231. številka. Ljubljana, v soboto 9. oktobra. XIX. leto, 1886 Ichaja vssik dan ne«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejem an za a v atrijsko-o^ erske dežel« za vso leti) Ifl gin"., m pol leta 8 jrld., za četrt leta 4 gld., x* jeden mesec 1 #ld. 40 kr. — Za Ljub ljano brez pošiljanja na dom za < se leto 13 >rld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za i*-deu mesec 1 gld. 10 ar. Za pošiljanje na dom računu se p.» 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina zoašu. Za ozn anila plačuje se od Cetiristopn« petit-vrste po *j kr., če Sf> oznanilo jeoVnkrat tiska, po 5 kr., č<- b«« dvakrat, m po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiskn. Dopisi naj se ievole trankirati. — Rokopisi s<: ne vračajo. Uredništvo in m pravni v o jf v Riidulla Kirhita hiši, . (rledališka 8tolb4-. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročuine, reklamacije, oznanila, U j. vse adcainiritr»tivne stvari. Avstrijsko stališče. Poslednji čas so začeli zunanji nemški listi razpravljati notranje avstrijsko-ogerske razmere in na podstavi takega premišljevanja sklepati o varnosti ali nevarnosti za Avstrijo, ko bi se začela vojskovati s katero si bodi državo. Zlasti „Mtinchener AUg. Žtg." objavlja pogostoma članke v tem zmislu V teh razpravah kažejo na to, da bi ne bilo varno za naše cesarstvo, ko bi bilo treba iti v boj. Dokazujejo, kako so narodi na Ogerskem nezadovoljni 8 tamošnjim političnim položajem, da bi se vsled tega ne bilo zanašati ne na Hrvate, Srbe, Slovake ne tudi na Slovence in na Ogerskem bivajoče Ruse. Jednako pa razkrivajo neugodne razmere mej narodi tostranske polovice. V tem pogledu je za sedanji položaj jako pomenljiv razgovor, ki ga je navedeni Monakovski list priobčil začetkom tega meseca v 2 člankih pod naslovom „Poslanstvo grofa Taaffeja." V teh sestavkih, katerih slog razodeva mirnega, jako veščega politika, je govorjenje o potrebi Taaftejevega nastopa sosebno iz dveh uzrokov, Taaffe pa, d>» si je dodal na svoj program še tretjo točko. Potreba da je bilo vlade, katera bi dosegla, česar prejšnja ustavoverna ni mogla doseči; treba je bilo dobiti parlamentarne večine, katera bi privolila v stroške za potrebščine v Bosni in Hercegovini, potem pa večine, ki bi privolila nove stroške za močno vojno. Da bi grof Taafte ustvaril tako večino, je postavil na svoj program spravo z narodi. S tem programom je grof Taaffe pričel vladanje, in posrečilo se mu je izpolniti prvi dve točki, tretja pa je ostala neizvršena. Na vse to končuje člankar svojo razpravo od besede do besede tako-le: „V obče ne ozirajmo se tukaj na narodno blagostanje in na državno gospodarstvo, in presodimo dejanja vlade grofa Taaft'eja jedino stališča, v koliko je bila ona doslej primerna za povzdigo državne sile, torej s stališča vojnega interesa. Saj tudi s tega stališča ni po-števati zgoli in jedino Število vojakov in pa števila strelov v minuti, ampak, ko pride do zaresne vojne odločitve, tedaj razkrivajo v boji stotisočerib svojo moč tudi sile duševne narave. Z duševno silo, ki je v tej državi najnevarniša, je bilo Avstriji ra-čuniti že v preteklih vojnah. V mirnih časih to že gre še; ali, ko bi prišlo do vojne v bodočnosti, bi utegnila ista duševna sila določevati naravnost osodno. Sredstva, katera je Taaffe rabil, da bi si ustvaril parlanientsko večino, katera se ni nikdar obotavljala, da bi ne privolila novih vojnih bremen, pa so taka, da bi utegnila glede na bodoči vojni uspeh cesarstva, brezdvombeno škodovati veliko več, nego vsa vojna sredstva, ki jih je dosegel s tako večino in v obče veliko več, nego utegnejo ta sredstva koristiti državi. Avstrijski sosedje, mej njimi tudi oni, s katerimi jedinimi bi se bilo v slučaji vojne državi bojevati ua smrt in življenje, so narodno jednotne velesile in prebivalstvo Avstro-Ogerske pripada z velike večine onim narodom, ki gospodujejo v sosednih državah. Ali ie bilo torej tudi samo v vojaškem zmislu na korist obema polovicama cesarstva — namestu da bi bili podelili vsem narodom pravno varstvo, polajšanje bremen, gmotno in duševno pod poro in pospeševanje, s čimer bi se bila država narodom prikupila, in s čimer bi bili ravno s tem uprli se v sedanjem stoletji toliko nevarni privlačni sili z j edin j enih narodnih držav, — ali je bilo potem, vprašamo, na korist državi, da sta se rabili dve največji narodni plemeni v lastni državi drugo p r o t i d r u z e m u , potem, ko jedno teh plemen v prid lastnega državnega gospodarstva ni bilo tako radodarno glede na vojaške velikodržavne zahteve, kakor pa drugo pleme? Taka umetnost je pridelala to, da se zdaj narodnosti sovražijo čez vse in to mora vsakega avstrijskega domoljuba napolniti z žalostjo. Će pa preudarimo, kako žalostni nasledki se utegnejo pokazati v bodočnosti v slučaji vojne, nas prešinja strah in groza, naj si pojedine možnosti pojasnimo kakar koli. Tretje vprašanje torej, ali je rešil grof Taaffe svojo nalogo na srečo Avstrije, moramo ted^j zanikati. Iz teh odstavkov doni jako odločna razsodba in tudi obsodba dosedanje politike grofa Taaffeja; ob jednem se z vso silo obsoja sedanja desnica državnega zbora avstrijskega kot prepokorno orodje vladnega programa. Pomniti je, da vsa razsodba je izrečena s stališča avstrijskega cesarstva, ne pa s stališča desnice ali levice ali katere si bodi stranke. S stališča skupne avstrijske države je naravnost povedano, da politika sedanje avstrijske vlade in desnice cislitavske polovice ni prava in celo nevarna. Kriva in nevarna pa je jedino zaradi tega, ker se točke Taaffejevega programa neso izvrševale v pravem redu, in ker se jedna točka celo ni izvršila. Člankar ne obsoja Taaffeja in sedanje desnice, ker je privolila v stroške za Bosno in Hercegovino in v stroške za preustroj avstrijske vojne sile, ampak priznava, da izvršitev obeh teb toček je bila ne samo potrebno, ampak da je tudi ista izvršitev sama po sebi okrepila državno moč: ali člankar obsoja Taaffeja in desnico, da nesta šla najprej na delo, katero bi bilo rešilo narodnostno vprašanje v Cislitaviji Opuščenje te točke obsoja člankar, ker vidi, da izvršitev prvih dveh toček brez sprave narodov ne pomaga Avstriji čisto nič, ko bi prišlo do zaresne vojske. Nasprotno, on vidi toliko večjo nevarnost ravno zaradi napačne izvršitve ter trdi naravnost, da kolikor bolj se je Avstrija okrepila z vojno silo na znotraj, toliko nevarniša bi bila vojna z vojaki, vzetimi iz nepomirjenih narodov. Pomnjenje in sprava mej narodi je činnknrju nad vge, ker narodnost je duševna sila, s katero je treba v sedanjem veku računiti in s katero je moralu Avstrija že računiti, kakor vemo, ne na svojo korist. Splava narodov se mora v Avstriji doseči, kakor pravi člankar, ne iz ljubezni do tega ali onega naroda, ampak iz potrebe za obstoj cesarstva. (Konec prih ) Politični razgled. Notranje dežele V Lj ub 1 j an i 9. oktobra V ogerMlceiai državnem zboru se je te dni razpravljalo o bančnej predlogi. Ignacij Helfv predlagal je v imenu skrajne levice, da naj si Ogerska osnuje svojo samostalno narodno banko. Helfvjev predlog je pobijal stvarno finančni minister. V u 5i ii.j <» dr/aie. IfiolgurMka vlada je hotela Plovdivskega prefekta Dimitrova. imenovati diplomatskim agentom v Carigradu. Vprašala je turško vlado, če bi jej bil LISTEK. Potopisne arabeske. (Druga serija.) XII. Gospod urednik! Naposled sem se ipak zvil dobrovoljnim Ljutomercem iz zapeljivega naročja! Vedro junijevo jutro se je nasmihalo v zeleni svet, ko sem korakal iz trga s prijateljem Huber-jem, kateri mi je pot posodil „tijan gori na vrh Kamenščaka." Vrli stari dečko pripovedoval mi je pojdočki zanimive dogodke iz svojega življenja. Zlasti je naglašal ono dobo, ko je še bil jedini zaveden Slovenec mej Ljutomerskimi tržani, katere je neumorno drarnil iz narodnega mrtvila. Naročal si je na pr. razne knjige in časnike slovenske ter nje razposojal mej ljudstvom. Z mladeniškim oduševljenjem mi je zatrjeval, da se Čuti ponosnega, ka se je prvi tabor dne 8. avgusta 1. 