Mehanizacija manipulacije z materialom in proizvodnost
Ka.dar govorimo o opremH to-ditstrije, zelo pogosto mialimo Stimo iia oprcmo giavnoga procesa. pno'avoJaje. Coprav je Oiprenia glavnega procesa proizvoidnje od-ločilna za stopnjo delavine stctril1-no»ti, vendar pa jc zek> važna tudi oproma manipulaoije male-r'ala  in   pomoeniJi  poslav.
Dosodanje rikušn^je zla>t' pa fet-kušajc n časa rned svetamiitma vajnama so pokarzale, <ja r s\abo raizvitth državah pouvcčajo zelo malo paxoTno6te mehaniaaciji nvuii'pu!acije z maioria.l<xm in po-možnih proccsonr proiizvodnje. To bomo najboLje videlfi na nasled-njili priimerilh iiz raavifcih in nera-zvitifc dirž&vr.
V indijskih pramogcmiikiJi je na pfimcr zelo neznatna uporaba mehan'osaciije za presejaitje "n n*-kitidanie pretnoga, modtem kotu-¦d'i mehaniziacija jaini8[ih del ni vrštnskiih kopith p.renašajo prermoig ien^e V košarah na glavi po s«ir-dosti nap.red<yvala. V mnogih po-
mlh poteh več sto metrov daileč. Leta 1929 ni imed noben in<fejski
irudnifc niti najpreprostfljlšega te-kočoga traku za ipodKemel.jjlka de-ia, mod*em ko so jife v VeSSit Britaniji že lleta 1907 imeli 100. Jeta 1928 pa 2100. V tikkh premOigovtvjMh so dala tudli lelo slalbo meihaniziirana,
V [»imlbažn' indufltriii r htdip-manipulirajo in p,reaai5ago mate-liati v tovarni in iorrea nje roioo nekv-alllificirami ddlarc/'. Nlekva-1'ificiiranc deslavce nporatjjajo za ročno čiščeaje tavairniških prosto-nov, za vz<lrž«vanje opreme ia strojev Ui za prtaajlanje pitne vo-de M.
Celo v Wustriji železa in Je-kla, ki aibsolutao zahteva raehani-z.acSjo gllavnega In pomožnih pro-ces.»v pjotevadajc ter nvaav'ipuilaci-Je z mitartoloiai, uipoiraiblya;jo ne-fcvaiHficirano delovno silo za roč-no nAladanie in rasAA&danje 8*" rovin in za -druge post.ranske po-
sKe. V iodiustrEji papiirja *n <xkf iocze pri>p>ra.vljaao na rocni oaiin taztopinc 'ba^nbusove trske, stre^-sauo atpno v feotle itd. T«d» ceilu-tozo prenaišajo o. • bo.jlerjev in <irnjg»h triktarjav ta&arekoč z ro-kami- Podiotmo stanjc jc tuJii v iadijsiki tadustfijl siBadkoif ja in cc-menta.
Po clrugi strani pi |e v rtteviitih državah, z.!aisti v ZDA niautipuia-ctja roateriala zelo melianiizirana. Mod letam 1920 in 11954 so na pitiimar v amariških tovarnaK veL feo poJavico prilhranka na dc^u dlose^lli s tom, da so mahaniziirali manipulacijo materlala. Bniiiranek ilvogi dela, ki so ga dosoglt t mehaniziranjcin manipula<;iji.nia-tefliaila ,Je v ZDA v iprimer>avi s poptrejšnjiirti metad:nmi Knasal od 20 do 90 od3toillk«.v. V M prknerih, kjer so v ZDA mchani-zira/lii manipirlaoi>o materiala. je dosegal prilbrandt živoga dela 75 odstotkor.
štavik) delaiTcer zaposlonih pri matiijpuilaiciji materiala do«soga v nflkatcrih in.diust/ftisk uh panagah ZDA nasledinji odstoitefe ccJolne-ga žtevMa za.poslenili v teli pano* gali:
1.   V   avtomdbilsfai   5n<hist.riji
4,7%
2.  V  industriji   za  proiz.vo.rlfljo cevi                                    16,5%
3.  V fvarnah idcla       21,6°/»
4.   V praizvadm.>i slraijev
111,4»/«
5.   V industriji trifcotaže
3.3V.
V vseh petih imdiistrijskih pano-gah                                       8,7%
Mehintzacija in sploh visoka ddorna storilnoet spada med naj-važ-nejšc ciinJtoliie, ki so iz Amea-i-ke najpravLIi enega naJBnočnejžih konkurentav na sv&ni. Kalkor jo v' !cti, ludi mdhanizajcija pomož-ni-h del mi imela pri tem rsnmo majhne Vloge.