko sem bil tam, so se ravno pripravljali za vprizoritev velike soc. drame "iRdeče rože". Tudi drugače se naselbina postavi; ima na primer dobro idoče Posojilno in hranilno društvo, katero je včlanjeno v Federalni banki. Društvo ima $500,000 glavnice. Tajnik je A. H. Riska. Dalje imajo prvovrstno zadružno prodajalno, katere poslovodja je F. Dcenik. Jaz bi zelo želel, da bi jo nam s. Terčelj enkrat opisal, da bi naši rojaki tudi drugje vedeli, kakšna podvzetja ima njihova naselbina. To zadružno podjetje je tako močno in rojaki so mu tako lojalni, da si nobena verižna trgovina ne upa v to okolico. To je naselbini »v čast.
Shod se je vršil popoldne. Godba, v kateri je skupina domačih fantov, nekaj pa druige narodnosti, je zelo lepo zaigrala par komadov. Nato je s. Terčelj otvoril shod, ki se je vršil ves čas v vzornem redu. Med udeleženci sem opazil precej zunanjih gostov, ki so prišli iz naselbin Aliquippa, Herminie, Imperial, Moon Run itd.
Po shodu smo odšli k s. Ter-čelju na večerjo, kjer sva bila s Tonetom tudi čez noč. Z Mrs. Terčelj sva že stara znanca. Kadar zve, da bom kje v bližini, vedno pripravi potico. Ona je vzorna žena. če je kdo trpel v delavskih bojih je ona. Johnu j
je stala vse k d ar ob strani. Vzgojila sta vzorno družino osmih otrok, kateri so vsi zdravi in junaki
Zvečer je bila zaibava. Hišnik dvorane je namreč poslavljal. o.« „ v tem poslu precej let in jako priljubljen. Tako je minil čas.. Drugi dan sva s Terčeljem obiskala nekaj bolnih sodrugov, popoldne smo se pa odpeljali v VVillock.
Willock je stara slovenska naselbina — in kot so mi pravili, ima enega najstarejših domov v Penni. Naselbina stoji na precej visokem griču, nedvomno je poleti tu zelo lepo. Mi smo prišli malo zgodaj, kajti v dvorani ni bilo še nikogar. Shod se je pričel ob treh popoldne. Udeležba je bila zelo dobra. To je bil moj zaključni shod in -zdi se mi, da tudi zelo uspešen. Predsedoval je starosta naselbine Joe Peternel. Govorila sta tudi Terčelj in Zornik. Po shodu sem se seznanil z mnogimi rojaki; le škoda, ]<er sem moral takoj na pot. Zdi se mi, da je v tej naselbini veliko naprednih roiakov. kot Martin Mirt, Dolence itd. Upam, da bodo kmalu poskusili ustanoviti socialistični klub. V naselbinah, kjer ni soc. klubov in v katerih imamo še nekaj somišljenikov, sem opazil, da so društva SNPJ tisti nuklei, ki je središče naprednega gibanja. To je še posefono razvidno iz zanimanja za na/:o Prosvetno matico. Vse kaže, da smo bili pri organiziranju slednje v pravem, kajti ne samo, da smo v kulturnem stiku z njimi, temveč jih dosežemo tudi politično.
V VVillocku sem torej s turo končal. Deset dni — deset shodov. Privadil sem se že in nisem bil ob koncu skoraj nič u-trujen. Z uspehom sem bil zadovoljen. Trdno sem prepričan, da če se potrudimo letos z reorganiziranjem naših postojank, bomo prihodnje leto v predsedniški kampanji res pokazali, kaj zmore peščica organiziranih, zavednih ljudi na političnem polju. Naši delavci v Pennsylvaniji so dobro organizirani. Sodrugi, ki so na čelu gibanja, so v resnici agilni. Ali •vseeno je tam še dovolj polja za delo in tega so se nalu člani zavedali in organizirali te shode. Koliko je bilo uspeha, pokaže bodočnost.
Predno končam, se še enkrat zahvalim vsem, ki so mi pomagali, kot s. Glasscrju in sopro-
gi, staremu junaku Zidanšku,
ul 1*11 ir 111 i i Vr ..... m t ii x iTTji t n rtiftlK
hčerkam, katere so tako pridno delale in servirale gostom na koii terene i v Imperialu; Jiartol Yerantu — in pa Tonetu Zorni-ku, kateri me je zvesto spremljal na vseh mojih potih.
Nočilo ie je, ko smo stali n t mali postaji cestne železnice,
gleftki odsek za socialne študi-
delu odseka za razpečavanje literature.
Piknik soc. stranke v River-view bo v nedeljo 23. junija. Klubova zastopnika v pripravljalnem odboru sta Justin Saitz in John Rak.
Odsek za literaturo je poskr-
katera vozi iz Canunsburga v I bel, da bo v Chicagu razpeča-Pitsburgh. Bili smo štirje: Tone nih čimveč izvodov Majskega Zornik, Terčelj, Mavric in jaz.(Glasa,
Govorili smo različne stvari o starih časi-h — in o bodočnosti. Jaz sem gledal na peiuisylvan-ske hribe, kateri so počasi tonili v mrakau, na premogarske naselbine, kjer je hišica hišici enaka. Na dolge visoke kupe I krlja, pomešanega s premogom, na že zdavnaj zapuščene in zaprte "majne". V duhu sem videl štrajke, izprtja, kompanij-ske kozake. In zadaj za vsem tem pa naše ljudi, kateri so tako tesno zvezani s temi hribi. Koliko trpljenja so prestali naši premogarji in njih žene v teh večnih bojih, v stavkah in brezdelju. Na misel so mi prišle besede mojega sošolca, ki mi je' rekel: "Dvanajst ur sem nalagal premog, da že nisem bil podoben živemu človeku — in zaslužil sem 95 centov." To je bilo pred tremi leti.
Segli smo si v roke. Že ko smo bili za ovinkom sem jih še videl — Mavrič malo vpognjen in Terčelj raven kot sveča. Na svidenje!
V Pittsburgfcu sva se poslovila še s Tonetom. Opazil sem, da mu je v resnici že dojg čas po domu. Tudi jkz sem si želel, da bi bila razdalja do Chicaga malo krajša. Opolnoči sem jo odrinil proti domu. In s tem je bila moja potjcončana.
S seje kluba št. 1
Chicago, III. — Delegata kluba št. 1 za na konferenco v VVaukegan v nedeljo 19. maja sta Charles Pogorelec in Frank Alesh. Klub je dalje sklenil, da naj izvolita delegata tudi angleški odsek in zbor "Sava".
Za delegata na konvencijo illinoiske soc. stranke sta bila izvoljena D. J. Lotrich in Fr. Zaitz.
Tajnik Berili k je podal finančna in druga poročila o klu-bovem delu. ,
Anton Garden, direktor za "United Socialist Drive" v našem klubu, je poročal, da je zbral do te seje
Mary Jugtg je poročala, da je imel mladinski odsek v ožjem krogu že eno prireditev s sporedom, ki je prinesla celo nekaj prebitka.
Mary Oven, delegatinja v ženskem odseku čikaškega o-kraja je poročala o prošlem shodu žensk pod okriljem kluba, in o shodih, ki jih nameravajo sklicati v bodoče.
Louis Beniger, Frank Alesh in Fr. Zaitz so poročali o pripravah za izlet in Ka spored v La Sallu in VVaukegariu.
Aliee Artach, tajnica angleškega odseka, je poročala o debati med Lotrichem in Serdiu-kom, katero je aranžiral an-
BARETINCIC & SON •
Fred A. Vider je v imenu nadzornega odbora poročal, da so račune pregledali in so popolnoma v redu. Navaja, kako se bi lahko ognili govoricam, kakršne se potem razvijajo v sumničenja.
Anton Garden je v imenu po-sebnetga preiskovalnega odbora poročal, da so imeli sestanek s tajnikom Bernikom in več drugimi člani. Obtožb ni nikakih, pač pa so nastali nesporazumi in kritike iz osebnih razlogov in morda zato, ker odpade po sedanjem siste-, mu na enega člana, to je tajnika, preveč odgovornosti in dela. Zato je ta odbor priporočal, da se delo v bodoče razdeli tako, da se lahko poveri vodstvo prireditve vsakikrat drugi osebi.
Ti osebni nesporazumi, ki ko malenkostni, in radi katerih je tajnik Bernik resigniral že na marčni seji, so vzeli na dveh klubovih sejah toliko časa, da so morale izostati druge važne razprave.
Dosedanjemu tajniku Petru Berniku je bila izrečena zaupnica in priznanje za njegovo delo.
Za novega tajnika je izvoljen Justin Saitz.
Na predlog J. Ovna je bilo sklenjeno, da se pova»bi v klulb št. 1 za predavatelja s. Frank Česna iz Detroita. Pripraven datum v ta namen bi bil petek 31. maja. — P. O.
Tel 1475
POGREBNI ZAVOD
"Rdeči Sokol" prične izdajati revijo
"Rdeči Sokol" (Red Falcons) je organizacija mladinskih telovadnih klubov pod okriljem socialističnega gibanja. Dasi je organizacija še mlada, ji pripada že mnogo mladinskih skupin, med njimi mladinski odsek kluba št. 1.
"Rdeči Sokol" izdaja revijo The Falcon Call, ki je dozdaj izhajala v mimeografirani obliki, s prvim majem pa izide tiskana v tiskarni.
Kdor želi več pojasnil o tej organizaciji in njeni reviji, naj piiše na sledeči naslov: Red Falcons of America, 7 E 15th St., N. Y., N. Y.
A	T v • ••
Zena v I urciji
Pod (vodstvom Kemal Paše je žena v Turčiji osvobojena mnogih starih tradicij in predsodkov. Dobila je tudi volilno pravico. V tuHškem parlamentu je 17 žensk.
424 Broad Street ■ JOHNSTOVVN, PA. ■
I
riniriiRlJll«':! 14'lr«'!'
FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III.
Tel. Cravrford 138«;
o Pristna in okasna domača jedila \ ; | Cene zmerne. Postreiba točna. ] O	e
Ndthinjr was ever made but that some one could not make [Lworsc and seli it for less.
A modernized good housewife and careful mothers will buy from
Wencels Dairy Products
Producers of Highest Quality
MILK PRODUCTS
2380-82 Blue Uland Avenue
Phone Mornoe 307.1
CHICAGO, ILL.