18G8. vršil na njegovi zemlji, v zeleni loki zunaj trga. Gori na razkrižji ceste segla sva si z mlado srčnim starčkom v roke ter se razišla vsak svojim potom. Meni se je cesta vila po robu gozdnatega Kamenščaka navzgor proti zapadu Od ondot se vidi po vsem Murskem polji in daleč tja na onostran Mure, po širnem Prekmurskem. — Štajarsko Mursko polje, kar ga je tostran, na desnem bregu Mure, razteza se mej omenjeno reko in osojnim podbrdjera Slovenskih Goric. Po njem so znamenite vasi in prijazna selišča. Tam doli na desno, takoj zunaj Ljutomera je Cven; višje gori Muta, Babinci, Sa-linci in Krapje. Tukaj od Ljutomera proti severu ob cesti so Noršinci. Višje tam gori, na sredi polja stoji sv. Križ, ljubezniva vaB z ličnimi hišami okrog župne cerkve. Ondi se je rodil preuzvišeni sedanji biskup Ljubljanski. Za sv. Križem, nekoliko v stran ob Muri nahaja se slavni Vržej, idilsk tržič, o katerega prebivalcih je mej ljudstvom, kakor o Ribnica -nih na Kranjskem ali o Kastavcih v Istri, razširjenih mnogo šaljivo namišljenih anekdot, katere nam je svoj čas toli dovtipno pripovedoval „Vieko Dragan" (Davorin Trstenjak.) Tu na jugu, ob polagoma tekoči Ščavnici navzgor, razkropljene so po samične vasi; Logaiovci, Kokoriči, Brkovci, rojstna vas iskrenega domoljuba g. Ilrašovca, sedaj e. kr. okraj, sodnika v Spitalu na Karoškem; potem Bo-lehnici, Slabotinci, za katerimi se dviga nekoliko dalje gori, na jasnem, proti iztoku nagnonem griči bela cerkev sv Jurija na Sčavnici. Nekoliko nižje doli, v stran na desno so Dragotinci in nekatere druge vesnice. In od zgoraj omenjenega sv. Križa proti severu so IljaŠevci, Stara in Nova Vns, Bu čošovci, Vučja Ves, Hrast je, Muta in Turjenci ; in nekoliko dalje gori je Radenska Slatina, novovzgra-jeno kopališče z modernimi ugodnostmi. Od ondot vede cesta mej prostranimi njivami mimo Boračeve, skozi Šratence in Melovje na obrežje sivozelenkaste Mure, ob kateri Vas privede v Šent Peter, k župni cerkvi pod Gorenjeradgonskim gradom ter po mostu preko Mure v Radgono. To Vam je kaj lično prijazno in snažno mestece, razvrščeno tu na ravnem Murinem obrežji toli ugodno in vabljivo, da mu ga ne najdete z lepa vrstnika na Slovenskem! Ravne, jasne ulice, prostorni s svetlimi hišami obdani trgi, lepa znotraj ukusno okrašena mestna cerkev, raznovrstne elegantno ubrane prodajalnice in z velemestnimi ugodnostmi i i urejene gostilne z uljudno sSugrS^ po godu. Porta je pa odgovorila, da naj si vlada izbere koga druzega. kajti Dimitrov je Vzhodnoru melijec. Misli «*», da Turčija ni ugovarjala proti Dimitrovu zategadelj, ker je Vzhodnorumelijec, ampak ker ji je to svetovala Rusija. Dimitrov se je namreč Rusom zameril, ker je bi uradno prepovedal razširjevanje Kaulharsove okrožnice mej narodom. — „Pol. Corr." piše se iz Plovdiva. da tam vlada velik strah, da bi ruska stranka ne napravila ob volitvah kakih izgredov. Kauloars je zahteval, da se volitve odlože, češ, da je dežela še preveč razburjena, če tudi je v resnici vsa dežela mirna. Sedaj bi pa utegnila ruska st anka napraviti kak iz gred, da bi dokazala, da je imel Kaulbars prav. — Vojni minister Nikolajev poklical je k sebi vse v Sofiji bivajoče častnike in jim priporočal, da nai se nikar ne mešajo v politiko. Očita se bolgarskim častnikom, da so premladi, da bi vzdrževali disciplino Sedaj je treba nasprotno pokHzati. Ako bodo Častniki korektno postopali, misli Nikolajev, bodo največ koristili bolgarski nezavisnosti. — KaulbarR pa nekda nema posebne sreče. V Sistovu vabil je častnike k sebi, pa je povsod dobil isti odgovor, da nečejo občevati s političnimi osobami, ako jim vlada tega ne zaukaže. Kdo bode voljen bolgarskim knezom, se še nič ne ve. Ruski listi vedo povedati, da se še vedno močno agituje za kneza Aleksandra Po nekem drugem poročilu pa del radikalcev dela za kralja Milana. Srbskim poslanikom v Carigradu imenovan je na mesto v London prestavljenega Gruiču gospod Novaković. — Liberalni „Breogradski dnevnik" pravi, da se mora ves svet čuditi bolgarski nehvaležnosti proti Rusiji. Rusija mora nesramnemu počenjanju Bolgarov narediti konec. Kaulbars dalj časa ne more ostati v Bolgariji, Bolgare š ujejo druge države, Rusija mora Bolgarijo zasesti, da Bolgare prebudi iz njih letargije in jim dokaže, da v orijentu razen Rusije nema nikdo nič govoriti, Tiszine izjave o Bolgariji so brez pomena Tudi ko bi bil Tisza govoril v imenu vse habsburške države, se bi na Nevi za to nič ne zmenili. Ruskih nakan na Balkanu ne more nikdo preprečiti, najmanj pa Avstrija. Želeti je le, da Rusija kmalu energičneje začne postopati. Podobno tudi piše radikalni „Novi Beogradski Dnevnik". Nemški oficijozni in neofieijozni listi vedno sovražneje pišejo proti Rusiji. „Kreutzzeitung" zav raca trditve ruskih listov, da ima Rusija jednake pravice na Bolgarijo, kakor Avstrija na Bosno in Hercegovino. 'Ruski upliv v Bolgariji je le v toliko opravičen, kolikor avstrijski v Srbiji. Samo s takim uplivom pa Rusija ni zadovoljno, ker bi se ne smela mešati v notranje bolgarske zadeve. 1'iirei ju je že zbrala mnogo vojakov okrog Drinopolja. Ker v Drinopolji ni prostora več za vojake po vojašnicah, so jih že več nastanili po privatnih hišah. Jeden polk je že Turčija odposlala v Rodopske gore. Angleški državnik Churchill se je dva dni mudil v Berolinu, potem je pa nekda odpotoval na Dunaj. Sicer je pa njegovo potovanje v neko tajnost zakrito. Vest nekega angleškega lista, da bode Anglija morda posela lireto. ako se bode ruski upliv utrdil v Bo'gariji, je vzbudila na imenovr.uem otoku veliko razburjenost. Župani so sklicali občinska sta-rejšinstva, da so sklepala proteste proti tej angle-Bkej nakani. Občinsko starejšinstvo v Rethymnosu sklenilo je jednoglasno resolucijo, v katerei pravi, da so Krečani bili od najstarših časov pristni in neodrušljivi člani helenskega naroda, da torej že vsl"d svoje narodnosti, svoje zgodovine in svojih bojev se morajo ustavljati vsem poskusom, ki hočejo v bodočnosti preprečiti njih narodne težnje. Takim poskusom se bodo Krečani upirali z vsemi silami. IVniiroski finančni minister Sadi Carnot misli odstopiti. Njegov naslednik bode najbrž Rou-vier. — Ministerski predsednik Freycinet objavil postrežbo — vse to imate tukaj na izber, seveda, če neste preveč razvajeni in če znate — nemški. Za izpreliode