TOLMINSKI
GLAS
"Jv&mLnsldA Dojnoffaumc&v.
L. I.	Tolmin, 18 novembra 1944.	St. 17
KRIK IZ GROBA...
Zrelost naših ljudi
Leta in leta je zahtevala trda usoda, da je naše ljudstvo moralo tajiti svoje narodno prepričanje, leta in leta je usoda zahtevala, da so ljudje naše slovenske krvi bili tepeni, teptani in povsod zapostavljeni zaradi svo- i jega slovenskega porekla. Mnoge je strašno peklo to dejstvo, zavest večne sužno-sti in hlapčevanja, zavest, da smo že oh rojstvu obsojeni na to, da se vse življenje klanjamo tujcu, našemu gospodarju.
Letu so minevala, čua je reoblikoval svet. Usoda je zahtevala, da je prišlo do najbolj okrutnega svetovnega -klanja, kar jih zgodovina pozna.
Tudi nas je val sovraštva in vladohlepja Vrgel, v ta krvavi bojni metež, tudi od juas so terjali, da se uvrstimb med vojskujoča se ljudstva, da zgrabimo za orožje in sejemo smrt nasprotniku, da objokujemo naše $ir|ge, žrtve brezobzirne vojske.
Vendar mi bi lahko to vojsko prčiiveli skoraj brez žrtev.
A zaklical je krivi prerok v puščavi: »Ljudstvo slovensko, tvoj čas je prišel, upri se! Napočil je čas osvoboditve!« Sreča te išče, um ti je dan, našel jo boš, ak’ nisi zaspan.
Skoraj ga ni bilo, ki bi nasprotoval osvobodilni akciji, a žal jo bilo vse skupaj le prevara; osvoboditev so razglašali krivi 'preroki, plačani od tujega kapitala za svoje delo, zato se niso ozirali na žrtve, njih število, četudi naraste na en milijon, večino slovenskega naroda.
Hvala Bogu, zgodaj so se
Ko se je vojna začela pa prav do danes, ve partizanska propaganda povedati, da bo konec vojne čez 14 dni ali pa vsaj čez en mesec. Več koi stokrat so se že ušteli, a ljudje jim še nasedajo, češ, če ti rečejo, potem bo že držalo.
Kes žalostno, kar pišejo partizanski letaki, SC razume, da je resnica, saj hočejo biti apostoli resnice. Stokrat so se že zmotili v proroškili napovedih konca vojne, morda se bodo še stokrat. Koncem koncev bo pa le er.kiai držalu, do bo res čez
14 dni konec.
Oh, kdaj so si partizani želeli konca v 14-tih dneh. Sprva jim res ni bilo toliko na tem, kdaj bo konec, ko je imelo naše podeželje veliko hrane in obleke in zanje vedno odprte roke, ko so jih še vsi radi sprejeli pod svojo streho, ker so videli v njih borce za beli kruh, boljšo kapljico, prekajeno gnjat in — neomejeno svobodo.
Bogu bodi potoženo, danes je pa čisto drugače. Povsod jih že mečejo iz hiš, saj kdo bt se razveselil partizana, ko ti pride bos in ves razcapan v hišo ter prosi kot berač za skorjico kruha in za konec niti, da si z njo zašije raztrgane hlače na zadnji plati, katero mora zaenkrat še prikrivati, ker svoboda še ni neomejena; v zahvalo za vse to pa ti pusti v hiši nehvaležne živalice, katerim pravijo partizani tanki, ljudje par kar po domače uši.
Pa so si zmislili partizani: Nak, prosili pa ne bomo. Zato so izdali manifest, to je proglas, ki čisto drugače izzveni, kot so izzveneli njihovi stari, v katerih so rekli: »Vi, domo-
branci, pridite k nam! Pri nas imamo vsega in pa — konec je pred durmi!«
Danes pa čisto drugače: »Dajte nam vse, sicer nas bo pred koncem konec!