Who don't make it worse »— But make it save
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
NAltODIVA
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo v slovenskem, hrvaškem, slovaškem, teikem, poljskem, kakor tudi v angleškem in nemškem jezika.
NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE o	<
PROLETARCA
slavji
:io-ij:im<
Sodeluje »oc. pev«ki zbor "ZARJA". Nastopi tudi zbor "DELAVfeC".
v soboto 4. maja ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu
Glavni govornik: Frank Za i it
GIRARD, 0
Prireja klub it. 222 JSZ.
Charles Pogorelec:
Z AGITACIJE PO ZAPADU
(Nadaljevanje.)
PO MONTANI
Iz Spokane, VVash., sem krenil proti Btitte, Mont., kjer se nahaja "The Riehest Kili in the kamor sem dospel po enajsturni vožnji naslednje jutro.
Butte je bil nekoč Gibraltar unioniizma, dokler niso v juniju 1914 razbili glavne postojanke W. F. of M., Butte Minem Union No. 1. Od ted^j naprej pa do lanskega leta so bili rudarji skoraj docela neorganizirani. Od nekdaj mogočne rudarske organizacije je ostalo le Se ogrodje, vse druigo, vdtevtii dvorana unije, je bilo uničeno.
Ker sem imel pre<l odhodom V premogarske naselbine nekaj časa, sem si ogledal to znamenito mesto, kakor tudi lokal reorganizirane unije. Hodim po mestu, vprašam eifega in drugega, kje se nahaja urad unije, kakor tudi kje je stalo staro poslopje. Za prvega sem še nekako zvedel, ne pa tako za drugega. Vprašam poštar neg a človeka, če&, ta mora biti "old-timer" tu in gotovo ve. Mož nSafo zardi, nevem zakaj, in mi i sta "asa dobra simpatičarja, pa pokaže smer, ki sicer ni bila *mo se lahko pogovorili o mar-prava. "Dobro", sem si mislil, sičem. Dala sta mi potrebne in-"bom že našel". Krenem proti formacije o tej in bližnji na*ei-uradu unije. V njem sta dva b:ni Klein. Nastanil sem se pri uradnika, mlada človeka, eden Jožetu Chadežu, ki mi je bil v menda zapisnikar in drugi po- pomoč tudi s svojim avtom. Ob-možni fin. tajnik, ki je ravno iskala sva družino Franka Gru-
nec, po izpovedbah ljudi velik nasprotnik A.C.M.C. Izdajal je tudi svoj list malega formata "Eye Opener", katerega je brezplačno delil po mestu. Ali ostane nasprotnik bakrenega trusta tudi zdaj, ko je v uradu, bo pokazala bodočnost. Mesto pač potrebuje ne samo nasprotnika družbe, pač pa tudi človeka, ki ga bo znal upravljati in izlepJ-ati, kajti sedaj je zanemarjeno do skrajnosti, zlasti v delavskih okrajih, kjer ni tlakovanih cest in ulic, pa mora človek ob deževnem vremenu bresti po lužah in blatu kot malok je.
Z agitacijo v Butte nisem poskusil, ker je bil moj namen obiskati najprej premogarske naselbine, nazaj grede pa Butte. Tako sem se proti večeru odpeljal v Koundup, kamor sem dospel ob 2:30 naslednje jutro. Prenočil sem v hotela. Moj prvi obisk je bil pri somišljeniku John VVidifczu, ki ima v mestu čevljarsko popravljal-nieo in katerega mi je bil priporočil že prej s. K. Erznožnik iz Red Lodga.
VViditz in njegova soproga
tumobil. Njegov truck je podoben bolj onemu, ki ga ima s. Vidrteh v Johnstownu, kateremu pravijo hudomušneži "fire truck". Jellarjevemu smo dali ime Omnibus No. 1. Ima sicer svoje muhe, da se zaganja, pa tudi trobente ne potrebuje, ker ropoče, da se ga lahko slJ-i. Pa
radi
Iz zapisnika redne seje Kosovnice prešteje in sporoči odborov JSZ iiaI?;
Prosvetna matica je od pro Redne šefe odborov JSZ dne do te seje sodelovala s poši-1. marca 193."» so se udeležili Ijanjem iger ali v drugih ozirih od eksekutive JSZ Frank Aleš, * sledečimi organizacijami: Filip Godina, Fred A. Vider in Pevski zbor Slavec, Detroit; Frank Zaitz.	dramski zbor "Anton Verov-
Jo*ko Oven se je ni udeležil 'ek", Cleveland, <).; Merminie,
Pa., za federacijo SNPJ njihovega okrožja; Federacija S. N. P. J., Forest City, Pa.; dramski klub SKPD, Kirkland Lake, Ont., Kanada; druš. št. 198 SNPJ, VVillard, Wis.; druš. št. 712 SNPJ, Johnstovvn, Pa., in druš. U. 728 SNPJ, Govvanda, N. Y.
S. Peter Bernik ima v področju korespondenco in bo o svojem delu sam poročal. S.
drugega nujnega opravka. Enako so bili upravičeno zadržani člani oddbora srbske sekcije.
Od nadzornega odseka sta bila navzoča Anton Garden in sva vozarila sem in tam in po- Frank Udovich. Sava Bojano-leg vseh špasov z njegovim vich je bil zadržan vsled noč-"ekspresom" agitirala. Obiska- nega dela. la sva poletg vseh drugih tudi Od nadzornega odseka slo-Johna Miklicha in njegovo dru- venske sekcije navzoča Alice žino. Je še zmerom stari na- Artaeh in John Hujan. Angela prednjak in zdaj spet naročnik Zaitz -zadržana vsled drugega Bernik 'bo seznam' vseh Sger, Proletarca.	posla. Od prosvetnega odseka ki jih imamo, z vsemi podatki,
—	——J	»- — kmalu priredil, in bo potem na
Majska proslava v . Pueblu in drugo
Pueblo, Colo. V Proletar-
prispevati za vsakega delegata iz Milvvaukeeja in VVes.t Allisa $5. V klubu št. 180 pa je nato nastalo vprašanje, da-li spada
omenjena doklada federacije cu že dolgo ni bilo dopisa i na. delegatu; ali klubu v delno po-,še naselbine. Morda smo utilJ kritje njegove vsote. Klu4> je nili zaradi prahr, ki je na«iče-po raznih zaslišanjih končno1-' A ' osvojil stalPče, da spada vsota
Tako smo križali sem in tja navzoči Peter Bernik, John okrog tri dni. Rezultat na Molek in John Rak. Roundupu in Kleinu je bil 19J Tajnik Chas. Pogorelec od-novih naročnikov. Le žal, da ni bilo časa sklicati kak večji se-
stanek, kjer bi se bili pogovo-
ra z polago vsem v Prosvetni matici včlanjenim organizaci-
rili o organiziranju kluba, kajti Filip Godina. obe naselbine so bile včasih ak-| Korespondenca. Pismo stran-iivne v JSZ in upam, da &odo vikinega tajnika Seniorja o kam-doglednem času zopet. V panji za Uunited Socialist Dri-Roundupu imajo socialistično ve se sprejme na znanje. Dru-organizacijo z okrog 15 člani, j ga korespondenca se je nana-Ker sem z vedel za tajnika le Mala na razne agitacijske za-rnalo pred odhodom, ni bilo ča- de\( .
sa za daljši pogovor o našem O stavbinskem fondu JSZ je pokretu.	poročal tajnik fonda Fr. Zaitz
Naj še omenim, da so na da je njegovo stanje, kar se Roundupu tudi rimski zastop- tiče številk, nespremenjeno.
šoten, ker je na agitacijski turi t jam, ki vprizarjajo igre. v za pa d ni h državah.	O agitaciji je s. Rak poročal
Za predsednika seje izvoljen'med drugim: S. Pogorelec je
izdajal članske knjižice ter sprejemal prispevke. Zraven je bilo več rudarjev. Vprašam ga po marsičem in o članih, ki so bili svoječasno aktfvni v \V. F. of M. Ni mi vedel veliko povedati, kajti tedaj, ko so se vršili boji v organizaciji in končno uničenje unije same, je bil še otrok. Prešla sva na dru(ga vprašanja, zlasti kar se tiče prošle stavke, katere glavne * zahteve so bile: priiznanje unije in odprava akordnega dela. Izvojevali so prvo zahtevo, ne pa druge in so s strategično po-t&2o vzeli prvo, medtem se pa pripravljajo na drugo stavko kadar bo čas in pa razmere u-godnejše. Plača sedaj je $4.75 na dan, na akordnem delu pa zaslužijo več; družba skrbi, da ne "preveč". Pod staro unijo so bili enkrat na mesec unijski zastopniki pri šahtih, kjer so se morali rudarji izkazati s plačano članarino uniji. Zdaj se je to spremenilo v toliko, da družba sporoči vsaki mesec vsa imena vposljenih rudarjev odborniku unije, oziroma 'Miners'
dna, kjer sem bil pozneje par dni dobro postrežen s prenočiščem in hrano. Naročil se je na list in veliko pomagal pri agi-
niki zelo aktivni. Imeli so mi-sijon in agitirali zanj na vse pretege, da dobe ljudi zopet pod svoje mračrto okrilje. Upa m, da bodo slovenski na-'' p red ni delavci na straži in preprečili mrak, ki se vlega na on-dotno pokrajino. Ti božji agen-tje so v Montani zelo delavni in
Stavbinsko društvo, v katerem ima vsoto vloženo, je ukinilo obresti, da varuje aktivo, kakor je nam bilo neposredno pojasnjeno. Uradnega obvestila o tem nismo prejeli.
Anton Garden poroča o načrtih agitacijskoga odseka. Domenili so se s s. Terčeljem. da
vsiljivi. Za svojo propagando gre na agitacijsko turo v De-taciji. Obiskala sva mnogo dru- P<> iljajo list "Catholic Regi- troit, in z Joškom Ovnom za v žin in uspeh je bil zelo dober. *ter" vsem, za katere morejo Penns.vlvanijo.
dobiti naslove. Ljudje ga sicer John Rak, nadomestujoči tajne čitajo in mnogi ga vračajo, I nik, je poročal med drugim, da toda "dobri fathri" ga pošilja- se akcija za reorganrziranje bila pri Petru Jellarju v "I)ead-, jo kar naprej. r	| kluba v Sharonu, Pa., ni posre-
men's Caulee" ali kakor že na-i Gospod v Roundupu so zelo čila.