in dražestne izlete v predivno Radgonsko okolico odpirajo se Vam tu različna pota Najlepši razgled po vsem Murskem polji in po ve-1 častnih štajerskih gorah razprosti se Vam gori na uzvišenem hribu ob Gorenjeradgonskem gradu. V Radgoni je živahna trgovina s poljskimi pridelki, z ovočjem in vinom, zlasti odkar jo je železnica zvezala z ostalim svetom. Dospevši na razpotje ondi pri Malčku, nesem se mogel ubraniti skušnjavi, katera me je zavedla doli na Mursko polje, da si ondi ogledam v obližji vasi in posamične hiše ter njih prebivalce. Vasi na Murskem polji so Vam jako lepe ! Hiše so iz opeko zidane ter lično obeljene Po stenah imajo v omet udelane ornamente, stebre in okrajke. Strehe so povprek sicei slamnate, vendar je zdaj večina hiš kritih z opeko. Hišna vrata so široka, navadno dvokrilna, zrezljana iz mecesnovega, hrastovega ali ćešnjevega lesa. Okna visoka, z železnim okrižjem prepletena, imajo bele ali zelene veternice. Posamične bise so ognjene s plotom. je ministerskemu sovetu, da se bodo diference s hovaško vlado kmalu ugodno rešile. Vest, da je spunjsku vlada se bila obrnila do francoske vlade, tla bi iztirala Zorilo, je izmišljena. V severno ameriški državi Georgia zmagali so pri volitvah za urade demokrati. Za generalnega guvernerja je imenovan general Gordon. Tudi v postavodajnem zastopstvu so dobili demokrati večino. Dopisi- Od sv. Andraža v slov. gorieali 7. oktobra. (Nemščina in glavni davčni urad Ptuifltj,) Častiti gospod Anton Bre/nik, bivši naš kaplan, bil je začetkoma t. 1. na svoje prošnjo upo kojen. Ko je poslal prvokrat po pokojnino k c. kr. glavnemu davčnemu uradu na Ptuji, naročil j**, da se naj zahteva od urada slovenska plačilna pola in je poslal za slučaj, ko bi ne imeli slovenskih tiskovin, lastnoročno izdelano plačilno polo, umeje se slovensko. Izročili so gospodje v Ptuji njegovemu odposlancu denar, ob jednem pa tudi samo nemški „bogen". Odposlanec terja slovenskega. To se mu naravnost odreče, da-si e naglašal, da g. A. B odločno zahteva slovensko tiskovino, in akoravno je poudarjal, da se bo g. Breznik pritožil, ako se ne ustreže njegovi prošnji. Bilo je zastonj. Uradnik se odreže: „Nam bo le prav, ako se gospod pritoži". Se ve, ta odgovor je bil tak, da je nehalo takoj vse daljno pogajanje in da se je g. Br. moral pritožiti. Ako si uradnik upa z omikan cem tako postopati, kako se ravna potem s pohlevnim, bojazljivim kmetom t Gosp. Breznik utožil je pritožbo naravnost pri fin.inčnem ministerstvu, odposlal jo je 9. julija t. I. ter je priložil nemški Ausgabszalungsbogen. Toda jako bi se motil, kdor bi mislil, da je pritožba re-š na! Vse je tiho o njej in g, Br. še borne pokojnine ne dobiva, ker nema Ausgabszalungsbogen-a. Godi se to tako menda za kazen, ker je Slovenec prosil pravice ! Potem pa še naj kdo govori, da se Slovencem ne vrši pod Taaffe-jevo vlado ravnopravnost! Kedar se Br. stvar reši, bodem Vam o uspehu pritožbe poročal. Malomarnost Slovencev pokazal je tudi zopet ta slučaj. Gotovo marsikateri dobiva pokojnino ali drugo plačo pri davčnem uradu na Ptuii a dozdaj vzel je vsakteri mirno nemški „Ausgabs-zalnngsbogen", ter je za to donašal nemško pobotnico, da se nemška gospoda glave ne tare s slovenščino! Ali je to tudi narodnjaštvo? Podlaga tujčevi peti in — — — —. Domače stvari. — (Slovanska vzajemnost.) Češki pedagogi imajo v Pragi svoje posebno društvo, katero je ustanovilo šolo za slovanske jezike. Na tej šoli poučuje se brezplačno. V tekočem šolskem letu poučevala se bode tudi hrvaščina in slovenščina. Mi Slovenci se kaj radi primerjamo Čehom ter sklicujejo na nekak paralelizem naših in čeških razmer, naših in čeških interesov. Da, paralelizma ne zanikujemo, a kljubu paralelizmu je mej našim in češkim delovanjem ogromen razloček. Naši pedagogi se niti v tem ne morejo zjediniti, da bi ustanovili društvo za vse slovenske pokrajine in tako usredotočili svoje sile, svoj upliv, češki pedagogi so pa že Pred hišnim pročeljem je cvetlični vrt. Ob uhodu v hišo stojita po letu po dva evotoča olejandra na ka menitem podstenji. Okoli hiše raste sadno drevje, katerega vejevje nadkrilja streho. Nekoliko v stran od hiše so razpostavljena druga gospodarska poslopja: žitnice, hlevi z gumnom, purina, kolarnica in listnjak. Dalje v stran je koruznjak, čebelnjak, lanišnica itd. Navadno ima vsaka hiša svoj vodnjak, ponajveč na vreteno s kolesom, tu pa tam tudi na vago. — V notranjih prostorih so te hiše kaj snažne in okusno opravljene. Veža ima navadno kamenit ali opečnat tlak. Velika družinska soba, kjer se shajajo in jedo vsi domačinci, posli in težaki, ima trdolesno pohištvo. V kotu pri vratih stoji široka, zeleno ali sivkasto loščana peč, okrašena z različnimi podobami in arabeskami. Te peči izdelujejo domači lončarji v ondotni okolici. V tem se posebno odlikujejo lončarji pri Mali Nedelji in sv. Duhu. poddružnici Št. Jurievski. Poleg omenjene velike sobe nahaja se postranska, nekoliko manjša soba, v kateri spita navadno gospodar in gospodinja s svojimi otroki. Onostran veže, na drugem konci hiše je tako imenovana „zadnja luža." Ta je oprav- tako daleč naprej, da ho osnovali šolo za slovanske jezike, ker dobro vedo, da le ta pot vodi k vzajemnosti slovanski. wIdi, in stori tudi ti tako !■ pravi sv. pismo. — (Drobne vesti.) Umrla je včeraj na Dunaji dvornega svetnika udova Ana vit. Vesteneck. — Za Radeckega spomenik nabranih je že 190.093 gld. — Kupčija z jabolki je še vedno živahna. Po Rudolfovi železnici odposlalo se je doslej do 600 vagonov. Kvintal plačuje se do 3 gld. 80 kr. Iz Štajerske, Kranjske in Koroške izvaža se letos več, nego iz Gorenje-Avstrijske. — Medicincev je bilo v preteklem semestru na vseučilišči na Dunaji 2147, v Gradci 464. — Gimnazija v Gorici šteje 414 (v I. razredu 55 Slovencev, 62 Italijanov), višja realka 191 dijakov. V slovenski otroški vrt je upisanih že blizu 50 otrok. — (Izpraševalna komisija) za ljudske in meščanske šole z nemškim in slovenskim poučnim jezikom v Ljubljani sestavljena je tako: prvo-mestnik Blaž Hrovath, ravnatelj učiteljišču, njega namestnik Fran Kreminger, realčni profesor, Člani: okr. šolski nadzornik in profesor Jak. V o-deb, profesorji Josip Celeatina, Viljem Linhart, Eduard S a m h a b er in Vihbald Z upa nči č, nadučitelj I. mestne ljudske Šole Andrej Praprot-n i k, vadnični učitelj Ivan Tomšič iu glasbeni učitelj Anton Nedved. — (VGoriškoizpraševalnokomisijo) so imenovani sledeči gospodje: dr. Tilih Schrei-ber, ravnatelj više realke (ravnateljem komisije); Franc Hafner, ravnatelj ženskega učiteljišča (rav-nateljevim namestnikom); profesorja na realki Fr. Erjavec in Fr Plohi; okrajna šolska nadzornika Fr. Vodo pivec in Jos. Culo t; glavni učitelji dr. Fr. Kos, inons. Jos. Marušič, Jos. Motz iu Iv. Trojanšek, vadničua učitelja Vinc. Dittrich in Iv. Mercina. Izpraševalni jezik je slovenski in italijanski. — (Naš naraščaj.) Piše se nam z Dunaja: „Knjižnici tukajšnje tehniške velike šole so se doposlali Flisovi „Stavbenski slogi" ter upisani so v knjigo pod naslovom „Bau-Denk« maler." Od kod ta neskladnost? Od todile: Ravnateljstvo knjižnice ni razumelo slovenskega naslova, pa je zato poklicalo