Dvajseti november! To je poslednji dan, ko še lahko podprete z obleko našo raztrgano vojsko. Po dvajsetem ne bo najbrže več časa, saj nas zaradi hude zime lahko velika večina že zmrzne, ali kako drudače žalosten konec stori. Prevarani smo, kapitalistični Angleži so r.as pustili na cedilu, kajti od njihovih samih in večnostnih obljub utegnemo koncem koncev storiti konec. Pomagati nam morete in morate edino vi — Slovenci! Slecite raz sebe poslednji suknjič in zadnje hlače, če pa tudi tega več nimate, saj so pri našt osvobodilni vojski tudi na pol gole tovarišice, pa darujte spodnje hlače in žensko perilo, partizan zna vse s pridom uporabiti.«
Tak je torej njih novi manifest! Ali ni znak skrajnega pomanjkanja in razočaranja, obupni krik pred poginom, zadnji klic pred smrtjo, klic iz odprtega groba. Tako pretresljiv je ta klic, da nam sega do srca. In v teh naših srcih je neskončna ljubezen do vas. V znak sočutja in potrdilo ljubezni, dragi tovariš partizan:
ker te ljubim, znaj,
pač ne bi želel ti iz groba
ven!
Če se boš morda ojunačil in še enkrat in to poslednjič pogledal iz groba, se utegne zgoditi, da se bo kdo našel, morda celo brat Srb, ki se te bo usmilil in te položil v grob — to pot brez glave.
razkrili, so bili razkrinkani, zadosti zgodaj so morali pokazati svojo pravo barvo, ki nas je takoj opozorila na milijone človeških žrtev v Rusiji, na tisoče porušenih hiš in cerkva v Mehiki, na brezmejno razdejanje v Španiji, in kdo bi jim po vsem tem še verjel?
Ostali so osamljeni, hujskači, in zbirali okrog sebe vse, kar je bilo zlega iz našega naroda, vse kar je bilo izdajalskega v vrstah naših sosedov.
Poglejmo v Srbijo. Tudi tam so nastopile podobne prilike, tudi v Srbiji je bilo polno partizanov. Srbi so takoj vedeli, kaj jim je storiti. Vsi so se zedinili v tem, da ne zaupajo krmila nad samim seboj iz ieč spuščenim zločincem in kot en mož so udarili po njih ter jih popolnoma onemogočili v svoji deželi.
Oh, ko bi mi to storili! Ne bi danes šteli 10.000, 20.00o, 30.000 mrtvih Slovencev in še več, ne bi šteli /00, 400, 500 požganih vasi in še več, ne bi šteli 30 porušenih cerkva in še več. Odvrgli bi lahko takoj izpočetka, ko so se pojavili, vse tiste, ki niso zmožni poštenega življenja, in se v eni močni in strnjeni bojni črti utrdili v širnih mejah domovine, da je ne bi upal nihče napasti, kaj šele ji mogel škodovati.
Mnogi so kmalu uvideli, kam nas vodi revolucija, zavedli so se svojega domovin-skega in narodnega poslan- | stva in po njihovih dolgih naporih in težkih prizadevanjih je rdeča revolucija žalostno propadla, ko so bili glavni priganjači in najbolj zagrizeni terenci OF razkrinkani in kaznovani.
Nihče več, ali morda le majhno je število tistih, ki še dvomijo v pravilnost protirevolucije, protikomunistične borbe, tistih, ki še nasedajo OF, ki še morda celo veruje- 1 jo v njeno zmago.
Tem pa, ki niso niti toliko zreli, da bi vsaj danes izpre-gledali in obsodili komunistično partizanstvo, danes, ko že vidijo pri nas v objemu s slovenskimi komunisti tuje komuniste, ki trgajo, blatijo našo zastavo, ki mučijo naše ljudi zaradi slovenskega narodnega prepričanja, ni vred-
RUSKI KMET UMIRA.
