Leto LXV., št. 11) Ljubljana, petek 20. maja 1952 Cena Lznaja vsaK dan popoldne, izvzemsi nedelje ld praznike. — inseraU do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od ioo do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—» Popust po dogovoru, inseratnj davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Rnafljeva o lica št. 5 Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126 SOVJETSKI ALARM Sestavo ekstremno - naci jonalistične vlade na Japonskem smatrajo v Moskvi za vojno napoved Sovjetski Rusiji in se mrzlično pripravljajo na oborožen spopad Berlin, 20. maja. Po poročilih iz Moskve sovjetski uradni in diplomatski krogi z največjo pazljivostjo in ljubosumnostjo zasledujejo razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu, zlasti pa razvoj japonske vladne krize, ki kaže po sodbi moskovskih krogov izrazito protisovjet-ski značaj. Ugoditev zahtevi vojaških krogov, da se sestavi ekstremno nacionalistična vlada, ki mora jamčiti za »energično ureditev mandžurskega vprašanja«, smatrajo v sovjetskih krogih za pričetek odločne protisovjetske politike, zaradi česar se bo položai na Daljnem vzhodu že v bližnjih dneh skrajno poostril. Značilno za razpoloženje, ki vlada v Sovjetski Rusiji je dejstvo, da so bile v Sovjetski Rusiji službeno okupirane vse radio-oddajne postaje, na katerih se vrše sedaj vsak večer predavanja, ki prično z besedami: »Vse oči obrnite na Mandžurijo...« V alarmantni obliki slika nato govornik krizo na Daljnem vzhodu in naglasa, da je glavni cilj bodoče japonske vlade aneksija Mandžuri- je in zasedba ruskega dela vzhodno-kl-tajske železnice. Kmalu se bo pokazalo, da je novi kur/ japonske zunanje politike naperjen proti Sovjetski Rusiji. Sovjetska armada ne bo branila samo ruske meje, marveč tudi posest vzhodno-kitaiske železnice do skrajnosti, Sovjetska Rusija pa je še vedno pripravljena skleniti sporazum z Japonsko. Toda sestava nove japonske vlade dopušča malo upanja, da bi prišlo do zadovoljivega sporazuma. Vsak večer se vrše tudi posebna predavanja po radiju za rdečo armado. Iz teh predavanj, ki so namenjena posameznim oddelkom rdeče armade, se vidi, da so bili veliki oddelki moskovske garnizije premeščeni v vzhodno Sibirijo, tako na primer motorizirane baterije v Harbarovsk, kjer se nahaja tudi del generalnega štaba. Značilno za vojno pripravljenost Sovjetske Rusije je tudi dejstvo, da se mora v zadnjem času vse civilno prebivalstvo udeleževati vaj za obrambo proti plinskim napadom. Tokio, 20. maja. Vojaški svet je pristal na to, da sestavi novo vlado dosedanji notranji minister Suzuki pod pogojem, da da nova vlada potrebno jamstvo za energično razčiščenje mandžurskega vprašanja. Ker parlamentu po določbah japonske ustave ne preostaje nič drugega kakor da ugodi zahtevam vojaškega sveta ali pa se odreče svojim ustavnim pravicam in prepusti vodstvo državnih poslov generalom, je Suzuki na to zahtevo pristal. Sedaj se vrše pogajanja med parlamentarnimi strankami za sestavo nove vlade. Po sodbi diplomatskih krogov pomeni sprejem zahteve vojaškega sveta po »energičnem raz-čiščenju mandžurskega vprašanja« v stvari že vojno nanoved Sovjetski Rusiji. Japonski vojaški krogi silijo na to, da bi čim prej prišlo do odločitve med Japonsko in Sovjetsko Rusijo, ker se boje. da bi pozneje, ko se bo Sovietska Rusija na industrijskem polju pojačala, vojni konflikt s Sovjeti bolj riskanten, dočim je jaoonska vojska že sedaj popolnoma pripravljena in si obeta lahko zmago nad niskim neokretnim kolosom. Ponovna odgoditev razorožitvene konference Razprava odbora za razorožitev na kopnem — Konferenca naj bi se ponovno odgodila do jeseni ženeva, 20. maja. AA. Odbor za oboroževanje na suhem, ki ga je imenovala konferenca za razorožitev, je razpravljal o an-gl^s-k^m načrtu res^lnoije o ofenzivnem značaju (posameznih vrst artiljecrijekeiga orožja in o učinkovitosti njihovega kalibra ter sprejel besedilo z malimi i-zpretmeroba-mi. Po tej resoluciji spadajo v d-rogo kategorijo nižje stopnje visi topovi s kalibrom mAd 100 vn 2^0 mm. Francoski delegat je bil mnenja, da kalibri, ki naj znižajo Število poljskih trdnjav ve* spadajo v to kategorijo nevarnega dkupljenih 8 odstotnih obvez nic prve transe za 14,421.744 Din in 7 odstotnih obvez-* c druge transe za 27.196.911 Din. Skupno je bilo od 1. do 15 maja odkupljenih in s tem amortiziranih nbveznte Blairovega posojila za 48.829 522 Din, za kolikor se je s tem znižal nas dolfi v Inozemstvu. Preprečena revolucija v Španiji Madrid, 20. maja. Včeraj bi imela v Sevilli izbruhniti revolucija, ki pa jo je policija še v zadnjem trenutku preprečila, V predmestju Santa Cruz in v neposredni bližini sevillske katedrale so našli pripravljenih 700 bomb. Policija pa .je odkrila tudi moderno urejene delavnice za fabrrkaciio municije ter velike zaloge orožja. ^^voluHionami pokret ima komunistično obeležje. 30 oseb ie bilo aretiranih. Krvavi izgredi v Donavitzu Dunaj. 20. maja. AA Po poročilu iz Gradca so bili v Donavitzu krvavi izgredi med socijalnim! demokrati in Heimwehrovci. Z obeh strani \e bilo oddano mnogo strelov. En socijalni demokrat in Heimwehrovec sta bila hudo ranjena. Stavka kinematografov na Dunaju Dunaj. 90. maja. AA. Lastniki bioskopov imeli sestanek, na katerem so sklenili, da zapro svoje obrate 15. junija, ako dotlej ne bodo znižane občinske takse na vstopnice. « PUUKtZMtE; MARIBOR, Grajski irg št. 8 _ — — — U KI JE), Kocenova ulica 12. — -eL 190. NOVO MESTO. LjubljansKa C Tel. St- 26. JESENICE Ob kolodvoru 101. <_, — — Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v LJubljani St. 10.351. Madžarska in podunavsko sodelovanje Madžarska pozdravlja Tardieujev načrt, misli pa, da bi ga bilo treba razširiti tudi na druge države izven Podunavja Budimpešta, 20. maja. s. V zgornji zbornici je imel baron Josip Sztereny govor, v katerem je dejal, da Tardieujev načrt, ki se omejuje le na pet podunavskih držav, nima možnosti življenja. Madžarski se ne more odreči onih trgov, ki prevzemajo večji del njenega izvoza kakor ostale štiri podunavske države. V istem položaju sta tudi Jugoslavija in Rumunija in prav tako tudi industrijske države. Za Madžarsko ima posebno važnost italijanski, švicarski in nemški trg, v zadnjem času pa tudi francoski in angleški. Nasprotno so podunavske države dolžne hvaležnost Franciji, da je načeta to vprašanje. Kriza madžarskega poljedelstva ne dopušča zavlačevanja. Agrarnim državam se morajo v vsakem ozira zagotoviti preference. Heimwehr v razsulu Štajerski Heimwehr se je odcepil in odrekel podporo Dollf ussovi vladi — Kriza vlade Se ni rešena Dunaj, 20. maja. AA. V komentarjih o vladni krird v Avstriji pravijo listi, da je prava sramota za državo, da ne more sestaviti vlade v trenutku, ko ta država išče finančno podporo pri Društvu narodov *n ko Društvo narodov razpravlja o njenem finančnem položaju. Ker so velenemci odbili sodelovanje, je hotel Dollfuss sprva sestaviti vlado krščanskih socialistov. Landbunda in uradnikov. To namero pa je sedaj opustil. Po zadnjih vesteh bo Dollfuss sestavil vlado iz krščanskih socialistov, Landbunda in Heimwehrovcev. Ta vlada bi imela v parlamentu en glas večine. Dunaj, 20. maja. V razvoju vladne krize je prišlo snoči zopet do nepričakovanega preokreta. Pojavile so se nove komplikacije, ki so zaenkrat zopet onemogočile uspeh Dollfussove misije za sestavo mešane vlade. Štajerski HebmvehT je imel snon sejo vodstva, na kateri je bilo sklenjeno, da se šta- jerski Heimwehr osamosvoji in odreče nadaljnjo pokorščino vrhovnemu voditelju štajerskih Heimwehrov kneza Starhenhergu. Obenem je vodstvo štajerskega Heimwehra pozvalo oba svoja poslanca, Lengauera in Hainzla. naj odrečeta vsako podporo Dollf ussovi vladi. Obenem je bilo izvoljeno radikalno usmerjeno novo vodstvo štajerskega Heimwehra. Z izstopom obeh štajerskih heirmvehrovskih poslancev iz heimvveh-rovskega poslanskega kluba Dollfusscv-va vlada ne bi imela več potrebne veČine, ker je odvisna od vsakega posameznega glasa. Na veliko presenečenje heimwehrov-skih krogov pa ata poslanca Lengaaer in Hainzl izjavila, da se ne bosta pokorila sklepu vodstva štajerskega Heim-vvehra. marveč da bosta podpirala vlado. Dunajski tisk objavlja te vesti kot veliko senzacijo in označuje sklepe štajerskega Heimu-ehra kot dokaz za definitivni razpad avstrijskega Heimueh-ra. Sestava francoske vlade Pariz. 