tehni carja Slovenca, da ga on preloži na nemščino. Sirota, ki je dovršil Ljubljansko realko, pa ni znal, kaj znači beseda „slog", in meneč, da bode zrno našel, kakor slepa kura, odrezal se je z besedo „Denkraal." Postavil si je tako mož „Denkmal" brez stavbinskega sloga, a ne le samemu sebi, nego tudi tistemu prepričanju, ki ne uvidi, da je treba na Ljubljanski realki slovenščino uvesti kot obligatni učni predmet." — (Gg. pevci slov. del. pevskega društva „Slavec") vabijo se najuljudneje, da 86 pevskega večera jutri v^nedeljo 10. t. m., v gostilni »Pri Kroni" v Gradišči zvečer ob 8. uri, pol-noštevilno udeleže, ker se bodo zelo važue stvari glede društva in predstojeće akademije v deželnem gledališči začetkom meseca decembra obravnavale. Na zdravje! Odbor. — (Popravek.) V predvčerajšnji (229.) št. so v uvodnem članku „Najnovejša jezikovna naredba iz pravosodnjega ministerstva" v zadnjem odstavku Dalje v prilogi. ljena s finim, zlikanim pohištvom iz češnjevega ali orehovega lesa. Kaj lepe pa imajo tukaj postelje, čiste in elegantne, v katerih Vas objamejo bujne blazine. In če pogledate v kuhinjo, zavzamete se nad čisto lončeno, železno in bakreno posodo. V boljših hišah imajo dan danes tudi umetna ognjišča. Stopivšega iz hiše na dvorišče, obsujejo Vas tolpe gosij, rac, pur in raznovrstne kuretine. In po hlevih se Vam predoči lepo rejena goveja živina in čili, iskri konji, gladki kot svila. Konji so, kakor sem Vam že zadnjič povedal, najdražji zaklad našim poljancem, na katere so tudi jako ponosni. Da, in v resnici! Tem krasnim, plemenitim konjem ni vrstnikov po vsi naši domovini! S pravom imenuje Stanko Vraz Mursko polje — slovensko Tesalijo! A da jih vidite tukaj na planem polji, kadar vihrajo s plapolajočimi grivami po gladki cesti! To Vam je diven pogled: ..Konja, sto po zraku pasiu- fjlave iiobo : I na skočni mejdau hitri vjetar prose." Pa Vam ti ljudje tudi znajo voziti, smelo in elegantno, da jih je veselje gledati! In vozijo se Vam v svetek in petek, o vsaki količkaj važni pri- Priloga „SIovenskemu Narodn" fit 231. 9. oktobra 1886. po besedah „Skrbeti nam je za narodne srednje šole" izostale besede „za slovenska pravniška predavanja na učiliščih, za izpite." — (Občni zbor si ov en skega u čitel j-skega društva.) (Konec.) Blagajnik g. Ivan Tomšič poroča o stanji društva, katero šteje 142 rednih in 29 podpornih članov. Večja udeležba slovenskega učitelj8tva, pri tako važnem društvu bila bi pač želeti, ker bi društvo potem moglo uspešneje delovati, nego sedaj, ko ima le skromna sredstva. Dohodkov je bilo 428 gld., troškov pa 265 gld. Zbor pritrdi proglašenemu računskemu sklepu in izvoli za pregledovalce računa gg. učitelje: Kov-šča, Požar in Gabršček. Bil je potem razgovor, kako bi se ustanovilo društvo, katero bi izdavalo vsako leto vsaj šestero knjig za slovensko mladino. Program je naudušeno razlagal in podpiral abiturijeut Ljubljanskega učiteljišča g. Knaflič, kateri je prebral in izročil prošnjo v tej zadevi, katero je podpisalo 16 abiturijentov učiteljišča Ljub ljanskega. V prošnji se želi, naj bi se ustanovilo posebno društvo, katero bi izdajalo izrecno le be rila za slovensko mladino, in to za slovenske ljudske šole. Opravičeno se naglasa, da treba zveze z narodno ljudsko šolo in o slovenskim kmetskim domom, le-ta pa se da ustvariti jedino le po dobrem berilu, katerega sedaj žalibog ni. Treba je v pravem zrni slu popolniti veliko pomanjkanje na tem polji in posnemati druge narode, ki so skrbeli za mladino v prvi vrsti, da so si potem stvariIi naraščaj za literarno delovanje. Izdajalo naj bi društvo vsako leto vsaj šestero knjig. Govornik navaja vrsto pisateljev, ki so izjavili, da bodo pisali za mladino, omenja gospoda Legota v Pragi, s katerim si dopisujeta in kateri je misel, ustanoviti tako društvo, naudušeno pozdravil in priporočal, naj bi se, če ni izvirnih spisov poslovenjalo najboljše v tej stroki iz slovanskih jezikov. G. Lego doposlal je nekaj tacega berila in izjavil, da ako se želi, ga dopošlje še več. Vnela se je o tem obširna debata. Nekateri govorniki so bili mnenja, da ni treba ustanovi jati novega društva, da izdaje take knjige lahko slovensko učiteljsko društvo po svojih pravilih, ali pa naj bi to se prepustilo „Narodni šoli", ki je že pričela izdajati knjige. Drugi pa so naglašali, da ne bode mogoče izvršiti te misli, ako ne bode izredne podpore, kajti ne kaže zanašati se na krajne šolske svete, ker ti bo najslabši plačniki. Konečno se je sklenilo, da se izvoli poseben odbor, ki bode to zadevo razpravljal in kar se mu bode umestno zdelo, ukrenil. V odbor so bili izvoljeni gg. Vrhovnik, kaplan v Dobu, Aškerc v Si na rji pri Jelšah, Knaflič, profesor Hubad, Funtek, Gabršček, Bohinc, Kralj, Unger učitelj v Središči, Rakovšek učitelj pri sv. Bolfanku pri Ormoži in Lego za Češko. Predlog g. Lapaj-neta, da bi se razpisale nagrade za rešitev štirih važnih pedagogičnih vprašanj, izroči se novo izvoljenemu odboru v pretres in rešitev. Potem predsednik profesor P redi k a b trikratnimi živio in slava-klici na presvet ega cesarja, sklene zborovanje. — (Včerajšnji mesečni soraenj) bil je srednje obiskan. Živine se je prignalo 716 glav in sicer: 226 konj, 229 volov, 228 krav in 33 telet. Tujih kupcev ni bilo veliko videti; največ prišlo je še Lahov, kateri bo konj in volov nakupili in poslali na Laško. liki! Zlasti o ženitovanjih in o priiuicijah (novih mašah) ponašajo se Vam s svojimi konji ! V dolgi vrsti zdržema po trideset do šestdeset vozov, vsak z dvema konjema, olišpanima s trakovi in zvončki, drči Vam v jadernem diru po širni ravani. Te pri-micije 80 tu na Murskem polji volesijajne svečanosti, pravi narodni prazniki, kjer Vam je zbranih po tri do pet stotin gostov, kateri se radujejo, igrajo, pojo in plešejo po tri, štiri dni, da! po ves teden zaporedoma. Tu se Vam predočujejo jako slikoviti prizori, da se nehotice spomnite olimpskih iger pri nekdanjih Grkih. Sploh so Murski poljanci jako brdki in gibčni ljudje, moški in ženske: visoke rasti, prijaznega, podolgastega obraza ter nekoliko zago rele, rjavkaste polti — pristni potomci nekdanjih Panoncev, kar potrjuje tudi njihovo od drugih po vsem različno narečje. S kratka: vrli naši pomurci so občno veseli, šegavi in dovtipui ter sploh jako nadarjeni in inteligentui! Malone vsak kmet daje v šolo po jednega, po dva sina. Dal Pri nekaterih bolj imovitib hišah dobite po tri, štiri dijake. Vsled te nadarjenosti bo nam tukaj ustali različni za Slovenstvo delujoči možje, izmej katerih se ve dviguje kakor Triglav izmej ostalih gor, po vsej Evropi — (Uradno izvestje o koleri:) Od po-lunoči 7. do polunoči 8. t. m. v Trstu 11 slučajev, v okolici 0. Umrle 3 osobe, izmej prej zbolelih 4. Doslej zbolelo 731 osob, ozdraveli* "J32. pomrlo 459. — Z dežele naznauja se: V Dolini 2 slučaja, v Ro-vinji 1. — (Nova pošta.) Trgovin k s miuisterstvo je dovolilo, da se ustanovi v Kresnicah c. kr. poštni urad. Ta pošta bode vsprejemala in odpravljala pisma, vozno pošto ter oskrbovala poštno hranilnico. Mej poštnim uradom in kolodvorom hodil bode vsak dan štirikrat pot (sel). — (Razpis ud ob a ve.) Dne 11. t. m. vrši se v pisarni