Res je, da se ruskemu kmetu pred vojno ni godilo najbolje, vendar pa je boljševl-ška revolucija 1917. L ruskega kmeta pripeljala popolnoma na beraško palico. Če primerjamo danes stanje ruskega mu-žika s stanjem iz leta 1917., se nam pokaže ogromna razlika: kmet, gospodar zemlje, druži ne, pridelka, svoje hiše, posestva, ... je postal hlapec, kmet-proletarec brez vsega, z edino dolžnostjo, da dela, dela, in dela za komunistično državo.
Kako je do tega prišlo?
Komunizem je v Rusiji uvedel kolektivizacijo kmetskega gospodarstva. Odpravili so številna kmetska gospodarstva in namesto njih ustanovili kolhoze. K o 1 h o z, to je kolektivno gospodarstvo, so ustvarili na tak način, da so kmetom odvzeli vso zemljo, vso živino, vsa gospodarska poslopja in vse naprave ter vse to izročili vaškemu komunističnemu o sebju, ki je sestavljeno iz bivših delomrznežev in postopačev, in ki ima od države vso pravico, da po svoje vodi to kolektivno gospodarstvo, v katerem je kmet le delovna sila, hlapec, suženj države.
Ruski kmet se je dolgo upiral
Kolektivizacija je pri ruskem kmetu naletela na zelo hud odpor, ki so ga pa boljše-viki brezobzirno zlomilL V borbi s kmeti, ki so se vrsto let dejansko z orožjem upirali tako nepravičnemu odvzemu lastne zemlje, rdeča vlada ni prav nič izbirala sredstev. Kmete so streljali v masah ali
no ničesar več dokazovati; slovenski narod jih je že izpljunil in jih bo še kaznoval kot največje zločince in naj-sramotnejše izdajalce.
Naše ljudstvo ima danes že tako zrel politični čut, da se ne bo pustilo več na tak pretkan način zapeljevati. Naše ljudstvo ima danes že tesno stisnjeno pest, da bo zadalo smrtni udarec vsakomur, ki bi skušal slovenski narod osvoboditi kot pripadnik tiste najbolj zavržene skupine, ki naroda sploh ne prizna.
jih pa izseljevali v severne pokrajine, v Sibirijo, kjer poletja sploh ni.
Prvi uspeh kolektivizacije je bila strahotna lakota v letu 1933., ki je zahtevala milijone človeških življenj.
Kljub 'vsemu krčevitemu odporu zdravega ruskega kmeta proti kolektivizaciji ali razlastitvi kmečkih posestev, je vendar zmagal komunistični teror. A zahteval je svoje žrtve Žrtveni dar, ki ga je komunizem položil na oltar kolektivizma, je moral znašati 27 milijonov in pol ljudi.
Zakaj kolektivizacija?
Čisto preprost je odgovor in vsakemu že na prvi pogled jasen: da more država neovirano izkoriščati ruskega kmeta. Kmet ni več lastnik svoje zemlje. Še ima pravico delati na njej, robotati celo leto, toda v jeseni, ko pride čas za pobiranje pridelkov, mora kmet oddati obvezno vse poljske pridelke državi. Država jih sicer plača, a to po tako sramotno nizkih cenah, da se osmeši vsakdo, ki trdi, d *. je tisti denar sploh kaka odškodnina za delo, ki ga je opravljal kmet na polju. Obvezna oddaja poljskih pridelkov prinaša komunistični vladi ogromne kapitale na leto, skoro eno tretjino celokupnega proračuna, ki se ves uporablja le za oborožitvene namene, za organizacijo revolucij in krvavih o-bračunavan j v svetu in za pripravljanje nrav tako neizbežnega položaja vsem evropskim kmetom, ki še verjamejo agentom, ki so za svojo propagando za kolektivno gospodarstvo plačani s krvjo ruskega mužika.