20. maja. V socijalno radikalnih krogih so bile sinoči razširjene vesti, da nove vlade ne bo sestavil Herriot, marveč kdo drugi iz vest socialno radikalne stranke. Imenovali so se senator Saraut in poslanca Renauld in Chautempo. Herriot bo prevzel zunanje ministrstvo in bo s konferencami v Ženevi in Lausanni tako zaposlen, SLOVENSK! NAROD, dne 20. maja 1933. Ste v. 113 Pospeševanje tujskega prometa in mestni nasadi Stroški za mestne nasade drugod in pri nas Pospeševanje tujskega prometa je postala zahteva časa in se je takorekoč samo vsililo na prvo mesto najvažnejših vprašanj naših mest. S pospeševanjem tujskega prometa je pa povsod v najožji zvezi olepševanje krajev, zlasti pa vzdrževanje javnih nasadov. Manjši kraji imajo .zvečine zato tudi v svojih proračunih skupne postavke za pospeševanje tujskega prometa in za vzdrževanje javnih nasadov, ki zanje v mnogih krajih skrbe od občin subvencijom rana olepševalna društva ali pa druge podobne organizacije. Zbrali smo podatke iz najbolj znanih ju-goslovenskih mest, predvsem pa seveda 'z glavnih tujskoprometnih krajev naše banovine in sicer v ta namen, da naši javnosti pokažemo s kako skromnimi sredstvi marsikatera mesta naše banovine dosegajo prav velike uspehe, Iz številk, ki so vse uradne, bomo videli, da pri nas silno varčno gospodarimo, vendar imajo pa naša mesta najlepše nasade v državi. Tudi, kar se osebja, potrebnega za vzdrževanje javnih nasadov in pri tuj sk opro metni propagandi tiče, smo do skrajnosti štedljivi, tako da se zlasti v Ljubljani moramo čuditi, kako je mogoče, da je nase mesto v vsej državi najbolj bogato okrašeno s cvetjem in povsod obdano in prepreženo s parki, vrtovi in drevoredi. 5 svojimi izvajanji pa hočemo prepričati tudi naše občinstvo in našo vedno skoraj bolestno kritično javnost, da mestna občina ljubljanska izda za tujsko propagando primeroma zelo majhne vsote, a kar se Izdatkov za naše prekrasne nasade tiče, zlasti pa za malenkostno število osobja v teh nasadih, pa lahko trd mo, da so izdatki tako mali v primeri z obsežnostjo javnih nasadov in pa z njih lepoto, da sedanje osobje vse ogromno delo obvladuje le z največjim naporom, ki dalje trajati ne more. Stroški za mestne nasade drugod m pri nas Koliko izda prestotni Beograd za pospeševanje tujskega prometa nismo mogli emirati, pač je pa znano, da v Beogradu tu;-sko-prometno propagando podpra v prvi vrsti država sama. kakor se to godi tudi v vseh glavnih mestih drugih držav. Kar se beograjskih nasadov tiče, vemo. da so v primeri z ljubljanskimi Jcljub razsežnosti Beograda znatno manjši in zelo, zelo skromni. V Beogradu imajo za mestne nasade nastavljenega posebnega šef-inžener-ja agronoma s 50.000 D n plače, razen tega pa še drugega inženerja, še posebnega geometra in glavnega vrtnarja ter nadzornika. Razen glavnega vrtnarja skrbe za beogradske nasade še trije izučeni vrtnarji, pisar, skladiščnik m šest čuvajev parkov. Vse to definitivno nastavljeno osobje je stalo lansko leto 345.700 Din. Razen tega osobja je pa naša prestolnica rabila za vzdrževanje mestnih nasadov še naslednje honorarno osobje: risarja, geodeta za vrtna dela, 6 čuvajev parkov, 11 dnevničarjev, posebej je pa plačala temu osobju za delo čez uro in za posebne dodatke za delo na terenu (!) 114.000 Din, *ako da je za honorarno osobje in za nadurno delo in dodatke rzdalo mesto Beograd 572.000 Din. Samo osobje brez delavcev je torej v Beogradu sta*o lani 917.700 Din poleg tega je ps mestna občina beograjska izdala še za vzdfžavanje vrtnih objektov, torej za rastlinjake im podobno te" za rastline 1,400.000 D tj, za drevorede m ulične vrtiče 111.000 Din, za *• z*, rže van je Gt-ošk;h ;grišč 30tCfl I>in. za kurjavo rastlinjakov 30.000 Din. za vzdržavanje poslopij po park:h 20.000 Din in za pisarniški materijal in knjige ter instrumente 10.000 Din. skupno pa 1.611.000 Din. Mali in skromni beograjski nasadi stanejo torej na leto brez delavstva in brez novih investicij za zgradbe, ceste in poti nad poltretji milijon Din. Ljubljana je lani napravila mnogo novih parkov, večji del jih je pa naša mestna vrtnarija popolnoma preuredila. V Tivoliju smo dobili mogočen nov glavni drevored n zgradili prepotreben velik rastlinjak, a v beograjski vsoti ni niti sledu o kakih novih rastlinjakih in novih drevoredih. V mestni vrtnariji ljubljanski delajo upravitelj, vrtnar in vrtnarsk; pomočnik, ki so lani vsi skupaj stali 116.300 Din. ter 17 stalnih in 15 sezonskih delavcev. Za vzdrževanje mestnih gozdov, parkov in vrtov ter za napravo ogromnega novega rastlinjaka, impozantnega glavnega drevoreda in drugih nasadov — omenjamo Vegovo ulico — in pa za skrajno resolutno preureditev oz. za popolnoma novo nasa-ditev večine drugih parkov smo pa izdali lani vsega skupaj le 1,005.489 Din. tako da smo imeli v Ljubljani samo nekaj nad b7.000 Din več stroškov za vse vzdrževanje in ureditev vseh mestnih nasadov in za vse te nove naprave in osobje, kakor je Beograd izdal samo za uradništvo, ;zučene vrtnarje in čuvaje parkov brez delavcev. Pri tej ogromni razliki pa moramo pomisliti tudi na to, da s tako malim številom izučenih vrtnarjev nikakor ne bomo mogli več izhajati, ker je zlasti upravnik mestnih vrtov g. Lap zaposlen preko človeških moči. Pred kratkim smo imeli posebnega gozdarja za naše občinske gozdove, posebnega inženjerja-agronoma za mestno ekonomijo, a v mestni vrtnariji je bH ravnatelj g. Hejnic, ki je imel tedaj za pristava g, Lapa. Vse te službe opravlja danes upravnik mestnih nasadov sam, čeprav je površina naših parkov med tem časom zelo narasla ter se silno izpremenila Ln obogatila z novimi rastlinami. Varčnost nikakor ni več na mestu, ker je že iz primerjanja mod Beogradom in Ljubljano popolnoma jasno, da mora delo za naše mestne nasade pri tako mzkih izdatkih končno zastati že zato, ker nameščenci ne morejo več zmagovati vedno naraščajočega dela. Ozrimo se še v Zagreb, ki ima sicer krasne nasade, zato ima pa rudi neprime-roma mnogo več osobja za vzdrževanje kakor Ljubljana. V mestni vrtnariji sta zaposlena dva poslovodji, ki imata 75.942 Dn plače, razen tega pa še stanovanje in drva. Ljubljana ima le upravitelja, enega vrtnarja in enega pomočnika, Zagreb pa 10 izučenih vrtnarjev in dva poslovodji. Nadalje ima pa Zagreb še tri paznike, 2 mizarja, 2 vo/nika. 1 zidarja in 70 stalnih delavcev Delavci imajo v Zagrebu po 22 do 30 Din dnevno plače, ostali pa 45—55 Dm na dan. Samo za vzdrževanje mestnih nasadov je Zagreb lam" izdal 1.200.000 Din. vendar ga pa Ljubljana s svojimi nasadi vsestr-msko daleč prekaša. Split ima silno malo vrtnih nasadov, saj je povsod le kraško kamenje, a za nasade na Marjanu se briga še posebno društvo. Vzdr/evanje takega nasada pa rudi zelo malo stane, saj na kamnu ne morejo uspevati rožice. Navzlic temu 60 pa veljali nasadi in parki splitsko občino lani 25&S10 Din, še posebej je pa občina porabila za vrt in cveti ion jake 400.000 Din. Mestna občina splitska plačuje nadalje 1 nadvrt-narja in 2 vrtnarska pomočnika ter 20 do 24 delavcev. Vrtnarji imajo 74.440 Din letne plače, razen tega ima pa nadvrtnar še