tukajšnjega c. kr. vojaškega založišča ponudbena obravnava o popravi posteljnjakov in pripadajočih desk ter prenarejanji, popravi in napravi slamnatih blazin, dne 2 2. t. m. pa o dobavi kruha in ovsa. Natančneje se izve pri tukajšnji trgovski in obrtni zbornici. — (Premembe v Ljubljanski škofiji.) Gosp. Alojzij Puc nastopil je župnijo v Hrenovicah, — G. Ivan Dol i nar, župnik v Dolu, imenovan je /.upnikom na Raki, g. Fran Gori še k, župnik v Kresnicah, župnikom na Trati. G. Anton P a y e r, koperator v Komendi imenovan je upraviteljem Ko-privniške fare. Premeščeni so gg. koperatorji: Dr. Ivan JanežiČ iz Grada v Komendo; Pavel Kramar od sv. Petra k sv. Trojici; Ivan Neman ič od sv. Trojice v Grad; Fran Perpar iz Belega Kamna v Šmarjeto; Jarnej Zupanec iz Šmarjete v Št. Rupreht; Ivan Šlakar iz Vrhnike v Beli-kamen ; Anton Jaklič iz Metlike na Vrhniko. — (Hranilno in po soj i 1 n o d ru Št v o na Ptuji) je imelo meseca septembra 11.733 gld. 68 kr. dohodkov, 11.997 gld. 73 kr. stroškov, torej prometa 23.731 gld. 41 kr. , — (Razpisana) je služba 2. učitelja na dvorazrednici v Boštanji. Plača 400 gld. Prošnje do 10. novembra t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Ruščuk 9. oktobra. Misli se, da bode sebranje za kneza Aleksandra glasovalo in ko bi Evropa oporekala, republiko proglasilo. Na včerajšnjem taboru je angleški konzul Bolgarom prigovarjal, naj Rusiji nič več ne od-jenjajo. London 9. oktobra. Minister vnanjih zadev odposlal je velesilam okrožnico, izrazu-joč željo, da bi vlasti Bolgarsko moralično podpirale in tako preprečile resnejše nemire. Ruščuk 8. oktobra. General Kaulbars danes zjutraj odjadral iz Sistova in zaradi nasprotnega vetra še le ob 6. uri zvečer sem kaj priplul. Spremljalo ga je troje osob, vspre-jel ga je ruski konzul. Ker je bila Že noč, ni bilo nikogar na obrežji. Madrid 8. oktobra. Sagasta predložil kraljici ostavko vsega kabineta. Kraljica naroČila Sagasti, naj danes pride v palačo, da vsprejme njena naročila. Izmej višjih upravnih uradnikov naznanjajo se mnogobrojne ostavke. Madrid 8. oktobra. Kraljica narofila Sagasti, da sestavi nov kabinet. Vojno miuisterstvo prevzame baje general Weyler. Misli se, da bode težko, sestaviti kabinet. znani velikan — Miklošič, kateri se je porodil nedaleč od Ljutomera, v RadonieršČaku . .. Prehodivši vse širno Mursko polje, dospel sem zopet v podnožje Slovenskih Goric in sicer ob Ščav-nici navzdol v lične — Radoslavce V tej vjsi se je porodil dne 12. julija leta 1826. dr. Jakob Ra doslav Razlag, „najblažji Slovan, ki redko so vrstniki mu rojeni", kakor poje prijatelj Cimperman. Žal, hiša, v kateri je tekla zibelka temu velepleme-nitemu možu, ne stoji več! Tu sem se zglasil pri iskrenem rodoljubu, Antonu Božiči, katerega svetli dom se dviga na zelenem holmci na zapadnem konci Itadoslavske vasi. To Vam je inteligenten, velerazboren kinec, izvrsten govornik ter vešč poznavatelj vseh narodnih teženj naših. Vsled teh izrednih svojstev je načelnik okrajnemu šolskemu svetu ondotue okolice ter obče priljubljen pri svojih rojakih. Naroien je na mnoge časnike slovenske ter Člen raznih narodnih društev. Z Božičevega doma sem krenil po dolini gori, k Mali Nedelji. Ondi je bil svoje dni župnik, kakor znano, Anton Krempelj, pisatelj „Dogodivščin štajerske zemlje"' umrsl 1. 1844. Moža je stalo Budimpešta S. oktobra. V poslednjih 24 urah 10 osob za kolero zbolelo, 3 umrle. Szegedin 8. oktobra. V poslednjih 24 urah 38 osob za kolero zbolelo, 17 umrlo. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) IX. Gosp. zbornični svetnik Jarnej Žitnik poroča o ustanovitvi zadrug v Ljubljanskem političnem okraji, kateri se deli v dva davčna okraja Ljubljana in Vrhnika. Za posamična ta dva okraja ustanovile so se naslednje zadruge : A. Za davčni okraj Ljubljana: 1. Zadruga trgovcev vseh kategorij; 2. zadruga mlinarjev, Žagarjev, brodarjev iu čolnarjev ; 3. zadruga gostilničarjev vseh kategorij, najemnih voznikov in mesarjev; 4. zadruga vseh drugih obrtnikov ki niso ušteti pod 1, 2 in 3. B. V davčnem okraji Vrhniškem: 1. Za občine Polhov Gradec, Horjul, Št. Jošt in Črni Vrh obsezajoč zadružni okoliš samo jedna zadruga vseh obrtnikov; 2. za občine Vrhniko, Borovnico in Preserje obsezajoč zadružni okoliš so se ustanovile naslednje zadruge: a) zadruga trgo/cev; b) zadruga lastnikov vodnih stavb, brodarjev in čolnarjev; c) zadruga gostilniških in točamiških obrtov vseh kategorij in najemnih voznikov; d) zadruga usnjarjev; e) zadruga stavbinskih obrtov, obsezajoča opekarje, zidarje, tesarie, kamenos' ke, mizarje, kovače, ključarje, kleparje, sodarje, vozarje, dimnikarje in apneničarje; fj zadruga vseh drugih obrtnikov, in sicer obsezajoča pivovarje, barvarje, mlinarje, peke, mesarje, klobučarje, čepičarje, sedlarje, krojače in črevljarje. Omeni naj se še, da je vis. c. kr. deželna vlada dovolila, da se peki, slaščičarji, medeuičarji in vo-ščeničarji iz občine Spodnja Šiška združijo z nalično zadrugo Ljubljanskega mesta. Ta sestava napravila se je po opetovanih razpravah s strankami; te tako sestavljene zadruge zdijo se odseku primerne, da bodo mogle obstati in poslovati, zatorej meni, naj bi se potrdile v tej sestavi in tem obsegu, ter predlaga: Slavna zbornica naj izvoli priporočati potrditev imenovanih posamičnih zadrug. Predlog se vsprejmo. X. G. zbornični svetnik Karol L u c k m a n n poroča, da je od vis. c. kr. trgoviusk >ga minister-stva došel zbornici naslednji dopis: „Trgovinska pogodba z nemško državo z dne 23. maja 1881 (drž. zak. št. G4) ter trgovinska in brodarstvena pogodba z Italijo, s carinsko pogodbo (kartelo) in pogodbo o živinski kugi vred z dno 27. dec. 1878 (drž. zak. št. 11. in 12. ex 1879) stopijo iz veljave dne 31. decembra 1887, in sicer pogodba z Nemčijo po članu, 25, na vsak način, pogodba z Italijo pa v tem slučaji, če jo jeden ali drugi pogodnik s koncem 1886. 1. odpove. Da pa se vse pripravi, da se nezadržani prično ob ugodnem trenotji dotične pogodbene razprave in ker bi razprave lahko vzele celo 1887. 1., zatorej se zbornica že zdaj povabi, da predloži v dveh ločenih poročilih svoje želje, katere iz njenega stališča in na podlagi skušenj za veljave zdanjih pogodb govorijo za obnovljenie pogodbe z Nemčijo in Italijo. Ob izrednem pomenu, katerega ima vzdržanje in kolikor možno razširjenje krajev, kjer se morejo omenjeno delo v isti dobi mnogo truda! Zbok tega so nekateri ondotni rodoljubi, na čelo jim letos umrši Božidar Raič nabrali 1. 1807. za Krempljev spomenik okoli 280 gld. 01 teh so izročili 250 gld. nekemu podobarju Fr. T. v Mariboru. Izklesal je iz mramorja lepo podobo Klije, bil je tudi naročen kamen za podstavo in prirejen že dotični napis, a vslel neugodne mu usode zginol je ta umetnik 1876. 1. iz Maribora in o Krempljevem spomeniku ni duha ni sluha vrč! Na spomin Kremplju se je osuovala po Raičevi iuicijativi 1. 