Ne le vse pridelke, tudi živino
Toda, to je le del bremena, ki ga mora odrajtati ruski kmet komunistični vladi. Prisilna oddaja živine, ki se je prav tako vršila po kolhozih, je popolnoma strla rusko živinorejo. Hlevi nekdaj last ruskega kmeta, polni zdrave živine, so danes prazni, razpadli, zapuščeni. Konjereja je padla pod polovico stanja pred vojsko, živinoreja še bolj. Tako daleč je celo prišlo, da je
sam Vorošilov v svojem govoru izjavil, tla je »danes vol v Rusiji prava redkost«.
Kaj pa traktorji?
Kolhozi zaradi pomanikanja živine niso mogli več delati. Zato jim je oblast »priskočila na pomoč«. Začela je kolho- i zom vsiljevati traktorje. Danes so skoraj vsi traktorji v Sovjeti ji v državnih rokah, j Država posoja kolhozom trak- | torje, vendar zahteva kot odškodnino do 20% celokupnega posevka. Ta nagrada je tako visoka, da daleč prekaša vrednost opravljenega dela. To ni več nagrada, plačilo, ampak predrzen rop, ki bi ga morala poštena državna oblast ne le preprečiti, ampak pošteno Tcaznovati.
Kaj pa davki?
Kolhozi zbirajo poleg vseh omenjenih dajatev, še posebne davke ali fonde za najrazličnejše namene, ki pa vsi trgajo ruskemu kmetu še ono malenkost pridelka, ki ga sme pridržati zase. Na ukaz komunistične stranke mora kmet s svojimi žulji plačevati najrazličnejše fonde za uresničitev komunističnih ciljev v svetu. Ti fondi znesejo d, 15?o celokupnega poljskega pridelka. Posebne davke mora plačevati ruski kmet še kot plačilo kolhoznemu upravnemu o-sobju, komunistom, od u.čavi postavljenim lenuhom in pijavkam. Tu gre zopet do 10% vsega pridelka.
In kaj ostane kmetu?
Ruskemu kmetu ne ostane niti toliko, da bi lahko sam sebe pošteno preživel. Ruski kmet je po komunistični kolektivizaciji postal berač, še manj, suženj, ki ima na zemlji, ki je bila nekoč njegova last, pravico le delati, delati in samo delati...
Ruski kmet umira ... Komunizem mu je vzel zemljo, mu je odvzel pravico do družine, komunizem mu je ubil voljo do dela, vzq1 mu je vse, komunizem je ruskega kmeta ponižal pod žival....Zato ruski
kmet umira.....
Boj proti komunizmu je naša narodna dolžnost.
MATI PLAKA
Pod Krnom v koči spavnl je otrok, na (/rob njegov zdaj pada sneg visok, Vsa hosui tam okoli polna je grobov... Kdo materi pokaže grob njegov?
Pokaii ti ga brzoleta ptica. i poleti gor na Krn ftred menoj, kjer čez peči preliva se vodica, povsod jaz verno pojdem za teboj.
Naj v sneg udira noga se zmrzava, srce naj tolče, dih naj me duši, naj tlači k tlom me žalosti težava, za. tabo pojdem dneve in noči.
Tam pod visokim Krnom se ustavi! Na grob otroku sedi mi molče.. Jaz pa bom nanj solze ločila vroče, dokler snegovi se ne razstope.
Odkopljejo ga moje stare roke, da se nagledam še enkrat sinu.
Potem naj padajo snežinke goste, oba zasujejo naj v skupni grob miru.
Ludvik Makuc, viiji mirečthik.
PISMU IIREIIMŠTVU
Dragi Tolminski glas!
Z veseljem ugotavljamo, da se skušajo Slovencem popravljali krivice, k' so jim bile prizadete pod 25-let.no tu-doljausiko vlado. Vsi, prav vsa - mod njimi tudi Voce dii Gorazda - so edi ni v tem, da je velik ded krivde ravno neprimerno badoljevsko postopanje, a ie danes v deželi Inko žalostno stanje.