stanovanje, drva, razsvetljavo, 1000 m* vrta in 1Q% tantjem od prodanih rastlin. Split torej oskrbuje svoje majhne parke, posajene po ogromni večini le z drevjem in grmičjem, ki ne rabi skoraj nobene nege, enako število vrtnarjev kot Ljubljana in tudi le malenkostno manj delavcev tako, da ima za osobje v mesenih nasadih približno enake stroške z Ljubljano. Splitu je najbolj podobno Sarajevo. Tudi tam imajo upravrrka in 2 vrtnarja, ki imajo £0.400 Din plače. Ker ima Sarajevo silno malo nasadov in slcoraj nobenih novih investicij, zato je lani sarajevska občina za nasade razen plač za osobje izdala le 238.350 Din. kar pač ne odgovarja principom pospeševanja tuiskega prometa. Poglejte s naše cvetoče nasade, ki še niso bili nikdar tako bujni m tako lepi m bogati kakor letos, potem pa primerjajte parke in vrtove v Beogradu. Zagrebu, Splitu in Sarajevu, pa se boste sami preverili, da imamo v primer- z drugimi velikimi mesti vso to krasoto skoraj zastonj. Da pa to velja za Ljubljano tudi v primeri z manjšimi mesti, se pa prepričamo v naslednjem članku. Ante Gaber. Občni zbor »Merkurja" Zanimivo zborovanje važne trgovske organizacije Sinoči je imelo trgovsko društvo »Merkur« v palači ZTOI svoj občni zbor, k: ga je otvoril predsednik g. dr. Fran VVindri-scher s pozdravom zastopnika ZTOI tajnika g. dr. Plessa, podpredsednika gremija trgovcev g. Smerkolja ter tajnika gremija g. Šmuca in lepo število navzočih, nato pa v obzirnem govoru poročal o delu in razmerah v organizacijah ter naslovil na vso našo javnost apel: »Denar v denarne za-vodeor. ki ga je objavilo že današnje »Jutro«. V tem svojem apelu g. dr. NVindischer predvsem poudarja, da bi se preko stisk gospodarske krize prerili mnogo lažje in uspešneje. Če bi bilo več prevdamosti in v-eč razumnega govorjenja in pisanja Tako pa doživljamo dan na dan, da se uprav net: in kar goji malodušnost, pa da črnogledi opravljajo svoj posel tako marljivo, kakor bi imeli benefico. V težkih časdh ie treba moralno krepiti ljudi, ne pa jim razjedati volje in poguma. Kdor je dobre volje, naj bi delal na to, da gre življenje kolikor mogoče normalno pot. Ce pa ljudje odrekajo drug drugemu potrebno zaupanje, je nevarnost za javni kredit strašna, ker nezaupanje dosledno izpodkopava stvarilno delo v industriji obrti in kupčiji. Clim pri nas preneha zbeganost in prepla-šenost, čim se povrnemo k normalnemu življenju, bo zopet vzpostavljen dobršen del kredita. Omogočeno bo redno stvaril-no delo in izvedba mnogih pripravljen h načrtov. Zlasti bo stavbna podjetnost in delavnost kar sama zopet stekla, kajti pre-plašenost in nenormalno ravnanje z denarjem in drugimi dobrinami je glavni vzrok strašnemu mrtvilu, ki toliko pridnim ljudem jemlje priliko za delo in zaslužek. Ako drug drugemu odrekamo zaupanje in kredit, ne more življenje normalno teči dalje in mi vsi namesto, da bi šli iz zmede in težav ven, slabo stanje celo slabšamo in gorje večamo. V naših gospodarskih in finančnih n?fPredn;h razmerah igra urejeno denarstvo odločilno vlogo, potrebno pa je, da teče denarni promet normalno. Razvijati se mora s celim gospodarstvom koncentrično. Sedaj pa se je nekaj nerodno premaknilo, pa teče mnogo denarja ekscentrično, mimo gospodarskega toka. Denar je v gospodarskem krogoteku kri, če se odvzame kri po krivih transfuzijah, mora najjačje telo oslabeti. Zato nazaj v normalno življenje! Ravnajmo zopet normalno z denarjem, pa bo pri nas v naši ožji domovin: hitro mogočen del krize odpravljen. Volje in odločnosti je treba, samo toža-renj€\ povešanje glav, prenašanje tatarskih novic ne pomaga iz zadreg, k^r je škodljivo in kvarno. Če so se razmere obrnile po zlu, se ne udajmo obupu in ne izgubimo vere v bodočnost, stisnimo zobe in napnimo vse sile, da se priborimo zopet v boljše čase, Izpodbudne optimistične besede so zborovale i sprejeli z odobravanjem, nato je tajnik g. Agnola izčrpno poročal o svojem vsestranskem delu. .Poudarjal je, da ie društvo >Merkur< prijatelj vsega trgovstva in najvarnejše zatočišče v teh časih, ko je složno in uspešno delo najbolj potrebno. Zborovalri so stoje poslušali njegove besede v počastitev umrlih članov: dr. Danila Maiarona, Ivana Kastelica, dr. Valentina Krisperja, Edvarda Pirnata. Aleksandra Kneza, Frana Goloba. Janka Saiovica v Kranju, Lovra Demšarja, Alojzija Zonnana in veletrzca Ivana Jelačina. ki jim je posvetil crloboko občuten^ besede hvaležnosti in pijetete. posredovalnica za delo je v času gospodarskega obolenja prišla najbolj v po štev ter se ji tudi posrečilo prav izdatno pomagati. Tudi podporni sklad, v katerega se stekajo darila in podpore, se ie pomnožil, da je mogel ugoditi prošnjam brezposelnih in dela nezmožnih članov. Merkur je priredilo višji in nižji tečaj za nemški jezik tn tečaj za knjigovodstvo ter še posebne kon-verzacijske večere za nemščino, ki jih je vodil odbornik g. Lavrenčič. Vsi tečaji so bili prav dobro obiskani. Društvena knjižnica ima okrog 1500 knjig, a potrebna ji je zlasti strokovna literatura. Društveno glasilo >Trgovski tovariši, ki ga vešče ureja podpredsednik g. Josip L Kavčič, tvori živo ver zlasti med člani izven Ljubljane, obenem pa prinaša važne članke gospodarske vsebine. Člani so glasilo dobivali brezplačno, kar znatno obremenjuje društveno blagajno. Društveni >Trgovski koledar« pod uredni- štvom g. Zelenika si je priboril pot do ve*-ga našega trgovskega sveta. Tudi druge društvene publikacije so imele prav dober uspeh, na žalost pa ne delujeta več glasbeni in pevski odsek, ki naj se zopet poživita. Iz tajnikovega poročila o prireditvah moramo zlasti podčrtati, da je >Merkur^ lani opustil svoj tradicijonalni ples, zato pa so člani društvo odškodovali po prizadevanju odbornikov gg. Lozarja, Jerasa, Ft. Kovača, Lavrenčiča in A. Verbiča ter dani ge, dr. Bretlove ter ge. LeskovČeve z uprav presenetljivo visoko vsoto. Končno je tajnik poročal o predavanjih, ki jih >Merkur« prireja pod imenom ^Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kro-ge< vsak mesec. Skupna pi?ama z društvom trgovskim potnikov in zastopnikov društvo v gmotnem oziru znatno razbremenjuje, na drugi strani pa tudi dokazuje harmonično delovanje obeh društev. Zaradi izpremenjenih pravil društva *Trc-ovski dom< zastopata ^Merkurja' v imenovanem društvu dva Člana. Odkar je društvo ukinilo mesto tajnika opravlja nadzorstvo sam predsednik, ki zasluži za to največjo pohvalo. Društvo >Merkur<: ima ^n.ecia častnega predsednika, 9 častnih članov, 32 ustanovnih, 22 podjK>rnih 'članov-nastavljencev, 54-1 rednih članov-na?tavljenc^v, 2(19 rednih čla-nov-trgovcev, 67 privatnih članov-trgovpv, skupno torej 874 članov. Po splošnem odobravanju se je predsednik g. dr. \Vindisrher zahvalil tajniku za zgledno in pregledno poročilo ter nacrlasil, da je tako plodno delo mogoče le s sodelovanjem novinarjev, ki se jim je z zahvalo pr> poročil še za nadaljno podporo. Iz poročila blasrainika g. Kreka posnemamo, da je imelo dr-ištvo okrocr S.700 Din prebitka ter da so se upravni stroški znižali okroglo za 17.0O0 Din. Podporni zaklad znaša 66.735 Din, a ustanova Josipa Drčarja je narasla na 7.300 Din ter io bo društvn podeljevalo gojencem trgovskih šol, ko bo zadostno narasla. Podpor je društvo dobilo skupaj 18.000 Din od mestne občine, Kreditnega zavoda, ZTOI, Ljubljanskega gremija trgovcev, Zveze gremijev trgovcev, KID in banske uprave, katerim je občni zbor izrazil še posebno zahvalo. Preglednik g. Urban-čiČ je nato predlagal absolutorij z zahvalo, ki je bil z odobravanjem sprejet. Vestnemu blagajniku se je pa predsednik g. dr. NVindischer še posebno zahvalil, češ da je društvo srečno, ker ima balgajnika, ki v resnici podpira vse štiri ogle. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni naslednji odbori: Predsednik dr. Fran VVindischer, I. pod-nik: Lozar Janko, tajnik: Agnola Anton predsednik Kavčič Jos. J., II. podpredsednik Lozar Janko, tajnik Agnola Anton, blagajnik Krek Josip, ostali odborniki: Lilleg Alojzij, Fabiani Favel, Jeras Ivan, Ju rjoveč Avgust, Kovač Fran, dr. Marn Rudolf, Novak Ignacij, Teršan Mirko, VerbiČ Anton, Jelka dr. Bretlova, Leskovic Ivanka, Šofer Viktor. Lukič Zvonimir, Krek Janko. dr. Pless Ivan. Korošec CiriL, Dolžan Janez, Kovač Milan, Lampe Vilko, Laurenčič Valter, Mirtič Slavko, Seljak Karol, Bojane Slavka, Adamič Fran. Samec Ivo, Skrajner Anton, Dolničar Fran; društveno razsodišče: dr. Majaron Ferdinand, preglednik računov: MalenšeJs Josip. TJrbanič Josip Po sklepa občnega zbora ostanejo vsi društveni prispevki v dosedanji izmen, končno se je pa predsednik g. dr. VVindischer zahvalil za sodelovanje in udeležbo ztoi, Z vezi trgovskih gremijev in Ljubljanskemu premiju trgovcev s prošnjo za nadaljnjo podporo ter zaključil dobro uspeli občni zbor. (BefeJsrrica Koledar. Danes: Petek, 20. maja katoličani: Bernard, Milorad, pravoslavni: 7. maja. Današnje prireditve. Kine Matica: španska muha. Kino MeaJ: Zaprto. ZKD: vGosTvodiona tajnica« ob 14-30 v kinu Matici. Razstava Fetokluba v Jakopičevem paviljon« Društvo >Krka<: literarni večer Mirana Jarca ob 20., hotel Mifcllč. Dežurne lekarne. Danes: Leuste.k, Resljeva cesta 1, Bori in ec. Rimska cesta 24 in dr. Kmet, Dunajska cesta 4L Prometna sredstva v Ljubljani Po številu koles je Ljubljana jugoslovenskf Amsterdam — Vsak deseti Ljubljančan se vozi na kolesu Ljubljana je bila pred vojno malo, zelo zelo mirno mesto. Prebivalci našega mesta so bili znani po svoji varčnosti in so 6voje posle najrajši izvrševali hodeč lepo varno peš. Ravnali so se pač po pregovoru: počasi se tudi daleč pride in so nudili mestnim po-pravljalcem obutev priliko do lepega zaslužka. Ako se je slučajno pred kako hišo ustavil avto, se ie kmalu nabrala veliki množica radovednežev — avto ni bil v Ljubljani vsakdanja stvar. Prišla je vojna in za njo prevrat ter svobodna drŽava. Razmere so se povsem izpremenile. Kjer je pred leti še mirno dremalo kljuse izvoščka, se je naselila hupa — kakor drusia mesta, je tudi Ljubljano zaiel tempo. Nič več ne prevažajo botre svojih varovank v lepo okrašenih kočijah k birmi. Kočije je izpodrinil avto, kdor se danes ne pelje k birmi z avtom, tega ne smatrajo za sodobnega človeka in vrednega člana človeške družbe. Pregovor, počasi se tudi daleč pride, smo vršili med staro šaro in nastopila je nova krilatica: čas je zlato! Ljubljana je postala povsem moderno mesto z modernimi prometnimi sredstvi.. Drugi časi, druge razmere. S povečanjem prometa so se seveda tudi izpremenili predpisi cestno-polieijskega reda in nastal ie nov vir dohodkov in izdatkov. Preje, ko si lepo mirno koračil po mestu, se ti ni bilo bari, da boš kaznovan, danes pa, ko sediš v avtu ali na motociklu oziroma kolesu, se moraš točno držati strogih predpisov. Ni vseeno, ali se voziš po desni ali levi, počasi ali hitro, z lučjo ali brez nje. Tujec, ki ni videl Ljubljane že dvajset let, jo bo danes komaj spoznal. Pred vojno smo imeli kvečjemu kakih 15 do JO izvoščkov, ki so popolnoma zadostovali za skromne zahteve Ljubljančanov l'ovsem d rupo sliko nam kaže statistika vozil ob koncu L 1031. Izmed vseh različnih vozil je najbolj razširjeno kolo, ima ga vsak deseti Ljubljančan. Lu&ed jugoslovensklh mest stoii Ljubljana glede števila koles na prvem mestu. Na policiji je prijavljeno nič mani kakor 6000 posestnikov koles. Neki zagrebški novinar Je Ljubljano po vsej pravici imenoval jugoslo- vanski Amsterdam, ki je znan. da ima na|-večje število kolesarjev. Tudi glede šte\;n najmodernejšega proraetm^a sredstva Ljubljana ni na zadnjem mestu Imamo 4S4 osebnih avtomobilov. 212 motornih vozil, 272 motornih koles, poleg tega .pa imajo Še trgovci 00 motornih vozil, ki so davka prosta Prav veliko ]e število avtotaksijev. Do konca februarja t L je imela Ljubljana 44 koncesijo-niranih avtoizvoščkov, ki razpolacao g 85 avtomobili, ki stoje po cestah Pole^ teh im,i-mo še avtoprt*\oznike s 25 avtomobili, ki prevažajo osebe le po naročilu, sicer pa Mo|e v garažah. Avtobusov ima Ljubljana 17. lasi jih je bilo 21. Zaradi razširitve tramv.vske-ga omrežja je število padlo m dane* ima okolica znatno več avtobusov kakor Liub-ljana. Zanimiva je primerjava, knko se je vp i i število motornih vozil. L. 1928 |e bilo v našem mestu 250 osebnih avtov, 111 tovornih ter 254 motociklov. Naslednje leto je poskočilo število osebnih avtomobilov na 3:>2. tovornih na 148, motociklov na 207. V 1. 1030 kaže statistika 463 osebnih, 170 tovornih avtov in 300 motornih koles. Kakor je razvidno, je število avtomobilov sta'no raslo, do-Čim je število motociklov lani padlo. Kot zaključek naj navedemo še nekaj Na-vilk glede prestopkov cestno-polic' fskega reda v Ljubljani. Lani je policaja prejela 5000 ovadb, od ovadenih pa je bilo .Vn oproščenih plaćanja globe. Največ prestopkov gre na račun kolesarjev, ki so zadnje EaM v resnici postali prevoč predrzni in so voznlt po hodnikih, ne meneč se za varnost pešcev. Vplačane globe so dosegle oh zaključku lanskega leta vsoto 112.105 dinarjev, povprečno 2o Din na vsak prestopek. Ta denar je -ei za popravilo cest in je bil razdeljon takole: mestna občina je prejela za popravilo obeskih cest 63.380 Din. dalje za državne aaa| i 2S.195 Din, za banovinske 13.46f> Din. občina HofltC 3935, občina Vič 2600 ter občina 7-e. Bflfei 6^0 dinarjev. Tako je šlo vse po 1ep*m pravilu: na cesti si napravil pretstopek, plačal boš torej za popravilo re*=rte — prah si * in v prah se bos povrniL Največja pravoslavna cerkev v Jugoslaviji Beograd, 19, maja. 2e lanske spomladi so začel: podirati na vogalu Aleksandrove in Takovsike one pritlične kolibe, ki so bile itak že bolj po-drtine kakor pa poslopja za človeška stanovanja ter trgovske in obrtniške prodajaln ice in delavnice in kot take res prava sramota za našo prestolnico. Na razsežnera sravbišču, ki se je tako pridobilo, b se biLa moralo začeti zidati ogromno poslopje glavne pošte in poštne hranilnice. Prihajala pa je vse hujša gospodarska kriza in tako tudi še dandanes ves ta veMkanski prostor le^i prazen. Po zimi so navažali nanj sneg m blato, sedaj pa leže tu vsevprek ostanki onega pozimskega navažanja, ki niso skopneli s snegom. Vse to ogromno stavbišče. ki sega ob Aleksandrovi vse do tjakaj, kjer jo križa Frankopanova, pa še ni izdelana na dngi strani, kjer vodi s turško kaldrmo tlakovana pot na »staro grofijo« in Tašmaidan, je bilo in je tudri še danes večnoma last palilukke cerkve sv. Marka, ki stoji na vrhu starega groblja, poleg nje pa ruska cerkvica. Cerkev sv. Marka je majhna, tesna, starinska stavba, ki nikakor ne odgovarja potrebam in zahtevam časa in kraja, m že lanske pomladi bi se bila morala začeti zidava nove, monumentalne verkve, ki b Nila ne samo največja pravoslavna cerkev v vsej državi, temveč bi bil- tudi najlepši ikras za našo prestolnico. Mačrti so bili izdelani; i-zdelala sta jih arhitekta brata Krstića. Cerkev naj bi bila v glavnem posnetek staroslavne Gračan' e na Kosovu, roda prilagođen velikomestnim modernim potrebam, zlasti pa naj bi biLa znatno raz->ežnejša od Gračanice. Ker so bili načrti odobreni, se je razpisal natečaj za stavbo, toda obe dražbi, ki sta se vršili na podlagi natečaja, sta bili brezuspešni, ker so bili nroračumi za betonska dela daleč previsoki. Proračun je izdelal neki beograjski arhitekt ki bi ta deda stala okoH sedem m pol milijona dinarjev. Ccaakvena odbor pa je znal najti pravo pot- Obrani se jc na priznanega strokovnjaka, profesorja ljubljanske tehnične fakultete dr- Kasala, ki je napravil drug proračun za betomsdca dela z znatno znižan