Posetil sem tudi naselbino Klein, kamor me je zapeljal Chadež. Moja prva postaja je
z i Vaj o dotični graben. Peter je j radodarni tudi s kuverticami. vesele naravi in vedno priprav- Pošiljajo jih rojakom in tudi Ijen pomagati pri agitaciji. Po onim, ki nič ne dajo na verske kratkem pomenku kreneva k! blodnje. Bil sem pri družini, John Jancu. Ker je bilo Chade- kjer so jih prejeli tri omote v
ž( ,o vozilo samo za dva. napi eže Jane svojega, pa smo od-furali okrog rojakov, Torej trije dobri agitatorji, ni vrag, da bi ne bilo uspeha! In res, naročili so list skoraj povsod. Peter je sicer sem in tja malo podvomil o tem in onem. midva z Jancem po drugi strani pa vztrajala. da je treba obiskati v?e! Petru ni kazalo drugega kot podati se. Skoro v vseh slučajih je bil uspeh. Tako sva «e izkazala za boljša stratega kot on. Razume se, da je bil tudi on
komiteju, kateri skrbi, da člani | zadovoljen, ker s svojim dvo-
plačujejo prrspevke.____ mom ni bil v pravem in je to
Kakor vse drugo, je prizade- rad priznal.
ta vsled krize tudi bakrena industrija. število vposljenih rudarjev je znižan«» več kot polovico. S priznanjem rudarske Organizacije je Butte postal spet to kar je bil nekoč — trdnjava unionizma.
V zadnji stavki sft rudarji imeli srečo v tem, da so bili deležni simpatij vsega prebivalstva, vključivši mestne oblasti in Šerifa, ki so bili na njihovi strani. To jim je veliko pomagalo do zmage. Pri zadnjih mestnih volitvah je bil izvoljen
za župana radikalni republika*
+ , . , ■ -=
vsakem 52 kuvert, torej za celo leto, zraven pa obveznico, na kateri se zaveže, koliko bo prispeval. Prejeli so tudi pisma, v katerih jih roti, da bi moral dati vsak "dober" katoličan po IO7; od svoje plače, pa bil za-posljen ali pa na relifu.
(Dalje prihodnjič.)
Ker nismo končali z delom prvi dan, smo nadaljevali v naslednjem, ali žal, brez Janca. Njemu je zbolela soproga in ravno ko smo mislili iti na delo je bil pozvan domov, ker je bilo treba ženi zdravnika, pa je moral ponj na Roundup. Upam, da je zdaj že zopet čvrsta in zdrava. >
Ker Jane ni mogel z nama.' treba pa je bilo vozila, se Peter spomni, da ima tudi on nekaj takega, ki "no pushee no pulee go li ko h. . kot je rekel Kitajec, ko je videl prvi av-
Slavje 30-letnice Proletarca v Girardu
Girard, O.—V soboto 4. maja bo v Girardu, O., slavje 30-let-nice Proletarca, ki ga tpriredi klub 4t. 222 JSZ. Pevske točke bosta predvajala soc. "Zarja" in "Delavec". Govornik bo Fr. Zaitz. Prireditev se vrši v Slovenskem domu. Prične se ob 7:30 zvečer.
Ali ste ti ''Majski glas'* za I. 1935 že naročili?
Iz urada srbske sekcije sporočajo, da sta izvoljena v ekse-kutivo JSZ George Maslach in Peter Kokotovich, v nadzorni odbor pa Paul Bošnjak.
Glavni tajnik stranke s. Senior urgira našo federacjio, da naj pošlje klubom posebna pisma v prilog United Socialist Dri ve — to je, za zbiranje vzdrževalnega fonda. S. Rak meni. da bi to zdaj ne bilo priporočljivo, kajti mi sami imamo tri agitatorje na potovanju, za katere moramo mi nositi vso finančno odgovornost. Vrhutega so vsi naši klubi že vključeni v kvotah okrajnih in državnih organizacij, in so v področju okrajnih načelnikov v kampanji za omenjeni vzdrževalni fond.
Datje š. Rak omenja, da je Proletarec to kampanjo za zbiranje vzdrževalnega fonda soc. stranke dobro oglašal.
O referendumu o spremembah v pravilih s. Rak poroča, da je poslalo rezultate 20 klubov in dva člana "at lange".
odpotoval na agitacijo v zapa-dne države koncem januarja. Poročal je, da finančni rezultat te ture morda ne bo toliko ugoden, kakor je pričakoval, a kljub temu je že do datuma te seje (do 1. marca) powlal $126 naročnine Proletarcu, nevklju-i .vši vsot za koledarje in knjige, ki jih je prodal na agitaciji dosedaj.	7	f
Rak dalje poroča, da je s. Joh n Terčelj prevzel na naše urgiranje nalogo za agitacijski poset v Detroitu; temu delu je pripravljen dati dva tedna svojega časa.
Nato s. Rak poroča, da je knjigarna /Proletarca nabavila novo rziSlo Adamičevo knjigo "Grandsons", in se nadeja, da ■bod o čitatelji segli po nji, kakor so po njegovi prejšnji knjigi.
V	informativne namene poroča še o stanju Proletarca, o kampanji za Majski Glas in o več drugih zadevah, ki spadajo pod upravo Proletarca.
V	razpravi o Rakovem poročilu Aleš predlaga, da se naj tajniku stranke Seniorju odgovori, da naši klubi že sodelujejo v distriktnih in okrajnih organizacijah, zato ne bi bilo taktno, ako jih bi zdaj še posebno urgirali za prispevke iz urada tajništva.
K stvari govore Bernik, ki pojasnjuje korespondenco z glavnim uradom stranke v tem oziru, dalje Rak in več drugih. A lesov predlog sprejet.
Rak poroča o referendumu glede spremembe točk v pravilih. Odziv na glasovanju je bil slab. Vse spremembe so sprejete.
Peter Bernik poroča o korespondenci za Prosvetno matico.
Frank Zaitz poroča o prizmi s. Fr. f andeka, člana kluba št. 180 JSZ, West Al lis, Wis., ki je bil črtan rz kluba zaradi nesoglasja med njim in pa klubom. čandek je bil delegat na X. zboru v Clevelandu. Klub mu je dal za štiri dni zamude časa $10. Federacija SNPJ mil-
$5 klubu, ne pa delegatu direktno. Tajnik federacije SNPJ pa jo je izročil delegatu.
V teh nesoglasjih je bil (*'an-dek črtan. Po prečitanju pisem eksekutiva sklene, da se zade vo izroči, ako mogoče, v izravnavo dvema članoma JSiZ v Milvvaukeeju. S. Zaitz priporoča, da se mu naj odobri pooblastiti za to nalogo s. Frank Zajca in njemu v sodelovanje Fr. Novaka. Sklenjeno, da naj na-daljne korake uravna po svoji uvidevnosti.
Sledi razprava o raznih agi-tacijskih akcijah. Seja zaključena po 11. uri zvečer.
Nepotrebno vzrujanje
San Francisco, Calif. — Tu
smo zelo občutljivi rojaki. NiČ nam ni ljubo, da bi kdo prišel med nas z "zaostalega" vzhoda ter kritiziral našo zaspanost. Res, da nimamo socialističnega kluba, toda saj smo vendar lahko vseeno napredni! Imamo tudi cerkev in popularnega župnika, ki nam nič ne nasprotuje, zato ker mu ne delamo Škode s mojo naprednostjo.
Imamo izobraževalni klub Slovenia, svojo dvorano in napredna društva, "Prosveta" (dnevnik) ima nekaj naročnikov, pišemo dopise, in ko je bil pred nekaj tedni tu Chas.-Pogorelec, je po velikem trudu uspel, da je tudi Proletarec pomnožil število naročnikov. Ampak ne toliko, kot je Pogorelec smatral da jih bi moral dobiti. Socialistični agitator deluje za socialistični list zato, ker ve, da je delavcem potreben. Ampak žal, da pri nas jih je le malo, ki to razumejo. Zato pa se mrc-varimo z osebnimi zamerami in neumnimi prerekanji, ki ne koristijo ne posameznikom, ne organizacijam in najmanj pa še napredku. 'Pravzaprav si s svojimi prepiri škodujemo. Ko pa je prišel med nas človek, ki je pokazal na te naše hibe, mu pa zamerimo, namesto da bi pogumno priznali svoje napake.
Kakšno čast nam dela, če dopuščamo v klubu Slovenia napadati človeka, ki nam ni hotel druigega kakor koristiti in o katerem mora priznati vsakdo, ki je pošten, da je iskren delavski agitator.
Preudarimo nekoliko to stvar, pa se bodo tisti, ki jim je zgaga več kakor delo za napredek. kmalu uleteli. Rad bi se dotaknil v tem dopisu še nekaterih tukajšnjih oseb, o ka-jterih vem, da bi lahko koristile,\ ako bi hotele. Ampak dopis o njih pošljem, ako se odnošaji ne umirijo, enkrat prihodnjič.
Opazovalec.
val tukajšnje ozračje in nas du"il. Sonca nismo videli več tednov. Dež nedavno ,pa je zrak očistil in zdaj je bodje Suša je bila tolikšna, da je reka Arkansas čisto usahnila hi mesto je bilo domalega bre« vode. šele ko se je pričel v ko-rah topiti sneg, se je strugi spet napolnila in od žeje nam torej ne bo treba poginiti.
Drugače je v Pueblu po gta-rem. Prepir zaradi oslove gen-ce. Delavskega političnega g\. banja med nami ni — razen v" t>čitkih in razprtijah.
Ne dolgo tega je na eni tukajšnjih sej vpil prijazen rojak, da je socialistično stranko vzel vrag. Normana Thomasa, Coughlina in "kingfish" Longa je v svojem napadu na socialiste stlačil vse v en koš. Trdil je, da postane Thomas fašistični vodja, samo počakat je treba. Tako blede ta človek, ki je doma med štirimi stenami komunist, drugače pa--no,
pa saj ni vredno, da bi še govoril o njemu.