1867. v Bučkovcih pri Mali Nedelji sijajna narodna svečanost, pri kateri se je pojavljala mej ljudstvom velika navdušenost za tega zgodovinopisca Tu pri Mali Nedelji sem preživel vesel večer v druščini ondotnega nadučitelja, iskrenega Siovouca, g. Cvahteja, in ljubeznive njegove soproge, vrle Lo-čanke, katera me jo vsprejela kaj obradovana, pri-šedšega iz „bele Ljubljane." Drugo jutro, dne 19. junija t. I. pa sem jo mahnil preko sv. Tomaži, Polenščaka in sv. Lovrenca v starodavni Ptuj, kamor ine je klicalo pre-žalostno vabilo na pogreb dr. Alojzija Gregoriča. Prostoalav Kretanov. speča vati naši kmetijski, gozdarski in industrijski izdelki in pridelki, in samo pogodbe s konvencijo-nalnimi tarifi ta namen doseči morejo, trudila se bode c. kr. vlada, da doseže take carinske pogodbe. Z ozirom na znane težave, katere nastanejo pri pravi volitvi in preudarku obojestranskih koncesij pri carinsko-tarifnih pogodbah, je treba, da korporacije, katere so se naprosile za njih mnenje, ne zbirajo samo izraženih želj posamičnih udeležencev ter jih predložijo z nagibi in naznanilom o obsegu prometa, marveč, da pri svojih dotičnih predlogih važne in manj važne reči izrecno ločijo ter tako c. kr. vladi njeno nalogo glede zahtev in dovolitve primernih pobotov kolikor možno olajšajo." Odsek meni, naj se z ozirom na važnost predmeta obrtniki in trgovci naprosijo, da izrazijo zbornici svoje utemeljene želje in nasvete; potem da bode še le odsek, zaslišavši udeležence posvetoval se in sestavil poročilo. Ko se je vzelo v znanje, da se je že več ude • ležencev poprašalo za njihovo mnenje o tem predmetu, izrekla je zboraica svoje soglasje s tem nazorom ter vsprejela odsekov predlog. (Dalje prih.) Poslano. Slavno ure iništvo ! V Vašem cenjenem listu z dne 29. septembra t. 1. št. 222 donašate sledečo vest: „Letošnja vinska letina .... ki svojo vest malokdaj sprašujejo in se pošteno bratijo s....... in Nossanom v Zagrebu." Namen teh vrstic ni drug, nego da nas sumničite, da prodajamo nenaravno vino. Temu nasproti izjavljamo, da plačamo vsakemu 1000 gold., kdor nam dokaže, da kupujemo ponarejeno in da prodajamo ponarejeno vino Vsakega pa, kdor bi se usojal nas tega dol-žiti, tožili hodeino pred kazensko sodnijo, naše prijatelje pa prosimo, da nam take obrekovalce po imenu naznanijo. Spoštovanjem Antuna Nossana sinovi. V Zagrebu dne 8. oktobra 1886. Tufci: 8« oktobra. Pri Nionnt Bracher z Dunaja. — Brož iz Klanjca. — Braun z Dunaja. — Judesch iz Kočevja. — Ruzič z Dunaja. Pri Malici t Glasa z Dunaja. — Kohn iz Linca. — Orožen, Eiselt iz Rudolfovega. — Schleifer, Pollak, Ilahnenkampf z Dunaja. Pri cesarji avstrijskem : Troger iz Celovca. — Irgl iz Trbovlja. Tržne cene v IJuhlJassf dne" 9. oktobra 1.1. Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, Ajda, „ Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leda, „ Grah, Fižol, Maslo, Mast, l .Speli frisen, kgr. gl.;kr. 6 m 4,87 4 22 2|76 4 06 4 39 4 71 2 50 11 9 11 1 — — 68 — 64 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ „ Svinjijko „ „ Koštrunovo „ „ Pišanec..... Golob...... Seno, 100 kilo . . Slama, „ Drva trda, 4 fj tnetr. „ mehka, „ „ gl-lkr.l —170( —J90! — I 3: — I 8 — 64 — 56 — 60 — 30 —i o — 17 B 68 2 66 6 30 41 — Meteorologično poročilo. g Cas opa-Q | zovanja Stanje ! Tem-barometra „ *"", peratn a v mm. Vetrovi Nebu Mokri na v mm. 8. okt. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-28 n. 11-8" C 737-94 .na. 19 6° C 739-18 m. i 14-8 C 1 si. vzh. si. j«. hI. zah. d. jas. obl. d. jas. 10\r>0nw. dežja. Srednja temperatura 16-7°, za 4*0° nad normalmn. 3D"a.za.et3elEŠt borza dne* 9. oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo) Papirna renta.......... P'3 gld. Srebrna renta.......... 85 „ Zlata renta........... 115 „ 5°/0 inarcna renta......... 101 , Akcije narodno banki;....... 866 Kreditno akcije......... 281 . London............ 12."> Srebro........... — Napol.......... 9 , C. kr. cekini..... ... 5 r Nemško marke «1 , 4°/„ državne srečke ir. 1. 1854 250 ^ld. 131 , Državne srećke iz 1. 1864 100 yld. 169 , Ogrtka slata renta 4',,. . . 105 r OgrBka papirna renta b°L Vii „ 5B/0 štMJerske zemljišč, odvoz« oblifr. 105 , Dunavu reg. srečke 5"',, 100 gld 118 . Zemlj. obč. avutr. 4'zlati Zast. Usti 124 , Prior, oblij;. Eiizabctine zapad, železnice „ Prior, oblij;. Ferdinandovo sov. želo «u 98 „ Kreditne srečke . . . 100 <: 17i> Rudolfov« srečke .... 10 „ 17 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 „ 111 Tramuiway-drust velj. 170 gld. a. v . 198 85 20 75 40 90'/ 5'3 20 5') 25 05 10 .50 75 50 70 90 7;> 60 kr Tugepolni oznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je naše iskreuo ljubljeno dete, oziroma bratec danes dopoludne ob polu desetih, v 8. lotu svoje starosti, po kratkem a budem trpljenji, VBled božje voljo preselilo na oni boljši svet. Pogreb bode v ponedeljek v dan 11. oktobra ob 4. uri popoludne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu. Zadušna sv. masa se bode služila v stolni cerkvi! Počivaj sladko! V Ljubljani, dne 9. oktobra 1886. Josip in Mina Svoboda, starši. Berta in Miri Svoboda, sestrici. (7 ij 1) Zahvala. Vsem prijateljem in znancem, kateri so so v tako obilnem številu udeležili dne 4. t. m. pogrebu našega nepozabljivega Btrijca, oziroma prastrijca, častitcga gospoda JANEZA HIIMEKA, umirovljenoga župnika v Zatičini, osobito ('ast.it i m gg. duhovnikom, gg. uradnikom, dariteljem krasnih vencev in gg. pevcem za krasno petje, kakor vsem taranom in vsem istim, kateri so nain bodisi ustnim ali pismenim potoni izrazili sočutje svoje, izreka iskreno zahvalo žalujoča rodbina (746) Hudovernik-ova. V Zatičini, dne 5. oktobra 1886. V milem taloiniltvu je izšla in se dobiva po vseh knjige trlmiemh knjiiica: Umetno ribarstvo. Spisal Ivan /Franke. 3*1* tfb v 8° s podobami. Mehko vezana stane JO kr Jfrnsna domovina mila se svojimi' potoki, rekami in jeteri /, ta umno ribarstvo tako ugodno ustvarjena, kakor ne kmalu kaka druga deiela. Sredstva in pota, kaka isto pri nas urediti in uprav /jati, podaje čislani gospod pisatelj tla j'ako umeven način v gon omenjeni kitj/iiei. Le-ta bode vsakemu ki ima srci in skrb ta povtdigo narodnega blagostanja, dobiv dollo sredstvo, da se o tem predmetu pouči. Priporočnjtva torej knjižico osebito velečestiti du hovlčini, učiteljem in zemljilkim posestnikom, ker sva uverjena, da jo bodo z velikim zanimanjem prebirali ter iz nje črpali gotov* lepo korist. Ig. pl. Klcinmayr č? Fed. Bamberg knjigotrznica v Ljubljani na Kongresnem trgu. Naznanilo preselitve. (714-2) Hiša Svojim častitim p. n. nan«"n kom zahvaljujoč se za dosedanje blagovoljno /aupanje, nsojam si naznaniti, da seru svojo prodajalnico v Židovskih uiicali zauieinl a Droflajalnico „Pod. Traiico" št. 1, BfllH tik Hradeckega mostu. ~W Obljub..joč, da hodu odslej kakor do sedaj meja pn-:t skrb Ostal*, •VOpm /aatitim p. n. rarofnikem ustreli x dobrim ia cenliu delom, priporočam se najuljudneje za obilna naročila. Z odličnim spoštovanjem krojaški mojster v Ljubljani. 