Na skoraj vseh javnih uradih so ž» slovenski napisi in to od uradov B * raterjai pa do županstva. Zato bi prosili tudi prevzvišenega gospoda nadškofa; da tudi' on posnema posvetne oblaisti im naj v cerkvenih uradih vrne I slovenščini ,mesto, ki ji gre, saj je v nadškofiji pretežna' večina Stovemoev. Človek je namreč prav neprijetno presenečen, ko vidi v nasprotju z napisi na drugih uraidiih kakor županstvu, četo v škofijskem dvorcu samo enojezičen maiipis. Gotovi simo, da bodo svojega nadškofa posnemali tudi mestni župniki d/n bodo tudi, oni obveščali svo-’ je vernike v obeh jezikih. Če je ta ■ praksa razširjena po vseh večjih mestih Italije, kjerkoli so obiskovalci cerkve tudi dirugorodni tujci', ni niika-kega razloga', da bi se ne uveljavita tudi proti domačinu Slovencem v Gorici.
Cerkev je vedno dajala zgled pravičnosti za vse narode, zato ne bi bilo prav, da bi bilai Gorica izjema.
Bralec.
Uredništvo se popolnoma strinja z Vašo upravičeno želijo in je prepriča-- no, da bodo prevzvišemdi nadškof imi -mestni župniki tej želji ugodili in Vas bomo prav gotovo v tej zadevi obve-| stili v Tolminskem glaisu.
U redniištvo. Partizani in vera Partizani: niso proti veri. To vedo že vsi tovariši in tovarišice v Zatolminu. To pa je gotovo: po zmagi bo takoj 1 drugi BOG. Drugi Bog — druga vera! — Tovariši bodo vero celo ustanovila. To uči tovariš po Zatolminu na glas: po zmagi bo drugi Bog; — Pazi i tovariš, da te prej stari Ilog ne zadu-1 ši!
IZ ZUNANJEGA SVETA
Iz Rusije. V predelih evr epske Rusije so se formirali močni narodni protikomunistični oddelki, ki hočejo osvoboditi domovino rdečega komunizma ter vrniti nesrečni Rusiji zopet svobodo. Ti oddelki delajo ruski armadi v zaledju velike preglavice. Samo v Kijevu so proti njim mobilizirali tri divizije, toda brez uspeha. Narodno protikomunistično gibanje se širi vsak dan bolj in 'izgloda, da se bo tem idealnim narodnim borcem posrečilo streti naj hu jš ega sovražnika slovanstva — komunizem.
Iz Češke. Te dni je na javnem shodu izjavil češki predsednik vlade, da so prejšnjo vojno imeli Čehi 200.000 mrtvih in pogrešanih, v teku petih let sedanje vojne pa lahko z veseljem ugotovi, da se vojska Češke skoraj dotaknil« ni. Industrija cvete, kmetje pri ugodnih cenah poljskih pridelkov bogatijo in namesto človeških izgub ima češki narod 180.000 prirastka.
Kakšna pa je bilanca Slovencev?
30.000	mrtvih, polovica dežele razdejane. Zaradi teh žrtev in gospodarske škode po vojni usoda Slovencev palčne bo nič boljša. Škodo bomo trpeli sami. In zakaj? Komunisti so vedeli, da pri Čehih’ ne bodo uspeli, zato so se vrinili nam. Vsaj zdaj dajmo posnemati Čehe, da v bodoče ne bomo več beležili vojnih izgub, marveč prirastek, saj vojne pri, nas ni, naredili smo si jo sanni, začeli so jo komunisti — re-voluoitjo!
Iz Srbije. Pred ruskimi osvoboditelji je sedaj p-rilbežalo na Ogrsko nad
200.000	Srbov. Med njimii je tudi več partizanov, ki se niso mogli sprijazniti z dejstvom, da bi bili uvrščeni v ruske napadalne oddelke ali delavske bataljone. Po njihovem pripovedovanju je med partizani veliko razočaranje.