•
V soboto večer 4. maja bo imelo društvo Orel št. 21 SNPJ majsko prireditev, na kateri bo vprizorjena socialna drama "Slepi agitator" in pa Moleko-va igra "Srebrni jubilej". Obe sta zanimivi in poučni. Rojaki v Pueblu in v bližnjih naselbinah so vabljeni, da pridejo nt to slavnost. Vršila se bo v Or-lovi dvorani. Vstopnina je 30c v predprodaji in 35 pri blagajni. — Prijatelj Proletarca.
E
Dr. H. Tuma

1
Iz Ljubljane poročajo, daje dne 9. aprila nagloma umrl
znani socialist dr. H. Tuma. V socialističnem gibanju je bil aktiven od 1. 1905. Pred tem je deloval med liberalci.
Sodrug Tuma je sodeloval z dopisovanjem v socialistične revije in časopise, veliko predaval in sploh pokretu pomagal kjer je mogel in utegnil. Do prihoda fašistom v vlado Italije je živel v Gorici, istotako pred vojno. Vsled fašističnega zatiranja se je umaknil v Ljubljano, kjer je nadaljeval svoje delo.
Priporoča, naj poseben odbor J wauškega okrožja je sklenila
"ilIII
V ITALIJI
V Italiji, kije polna prazni-, sen zi v Kal&hriji potila kri z verstva, so čudeži še tako po- obraza 20-IeUia "Lisa Barone; gosti "kakor v starih časih". Na čude ž se je zg 1 lil v cerkvi pri Slovenskem je bila m.»goča sa- la/.pelu.
1A0 ena "vod ška Joham a \ V Par ur p<T::neje se je logodil Italiji pa ču lezno pote kri \>a -• *::k "čudež" na mla li nuni ko leto, posebno e pred Veliko IC'eni Ajelio.-Nun. se je to pri-rfočjo. "Johanve" v Itali ji, ki prfilo že < na isto leto, vsakiki at pote krvavi pot. s > p »nava li r.a Veliko soboto. Kri poti s mlade, ker so ljudstvu mJa le : čela. Ljudstvo jo ima za svetni-svetnice bolj všeč kakor star« co in m »rti k nji, da naj s svojim in grde. Starih in grdih sploh nebeškim vplivom prosi vsemo-nikoli ni bilo, če hočemo verjeti gočnr^a mjlosti, odpuščanja, slikam svetnic in svetnikov. ; zdrav ja in srečo za spokorjene Na Veliko soboto je v (. 0- grešnike v Kalabriji.
TO NI SNEŽNA NEVIHTA
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURi,: At 3724 W. 26th Street
1:30—3:30; 6:30—8:80 Daily
Tel. Cr«wford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—rfl:00 p. m. D»ily Tel. Canal »695 Wednesday nnd Sonda? by • ppointmonts only Retidence Tel.: Crawford 8440 If bo anawer — Call Autlin 5700
Notar? Public Phone Cansl 3073 Edini slov. cvetličar ▼ ChicafU
JOHN GOTTLIEB
1845 W. Cermak Rd., Chicafo, III
Venci za poj^rebe naša specialiteta
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
66
PROSVETA
Stan« m eele leto $8.00, pol leta #3.00
Ustanavljajte nova druitvs. De**t članov (ic) Je treba *» novo društvo. Naalov ta li«t P za tajništvo je-
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
To Je slika it Garden Cityja v Kantasv. Sneta je bila opoldne v sadnjem viharju, ki je odnaial rattuieno remi jo in napolnjeval • prahom trak toliko, d« j« za-
temnilo aolnce. Vihar je 1 prahom tatipal ce«te, jarke," ga kupičil ob ograjah in stenah. Slika napravi iluaijo, kakor da je bila vteta potimi v divjanju aneine nevihte.
ZA I.ICNR TISKOVINE VSKII VRST PO ZMKRNII1 CP.NAM SK VTI>N<> OKRNITI«; NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. IIALSTED STREET, CIIICACO, IU-
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS.

u

V4IEDELJ0 5. MAJA DELAVSKO	«ph«*ne
SLAVJE V LA SALLU
za živimi
Vpri*orjena bo socialna drama "Rdeče rože1 Zbor "Sava" nastopi v koncertnih točkah
Chtedffo. — V nedeljo 5. maji, laHkor t* lotečtn . jz »-»i n trta na odru SND v La Sallu, III.,
Mm. Katka Zupančič, n\K:t \ znana kuHurna delavka, ho »m
Hirala, Filip Godina pa bo gla\
Dostikrat citate: "Izginil j« brez s'e<fu." Po • edinih letih se tako osebo •»roflaii na sodiiču v smislu zakona • liku mrtvim, savarovalnice in bratska podporne organizacije pa to od edčev tirjane za posinrtnino, ki ji "■vnJno morajo splačati.
dva odseka kluba At. 1 JSZ. ni masker. Igro režira L>uis
Dramski odsek uprizori popularno dramo "Rdeče rože", sodobno socialno deilo J ožeta Mo-$kr!ča, pevski zbor "Sava" pa nastopi z .eč pesrnami ter njegova dueta z dvema.
Nedeljski i-zlet čikaf kih odsekov sta aranžirala kluba v I^a Saffu in Cglesbyju s k ti bo m At. 1 JSZ.
Drama "Rdeče rože" zavzema zelo prominentno mesto n t dtlatskfh odr.h tu in v stari domovini. Povsod jo publika
Beniger.
Tri dejanja (L. III. in IV.) se vršijo v Jeričevi sobi, II. pt v pisarni tovarne.
Pričetek sporeda <;b 2. popoldne.
Pred igro, med dejanji in po igri nastopi pevski zbor "Sava", odsek kluba st. 1 JSZ. ter njegova dva dueta. "Savin"' zbor bo o tvoril program z delavsko "Prhoja rdeči zastavi", med dejanji bosta pela v duetu An na Miško in Tone Medved
sprejme z velikim navdu«e-| "Ljubav le enkrat oživi", natJ njem. Njeni prizori so resnična doživetja tisoče v in milijonov d« brv cev v katerikoli kapitaii-st.čnf državi.
Pred vami se bo razgrnila panorama delavčevega življenja in boja. sodobnega boja vas samih f
Odgrnil se bo zastor. Pred sedaj boste videli-sobo delavca, čigar žena je tuberkulozna, skrbita. ljubeča; njen mož* in dva crfrbka sta ji vse. Njena sestra, ki se zaveda odgovornosti kot krepostna deiavka, pa njen ztffleenee, delavski zaupnik in njen svak, glavni zaupnik, bo-
pa zbor zapoje "Prebujenje duhov" in "Kadar zora". Fran-ces in Chri-tine Prelesnik zapojeta v duetu "Na tujih tleh", nakar bo zbor odpel "Vrbsko jezero".
Nedeljski spored gostujoč Hi skupin na lasallskem o Iru bO posebnost, ki se jo le redkokdaj doživi. Ljubitelji lepe slovenske pesmi bodo več ko na-plačani 7.i\ nizko vstopnino že samo s pevskim delom programa, ki ga bo izvajal zbor "Sava", kateri slovi kot eden naj--botjših naših zberov v Ameriki, la ne govorimo o glavni točki
RAZNOTEROSTI
Br:dgeport, Ohio. — Dne 14. aprila je tu neiuufoma preminul do/jroznani Oeh L uis Bez* noska. Podlegel je poškodbi, k jo je dobd pH de.u , rovu. Sla je bil 21 let, rojen tukaj. Zspu a soprogo in ■> hčerka. Inu je namen pristopiti v naš klui št, 11 JSZ, njegov oče pa je žt član tega kluba.
Na svoji rt Ini seji dne 2f apr.la je k.jb t. U prispeva par d. arjev v Tom Mo)neyjev obrambni fond in nekaj v p hI por.) Majskemu Gla^u. Podpi sani je poročal o konvenciji o nijske s v. c. stranke, ki nla v Mass.ilonu.
Ho tri dni vsaka dva tedna. V bi rž 11 j (mi VVheelingu so ne po-sefcno do igo tega odprli eno ^e-lezo-livamo, jo par tednov o-bratovali in spet prenehali, .'rej je stala nad leto dni. Osta-e je k lame «0 v tem okraju »rošle te J ne š» nekaj oOratova-e, a ni verjt.no, da t) stanje bdrže, ker jeklai ki trust svo-ja naročilu razdeljuje tovar-lam po vsi deželi, da ustvarja povsod upanje in s tem iudstvu pese k v oči.
Joseph Snoy.
SOCIALISTICKA ORGANIZACIJA AVTOMOBILSKIH RADNIKA
Delro t, Mich. — N^sumnjl-! Ato potpuniju pomoč. ; VO čitaoci "Proletarca" — biv-i Pri vre meno organizacija odr-| dovolj 11 o upučenl u pravilno žava svoje redovne nastanke ! razumjevanje mmrksistlčkog Uvakoga četvnika, od 8 sati u-
sipje
Spored kluboVe priredbe \
<oloU 11. maja v.....diuš ven
dvorani na BoyJ. .lllu, ki se prične cl> 7. zvečer, je v glav
Iz Montane
Red Lodge, Mont. — Slovenski »pre m;: ga rji v Montani so bi* i4 J«' vr-1 li pred vojno v JSZ in za Proletarca zelo delavni. Medvojne [homatije, povojni rafl »li ,n pa esigniranost so vzroki, da je o gibanje v naselbinah premo-jarjev v naši državi, v Wyo-ningu in mrria e kje drugje
učenja — oduševjjeno čv p >-zdraviti obratovanje novo s>-cijalističke organizacije auto-mob lskih radnika u ovom centru aulomobilske jncjustrijc.
Ova organizacija če koiicen-Ifiiitl "ju djelainoit pivu- t,	, , OA.
ntveno na za 'obijanje nu.omo,!* en° s,avJe ^O-Ictnice bliskih radnika za so.-lal:zam . I : Proletarca. — Ime, ' koliko je za radnike po-
vi če, 225 Forest St., u glavnom stanu Sccialističke partije.
Sa d rt ga rs k/m pozdravom »stajem vaš za demokratski ho-cializam, S. Markovich.
do itali pred vami. Njihove nedeljskega programa, o dra-
skrbi niso le to, da bi ustvarili toplo vsakdanje življenje, njih skrbf so to, kako bi zaščitili vse svoje sodelavce, ki delajo v tovarni, kako bi uveljavili dostojanstvo človeka, ki je ponižano v tovarni radi tistih, ki oJlaAa-jo, ki mencajo in cincajo ter nasedajo izkoriščevalcem in zanje vohunijo.