739 -3) Ncprcinoćljlve plahte sa vozove v različnih velikostih in raznih bazah, dobe se vedno po nizkih cenah pri R. RANZINGER-JI, špediterji o. kr. priv. Južne železnico, v LJubljani, Dunajska cesta it. 15. i554—12) St, 2973. (752) Ma riiiišieoa zteaiib; Pri podpisani c. kr. rudniški direkciji se oddaje služba druzega rudniškega zdravnika proti letni plači in obojestranski prostovoljni polletni odpovedi brez pravice do kake pokojnine ali kake druge oskerb-nine za zdravnika ali njegove rodovince. S to službo je v zvezi 1200 gld. letne plače, 400 gld. popotnine na leto in prosto stanovanje. Službovanje in dolžnosti rudniškega zdravnika se znniorejo razviditi iz službene pogodbe, ki se ima dogovoriti, ta pogodba se labko pri podpisani c. kr. rudniški direkciji pregleda, ali se pa na željo tudi v prepisu izroči. S 50 kr. kolekovane prošnje z dokazom starosti, krepke telesno postave, dosedanjega zdravniškega službovanja in znanja nemškega in slovenskega, ali kacega druzega slovanskega jezika, kakor tudi doktorstva medicine in kirurgije in magi-sterstva o porodništvu naj se do 31. oktobra lHHii. pri podpisani c. kr. rudniški direkciji ulože\ Na prosilce z daljšim službovanjem v bolnišnicah in spretne operaterje se bode posebno ozir jemal. Idrija, dne 7. oktobra 1886. C. kr. rudniška direkcija. pri Žužemberskej cesti v Lučah pri Litiji z nekoliko travnikov, njiv in gozda, (732—2) preda se Iz picste roke. Kaj več se izve pri Antonu Pajk-u v Lučah. V U zavrnila, z drugimi pa ravnala, kakor prodpisuje instrukcija glede kolere. Mestno županstvo v Kamniku, dne 7. oktobra 1880. a4:»—2) Janez Ferlfnz. najboljšo vrste in po najnižjih cenah iz lastnega ninet-iieKM mlina na vnlčclte dobiva ao na drobno in na debelo pri (7a4—2) Josipu Kušar-ji, trgovcu v Ljubljani, Vegove ulice št. 6. Cvet zoper trganje (Gicht) l»o «lr. 9IuliČu il 50 kr., zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in kit« itd. V svojem učinku jo ncpresegljiv in hitro ter radikalno zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj iz najrazličnejših krogov. Prodaja (749—1) ,rs;2KASS\A TKi\ftOCZY* wm zraven rotovža v Ljubljani- ■■ Razpošilja so vsak dun po pošti ♦ i Brnsko blago za obleko ll-lO metra, kooipleluo obleltn, C a z pošilja za fjfffn P" l"'^t lJ0VZCtJ' iT^,jsr Vaise, Brno, Ferdinandova ulica 7. Uzorci na iuhtovanje frjinko Iti zastonj. -- Nov<» blhgd -.a u^rtaru in jesensko obleke a >s*'1- •> jo v zalogi. ± kos domačega platna 4/4 široko, cel kos, 2\) vatlov, 1 Iloh «Id. 4.20. 1 Kos 3/4 Hirolto «l«l. 5.50. Uzorci franko In zastonj. (6U-J-—f>) 6H Prave kranjske klobase, izdelane samo iz svinjskega mesa, komad p<> 2« kr., in klobase za peči, (BratwUrste), komad po lO kr., dobe se vsak dan pri mesarici Sv. Petra nasip št. 47. 9 (700—3) I H. Nestle-jeva moka za otroke. 151etni 21 odlikovanj, mej njimi 8 «11*1 II lil tral-nega založnika F. Berljak-a. Cenit i»n«i<-i 90 ki*. Heari 2Testi6-jevo zgoščeno (kondenzovano) mleko. Cena i>i«£i<«i £SO Iti*. Zaloge v Ljubljani imajo i«. Plceoll, U. |>l. Trnkol - ■ - leJ'.,! on — V zalogi klobukov ArVTOIV KREJČI, oa Kongresnem trga, na voglu Gledaliških ulic. se dobe najfinejši in najnovejši x« gospode in dedka, kakor tudi civilne in vojaške kape v bogati izberi in p> m/kih cenah. 199—31) ^*>, flufci----atja--^ ^ —-^t.foi —Ki Zdravstvena vina. I. Burgundsko vino, rrk,t'S vino, kakor tudi I* slabokrvne in okrevajoče bolnike; i*fadi svoje zdravilne lastnosti, ker ima v sebi obilo tanina, varuje sosebno proti gri>'.i (dia-reji) ter je v istini najboljše poživljajoče, krepeće, zdravstveno sredstvo. Steklenica 60 kr. 2Mola nO v/inn staro, belo, pod imenom . ITl m: . m>. i i iu- mi < Moravsko, Dominikanske ulice št. 42, "1 pošilja proti poštnemu povzetju, dokler ne »e izpruzne zaloga. mUmIcmt blago mnogo ceneje, kakor siane isMicIovaiiJc. mmm^mmm množina suknenih ostankov! ■ ■^|_|#-^ 3x/4 metra dolgih, po najlepših uzorcih, VBIlKu za celo moško obleko. 1 ostanek gld. 3.75. Popotne plahte iz teškoga, ornega ali ruja* vega pliša, jako velike, (poprej po gld. S) sedaj »amo gld. 1. Kravate za gospode, elegantno narejene, 4 kom. gld. 1. Slamjače 1 (popolnem Hešite, jute-platno, pasastu v vseh barvah), kompletne velikosti, 1 kom. 90 kr. i 1 ostanek posobne preproge 10—12 metrov dolg, vseli barv, jako trajen, gld. 8.5». Prt iz jute, najnovejši nzorec, kompletno velikosti, okolu in okolu z reaaiui. 1 komad ttO kr. Domače platno 1 vatel široko, 1 cel kos 29 vatlov, gld. -1.20. Ženske srai iz dobre koten in čipkastimi ustav 6 koui. gltl. 9.21 ce e, s ki, i. Konjske žebrake, temne in sive, •t barVastlml krajr', MI0 nn. dolge in cm. široke. 1 kom. gld. 1.50. Prti v vseh barvah, 3 kom. <7t veliki gld. 1, 3 „ ■"/< n gld. 2. Kuhinjske iz sivega platna, kompletno dolge. «t komadov 70 kr. Prtičkl beli, platneni, v kvadratih, e kom. gld. 1.2«. Kavini prtički platneni, v vseh ha rs ah. 6 kom. :to kr. Be iz do a ade srajce brega oksforda, kompletno dolge. i komadi gld. 2. Gospodinjski predpasniki iz močnega modrega platna, tiskani po najnov. uzorcih. 6 kom. gld. 1.50. Žepni robci obrobljeni, z barvasto tka nimi krajci, elegantno narejeni. 1 d- an- za gospode gld. 1 1 „ „ gospe kr. NO 1 otroke kr. «0 Zastori s čipka.22Cii, 1 meter široki, v veličastnih uzorci h 1 lupier 25 kr. Garniture iz ripsa V najkrasnejših barvah, 2 postelju« odeji in namizni |»rt, okolu in okolu /. vrvico in cofi. Garnitura gld. 4.54». Platurne otirace, "toele, z rudečimi kra;ci. O kom. gld. 1.20. Nedreci izvrstne baze, z zlica-stimi blanšeti. 1 komad 70 kr. 1 pri lu 2 posteljni odeji, lepo narejena, kompletne velikosti, gld. s.so. Zastor iz j ute, 2 dela, pu !i'/4 metra dolga. z draperijo in resami, lepo narejen, gld. 2.:to. Predposteljne preproge iz jute, 11 , in. tra dolge, okolu in okolu z resami, po najnovejših uzorcih. 1 par gld. l.SO. Posteljne odeje iz rudecega kretona, elegantno prešite, j kompletne velikosti. 1 1 kom. gld. 3. Polplatneni žepni robci za oiošu,- jn ženNke, veličastno narejeni. 1 dvauaJMt. gld. l.sx -&-xa.g\Lešlcl popotni plaidi, iz čiste volne, 3*6 m. dolgi, l-80 m. široki. 1 kom. gld. 4.50. Jermen za popotni plaid75 kr. Frottier-otiraie, jako elegantne, I jako ru-deSimi krajci in resami. G kom. gld. 1.50. Sternbergsko blago z& posteljno obleko, 1 vatel široko, v vseh barvali pasasto, gar. pristno barvo. 1 kos f30 vatlov- gld. «. Oxford, 30 vatlov, pristne loarve. gld. 4. Damast-grall 1 za posteljne prevleke, j 1 vatel širok, izvrstna 1 baza. 1 1 kos (30 vatlov gld 5.50. Pralni robci iz sivega platna, z rudecimi krajci. 6 kom. BO kr. Robci za čistenje stekla iz belega platna, z rudečiini krajci. H kom. gld. 1. Sifon, jako dobre baze, izvrsten za moško, žensko in otročje perilo. '.»O otm. širok. 1 kos (80 vatlov) gld. 5. Namizje, 1 pri in <» prlićev iz platnenega dannista. Ciiariiitura gld 2 :to. Platnena rjuba (brez šiva), 2 m. dolga, l l/i n»« široka, iz najboljšega platna. 1 kos gld, I.IO. Bfarefene moške hlače iz dobrega cheviota, jako pripfavoo narejene. 1 par gld. I.:t5. Neugajajoče blago vzame se nazaj in se denar povrne. Korespondenca v vseh avstrijskih jezikih. 