Grčija. V zasedeni Grčiji so razorožil: vse partizanske oddelke in organizirali domačo policijo iz zanesljivih ljudi — samih bivših protikomunističnih vojakov.
Angleški časopis
Ugledni angleški politični mesečnik čigar izdajatelj je angleški zunanji minister, obsoja vedenje zaveznikov do bivše Jugoslavije. Zavezniki, to se pravi Anglija in Amerika, so onemogočili vse poizkuse, da bi se s pogajanji doseglo pomlajenje v tej državi. S priznanjem Tita in njegovega gibanja sta Anglija 'im Amerika hladnokrvno pod nož M ihajtovičeve sile te> prizadeli jugoslovanskim narodom neizmerno škodo. Titovo stališče j® zmagalo s krvavimi nasiljem, ki so ga komunisti izvajali s sodobnim, od zaveznikov poslanim orožjem. S tem so spoštovanje in zaupanje, ki ju je jugoslovansko ljudstvo nekoč izkazovalo zaveznikom, seveda ni ojačilo. Dalje je treba pomisliti, da> se zaradi dogodkov v bivši Jugoslaviji upravičeno nezaupanje loteva tudi drugih balkanskih držav. To seveda ne velja za komuniste, ki vedo, da bi bo zavezniški zmagi najbrž vsi mali narodi bili oropani pravice do samoodločbe.
ZANIMIVO ZA VSE
Bovec- V Bovcu so partizani od n e. sli iz občinskega urada vse pisalne stroje. — Pomišljaj!
Sv. Lucija. Pri Sv. Luoiiji vrši glavno partizansko policijsko službo gostilničar Ltpičar Alfonz in njegova sestra. Nihče ne more priti k Sv. Luciji neopažen, čez pol ure so že obveščeni tovariši v gozdu, kdo je prišel k Sv. Luoiiji, katero časopisje je prinesel, s kom je občevali itd. Ker je imenovani gostilničar še mlad, bi bilo silno umestno, ko bi mu poiskali kakšno koristno delo, saj delavcev in vojakov po vsem svetu primanjkuje. Za partizansko policijsko službo bo po pO-trebi že skrbela njegova sestrica Marija, v najhujši sili pa tudii njegova mamica*.
Za/to, tov. Ltpičar, ti nujno svetujemo, da si poiščeš pametnejše delo, sicer bodo prisiljeni drugi1, da ti naložijo kakšen posej.
Slapnik. Okrog Reke se je te dni klatilo več badolijamskih brigad, ki so bile silno bogate na domačih živalcah, katere so edine predstavljale v vsej osvobodilni vojaki slovenski element. Zato so pa iz nacionalne zavednosti zapustile italijanske tovariše in na tleh počakale boljših žrtev, kot so laški partizani. Pravijo, da se še danes, kdorkoli sede na travo v bližini Reke, takoj naleze uši.
Cvelrei nad, Kalom. 27. oklobra so prišli Nemci v omenjeno vas ter jo obkolili, ne da bi partizani to opazili. Ko so bili že čisto blizu, opazi stražar nad seboj jnedle sence in poveljnik pošlje izvidnico, kaj je. V tem pa že zapoje nemško orožje in partizani se spustijo iz hiše v divji beg. Le dva sta se skrila. Gospodinja, uboga starka ju je podila), ker se je sirota bala, da še ntje ne bi spravila v nesrečo, a ,sta trdovratno vztrajala. Ko so se približati) Nemci, sta dvignila roke in oba hkrati vzkliknila: Hvala Bogu, sedaj sva rešena.