V tovarni/ ki pisarni boste videli vso okrutnost pohlepnega podravnatelja, ki mu je g-lavm
mi "Rdeče rože", ki bo navda šila slehernega posetnika v dvorani Slovenskega narodnega doma 'v' La Sallu.
Odhod izletnikov.
Izletniki, ki potujejo v nede-
ljo v La Salle s skupino dramskega in pevskega odseka kluba št. 1 JSZ, se odpeljejo izpred poslopja SNPJ, Lawndale in 27. cesta, ob 9:30 dopoldne (čikaški čas). Voznina stane
dlj" življenja ' pohdfVZverski $2 tja in nazaj' Prijave dC sPre*
lemajo do 4. maja zvečer v u-
radu Proletarca, 3639 W. 26tb st., telefon Rockvvell 2S64. Vsakdo, ki želi potovati z našo skupino v nedeljo v La Salle, naj bo točen s prijavo in naj bo točno ob 9:30 dopoldne v nedeljo 5. maja pred poslopjem SNPJ.
Iz La Salla odpotujemo o-krog 9. zvečer (lasallški čas), tako da pridemo nazaj v Chicago okrog polnoči. To je potrebno radi onih, ki gredo v pondeljek na delo.
Pub. odsek kluba it. 1 JSZ.
Na tej »liki je Fred Sauter, ki je
-»red vec ko 7. leti "izginil bres »ledu". Kregal te je x ieno in ottalo Jmžiro, "pa je v»« skopaj postil". Po sedmih letih so njegovi otroci na-tarifi ''potrebne legalne korake", da je sod »če proglasilo Sauterja mrtvim, neto pa so iztirjali poimrthino od r»eh zavarovalnic, kjer je bil v času »ginitve zavarovan. Nedavno pa se jc Fred Sauter pojavil živ in zdrav Jedič: pa so v skrbeh, kaj bo, če se varovalr ice m posreči iztirjati iz plača no pesmrtnino.
Tudi v slovenskih podpornih organizacijah se to in tam dogodi, da de-iiči članov, ki so izginili brez sledu, 10 sedmih letih, ali pa i« celo prej, eahtevajo posmrtnine.
nastopi in hinavščina. Videli bosrte upor delavstva zoper krivično znižanje plače in redukcij. Videli boste žrtve, ki padj-Jo v borbi za pravico.
še mnogo drugega boste videli v tej življenski drami, ki je slika življenja nas samih in poduk, kako se mora delati, kako boriti, kako agitirati—kako se zavedati samega sefoe in dolžnosti do skupnega nastopa, ki mora biti solidaren!
V "Rdečih rožah" nastopi ves originalni ansambel, ki je nastopil v tej igri prošlo jesen v Chicagu in žel splošno priznanje :
Tone Jerič, tovarniški delavec in glavni zaupnik (Chas. Pogorelec), Cilka, njegova žena (Mrnka Alesh), Ivanka, njena sestra (Angela Zaitz), France, tovarniški delavec in Ivankin zaročenec (Johnny Ko-chevar), Goldschmied, tovarniški ravnatelj (Johnny Rak), Filder, tovarniški podravnatelj (Louis Beniger), Mara, tovarniška delavka (Alice Artach), Markič, delavec-'zaupnik (Joseph Turpin), Božič, delavec-zaupnik (Črank Sodnik), Dih lar, preddelavec in ravnateljev zaupnik (Jo«hn Hujan), Žagar, tovarniški sluga (Vinko Ločni-škar), Filderjeva tajnica (Ma-ria Omahen), ofožniški načelnik (Anton Andres) ter skupina delavcev in delavk, na koncu pa zfoot "Sava".
Lažnjivemu dopisniku v odgovor
—Kemmerer,
Rak
opozori nosti
terim je podpisan John Mo-vern, predsednik društva št. 46 SSPZ v San Franciscu, Cal. Ko me je Rakovo pismo na mojem potovanju za Proletarca doseglo, še nisem imel prilike citati dotično številko Enakopravnosti in sploh nisem smatral, da je dopis kaj drugega kot moreta neitrmro česanje sitnosti kakega prenapeteža. Zato sem Raku odgovoril, da se na agitaciji ne utegnem ukvarjati s takimi sltneži.
Ko pa sem na poti iz \Vash-ingtona in Oreigona dospel v Montano, me je tu opozoril rojak na dotični Movernov dopis
n pokazal Enakopravnost. Prestal sem in videl, da to ni na-.aden dopis kakega "krenka", ampak lažnjrv, surov izbruh oaciuteža. Poizvedoval sem o podpisancu dopisa jn mi poročajo, da ga on sploh prsal ni, pač pa posodil le ime.
Ne zanima me zmerjanje, ki je v dopisu zoper mene, niti me ne .. zrujavajo "titelni", s katerimi me-dopisnik počaščuje. toda preko laži v njemu se ne more kar tako preko.
Kaj sem govoril na dot ič ne m družabnem sestanku, vedo le trsti, ki so bili navzoči. Movern ni b:l in najbrže tudi njegov "poštar" ne. Kako more torej vedeti, kaj sem izvajal? Vsi, ki me poznajo, vedo, da ne govorim takih b ud a los t i, pač pa je očividno, da jih je sposoben dotični, ki je Movernov dopis "sklanfal" skupaj.
V dopr>u trdi. da sem se "pošteno obregnil ob SSiPZ."
Moverna pozivam, da naj dobesedno citira moj govor, namesto, da si je izmislil stavke
nem sledeči: Slo venska i jra,	nia zamrlo. Nekoliko je
"Luka in Jaka"; komičen pri- '^iva temu udi razdalja. Pro-zor v angleškem jeziku "Listen, Starec je sicer ohranil v Louis!" Brata Skot, sinova Jo- Montani nekaj naročnikov in sipa Škofa, nastopita v duetu socialistično gibanje veliko so-z glasbenimi instrumenti; zad- mišfjenikov, a klubov JSZ ni nja točka bo šaloigra v angle- Mo več.
ščini "Hans van Smash". i'ro-	pomlad pa nas je ob is k ar
gram bo pester in dober. Ob-1 Chas. Pogorelec. Oziroma, k j činstvo od blizu in daleč je Je med nami, je bila pomlad vabljeno, da se priredbe ude- v koledarju, ne pa pri na.s. l*4ži.	Kajti zapadlo je 14 palcev sne-
*	ga, kar je — to si lahko pred-V nedeljo 21. aprila se je v davite -—• precejšnja mera —
naselbini Blaine vr'il v dvorani posebno za pomladanske te društva št. 383 SNPJ zadružni Chas. Pogorelec je dejal, shod. Glavni govornik je bil da bržkone tudi v Sibiriji ni čeh Frank Ledvinka, ki pa ni slubše. Ampak agitacije zaradi govoril samo v prid za.hužne snega nrsmo niti malo ustavili, trgovine, ampak v korist ^elaV- ^ila je uspešna za list, in dne skega gibanja vobče. Njegova marca smo imeli v Sloven-izvajanja so napravila dober,skem domu v Scotch Coulee vtis. Upam, da bodo rojaki v sho(l z dobro udeležbo, na ka-tej, naselbini podprli v sv >jo terem je govoril poleg tukaj-korist ne le zadružno ampak ^nj?h sodrugov Chas. Pogore-tudi socialistično gibanje.	Ob tej priliki smo ustano-
*	vili socialistični klub z 18 čla-Rcvi toi obratujejo od eden m »n članicami. Udeležba bi bi*
_________________ __ la nedvomno veliko boljša, ako
se bi vremenski bogovi tako ne splašili in pokvarili sezono in pota.
Delavske razmere so pri nas — po domače in na kratko — slabe. Torej kakor v splošnem drugod. Kljub njim pa je dobil s. Pogorelec Proletaicu 12 naročnikov in 8 angleškemu so-
SAM INSULLA NI MOGOČE OB-SODITI
Samuel InsulI je bil po krivem preganjan. Tako trdi on, in istega mnenja so bile porote I cialistjčnemu tedniku Nevv Lea-in sodHča, pred katerimi je bil der. Razpečal je tudi precej obtožen sleparstva. goljufij in brošur in Ameriškega druž.n-poneverb. Ampak InsulI ni bil skega koledarja.
trebno da nanče da so"?ial sti-Čko dru tvo znači k mačno a, 4\obod jen je ispod brutatnog i -ragičnog hajamnog ropst va u iidiutn iem kapital* i/ kom !ru-^ vi:, i?toliko više mi, sr.?ialisti moramo pojačati svoj ti tjelat-mosl u pia.cu p »ma/anja radnika u njihovoj svakidanjoj borbi protiv neskrupuloznih, prepredenih i močnih posloda-vaca; u njihovim tako te kim naporima oko izgradjivanja unija, organizacija za be<po-nlene, kooperativa, političkih i drugih kulturnih organizacija. Sav o vaj prosvjetni i organiza-cioni rad mora bazirati na strogo demokratskim princip: m a i našoj klasnoj solidarnosti, kooperaciji i jedinstvu. Takodjer. u cilju umanjavanje nerazum-nog tumačenja naše organiza-cione energije i vremena na.'a djelatnost mora biti planirana prema modernim vaapitnim i naprednim met od ima.
Uz dužno respektovanje pošto van je grutovanih kret iz krugova rnteligencije i ostalih sitno-buržoaskih grupa, mi — rad niči — moramo shva-;iti da se naše oslobodjenje na-lazi u našim rukama. Nerazumno je očekivati da neko drugi obavija našu dužnast: podiči se sa dna pre vlad ju j u-čeg neznanja, nemarnosti i mrtvila.
Blagodareči činjenicC-da mi iakše razumemo i vjerujemi jedan drugome, nama je ola-
i
naših drugova re-u socialistički po-
razmere itd.
IV« tr Run, Pa. — Opozoriti J Ka na moje
pnivo ime. Sicer je nekje v Z. D. Tom Jerala, ali v M ion Runu ga ni. Ne mislim užaliti nikogar radi tega priimka in tudi jaz nisem prav nič hud. Ker pa nimam ti tega imena, ni nič več kot prav, da o ta nem pri pravem.