mi stroflcL Po njegovem proračunu bodo stroški za ta dela znašali samo štiri milijone in sto tisoč dinarjev Ker 90 ministrstvo javnih del in druge pristojne oblasti odobrile to rz^vernemb-e v načrtu, je cerJcvemi odbor sedaj ponovno razpisal natečaj za stavbo. Dražba se mora izvršiti v teku meseca dni. nakar «e takoj prično sitavbna dela. Prihranek pri betonskih delih omogoduje sedaj, da bo stavba obložena s kamnom, kar bo znatno po-vzdignilo njeno vnamjVvrt. Stavbni stroški za novo cerkev «o pro-računani na nekaj nad 13 milijonov dinarjev. Z notranjo opremo "n preureditrvijo zemljišča okoli cerkve v park pa se celotni stroški dvigajo na 30 milijonov. Cerkev &v. Marka je bogata m se ni bati, da bi se dela morala prekiniti zaradi nedostajati ja denarnih sredstev. Na roga hi Al efcsam d rove ki gori omenjenega podaljška Frankojpanove pa se začne že te dni zadati velika peteronad-s-tropna palača, za kast ero so stavbna deta že zdraiena. Palačo gradi tudi cerkveni odbor cerkve sv. Marka in so stavbni stroški proračunani na 5.700.000 Dm. Zemljišče jo seveda last cerkvenega odbora. r>o4ioik! nove palače pa ae bodo uporabljali za vzdrževanje nove cerkve. Kakor se zatrjuje, se bodo stavbna dela pn cerkvi kolikor le mogoče po>tpešila, tako da bo cerkev vsaj prihodnjega leta že dograjena. Naša presrtolnica dobi tako m. najlepšem kraju, sredi mestnega predela, loi ga čaka največji razvitek, stavbo, ki ji bo s avojim okoljem v okras in ponos. Staršem srednješolskih dimkov dravske banovine Društvo »SoLa in dom« v Ljubljani vabi vse starše oziroma reditelje srednješolskih dijakov dravske banovine, da odgovorijo na sledeči vprašanji: 1. Ali ste za to. da se obdrži samo dopoldanski pouk? Z Ali soglašate s tem, da bi morali vsi dijaki, ki študirajo na srednjih šolah, stanovati v kraju, kjer je šola? Tiskani listki s tema vprašanjema bodo izročeni te dni vsem srednješolskim dijakom. Po isti poti naj jih starši zopet vrnejo. V interesu vseh staršev je, da odgovorijo na prvo vprašanje z xfa*. Le čo dokažemo, da je večina staršev dravske banovine za nedeljen dopoldanski pouk. smemo upati, da bomo dosegli definitivno odgoditev celodnevnega pouka. Ako tega ne dokažemo, tedaj bo z novim šol*kim letom zopet uveden celodnevni, dopoldanski m popoldanski pouk. Ravno tako je v interesu vseh staršev. da odgovorijo na drugo vprašanje z »n e* Ako tudi v tej točki ne dokažemo, da zastopamo mnenje in interese večine, bo s prihodnjim šolskim lotom onemogočen obisk srednje šole vsem onim dijakom, kd stanujejo izven mestnega okoliša :n ki se voziio iz okoliških krajev v Ljubljano. Ce-Iie. Maribor, Kranj itd. S tem bodo prizadeti gospodarsko najšibkejši sloii. fa n» bodo mogli več šolati svojih otrok! Starši! Usoda vaših otrok ie v vaših rokah! Odgovorite vsi brez izjeme na Drvo vprašanje z xf a«, na drugo vprašan ie z »n s«7 Vabimo tudri vae starše, da pristopijo k našemu društvu kot članu ker nam bo le tako mogoče vršiti naše nalogo In zastopati koristi staršev m šole. — Društvo »šola in dom« v Liub lian i. Stro*sma-jerjeva 1. Narodno gledališče DRAMA. Začetek ob 20. Petek, 20. maja: Zaprto. Sobota, 21. maja; Oidipus. Prem:j<=ra. Lzv. OPERA, Začetek ob 30. Petek, 20. maja: »Rusalka«. Red EL Sobota, 21. maja: Pohujšanje v dolini šentflorijanski. Repriza Dvofakor« opere >Ru*alka< z go. Gjungjenac v naslovni vlogi bo d revi ob 20. v ljubljanski operi. Povodnega moža poje g. Marjan Rus, ostale vloce pa: ea. Thierrvjeva. ga Kogejeva, ga. Ribičeva, ca. španova, ga. Golobova, ga. Ramšakova t**r 2g. Gostič, Janko in MagoliČ. Opero dirigira kapelnik Štritof, režija je Kreftova. Petek, 20. maja. Mladinska ura: 1. Poje Mestna žen. real. grimnazija; 2. Slajrerie igrata gdč. Vojka Cklavir) in Bibič (mali jazzband) PreJovec; 19: Dr. L. Sušnik: Francoščina: 19.30: Gospodinjska ura vodi gdč. C. Krekova: 20: Pera Palavačini: čeri oslov, likovna umetnost sokolska r~a iz Beograda); 20.30: Prenos iz Beograda* 22.3: Cas, poročila, plošče: 23: Napoved programa za naslednji dan. Ženske so najbolj duhovite v ljubezni, najbolj iznajdljive v sovraštvu in najbolj požrtvovalne v materinstvu. Štev- 113 »SLOVENSKI NAROD, dne 20. maja 1932. Stran £. Dnevne vesti — Vsem sreskim in krajevnim «>rgauizs-eijiin JRKD. Začasna banovinska eksekuu-va JRKD za dravsko banovino sklicuje ustanovno skupščino banovinske organizacije JRKD za dravsko banovin dne 4. in r>. junija t. L v Ljubljani v Kazini (veb'ka dvorana). Dnevni red skupščine je: 1. Dne 4. junija ob 18. v veliki dvorani Kazine: 1. Otvoritev. 2. Poročilo verifikacijskega odbora. 3. Čitanje zapisnika konference z dne 29. III. t. 1. 4. Poročilo tajništva. 5. Razgovor o sestavi kandidatnih list 6. Slučajnosti In debata. II. V nedeljo 5. junija ob 10. v veliki dvorani Kazine nadaljevanje dnevnega reda, in sicer: 7. Poročilo ministrov dr. A. Kramerja in Iv. Puclja. 8. Volitve prvega banovinskeua odbora in eksekutive, članov odsekov, treh članov nadzornega odbora. 9. Resoluciji. Vsa točnejsa navodila bodo prejeli sreski odbori tekom prihodnjih dni. — Začasna banovinska eksekutiva JRKD. — Pogreb g. Hočevarja i* Ve|^ LaSI bo v nedeljo ob 11. dopoldne in ne, kakor je bilo navedeno v pa rtu. — Osebne oesti s pošte. Naša poštna direkcija je prevzela oficielno 1. aprila L L od zagrebške poštne direkcije deset pošt. Istočasno je prešlo njih osebje v področje dravske poštne direkcije, in sicer v Črnomlju : Julij letina. Katica Tanrar, Jožko Bohte, Franc Jerman, Janko Svajger, Joško Berlož-nik, Anton Sotlič in Georgij Kostjukovskv; v Metliki: Ivan Alič. Marija Gorjanec, Martin Bac, Janez Simcič, Anton Prešern t*r Katica Vacek; v Dragatušu: Marija Rupčič; v Gradacu v B^li Krajini: Anton Borštnik; v Radatovičih (v Zumberku): Djuro Dučič; v Starem trgu ob Kolpi: Josip Kutnar; v Stri-govi: Irena Androlič; v Vinici pri Črnomlju: Ela Karin; v Semiču: Angela Vardjan in v Suhorju: Ivan Blažič. — Izvoz deviz in valut v pisemskih pošiljkah. Uradno je odrejeno, da se morajo priporočena pisma za inozemstvo oddajati na pošto odprta. Ista odredba velja seveda tudi za navadna pisma, kolikor se izvesta! predmeti smejo po določilih svetovne poštn« konvencije pošiljati v inozemstvo v navadnih oziroma priporočenih pošiljkah. — prepovedan inozemski ti>k. >Lovčen<1 ki izhaja v Buenoe Airesu, je prepovedan t naši državi, ker piše proti njenim interesom. — Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravske banovino ima izredni občni zbor v Ljubljani v nedeljo 5. junija v dvorani restavracije >Zvezda<. PriČetek ob 10.30 dopoldne, Vsi absolventi kmetijskih šol, tudi nečlani, se vabijo. Za redne člane je udeležba obvezna. — Gasilska slavnntt in strela. Pred pičlimi 14 dnevi smo pod tem naslovom priobčili dopis, da so k požaru v Dorfarjih, ki ga je povzročila strela, prišli domači, torej gasilci iz Žabnire precej pozno, češ da je imel ključ gasilskega doma pri sebi neki odbornik na gasilski slavno^ti ob priliki blagoslovitve nove motorke na Godešcu. Ob svojem nedeljskem obisku prijazne Žabniee in Dorfarjev smo se pa preverili, da je dopisnik hotel žabniškim gasilcem malo ponagajati, ker je resnica, da je prva dala vodo brizgalna žab-niškega gasilnega društva. Za njo je pričela črpati vodo iz istega vodnjaka motorka iz Bitnja. a škofjeloški gasilci so sicer tudi priš-b pomagat, kar pa ni bilo več potreba in BO ?p lahko vrnili domov. V članku omenil nega gasilskega društva iz Stare Lok" požaru na žalost nikdo ni videl. O* ocani so bili pa »seveda zadržani s svojo =. - nostjo. Pripomniti moramo, da oddaljenih gasilskih društev k sreči tudi ni bilo treba, ker je bil požar le majhen in so ga lahko pogasili domačini sami. Kar se pa ključa tiče, moramo omeniti, da je bil eden v resnici na Godešcu. a vsi drugi ključi, ker jih ima društvo seveda več, so bili pa takoj na pravem mestu. — Nesreča v Trzinu. V Trzinu se je pripetila včeraj p poldne huda nesreča. V stanovanju solskeg/a upravitelja je snel neki otrok s stene puško flobertovko in jo naperil na svojega prijatelja, 13-letne-ga Franceta Kralja iz Loke pri Trzinu. Zadel ga je v trebuh in hudo ranil. Otroka so prepeljali v ljubljansko bolnice. Njegove poškodbe so sicer resne, vendar ni nevarnosti za njegovo življenje. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ne bo nobenih izprememb dosedanjega vremena. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države jasno, zvečer je deževalo samo v Ljubljani in smo imeli 3.2 mm padavin. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu, Beogradu in Skoplju 27, v Ljubljani J6.2, v Splitu C4, v Mariboru 23.2. Davi je kazal barometer v Ljubliani 767.5, temperatura je znašala 14. _ Grenčiea ^Franz Josef« je docela zanesljivo čistilo črev. Iz Ljubljane —Ij Avtomobil isti pozor! Z rešenjem ministra za finance br. 1S.S5T-III z dne 10. marca 1^32 je dobila mestna občina ljubljanska pravico pobiranja samostojne občinske davščine na vozila. Samostojni davščini po točki 3 m 4 so .podvrženi vsi osebni in tovorni avtomobili, avtobusi in avtotaksi. Davščina se plačuje letno od čiste teže vozila v naprej. Kdor ne plača celotne davščine, je dolžan plačati na račun te ob vsakem uvozu v mesto določeno vsoto. V svrho kontrole je založila mestna občina posebne znake, ki se bodo izdajali lastnikom vozil od 23. maja t. L dalje vsak dan od 9__11. dopoldne pri ravnateljstvu mestnega dohod arstvenoga urada proti predložila potrdila o plačani davščieni na vozila. S tem dnem se tudi razveljavljajo dosedanji znaki in legitimacije. Organi doh. urada bodo zahtevali od vsakogar. ki ne bo imel mestnega znaka, plačilo davščine ob vsakokratnem uvozu. Znaki se bodo izdajali za celo leto oziroma ono četrtletje, za katero je bila plačana davščina na vozila. —Ij Prepoved pretakanja mleka po ljubljanskih ulicah in vežah. Dobavitelji mleka se opozarjajo, da je iz higijenskih ozirov prepovedano pretakanje mleka po ljubljanskih ulicah, vežah, stopniščih itd. Kršitelje bo mestno načelstvo kaznovalo po obstoječih zakonih.. Mlekarji naj dovažajo strankam mleko v odmerjenih posodah. —Ij Zadruga sobo - črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani sporoča svojim članom, da jim daje Zavod za pospeševanje obrti pri zbornici za TOI priliko, da v času ljubljanskega velesejma od 4—13. junija lahko brezplačno razstavijo svoje izdelke v posebnem paviljonu. Treba je čim prejšnje prijave za udeležbo in daje v ta namen vse potrebne informacije zavod Ta razstava naj pokaže visoki ni-veau domače sposobnosti in naj služi kot primerjava naših rokodelskih izdelkov s tujimi in tovarniškimi. _ Načelnik Pristou. —Ij Smrtna kosa. V sredo so pokopali na zagrebškem Mirogoju go. Ana Pristou, mater občešpoštovanega ljubljanskega čr-koslikarskega mojstra in likvidatorja Zveze obrtnih zadrug g. Filipa Pristou a. Blaga pokojnica je uča.kala visoko starost S4 let in je vse svoje otroke vzgojila v narodnem doihu. Naj počiva v miru — uglod-nim, preostalim pa naše iskreno sožalje! —Ij Članstvu Jugo«;! oven s k epa akademskega klnha kraljevine Jugoslavije — akcija Ljubljana. Sporočamo, da se naša sekcija ni razpustila, temveč se je razšel le od glavne uprave JAK suspendiran odbor. Javlja mo. da se še vedno vrši redno vpisovanje v kiub, in sicer je članarina za nove člane 9G Din. za stare za 80 Din. Uradne ure so v ponedeljek, sredo in petek od 17.—18. v Frančiškanski ulici št 6. Oni akademiki, ki so se vpisali pri suspendiranem odbr.ru, ne bodo dobili voznih legitimacij, ker so bile na Generalnem sekretarijatu JAK v Beo gradu odklonjene in naj prizadeti zahtevajo povrnitev denarja in slik pri bivših funkcionarjih suspendiranega odbora. — Vršilci dolžnosti odbora JAK, sekcija Ljubljana. —lj Občni zbor Osrednje protituherkuloz-ne lige bo v nedeljo ob 10. dopoldne v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Miklošičeva c. št, 20. Poleg poročila o delovanju v preteklem letu so na dnevnem redu volitve in kratko, č^trturno predavanje; Zrak in solnce v boju proti jetiki. Vabimo vso javnost, da se udeleži občnega zbora, Krajevne lige naj se udeleže občnega zbora po delegatih, kakor je bilo že javljeno z okrožnico. —Ij Občni zbor Zadruge kovinskih obr-tov za Ljubljano in okolico bo v nedeljo ob 9. dopoldne v dvorani trgovske zbornice (Beethovnova uL 10, priti, desno). —Ij Obrtniško društvo v Ljubljani opozarja vse gg. obrtnike in obrtnice, ki se niso napravili prijave obrta po predpisih novega zakona, da to nemudoma store. Zglasijo se lahko ob popoldanskih urah pri tajn:ku v lokalih bivše Zveze obrtnih zadrug, Beethovnova ulica 10, priti, levo, ki jim bo napravil te prijave. u— Slovenska starokatoliška župnija naznanja svojim vernikom, da v n«=Mleljo 22. t. m. ne ho službe božje. Prihodnje opravijo bo v četrtek 26. t. m. _Ij Hlapec Jernej in njegova pravica. Delavski oder >Svoboda^ vprizori prvo slovensko kolektivno dramo >Hlapec Jernej in njegova pravica-t, ki jo je po istoimeni Cankarjevi povesti priredil Ferdo Delak. Ker bo ta vprizoritev v letošenji gledališki sezoni edinstvena, saj je vprizorjena n režirana na čisto svojevrsten kolektivni način in inscenirana na tekočem traku, je povpraševanje za vstopnice zelo veliko. Opozarjamo, da se dobe vstopnice v pretprodaji pri strokovni komisiji v palači Delavska zbornice na Miklošičevi cesti, lahko pa ee jih tndi telefonično naroči. Telef. 347S. —lj Pravniški izlet. Društvo >Pravnikc priredi v nedeljo, dne 29. t m. za svoje člane izlet čez Vrhniko na Zaplano v Logatec — Odhod iz Ljubljane z vrhniškim vlakom ob 7.45 iz Vrhnike peš Čez Koren na Zaplano in od tam v Logatec, kjer bo v gostilni pri Kramarju skupni sestanek in večerja. Povratek iz Logatca v Ljubljano z vlakom ob 21.22. — Oni, ki se ne bi hoteli udeležiti pešizleta imajo na razpolago vlak, ki odhaja iz Ljubljane v Logatec ob 14.06. člani se vabijo, da se izleta (z rodbinskimi člani) v čim večjem številu udeleže. Prijave sprejema do incl. 24. L m. vratar justične palače, kj^r so na razpolago tudi podrobnejše informacije — Odbor. _li Rimski zid na Mirju bo čez nekaj dni popravljen. V delu je še popravilo zidu pri Murnikovi ulici. Podoba je, da bo letos zi-dovje temeljito popravljeno. Čedno renoviran zid bo v lepem skladu z bližnjimi novimi vilami in hišami. —lj Novi Čevljarski mo$t dobi kmalu lepo betonsko ograjo, balustrado." Zbetonirali so že podstavek za ni o in za sveti ljke. ki jih bo ob vsaki strani šest. —Ij Na Prulah pridno grade. Ob Privoza je pod streho nova enonadstropna vila, poleg nje, na vogalu Privoza in Prul so pa začeli te dni kopati temelje za slično enonad-stropno vilo prof. Bučarja. Na Prulah, blizu Gruberjevega nabrežja betonirajo kletne stene za dvonadstropno, enodružinsko vilo Stavbni gospodar je poštni uradnik Rems. Vse tri vile gradi podjetje Mavric. —Ij Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje ponovno ustno javno dražbo buffeta na Ljubljanskem gradu za 23. maja ob 12. v mestnem gospodarskem uradu. Interesenti se opozarjajo, da ne bo pripuščen k dražbi, kdor ne bo zadostil vsem pogojem, ki jih mestno načelstvo zahteva od zdražiteljev in ki se dobijo v mastnem gospodarskem uradu. —Ij Mestna zastavljalnica, bo imela redni dražbi oktobra lanskega leta zastavljenih predmetov, in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) 6. junija, za efekte (perilo, obleke, stroji itd.) pa 13. junija t 1. od 15. ure dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št 15. . —lj Današnji ribji trg. Na današnji ribji trg so pripeljali precej rib, morskih in domačih. Od domačih so prodajali Ščuke po 32, bohinjske postrvi po 4S—50, ostrise po 25, rdeče perke po 20 Din kg. Raki so bili po 4—6 Din komad, žabje krake so pa prodajali od CL50 do 1 Din ko- mad. Morske ribe: plavice 28—30, osliči 2S, cevoli 32, barboni 24—32 in palamidi po 32 Din kg. Specijaliteta so bili morski pajki po 15 Din komad. Kupčaja z ribami je bila precej živahna —lj Uprava šentjakobskega gledališkega odra je primorana vsled bolezni g. Lavriča odpovedati današnjo predstavo spevoigTe >študentje smo«. —lj Utopljenec v Ljubljanici. Včeraj popoldne so iz Ljubljanice nasproti Koser-jeve letne vile potegnili nekega utopljenca, v katerem so speznali 45-letnega čevljarskega pomočnika Josipa Kenka. stanujo-čega. na Dolenjski cesti, ki so ga pogrešali že dalje časa. Pokojni je bil oče treh nepresk~b!jenih otrok, živel je v precej obupnih razmerah in zato je zdvojil nad življenjem. —lj Karambol dveh kolesarjev. Na Smartinski cesti se je davi zaletel zidar Anton Jančigat zaposlen pri Ljubljanski gradbeni družni, v neke-«^ drugega koledarja in oba sta padla. Jančigaj g| je po-.