Zatolmin. Od tamkaj s.no zvedeli, da so glavna trije »višji« iz zapadno primorskega okrožja izdihnili svoje rdeče duše makije v bojih pri Plaveh. Tli so tov. Lado, Peler Skalar, po do-miače Ferdu Kravanja iz Suče ter še edem, ki mu trenutno ne vemo imena. Vse tri »junake« je počastil tov. Jože Vilfan s svojim člankom v Pairti zanekem dnevniku. Tudi naši Zatol-mi.nci so se poklonili spominu pokojnega dobro znanega jim Skalarja, ki je svoj čas kot učiteljišmik celo bival v njihovi sredi. V ta namen so priredili kot vedno miting. Znana tovarišica' je mai mitingu v družbi višjega to-'varilša pozvala vse prisotne, da s petminutnim molkom Jn dvignjeno pestjo počastijo spornim padlega osvoboditelja Ta svečana drža, ko so vsi med molkom imeli dvignjene pesti pa vendar ni mogla pregnati veselega razpoloženja pri neki tarenki, ki se je ob pogledu na tovariše na glas zakrohotala Temu krohotu in smehu se je vse navzoče občinstvo tovariško pridružilo.
Tolmin. V nedeljo 5. nov. je bila v Tolminu Gregorčičeva proslava ob stoletnici njegovega rojstva, ki je prav lepo uspela. Kino-dvorana, lepo okrašena, je bila nabito polna. Ljudje so komaj dali dušika svojemu navdušenju, ko so slišali lepo uspele izbrane deklamacije in recitaci je in spominski govor posniku, spet poslušali ubrane glasove tolminskih domobrancev, zlasti peg ko so slišati na novo uglasbeno pesem Veseli pastir, ki jo je tako lepo uglasbil komponist g. Vinko Filli.
Proslavo je zaiključiJahimna »Hej Slovenci«, ki je na novo potrdila pravega slovenskega duha, ki je bil jedro vsej proslavil in bodeč trn v peti vsem našiiim nasprotnikom.
Tolminci, le tako naprej!
Sežana. Naši Ferenci pripovedujejo, da pač ni nič na tem, če nam pcŽTO naše bajte, saj po vojni da se bomo tako preselili v me to, kjer do-!J»i vsak svojo palačo. Prosimo Tolminski glas, da, se' spomni tudi naših terencev, M danes tako pridno zagovarjajo požige in nam pripravljajo uničenje naših domov, če prej ne talent, ko pride uro obračunal
Breginjski kot. Najnovejše suženjstvo, V breginijskeim kotu so terenci vse moške, ki so starejši kot 45 let organizirali v posebne delavske bataljone, ki morajo brezplačno obdelovati polja terenoem, da si ti na ta način isti lažje posvetijo partizanski propagandi in drugemu polu za partizane.
Žabče. V Žabčah so biili ljudje v skrbeh zaradi slučajnega bombardiranja ali požara. Shranili so vso boljšo obleko in precej živeža v neko veliko in obokano klet. Glavni ljudski komisar Tomažič je pa zato vedel — din neko noč so prišli tovariši in vse odnesli. Posamezni kmetje trpijo veliko škodo, več ali manj trpijo škodo tudi vsi ostati; dobro, da vemo, po vojni se bomo znali obrniti po odškodnino kar na Tomažiča im njegovo premoženje.
Kobarid: Miklavič, voditelj partizanstva na Kobariškem je bil te dni prijet.
Grahovo. Po naši vasi' neumno brusi jezik znana partizanska kurirka tov. Kleč, ter pripoveduje čudne reči: Rusi so blizu, zato vsi v partizane, sedaj se imajo zelo dobro, jedo že samo bel kruh.
Grahovci prosimo, da bi imeli beli boljševiški kruh že kar tukaj doma ali pa vsaj na Kneži.