Delavske razmere so po I. aprilu pos-iabsane. Pittsburgfo Coal kompanija v Moon Runa je obratovala od 1. ;lo 25. aprila samo dva dni. Malo bolje je pri drugih delih. *
V preteklosti smo upali na dobre čase, ali kapitalizem že tako gospodari, da je njemu prav. Tega se bi moral zavedati tudi delavec, da bi nehal pro-ducirati bogastvo drugim, ča« prihaja, ko se bo moral predramiti, ali pa ga sedanji sistem e?sto uniči. Organizirajmo se torej strokovno in politično, da bomo pripravljeni za vse slučaje.
Socialistični klub ' t. 175 JSZ priredi dne 14.-15. julija skupno s konferenco klubov in društev Prosvetne matice v Moon Runu slavje 30-letnke Proletarca. Več bo poročano naslednje tedne. — M. J.
Preganjani socialisti v Avstriji
Pred par terlni je v eni izmed jef- bli*u Dunaia pričelo z gla-kšano pomot-i i najzaostalijem dovno stavko 400 socialističnih članu naše klase da otpočne ! jetnikov v protest proti neznoa-misliti i rasudjivati. Osim toga, nim razmeram. Ker je postaja-
zastonj velemagnat, ki je kon-troIirAl elektrarne, plinarne,

Grandsons "
\ novel alrout three grandsons of a Slo ve ne nor ker
BY LOUIS ADAMIČ
i^riee #2.5«
Oriler from
PROLETAREC FIOOK STORE
rekovati poštene ljudi? Ali mi sli, da bo na ta način koristil napredku društva in naselbine?
Nisem član SSPZ. Nisem je napadal ne v San Franciscu in ne drugje, niti nisem imel povoda za kake napade bodisi proti eni ali drugi organizaciji. Na agitaciji, 4fa4tršoe *em se na tem potovanju lotil, ima človek pač bolj važna opravila in skrbi, kot pa, da se bi ukvarjal s problemi podpornih organizacij.
Zdi se mi, da me tudi ured--:tvo Enakopravnosti toliko pozna, da bi stvar glede ont&a dopisa lahko boljše prevdarilo, namesto da je pustilo v javnost zlobe polno besedičenje. Ljudje so podvrženi .sumničerrjem in dotični dopis je imel edino le namen, da mi škoduje na ugledu in da bi mi povzročal težave o a agitaciji. Ako mu	»
verjel, mi je žal. Toda na agi-aciji mi nakana Moverna in njegovega pokrovitelja ni ško-lovala. — Charles Pogorele*.
Zdaj je na a naloga, da novo ustanovljenemu klubu.uredimo delokrog in organiziramo svoje aktivnosti, pa pridejo naše t-ukajšnje naselbine spet na prvo mesto v JSZ in v agitaciji za Proletarca. To je naš namen. — K. Erznožnik.
Volitve v Jugoslaviji
Jugoslovanska vlada ni dovolila ustanovitve noihene opo-zicionalne stranke, niti ne bi mogla nobena, razen morda socialistov, dobiti zahtevano I"levilo podpisov na peticije v ivseh okrajih države. Hrvatske jih ne bi dobile med Srfbi in Slovenci, slovenske (klerikalna) nikjer izven Slovenije. Zakon pa določa, da ne sme biti plemenskih in verskih strank, ampak le take. ki raztezajo svoj delokrog po vsi državi.
Vlada pa je popustila v to-
SAMUKF. INSULL SR. 'lektrične železnice in mnoge
<lnw javne naprave: Ako je	|iko, da smejo kanclidirati kan-
zayrre.s,l. je to storil v veri, da	(lidatj ^otovih struj kot osebe
dela prav>lno. je zatrjeval po- d posehno firmo; kj m()ra r.,trnkom Kaj more on zato, ce Wotako imeti 0(l„brit«, od vla-
.n vlapfatelji iz^b, , v njego- (le, oziroma sodiii. VVak opozi-"P^ulacjah Motme m.hjo- ejonalnj kanrfidat 8C mora javi. nov dolarjev! Njegov namen je tj sreskcml, jt0.|iWu in pred nI. da Jih obogati, ne pa vpro- njjm z |a?tm)ro,0mm podpisom
i . . .... potrditi izjavo, da kandidira za Tako se je mož opral, fnsu 1 pfw,„ca v skapWino.
je bil v pravem, ko je dejal,
rc m Mooney odbijan v
boju za osvoboditev
CVnmna T«im Mooneva o-'^ačH z apeli n sodnimi frrfzivi
. ,r«i i & «pen sounimi prfzivi pa iu:!l ona i '»d ene instance do drrtze. t odi prijatelji, ke ] učinek je vsakikrat enak in za*! obrambo, ka
da kriza ni njegovo delo. Gospodarski polomi so pač posledica kapitalizma, v katerega InsulI verjame se prav tako kakor pred polomi svojih ogromnih delniških podvzeHj.
Zvezna Vlada je na lovu za rtfjim p-t ftvropi ;n s 'V>r Mcku-liranjem" tukaj pntrV ila nad
Volitve so oznanjene za dne 5. maja.
Socialisti vodijo svojo kampanjo pod firmo "zveza delov- ustanka" i ove ili one vr-te
socialisC.čko učenje — ka la se očisti od primjesa pridatih od strane na ih neprijatelja, a takodjer i naših neukih slijedbe-ii i ka — može razumjeti i usvojiti i umno najnerazvijeniji radnik.
I kada mi, radnici—posre I-stvom socialističkog obrazova-nja postanemo klasnosvijesni — zauzmemo dominirajuče funkcije u sadanjem ekonom-skom i političkom pokretu 2a scciaiizam, tek tada če ovaj pokret biti izliječen od sekta-rijanizma i ubistvenog cjepa-nja. Vidjevši jasno da je naša moč jedino u našem ogromnom broju i jedinstvu, mi ne možo mo tolerirati cjepanje prouzro kovano — ne razumnom, kon-struktJivnom diskusijom — več neprekidnim teorijskim nakla panjem najraznovrsniiih fanatika, demagfrga i paradnih socialista, anarhista i komunista koje može biti zanimljivo i u-nosno za njih, ali koje ne samo da usporava naše konačno o-slo-^odjen.te, več ugrožava čak i nai opstanak.
Prestavši klanjati herojima, vodjama i spasiteljima, mi če mo odbaeiti lični kult i izgraditi u svom oslobodilačkom pokretu kult organizacije. Mi se nečemo dati zavoditi neodigo-vornini i neosnovanim obeča njima "preČih puteva" od strane raznih samozvanih, uobra-ženih vodja i apostola misteri-ozne "akcije masa", "oružanog
la stavka resna, se je začelo vodstvo jetnišnice pogajati z njimi. Jetniki so zahtevali odpravo pretepanja, boljšo hrano. priliko, da se kopljejo vsaj enkrat na teden in pa da se podaljša čas za obiske z 2 na 15 minut. Po entedenski stavki je vodstvo pristalo v te zahteve.
PRIREDBE KLUBOV
J* Z«
u\<ri ljudstva". Njihovi listi na-e e l.i ii f e znani socialist Topalo-
Mf 1 kandidati na tej lis;i __•
jo t i li Josip Petejan, bivši po-
Miktatui a".
Kao radnici, mi moramo na učiti da potpuna oloboda i za dovoljstvo za sve — demokr-it <ki socializam može biti resfi
danec in aktiven v socialistič-
pol milijona dolarjev, tudi illl-1 V ''T^ ,r,,"ih >,elavikih U«van jedino kroz našo kla<n.-
ortfnmzaeijan.	| solidarnost 1 jedinstvo.
Proti nekaterim neodvisnim kan Udatom je vlada nastopi a z nasilnimi M'( Istvi.
noi>ke sodne (bl^-rti so imel? v prosek.frtiranju fnsullov mtreln in njegovega hrata Martina) visoke stroške, prav tak > tudi oba Insulin ter nj m; er fft st na jeli dri o
......o...,,,, nuttr« jih je izvlekla
o je Tom še vedno v ječi. j iz kaše. Advokati so imeli
Dne 11). aprila je odbil nje. vsi stvari na oboh straneh na j-1 enfverzi so s'i intanovili revijo gov apel sa novo obravnav) in boli- žefev. Vslr I te bo/ate '»anb >x". Prva številka je /-
Nov list eocialisCičnih
visokošolcev
^rt-lali.^čnf -it in k i na čika' ki
W39 V/KST 26TH STRKKT, CHICAGO, ILLINOIS
do nje za začasno osvoboditev višji sodnik Kdward L Rutler v Marion county, Calif.
prilike za zaslužek arLokatr na sia o*beh straneh niso *e gotovi z Insullom.
la na 12 straneh.
Naslon je 162, Facultv- Kxchange,| University of Chicago.
OdtiŠevljeiii najpanvtni or i najrevoluciiuiom loz nkom "Uje.iinjeni čenio „ ]) ibjedit •»ocjepani moramo pasli ', i.i čemo brzo očistiti svoj borben pokret od sv i h bukača i cjv-pač a.
Sa ovim kratkim načrtom za-dača nove organizacije Socia-lističke partije želim podstači j u gosi a venske radnike v Detroitu da joj pristupe i pruže
V iledečrm seznamu so priredb« klubov J5Z, konferenčnih organizacij in »ocialUtičnih pevskih zborov. Ako priredba vatefa kluba ni vključena, nam »poročite.
MAJ
MILVVAUKEE, WIS. — V sredo 1. maja prvomajski shod in zabav* kluba št. 37 JSZ v S. S. Turn Hali.
G?RARD, O. — Klub it. 222 JSZ priredi v roboto 4. maja v Slov. domu slavje 30-letnice "Proletarca".
JOHNSTOVVN, PA.—Majska slav-
nost kluba st. 5 v soboto 4. maja.
BRIDGEPORT, O. — Klub it. it JSZ prirrdi veselico z dramskim sporedom v soboto 11. maja v druitveni dvorani na Boydsvillu.
SPRINGFIELD, ILL. — Prvomaj. ska slavnost kluba it. 47 JSZ in vprl-zoritev drame "Razvalina življenja".
VVAUKEGAN. ILL. — Konferenca druitev Prosvetne matice in klubov JSZ v nedeljo 19. maja ▼ Slov. nar. domu.
VVAUKEGAN, ILL —V nedeljo 1#. maja pop., po konferenci JSZ, vpri* zori dramski odsek kluba it. 1 Mo-ikričrvo soc dramo "Rdeče rože*'.
JUNIJ.
SO CHICAGO. ILL. — V nedeljo 14. julija piknik kluba it. 224 JSZ.