«kcdoval levo nogo in so ga morali prepeljati v bolnico. —lj Otvoritev kopališča na Ljtibljanfr! bo jutri. Kopalrem bodo na ra7r>olago ves dan gorka in mrzla iedila. iKltioHli vina po najnižjih cenah ter črno in rr^lo pivo. 318-n Pri zapeki, mot-nah pri r*rebavi. srore-« ^lorlon. Vrvnih navftHn. Havobobi. splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz ,TosefoveGospodicna tajnica«. Hermann Thimig in Renate Mijller, ta duo najboljših igralcev in poleg njih še tretji sloviti komik Feliks Bressart, so svojčas ob premieri te operete kar dvignili Ljubljano, tako da je pelo staro in mlado >Danes sem vsa srečna^:, popularni Paul Abrahamov šlager iz te operete. Bilo je takrat navdušenja, hvale, smeha, zabave, petja in kamorkoli si prišel se je pelo in govorilo le o >Go-spodični tajnici«. Car tega prekrasnega filma je s svojo ljubko in zabavno vsebino, s svojo sladko in melodijozno muziko zajel vse naše mesto. Nič ne bo tedaj škodovalo, če danes v mesecu maju zopet nekoliko obudimo lepe stare spomine, če ponovno čujemo znane popevke, ki so se nam takrat tako priljubile, če se zopet nasmejemo od srca kot takrat. Pripričani smo, da bo val navdušenja za >Gospodično tajnico< zajel ponovno vse ljubitelje lepih filmov in zopet bo vsa Ljubljana pela >Danes sem vsa srečnac. ZKD je zato storila čisto prav, ko je za zaključek svoje filmske sezone postavila na program eno najlepših filmskih del. Paul Abrahamovo opereto >Gospodična tajnica*. Predstare se vrše danes in ▼ soboto ob pol 3. pop. v nedeljo pa ob 11. dop. v Elitnem kino Matici. Cene so tako nizke, da si užitek poseta Gospodične tajnice« lahko vsakdo privošči. Razstava Fotoklnba Ljubljana v Jakopičevem paviljonu je vsak dan boljše obiskana. Ob festivalu si jo ie ogledalo zlasti mnogo gostov iz Prage, v torek in sredo so pa fotoamaterje med drugimi podastrli s svojim ob;skom tudi ljubljanski škof g dr. Gregorii Rozman, ki je kupil najboljša dela Fajona in Pengala, predsednik Narodne Galerije ?r. dr. Fran W}ndischer. k- ie obljubil, da se še vrne. in pa g. dr. Fettich. predsednik Družbe malih železnic, ki je tudi izrazi! svoje presenečenje, češ. da tako izvrstnih del ni pričakoval, a prav posebno se je za napredek naše fotografije zanimal predsedn;k konzorcija »Jutra« načelnik g. Adolf Ribnikar. Tudi šole so že pričele prihajati in včeraj so prišli pogledat razstavo gojenci Tehniške srednie šole pod vodstvom akad. slikarja prof. g. Mirka Gubica, svoje učence sta pa iz £iške pripeljala tudi me-ščanskošolska uč'telja gg. Lampe in Rupn-k. Mestna občina, škof g. dr. Gregorij Rozman, predsednik Muzejskega društva g. dr. Rudolf Andrejka in drugi so dosedaj na razstavi kupili naslednja dela: Schleimer: Oh luninem svitu (4 izvode), Osetova: Most, inž. Michieli: Bela hiša. Vertin: Aci, Kornič: Ribnica. Pengal: Detajl stopnišča Virantove hiše, isti: Cerkev sv. Jožefa (3 izvode), inž. Michieii: Delavci v Adenu, Cveto Svigelj: Pred odhodom. ist.: Valovina Boh. jezera. Staržfk: Frančiškanski most po noči, C. Švi-gelj: Iz stare Ljubljane (2 izvoda), prof. Ivančhč: Florijanska ulica (2 izvoda). Fajon: Spomenik Ilirije (3 izvodi). Ivo Godala: Robbov vodnjak ponoči (2 izvoda). Karlo Kocjančič: Ženski akt, C. svigelj: Vrbe ob Boh. jezeru, Oskar Kocjančič: Ljubljanski grad ponoči, Karlo Kocjančič: Šentjakobski okraj v snegu, isti: Ženski akt H. (3 izvodi), C. švigelj: K maš\ isti: Deževnik nad Bohinjem, prof. Ivančič: Noč v Krakovem (2 izvoda), isti: Na Zoisovi cesti, Karlo Kocjančič: Ploha na Konsresnem trgu ponoči, -prof. Ivančič: Vrata Virantove hiše, Zlata Gogala: Večer v Nunsk* ulici (4 izvodi), Pfeifer: Sava pri Tacnu (2 izvoda), Fajon: K molitvi (2 izvoda), C. Švigelj: Jesen, Peter Kocjančič: Motiv iz otepanje vasi, isti: Urednik »Slov. Naroda«, C. Svigtfh Podrta gora (2 izvoda), isti: Delo v strugi Razni trgovci s fotografskim! potrebščinami in drugi prijatelji fotografske umetnosti so razstavljalcem naklonili več nagrad, ki jih objavimo, ko bodo razdeljene, ugledna firma z gramofoni »Jugnsport« je pa razstavi posodila izvrsten gramofon, da je na razstavi rudi nekaj za uho. ko imajo oči toliko užitka. Razstavo ie 00iskalo tudi več razredov ž en Sike realne eimnazije pod vodstvom prof. ? Kalana, ?dč. Prunkove :.n Pretnarjeve, davi sta si jo pa z najvpčjim zanimanjem ogledala podžupan g. prof. Jarc in bivši mag. ravnatelj g. dr. Zamik. MM tem nam javljajo, da je bila n-ro^ana turii nežna slika Karla Kocijančiča >Pomlartno orebujen-jec. —x Sokolsko društvo >LjublJana rv.< ima 19. junija svoj javni nastop na vojaškem »trelišcu ob Dolenjski cesti. Ljubljanaki Sokol poziva nujmo Člane m članice, ki se naznej-avajo udeležiti vseso-kolsfeega telesa v Pra^ri. da pa-igJase svojo definitivno udeležbo najkasneje do sobote 28. maja v društven: pisarni v Narodnem domu (vhod ]z Bdeiwe:sove ceste) ustme-no ali pismeno. V pismenih prijavah mora vsak dlan ali članica navesti: 1.) Ime In priimek, 2.) ali želi skupno orenočiščp a!i posebno stanovanje, 3.) ali se bo prehranjeval sam ali pri skupni prehrani, 4) ali bo potoval sam ali s skupno ek**rvedici>o, 6.) ali želi zletni znak. 6.) ali se bo udeležil po zletu izletov po Češkem, 7.) posebne želje, ki naj bi se upoštevale. Ta rok je skrajni; na .poznejše prijave se ne bomo mogli ozirati, ker bo savez SKJ poznejše prijave zavrnil. Vse udeležnike zle-ta opozarjamo ponovno, da so pogoji za pripustitev na zlet: 1.) poravnave članske obveznosti pri društvu, 2.) brezhiben kroj, 3.) znanje najpotrebnejših redovnih vaj. Zato se poziva članstvo, ki namerava na zlet, da poravnava vse svoje članske prispevke, da si pravočasno preskrbi kroj in poseti vadbo redovnih vaj, ki bo pod vodstvom društvenega prednjaškega z*bora vsako sredo ob pol 7. do 7. zvečer na letnem telovadiščn v Tivoliju. Za primer slabega vremena se bo ta vadba vršila v telovadnici v Narodnem domu. Prva vadba v sredo 1. junija. _ Sf9€>1*t KUUC V Kranju je na b in kostno nodeljo gostoval SK Vir tu s s svojim prvim ln rezervnim moštvom in je domači SK Korotan obakrat izšel kot zmagovalec. Tekma rezerv, ki se je končala z rezultatom 4:1, ;e bila dolgočasna in nezanimiva. V mnogo živahnejšem tempu pa sta zaigrali prvi moštvi. Posebno se je odlikovala domača krilska vrsta in pa obramba. Gostje so zaostajali predvsem v startu in skupni Igri in so poleg tega imeli tudi precej smole pred golom ter poraza 5:0 niso ravno zaslužili. V ponedeljek je rezerva Korotana odpravila tržiško Svobodo s 4:1. V nedeljo ob 10. dopoldne se odigra prijateljska nogometna tekma z jeseniškimi >Borci<, v četrtek na Teiovo pa se obeta prvi derby med domačima