Partizanska skrb za šolstvo. Pred 14 dnevi so partizani nasilno zaprli ljudski šoli v Idrskem in Starem so lu. Šele na velik protest staršev, ki se jim zdi le preneumno, da bi otroci izgubiti že drugo leto, so se šole zopet odprle. TLa to so pa v zameno odpnlli v Dolenjem v Brdih partizansko italijansko šolo, kjer je bila v prejšnjih časih samo slovenska šola. Pa naj si še kdo upa dvomiti, da so partizani ne borijo za slovenski narod.
Brda. Te dni so partizani sklicali shod briških žena in komisar je zahteval, da mora ena sama vas, ki je znana kot ena najrevnejših, prt-spevaiti za tekmovalno oddajo blaga nič manj 'ko 60 litrov oilijai in 40 quiim-talov krompirja, dasiravno so Brici že davno pozabili, kakšen okus innai olje. 'Na protest žena je ir?,javil, da se za-,•dovolijo tudi z drugo maščobo. Preplašene žene, ki nimajo n.ilkake žabe \ie so zastonj prosile komisarja usmiljenja. Za to ni čudno, da so se tudi koloni izjavili, da bi bili im boljšem, če bi morali oddati gospodarjem tri četrtine vsega pridelka.
Tolminski hribi. Po tolminskih hribih sedaj še ostali partizani pridno nabirajo hrano in obleko. Kmetje smo v strašnih kleščah. Če ne daš, te ubije, če diaš, boš pa saim umiral od lakote in mraza. Nekatere hiše so že čisto ob vse. Drug drugega pogledujemo in se z očmi povprašujemo — ali bo kdaj konec tega strašnega trpljenja. Partizani nas tolažijo, dia je že 500.000 ton živil na poti iz Rusije za naše kraje, — pa se bojimo, da bo tudi ta obljuba velialai toliko kot tista, ki je obljubljala konec vojne v 14-tiih dneh.
Modreje. Znana partizanska »pokovka« se je vedno pridno zanimala za domobranske družine, če morda si-novi-doinob ranči, niso prišli domov na obisk, da o tem hitro obvesti oborožene teremce. V nedeljo 5. novembra pa je še posebej skrbno pazila. Domobranci, ki so prišli na pogreb in Gregorčičevo proslavo, so res šili tudi domov v Modreje. Ko so se vračali, sta jih v grmovju pri' Vorinčku čakala dva partizana z brzostrelkami in jih pozdravila z znanim pozdravom: Domobranec, ud a j se! Fant j e so se takoj znašliii in jiimia odgovorili s kroglami, talko da sta uboga partizank bežhla pred njimi prav do Poljubi,na, četudi jima niso sledili.
Domobranska roka je dolga in trda, le glej, zala modre,isika rožica** da srne boš prezgodaj nehala smejati!
Kobarid. Po kobariških hribih tolovaji prestrašeni čakajo tolminskih domobrancev, ki so j,im stalno zai petami. Domobranci so jih že več ujeli in velikokrat so jih že pozdravili » svojimi zbrojevkami.
Iz Tolminskega. Vsemu svetu naznanjamo, da naši partizani z gotovostjo v tem mesecu čakajo koncai Sedaj se sicer skrivajo po planinah, a konec novembra^ če ne prej, pridejo tudi v Tolmin sam. Da osvobodijo tudi Kobarid in Bovec, se razume! Druge male vasice so itak že rešene. Sicer niso še povedali', kake narodnosti bo okrajni glavar-ikomiilsair, toda Gugala je prepričan, da to mesto po vsej pravici pri tiče njemu. Seveda, debel je postal dovolj, odkar drugi sejejo in žanjejo, .■ril pa je. Je torej oseba, ki se lahko postavi. Ne vemo pa kaj poreče k temu Bogataji Keir je namreč tudi on mnogo delal za OF s teni namenom, da njegovim otrokom in njemu samemu ne bo treba več garati za druge. Pa še par drugih se poteguje za to mesto, med njimi celo PikaLmc, Bodo pa Tominci z njimi zadovoljni, o tem bomo pa poročali pozneje.