CHICAGO. ILL.-Piknik socialistične stran v parku Rivervtevr v nedeljo IS. junija.
BRIDGEPORT. O. — Konferenca klubov JSZ in druitev Prosvotno malice v ned"l;e 30. junija.
BRIDGEPORT, O. — Piknik kluba
it. 11 in konferenčne organizacija' JSZ v n*d I io 30. junija.
WAUKF".AN, ILL - Piknik kluba
. 4H v nedeljo 30. junija.
JULIJ.
MOON RUN. PA.—Slavje 30-let-re Proletarc pod pokroviteljstvom kloba JSZ in Konference v soboto * • ird ljo. 13.-14. jul ja.
CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 71 in odsekov v nedeljo 2t. julija na Pintarjevi farmi.
AVGUST BRIDGEVILLE. PA.—Konferenca klubov JSZ in druitev Prsvetn« matic« v nodeljo 25. avfusta v Druiteo-nem dom«.
» ■ >
,. ----------- ' ■
A Vufoglitv Weokly Devoted	[ ......i
to the Intercst of tbe Workers OFFICIAL OIICAN OF Vujcoslav 1'Vdcration S. P.	- J
PROLETAREC
i^ujcATum,

ORGANIZATION C O-OI 'K H A TI V E
COM M ON W E ALTU
NO. 1442.
' Publisked Wa«kly al 3639 W. 2tttk St.
CHICAGO, ILL., May 1, 1935.
VOL. XXX.
SOCIALISM IS LABOR'S TORCH-BEARER
iI)own through the ages the toiling masses of the vvorld have been in bondage. Alway«, the producers of vvealth have been the slave* and body ser-vants of parasites. And always there has been a minority who lead in the strulggle against human slavery and carried the torch of revolt against injustice.
Th« problema whieh con-front the workers of America on this May Day have their parallels throughout history. In the flight of the Children of Israel from a brutal Pharaoh; in the mutiny of Spartacus and his fellovv slaves; in the stiug-gles of feuda4 serfs against the lords vvho oppressed and de-graded them—in aH the battles which vvorkers have waged against the many forms of human slavery vvhich have evoKed through the centuries, we can find the same economic injustices vvhich today pit clasu against class.
De base d by poverty, bru-talized by suffering, roUbed and beaten though the workers of ali epochs have been, yet has
free from poverty, insecurrty and the ever-present menace of war. — .
The Socialist party hails the
there efer been a minority to	workers of the vvorld and
carry the torch of freedom to	be^kons them on to the final
nevv heights.	*truggle against injustice. On
In the fight aigaiivst Capital-	this May Day the American
ist exploitation it has ibcen the	Socialist movement re-dedi-
Socialists of the vvorld vvho i cates itself to the task of taking Ilht' 8tock
■ * ■ - * 1 - - l'ht
Are You Educated?
An advcrti»em«nt of Ncw York University in parts roadc "Measure yutir.se I f by an employer'» standard... VVhat are you w«rth?... VVhat do you bring to the busineas world?... And have you thought of what yo>u can do to make youraelf more va luable to the e:n<ployer you look tj for a atart?"
There'* thn idea of "m<»dern" cdu-jation. You enter a school a.s a pleee of human ferment and pas* Lhiuu^i the hands of varioua experta. VVhen they finish the job thcy hav.» trans-fornied you into a packhorse ready to seive an employer, He looks you over and de ter ni nes what value y^u have for him. FromMsrment t j mer-chandise! Kre long the value of "educated" packhorse* vvill be quoicd on
have held aloft the sacred light the vvorld for the vvorkers and of knovvledge to illumine the uniting aH men of every race, pathway of the struggling creed and clime in fratemal co-workers on their march to uiti-; operation. It rtpcftts its »kg*!!:
"VVorkers of the World Unite! Vou Have Nothing to Lose Hut Your Chains; You Have a
New Leader.
AN ACTION PROGRAM
VVc who want to ibuild a atrong and aggresaive Socialist Party ought to be clear hi'»out tire basi* we want for it. Whatever we think of a la<bor party, or the Socialist Psrty'a role in it, we muat recognrae that the Socialna Party eannot afl"t<l to eompre-miae ita emphasia on genuine social ism if it ia to be of service as an educational force.
No gradual reform of capitalism •an take the plače of aocialism or will len d to socialistu. There muat be a constructive effort to build Kocialism. We can only cooperate hopefully with labor forces not yet educated to go the whole at once, if we keep
mate victory.
\Vith the approch of May Day, it is more evldent than ever before that only by j World to Win!" follovving the torch of Social-ism vvill Labor reach its goal. That goal is economic freedom in a vvorkers* vvorld, a vvorld in vvhich ali the means of life vvill be dedicated to the vvel-fare of those vvho vvork and
«»ur amm vi^ion clear. The Age of Mounte- Hut a genuinely Socialist Party j Jj—	does not mean a doctrinaire or a he-
^^	resy hunting party. It can safely in-
If these vvere not anage of nounte- c)U(k, mMy VBrjet;es 0f opinion or of
banka and (juack*, the drive againat ape«ulation with regard to futurc
tactica, provided that today it acccpts
Reading Labor Advocate.
radical« could. not take plač«.
The men back of these drives ac-tually set theni«elves up as patriota a ml good American*. For nham.'! They ra?w? the American špirit.
MAY FIRST
EDITOR'S NOTES
Frank Tauchar's report, publishfd in this issue, w*s sent to be publisked last week, but because the Englith
produce, a world in vvhich the | thc4 ^orld" have VaT^h^FirsT of''^!^ ^^
*	--------rnce was delaycd unt.l this issue.
The Mny Day Marifeito of ihe Soči« Ist party i« pubtiihed in Slovene translation cn page 1,"
- The workinjr cla<s or^rinir.ations <>f
human parasite vvho prey«	a8 the dsy of pmbik manif • tati n of upon his felloWS will no longer	the worktrs' grievan es against a exist, a vvorld vvhich vvill be	*'or]d unJuat «nd o^ressive. __Since Octrtber, 1884. th,- birth of
in action the following principles:
1 The i>arty must be intcrnational or worldwidc in aim and in aympathy. It cannot be truly intcrnational if, like the Communiata, it accepts the dictator^hip of one nation, Ruasia. One may believe that Soviet Kussia is forced by the European situation to play the old and dangerous game of nationalist alliances, but strenu-ou-sfy ins st that for that very reason it is madness to let Russia dictate the internal policy of parties in other lands. Russian dietatorship in Ger-i man communism did enougn haim to
By Norman Thomas
be an oibject lesson to us aH. We So-cialiata were right in the early |n>st-war days when we rejected the de-mand of the Third International— which meant Ruasia—for control of internal policy—this although we then aece-pted demands whirh would give many of our comrades the jittera to contemplate today.
2. The Socialist Party must func-tlon on a national acale and with spe-c'al reference to American traditions, psychology and needs. It must act as a nation-widc party, not as a looae federatiqn of scattered state parties. This is consistent on the one hand vvith genuine international špirit and on the other with aH reasonable local autonomy.
31. The Socialist Party must i»e rc-nuinely democratic in its internal machinery.
4, The Socialiat Party mu*t require ubedience to ita ruling against an ad-vocacy of arnied inaurrection which can only invite a plague of atool-
Hut to presa this principle into th« dc mand that Socialistu rnuat Mvear that they can never conceive of any circumstances that will justify arme«i insurrection, or to coiivpel Socialist« to affirm a biind bel:ef in a romantic parlamentarism i. comptele and un-so<'ialist folly. VVhat we have to do in the future will be determined far more by events than by fine npun theoretical speculation or dogmatic~ affirmation.
We can afford to leave to the future a lot of (jueations if we will work now for soc ali.^m, aimply making it clear that while we do not intend to lic down before war or fasci^m, tke met hods we want to use - are the methods of political and economic organization. This is clear from any fair interpretation of our Declaration of Principles. Not what we think a/bout Trotsky and the Novemlber Re-volutlon; not our speculations ai>out the future, but our loyalty to an af-gresaive, democratic nationally con-
pigvons, provoke a tyranny of reprea- | trolled Socialist Party, U the test of sion, and act as a atimulua to faacl^m. our aocialism.
Lotrich-Serdiuk Debate
Donald J. Lotrich and Leonard Ser- native whether to continue suffering
diuk, both ncwNpapermcn, columnists and puiolic speaUers, cn^aged in a dis-
and meekly c'»eyiog the present mas-ters, or to unite in a strjng politival
cussion on current sucial and tco-j organiaation and etria-hliah a nevv so-nomic problems before a crowd oflcial order that ril deal justice. to
300 April 12th in the SNPJ hali under auspicea of our Social Study Club, an auxilliary of Braneh No. 1 Yugoslav Socialist Federation. Th aubject was: "Resolved, that th? Now Deal has not fulfilled its pro-mises.'^
Since thero has been little coina-ment on this debate in Proletarec and Prosvcta in their last issues, .1 be-giules me in behalf of thosc who were not present and are interested in our activities to reviow Lotrich-Scrdiuk pro and con arguments.
Mary Jugg presided — and she proved to be a very capable chair-man. She not only introduc?d th-»peakers in a concise and clear man-ner, but, when the quest ona were in order, also repcated and elucidatcd ali querries to both debators to whoni they were addreased rospectrrsly.