8778 na velećastite p. n. dame! Otllot il MM wi /a»tojo nalogo, %«'«'jo pozor-noNl onraea4i mojemu otltlel U n *a iennke kloltuke in »eni »ategutlelj voditeljico za ta uritlelek poslal /a *lalj immm v jedno nit) v * i-jih niinaJMkih tovarn za z«*iiMkf> klobuke, kjer je temeljito opazovala in proueetula jeNeiiNko in zimsko iih»«Ii» v vneli po-drobnoNtih. V Mtanu »eni tetlitj. rtt/.eu že popolnem okrašenih narejriiili klobukov, katerlk imam nekaj Mtotin v »eiifit«*liii Izberi v zalogi. najlineJMe kakor tutli mi j< ur j-c klobuke naj-nkiiMneje narejatl in vnprejeinl|em naroeila v Mvojeiti oddelku /•« ženske klobuke na novo. izgrajenem Km......inu obrežji. Opozarjan* velreantite dame. da morem na. rejati iiujtlneJMe klobuke po najttkroiimejMej Ntalnej eeni, ker imun« po eeiil vne blaigo, kakor blago za klobuke, trakove, peresu., evetliee, oli-like itd. na razpolatcunje. kakerMiiega hlaga imam vedno veliko v zalogi. I ljudno tedaj prtmim veleoitntlte dame, da ■ne podpirajo v mojem prizntlevu.it)i. pohajajo moj atelier In h« preverijo o izvrHtnoMti. Z veleMpOHtovanjem ostrile K©ada, V Ljubljani v septembru 1S§«. (704-3) Fin med v saiovj a kilo 00 kr. 1 dobiva se pri (G80—8) OROSLAVU DOLENCU, v Ljubljani, Gledališke ulice St. 10 fmj" Pošilja se tudi po pošti od 1 kile naprej proti povzetji ali predplačilu. Izvrstno pivo v steklenicah priporoča (330 - 23) pivovarna Janeza Perlesa XjjVL"blja.rLi, Slcnove ulice. TI' l*ti.iiiii4r>»-**i»l<, tt Xjj-u.Tol3a.rxi, Parne ulice, poleg parnega mlina. Zahvaljevale se Bastjtltn naročnikom, posebno prečastiti duhovščini za dosedanje zaupanje za mnoga naročila v noji stroki, javljam, da (tem Me preselil m mvojo delavnico v lastno hišo poleg pnrnega. milna, ol-drfcim pa v svoji dosedanji delavnici pri JteaarNkcm mostu Me malo filijalo, v kateri so tat stavljeni na ogled uagrobui -spomeniki, izdelani iz mnogoterih marmorjev, in ra/lična stavbena dela. Vsprejemajo se v filijali tmii naročila. — Priporočajo se slav. občinstvu posebn • prečastiti duhovščini, zagotavljani, da bodem v sak o naročilo izvršil točno, solidno in fino, po prav nizki ceni. Izdelujem nagrobne Hpoinenike po mtjnovejših obrisih, ploskat? ku ndive lz najtrdnejšega kamna. Prevzamem tudi popravila na uikajš-.ijem, kakor tudi na oddaljenih pokopališčih, zasek njem stoječim spomenikom črke in obnavljam staro spomenike. Najtoplejše se priporočam prečastiti duhovščini za vsakovrstna cerkvena 1* n utonit n dolu, najfinejša iu naj navad neja, katera izvršujem točno, lepo, solidno in po nizki ceni. Priooročum sj slav. občinstvu iu prečastiti duhovščini za mnoga naročila. Z odličnim spoštovanjem udani 1651—6) VINCENC CAMERNIK, ■vi V, f Kdor hoče dobivati (718 — 3 pristno Brnsko volneno blago, obine naj se z zaupanjem na najstaršo tvrdkc za sukno M0RI$Z BlfM, JSŠSSL^ta. 1'opotni plaidl po i:ld. J1.50 in višje. Uzorci zastonj. Gg. krejalkia mojstrom pošljejo se karto nzorcev zastonj. ! Najnovejše izumljenje! ^ovoiziiinijciie Impreffnoi anc nepremočljive šabrake. Te Sahrakc so i m |iregnovane a tvaritto h res. kralj. avettro-OKersbiuat izključnim pri. t ilegijeiu odlikovano in varovano in jim zategn* tlel j ne škotluje votla. Te šabrakc so avtori/.o'-ani strokovnjaki poskusili in ho spoznali, da so praktične, trajne in nepremočljive in ta izključno privilegovana tvarina ima še to svojstvo, da varuje Mibrake pred moli, ki sicer vse razf etlo. To šahrako z različnimi krajci so zelo debele in volnate, 190 cm. dolge, 130 cm. široke, komad po........gl. £.25 luipregiiovnite nepremočljive, rumene lljnkarske šabrake a šestimi različnimi krajei, jako debele, ll»."> eni. dolge, i:tO eni. si. roke, komad po . . . , . Nnvadue Na »rake, temne in sive, z bar-vustimi krajci 190 cm. dolgo, 130 cjj. široke, komad po........ FljakarNke šabrake. 195 cm. dolge, 155 cm. široke, komad po..... Naročila naj se poftiljajo proti predpošlljatvi zneska in tudi proti poštnemu povzetju na 9,ZCJK iflONAKCHIE'«, .098—3; Wien, III., Hlntere Zollamtatrasse Nr. 9. Ki. a— Ki. 1.7.1 gl. «.HO Pristni PEKARCK-C0MPAN1S (7^.3-1: turistiški grenki liker krepča živce in želodec ter je najboljše preservativuo sredstvo proti vsem epidemicnim boleznim. — Pristnega prodaja samo J. BUZZOLINI, prodajalec delikates v Ljubljani. Ta liker je napravljen iz najžlahtriejših, svežin zelišč in rastlin. >\i^\a^^/^«#^ay\tof\a#\a^ž »ja- »ar« .ar« »jT* *w* .ar« »ar« .ar. »ar« »ar* »ja» • Nova velika zaloga (745—1^ nepreinoGljivBfla ameriškega Celluloil-perlla pi'odiija po znatno znlžanej oenl, in tloert moške stoječe in zavihane ovratnike, moške manšete, moške predsrajčnike, ^ vojaške in duhovniške ovratnike. 5^z£r-r^ rnbo univerzalnega Cellulold perila priporočajo s.:, da S" varujejo guinbino luknje, naši ovratniski, man-*■-' ietni in satllnlikl gumbi in nalašč za to prirejeno milo Tudi imamo vedno v zalogi najnovejše in mi j boljše ovrul-nike in liiuušeli* iz šiloini po niijnižjih cenah. FERD. BILINA & KASCH. v Ljubljani, Židovske ulice št. I. Brnsko "blago. Proti gotovini ali poštnemu povzetju pošilja blago za zimsko ohlfko za tfltl. *4>'/| in všje, vse po jako Mikih cenab, samo tovarniška zaloga z« sukno (610—16) FRIDERIK BRUNNER, v Brnu, Frolichergasse 3. TJzoroi ae pošljejo franko na ogled, bogato preskrbljena zbirka uzoroev za gospode krojače uefrankovano. IGN. HELLER na Dunaji, II-, Prateistrasse T^S. t) t) metijski stroji Mlatilnice, geple, trijere, čistilnice, stroje za rotkanie koruze, rezalnice, mline Miše snovi izvrstne J ■ , , 11 v., . izdelke, prodaja go- za debelo moko, vinske tlacilnice, renja nrma z vwalco traiMinllfo In po na|ni#Jlli eeiiah. Plačila po zahtevanji, ilustrovani ceniki na željo zastonj in franko. Razprodajalci in reelni agenti ~M (049—ti) dobe zaslužek pod iiitjuKOtlitejšiiitl pogoji. BERNHARDA TICHO v BRNU,« mx]ioNilj» po |»oši nem pov^elji: t —8) o,! zimski Mijsii foil«, Voi,.2n..,lpBl I I?ri I J. 6I0IMTIMI v LJUBLJANI, i Dokler iman> kaj teli knjig v zalogi, jib prodajani po sledečih ztlatno zui#.anili eenuli: Dret Harte: Kalifornsko povesti..... HO kr. J. Jurčič: ,,Cvet in sad"......... 10 .. : — ,.Moj dvema atoloma*' ..... ao I — „Tugomgr"......... »O „ | Oliver Golttsmith:v„ZvLpnik *Wakefleldskl*( . . IO „ J. Krsnik: „Na Zerinjah"........»O „ Dr. J. Tavčar: „Zimski večeri"......»O „ Ako ae naprej pošlje znesek, ae knjige pošljejo poštnine prosto. (696—6) Razpoši-Ijalnica I Žensko sukno, '/. čiste volne, v vseh I modnih barvah, 10 metrov :a popolno I obleko, 100 cm. široko. n Gld. s__. ho Kri čistilne kropljice so se vselej Bijajno osvedočile pri zasbaaauji «lo-vcHkegu teleaa. glavobolu, navalu krvi, otr|»aeiillt uiih. skužeiiem želodci, po-uian j kitu) ti MluNti tlo jetlij, jetruih in ol»i-Ninih «>oi« aiuIi. in presegajo V svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavlja mi sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna saum. velja jedna škatlja sumo 21 kr., jeden zavoj b 6 fikatljaini 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj sn s pošto no raz-polilja. — Prodaja (748—1) Zimski niger-loden, najnovejše in naj trajnejše za ženske obleke, 100 cm. širok . IO nielr. gltl. 5.50. BarMt za obleko,! _ J^elen= lepi uzorci, iianeia, i ki se sme prati, v j pol volna, ostankih od 10 do 11 i najnovejši modni uzor-I metrov, tiO cm. širok, oi, najboljše za zimsko za obleko. j obleko, tiO ein. širok. Hi <.i«. Volnen rips, 00 cm. širok 14» uietr. gltl. a. IO. Kašmir, pol volna, • 100 cm. široko. • 10 metr. gltl. 4.—. Domače platno, 1 kos4/4 širok gl.4.—. I - '/4 - « 5— lvin^-1 kniiin.-i. boljša, kakor pn-jnato platno, 1 kos 30 vatlov, celo ■i <.!