rivalom a SK Korotanom in SK Triglavom. Nova (14.) številka >Sportnega lista< prinaša članke: Konec prvenstva, LNP, V državno prvenstvo. Sabljaska prireditev, Kolesarske dirke na Gorenjskem, Ob zaključku smučarske se&one, Nogometni 'n lahjkoatietski pregled itd. Last se dobi t vseh trafikah. Ker so državne prvenstvene tekme prihodnjo nedeljo odgođene, bo prihodnja 15. številka lista v torek 31. tm kot velesejm&ka številka, na kar opozarja uprava naročnike in čitatelje. Kopališče SK Ilirije otvorjeno. Z današnjim dnem otvori SK Ilirija svoje letno športno kopališče ob Gosposvetski cesti. Kopališče je lepo urejeno, sveže pre-pleskano m na novo prebarvano in nudi ves komfort v vsakem pogledi i. Odprto bo vsak dan od 8. zjutraj do 8. zvečer. Balzam z& dolgo življenje Snočj sem se vračal z občnega trgovsk ega društva >Merkur< in prer ljeval lepe besede predsednika c. dT. Win-diseherja o čudodelni moči optimi^m ^ Prav dobre volje sem postal po tej IW« Ijenjsk: modrosti in vee veder sem se Se! malo izprehodk po asfaltiranih ulicah, ki so zvečer po dežju tako leipe v mokre m blesku migljajoči h refleksov. Srečal sem srarega kavalirja, našega uglednega someščana, g. gJavarja Del Cotta. Praznično zidane volje je bil stari gosr»od Ln z mlad*5-nteko živahnostjo mi je razložil, da se vrača od >Lovca<, kjer so slavili njegov rojstni dan. Ej, gospa Leni toči izvrstno kapljico in poje sladko, da se lahko pomeri s to ali ono primadono, prof. 'Ivan Vav-potič. ki mu je restavriral portrete njegovih pradodov. pa nt samo izvrsten s1 kar, temveč tudi pri klavirju pravi m.v-ster. Sploh, sijajno so se imeli. Pa sem svežemu in živahnemu srosfpodu Čestital k rojstnemu dnevn ter ga pobaral, kateri rojstni dan te s'avi. čez leto dni jih bo že ooermdeset. Ali je mogoče? Kakopa da je, samo humor mora človek imeti in dosti optimizma! će pride kaj hudega — kaj bi človek >grimaJ< in tuhtal, saj nič ne pomaga. Kar je, to je, zapomniti si pa mora vse dobro Ln veselo. In že so nagli koraki mladostnega optimista zaškripali po pesku na njegovem vrta mimo stavnega Neptunovega vodnjaka v ponosno vilo. zakladsni-oo, polno dragoceniJi spominov. Oživljajoč balzam je zaplal po žilah, po cvertjn gredic m po belih cvetočih vejah, v srobru polne lune se le«keta>očIih. OudodeJni bai-zam tramorja to opttoMtzma. ZdvJjenjakemu ii ujetniku g. Del Cottu tudi naše iskrfta>*j čestitke! SPD Slvani. Erjavčeva koča na Vršiču se odpre ko za priimer, če je javljen poset, zato naj m tursti oglase prej pri oskrberici JtvSci Pe-carjevi v Kranjski gori. Nadalje so odeprte in oskrbovane vso leto: novozgrajena postojanka na Sv. Gori. koča na Sv. Planini, novozgrajeni dom na Mrzlici, vse koče na Pohorju, Cerjska koda nad Celjem, Pt^ernflcova m Tilerjeva koča v Logarski dobni. Morilska koča na Mozirski planim. Odprta m oskrbovana fo restavracija na Roču. Razpis za nabavo razgfadnic. Sk> vensko p>Lan msko društvo v Lfuh&jaaii Tkamera-va centralizirati nabavo razglednic in slik za. prodajo v svojih kočah. Zato vabi fcoto-amaterje in poklicne fotografe, naj predlože Osrednjemu društvu SPD t Ljubljani najkasneje do 3tL maja kopijo awo£h negativov v formatih od 6 X 9 do K) X 15, izvršene na sijajnem papirju m predstavljajoče: L koče, domove m hotelo Slovenskega planinskega društva; 2. neposredno okolico koč m 3. gorske motive te naMl planin sploh- Fotografi, ki bi fcdK pripravljeni prodati negative, naj to v ponudbi Izrecno omenijo in navedejo prodajne ocne. Oni ponixm:ki. ki bi hoteli dobavljati razglednice, naj predlože vzorce papirja ki *Iik ter spo roče zahtjevane cene. Za razglednice v hakrotisira (zlasti slike koč, domov in hotelov), naj se navedejo zahteve za odstop avtorske pravice. — Slovensko planinsko društvo poziva poklicne fotografe in amaterje, da so v obiinem številu udeleže tega razpisa, s katerim društvo zasleduje dvojni namen, namreč centralizirati nabavo razglednic in dobiti nekako zbirko naših najlepših platmnsikih slik in tako ustanovit: nekak arhiv naSe planinske fotografije. —\ Staničeva koča na Triglava je do nedelje 22. t. m. odprta. — Otvoritev nove koče na Ljubntftcn. Podružnica Slov. planinskega drnstva v škof ji Loki otvori v nedeljo svojo hočo na Ljnbnlkn. Slovesnost se bo vršila po temle sporedu: 1.) ob pol 9. dopoldne odhod z Mestnega trga v škof ji l^oki na Ljnbnft; 2.) ob 11. blagoslovitev koče z božjo službo; 3.) pozdravni govor namestnika predsednika podružnice; 4.) planinska zabava. Na predvečer otvoritve bo nova koča razsvetljena z bengaličnim ognjem, z vrha pa se bodo razlegali streli iz topa, k! so ga loški topničarji spravili z velikim trudom na vrh tega škofjeloškega očaka. Ker je Ljubnik (1027 m) zelo lahko dostopen v pičlih dveh urah hoda in nudi krasen razgled, se bodo brez dvoma zbrali na rtan otvoritve na njegovem vrhu ljubitelji narave iz bližnje in daljne okolice, zlasti pa iz Ljubljane. Avtomobilska nezgoda« — Ali se je ' res ponesrečil z avtomobilom r — Da, zarirbtli so mu jra! Dokaz prijateljstva. — Ali si moj prijatelj ali ne? — Čudno vprašanje! Ali mi lahko kai očitaš? — Nič čudno! Prijateljstvo je treba dokazati! — Prav rad! — No, (posodi mi 100 Din! »SLOVENSKI NAROD, dne 20. maja 1932. Me a bo njeno hčerkico doletela ista usoda kakor Lindibergnovo dete. Ztočmci zahte-vajo, naj denar staino nosi pri sel] sicer v stokrooslrFh bankovcih ter ga izroči osebi, ki bo to od nfe zahtevala. Ce pristane na to, naj bodo tri dni roloji sredVijega okna na nfenem stapnvaran sipvšceni- ZJocinci jo tudi svarc, naj pisma nikar ne pokaže ponciji, kajti v tem primeru bodo rrjeno hčerkico umorni. Sedlačkova je prsmo fefrab termi oddala poikaji. ki zdaj straži njeno « MLAD GOSPOD zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče službo inka-santa, sluge ali kaj sličnega. Ponudbe na upravo s-Slov. Naroda« pod »Pošten 2082«. POUK STOJEPISNI POUK Večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Vpisovanje vsak torek in soboto od 6. do 8. ure zvečer, šolnina nizka. — Chri-stofov učni zavod, Domobranska cesta 7/1. 2036 NEPOSNETO MLEKO DIN 2.20 dostavljam na dom. Pošljite naslov upravi »Slov. Naroda« pod »Mleko«. 53/T BSA MOTOR s prikolico, dva cilindra, elektr. razsvetljava, model 930, za vsako ceno proda Franjo Stetn-bauer, Kapela-Radenci. 2085 DINARJEV 125.— 1 m3 žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Veiepič, Sv Jerneja cesta št. 25, — Telefon 2708. 23rT DVE OLJNATI SLJKI Path - Patachon, ugodno na prodaj. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1817 HOTELSKO OPREMO kompletne spalnice, gostttni-gke mize m stole ugodno proda Janko Florjančič na Bledu. 20S7 R\ZNO Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra C 14. 22/T NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 1 (nasproti opere) 19/T KLAVTRJ1, PIANTN1 prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. 18/T PsihografoloT ti pojasni tvoj značaj, tvoje življenje, tvoj cilj. — Obiske sprejema v hotelu »SOČA«. 2024 DOPISOVANJE MLAD GOSPOD s stalno službo želi znanja s samostojno damo staro 18—25 let. Na premoženjs se ne ozira. Samo resne ponudbe s polnim naslovom poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Maj 2089« Gostilna LJUBLJANSKI DVOR LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 28 Izborna domača in primorska kuhinja. Cene zelo nizke, MORSKE RIBE Danes v veliki izbiri ribji rižot. — Vina prvovrstna, specialno omiško črno, lastnega pridelka po Din 10.—. Morske ribe Danes v večji izbiri, kakor tudi druga jedila. — Vina prvovrstna; kaštelanski šilker po Din 10. Lep vrt, pivo v vrčkih. OPERNA KLET, Gledališka ulica št. z Urejuje Josip Zupančič, — Za »Narodno tiakarno« Fran Jeaaraek. — Za upravo in inaeratni del lista: Oton ChriatoL — Val v Ljubljani.