Lotrich hegan *.v,'.th a brief re.sutmr of the history of our republic. He sfcressed the basic reason s t ha brought aibout the revolution in 1770 whkh led to our indopendence and the civil war in 1861 wh:ch preserved the Union and liberated our colored people. He taeklcd as a third mile-»tone in the path of history our Nevv Deal, wh ch was put forth by the present administratlon in 19,'13. 4,It was created," he said, "to end the depre«-sion, but after two years of its exist-ancc wc ha\t' today nnre reason for a revolution than our foiC>ears had in 1776. They fought only one king. but no-w we have a multitude of nioncy kings to fight!" He analyzed the Nevv Deal and pointed out that dividends and profits are h gher and vvages lower a.s compared to prices of commodities than ever before. He quoted official statistics from Wash ington Bureaus and nationally re-cognized economic expcrts, who are controlled by the demjcratic political machine, wh ch plainly ahows that the New Deal has no intentions to re-medy the great injustice that over-vvhelms vvorking people today. Aver-age wa^es are kept at a miserahle loiw minimum, while prices of ali commodities arose, and on top of it sales taxes presa down on small vvage earn-ers much more strenuously than on those vvith large incomes. Common people are worae off now in the ad-vent of the Nevv Deal than they were l>efore, since prces on com-modities went much higher percentually than the vvages vvere raised. Besides there ia no evidence thst dn ?mployment has been reduced to any material ex-tent. Nevv Deal helps only big cor-porations. "Rooseveit had the beat chance to nationalise the banks," Lotrich declared, "and plače them on the order of postal savings, where no<body lost s cent!" And continued: "We ahould nationalise aH industry and control it for the benefit of ali the people, not only for the profit of a fe*w, vvho alwaya did and will continue the cycle of so called pro.^peri-tie« and depressions!" New Deal in-dulges only temporary reforma, to vvhich there vvill be sn end shortly. When the five billion dollars appro-priation will be apent—what then?...
iHe stroivgly emphasised the fact that the New Deal failed in ita well intended mission. and that our nation stands face to face with the alter-
THE UNITED SOCIALIST DRIVE
May First, the vvorld has seen vvorkers throughout the wor!d demonstrat.« on May F rst. For over fifty years, the workera of the vvorld, have c >n-
stantly battled forces vvhich tended i	-- -
to stamp out ali the rights of the |)t>ar (ioiliruileti: vvorking cla>s.	- "	|
May First has become a <v »rking I« ali Sociilli^ts ailfl svlllpatlli/rrs wllO lotlg !o »eC
^u^l:::) ........... <>f ,i„. Mr^u and virinty «r .h« s«.
We meet this May First to realign our forces, to raise our vjices in prj-teat to the menace of war.' W e op l>ose militarlsm. We demonatrate our opposition to despotism. fas-i m and fyranny of aH kinds—econcir. c, political. or any other. We proclaim our faith in the coming of a new era for woi*kers, an era of economic and political freedom on this holiday that WE VVORKERS HAVE TAKJvN!
American Lafbor News.
Proaperity\
Good timea are the times vvhen poor fo^ks can buy on credit what they lose in hard tlmes, as cars,
everybody alikc by eliminating po-verty and starvatlon on one side and inultiple orgies on the other,
Lotrich's timc waa up, and the speaker for negative side of the question was introduced.
Mr. Serdiuk wer.t farwcr back into history than I^otrich did and told ua that 1035 years ago a man was born, and that out of hi^ teachinjr a religion to love one another develo»pcd. Whcn he tickled the stsbject-matter pi /per, it was evident that he forgot to usc some of the well kn<»wn favoru^blc pointa in his New Deal arguments.
For instance, th« Nevv Dcr.l elimin ated prohibition, eleared ep the national banking chaos in a manner that the govcrnnent now guarantee« safety for nrall invest »rs, and re-cognized Russia; it reduced unem-plo>ment si!»out five million (from 16 to 11 million), and gavo a good ■ homes."^ and radios f »r instance, chance to workers to oi^anize in j ___
trade or indu.^trial unions to the la.«	«___________________
man thruout the country (alth » they didn't). Besides, if th« policies of th former adminLstration should have conlinued—^where would we be to-day? More likcly in a worse m-ery, Ihan in the ncw social order, os .some people believe, whith is vcry pio-blematical.
Serdiuk dii|n't{ mentirn these po nts, vvhk h Vr;.oul 1 help him to make a better showing for his cause. He Lalked imichjikc a democratic oi re-pui»Iican politician during eleetion campaigns, wbich docs not fit into i« (K<>ate on economy. That wa.i one point contributing to his d sadvan-t«ge; the other is that n.* one can yuocessfully defend the Nevv Deal tactica before an enlightened puhlic, sisea <>ui prasent tconomlc masa can not be remedied by petty reforms.
Mr. Serdiuk declared that he has nothing against socialism, and think« it is a *M>eautiful drearn", but he be-lievcs that the New Deal will accctm-plii-h its preaeribed mission. He a<l-mitt.-d that if we retain the capitalist system the cycle of proapcrrties and depressions will continue, which, in his opinion, cannot be helped. VVhen he sHid that President Rooseveit fulfilled his promise that therb shall not be a hungry man, woman or child in our republrc, the audience laughed. "If you give more to labor," he >»aid prophetically, 4lyou vvould hurt ca-p talista, who will aurely reaent it, which may cauae national distur-Imnces." I)i.*us.«in-g sueh philosophy and belief ilH'fore a thinking audience I was not surprised to hear the de-bator saying he vvas handicaped. (He meant that he was at a disa Ivantage aigainst Lotrich's forceful elo<]uence, in fact it was a la.k of aound arguments.)
In rdbuttals they re-iterated their analytical statements; then que»tion* from the audience follovved, vvhich thfy ansvvered.
Judgirtg frtm the applau.^, and in my own opinion, Ix)trich won the debate deci»ively. Both men tre elo-quent, good speakers; and I sincerdy hope that our Social Study Club vvill arrange more sueh or aimilar diseus-sions for the benefit of common people who need like enlightenment on general economic issues.
Frank S. Tauchar.
*>:>irations. from the improvements rialis! I'artv, If I lllf SUV (llUt lllf tilllf WUS HfVCr lliorf
to msnediate conditions to the f.nal
©mancipation froni a >ystem that 0|Hlorlllllf llian HOW.
r^rom^L"""'m c "tC" | Th<- work.w a.ul farmers ,.arlic..larly throuKhout
llif »mil WH, arr l>f«r^in«i: fo or^anizern and lite-
raturf.
Tliid work i* liinitfil onlv hy our finanrial abilitv. That df|»fiifls hpon vou. If you ran give, do no until it liurt*. If vou rannot fjive, vou ran solirit fundfl. Get bark of your braurli or loral Drivr. Do your par! and tliuft rnrouragf rvery other iiifinher to activity.
Comrades, let'® ali do our very brst to furninli the »iiifvvM of nar in 1933 *o that we may fight a succes«-! dovvs, there vvere millions of ful Socialist canipaigti in 1936.	people vvho stili trusted him.
Your» for the (iauM*.
» '
Danici W. Houn.
THE ONLY ANSWER
When Louis XVI was making criticize or make it harder for a bum job of running France'him."
and the people vvere suffering But the Socialist party re-terrible injustices from the peats again, "The system is graft and mismanagement of Wrong. Rooseveit Ls part of the his advisors and underlings, system. He represents the inter-there vvere a lot of people vvho ests vvho ovvn our natural
wealtih, the fevv men vvho by "It isn't the Kings fauli. He their economic power over us means vvell. He really loves his control our destiny. If he can people and is doing his best for help them, and help us too, he them, but he has the vvrong vvants to do so. But they must councillors. If we could just get come first.M to the King, everything vvculd The system vvhich gives eco-be ali rrght."	nomic povver to a fevv to use
But others said, "The King is against the rest of us is wrong. part ot the system. We've got Rooseveit is part of that sys-to change the vvhole system be- tem. He believes in private pro-
fore vve can do away vvith the evils that are making life not vvorth living.'*
And they did.
When Czar Nicholas of Russia vvas sitting in his palače vvith his fingers in his ears try-ing not to hear the rumblings of diseontent outside his vvin-
PEACE UNDER THE PRESENT SYSTEM
fit. He cannot vvithin that sys-tem effect any change big enough to give us ali seourity, hcalt and happiness.
VVe must change the system. And vve vvill.
VVisconsin Leader.
1776—OLD STUFF!
Roports from London state thst If the little vvhite father the wives of some of our most pra.ni-
only knevv hovv vve are abused and persecuted," they said, "he would stop it. He love« his people and means to do his best for them. His advisors are fool-ish and dishonest. If he could only run the country hrmself; vve vvould be vvell fed and happy."
But those vvho vvere vviser said, "The system must be changed. Povver belongs to a fcw to use as they see fit against us. We must take that povver from the king and give it to the people. Nicholas Ro-manoff may be a kind gener-ous man. But the system is wroivg. We must change it."
And they did.
Today the C0untry is full of , The differcnce l»etwcen the leaderf . ,	_	shkn of the pa?t and the leadersnip ol
people vvho say, Many of thejthc Iir(.scnt u th(. former Kol w in government policies are vvrong, ■ the helluva fix we're in, and the but it isn't the Presidenfs I laMer don't know how to get us out fault. He has inexperienced ad-; of visors. If he could only do vvhat
nent 100 per cent Amcricans—mem-of the D. A. R., at that—stood in line for hours for the douMfiri privilege of bowing before King George and Queen Mary.
It's surpriaing the Dickstein committee hasn't brought charges agsinst them.
For favoriivg monarchism.
The Induatrial Worker.
SO SAYS CHARLIE!
Charles »Schvvab. steel 'nsgntie, snys the government should prot *ct the profits of the munitions industrf.
"It's a grea«t national assct," he snid.—News item.
VN hat was Charley's war-time in-comc?
Pretty Much Alike

he really vvants to, he vvould have the country back on his feet in no time. His subordi-nates don't understand and catn't follovv direetion^ right. But Rooseveit himself can straighten ali that out if4 vve give him time. VVe mustn't
CRIME NEWS
The psges of the newspapers are largely pla<«tered with erime nevva. Evidently this condition is due to the profit motive. But it ian't profitable for readera to gorge thcmaelves on sueh nciws. Thing« that portray the goo<l, the true, the beautiful, are much more profitable to the right-minded individual than erime. At best the latter ahould be playcd down to a minimum.
In any true civilization, constructive news would be played up. Thus the newspapers would fulfill a mission of the highest type, serving the mentai;ty of individuals seeking t » make this world s beautiful plače in which to live. The profit motive is the prolific breeder of erime.
W. L. Baldridge.
Tvuentieth Century Civilization
"Ci«l»a. unfortunately, at present, like the United States and other civilized countries, has four or five persons for every job."
Pres. Mendieta of Cul«.
NOW AND THEN
Ijatbor'* alogan used to be— Kight hours vvork; F'.i»rht hours play; Kight hours sleep. Now it>—
Eight hours hunting for work; Fight hours worrying a<bout vnork; Kight hours nightmaring about work.
History Repeats Itself
"Let them eat cake," said Msrit Antoinette.
"I/et them eat fish and potatoes," laughed See. of Agriculture VVsllsce.
Communists are people who bel evc in the right of free apcech until they jret povver enough «to make others »hut up.