PRED PETO
KONFERENCO
NEUVRŠČENIH
Delavska enotnost
H 8. 1976 - ST. 32 - L. XXXV - CENA 3 DIN
GlAVNI UREDNIK: V°JKO ČERNELČ
ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN
				
;	V OKVtR	M		I
Javna razprava o osnutku zakona o združenem delu priča 0 velikem zanimanju delovnih ljudi tako za tekst v celoti kot za njegove posamezne dele Mnenja o osnutku zakona so v Posameznih delovnih organizacijah različna, vendar pa ne-fatera stališča prevladujejo, tako denimo o načinu obliko-vanja organizacij združenega dela. Delovni ljudje kažejo največ zanimanja za opredeljevanje družbenega značaja dela, Za kategorijo čistega dohodka, minulega dela, odgovornosti, ZQ svobodno menjavo dela, način združevanja v gospo-dufa!’11-’ z^aslz Pa za uso^° d° dohodka v razširjeni repro-
y Najpogosteje zastavljajo delavci naslednja vprašanja: Kakšne posledice za pridobivanje dohodka bodo imele lzgube v poslovanju z združenimi sredstvi? Čemu dati Prednost v delitvi dohodka, kadar raste ali pada: izločanju za ^širjeno reprodukcijo, skupni porabi, osebnim dohodkom aji rezervnim sredstvom? Kako doseči, da se bodo sredstva, dosežena s poslovanjem bank, dejansko vrnila v TOZD ustanoviteljev? Ali usmerjeno izobraževanje financirati iz dohodka TOZD, osnovno iz osebnih dohodkov ali tako prvo drugo iz dohodka? Ali zadovoljevanje vseh skupnih in splošnih potreb družbe, razen potreb SLO, poravnavati iz-Idjučno iz osebnih dohodkov, tako da tudi vse te potrebe delijo usodo osebnih dohodkov delavcev v proizvodnji? ^osebno zanimanje zbujajo v razpravi tudi kazenski ukrepi, Predvsem denarna kazen in premestitev na drugo delovno rhesto — torej ukrepi, ki jih doslej nismo poznali
^ nekaterih okoljih je čutiti samozadovoljstvo z doseženo sJopnjo razvoja samoupravnih odnosov tudi v zvezi z nalogo, da je odnose treba proučiti na osnovi rešitev osnutka zakona 0 združenem delu. ,,Pri nas je vse dobro rešeno,“ pravijo nekateri, „ni kaj spreminjati, zakon pa lahko sprejemamo takšen, kot je. “ Vendar javna razprava o osnutku zakona ni bila organizirana zato, da bi ugotovili le njegovo spre-le ml j iv os L Že v sedanjem obdobju razprave se je treba pripraviti na sprejem vseh zakonov in predpisov, ki bodo sledili, da bi bila akcija celovita in da bi zagotovili popolno uresničevanje zakona o združenem delu. Sedanja javna razprava je ^ glavnem le spoznavanje z bistvom predlaganih rešitev.
y nadaljevanju razprave je zato treba vse aktivnosti usmeriti v spreminjanje konkretnih odnosov v skladu z zakonom Doseči moramo, da bodo TOZD ocenile lastne samoupravne odnose in odnose od TOZD naprej ter dosegle soglasje, v katero smer spreminjati odnose, hkrati pa zagotovile solidno osnovo za razvijanje samoupravnih odnosov, U6 pa sprejemale prenagljene odločitve. Konkretno je treba dudi proučiti, kako preveriti ustavne rešitve v praksi neka-terih specifičnih organizacij, kot so železnice, PTT, rudniki, tekstilne tovarne itd
V razpravi je pogosto omenjen problem ustanavljanja * OZD, kar je razumljivo, saj se nekatere temeljne organiza-tdje vedejo kot samostojna podjetja in oblikujejo svoj dohodek neodvisno od tržišča. Namesto tržne je čutiti stroškovno usmeritev. Čutiti je moč tudi stara pojmovanja: nekatere hočejo vse odnose opredeliti z zakonom, zlasti Medsebojne odnose v združenem delu. Preprosto gre za Pritisk stare delovne zakonodaje, da bi vse odnose predvideli z zakonom in za pritisk, da naj bi se le opredeljevali, kdo je za zakon in kdo je proti, ne pa ali so zakonske rešitve pra-vilno izpeljane iz ustave in ali delavcem zagotavljajo, da se bodo lahko bojevali za uresničitev svojega ustavnega položaja. Tega ustvarjalnega prispevka v javni razpravi še ni To je hkrati tudi opozorilo, da del delovnih ljudi še ne Pozna osnutka zakona o združenem delu podrobno, a neveri ga sploh niso prebrali, zato se ne morejo ustvarjalno vključiti v javno razpravo o njem
V. O. i
STRAN 3
Najlepša razglednica
'Mi
#
fpi
Foto: A. Agnič
OPOZORILA POLLETNE BILANCE
IZGUBE SO IZGUB NI
Plat zvona res ne bije — toda previdnost v drugem polletju ne bo odveč
Več kakor polovica delovnih organizacij v Sloveniji je ob polletni bilanci izkazovala izgubo. Skupno je ,.vrednost" izgub presegla 6,8 milijarde dinarjev, in to brez izgub v železniškem in elektrogospodarstvu ter v nekaterih največjih delovnih organizacijah, kot so Iskra, TAM, Novoteks in druge. Izgube letos so torej sedemkrat večje kot v enakem lanskem obdobju. Vendar vzroki, zavoljo katerih je prišlo do izgub, niso takšni, da bi že morali biti plat zvona.
Večina izgub, tako ugotavljajo v gospodarski zbornici, je namreč le navidezna in dejanskih poslovnih izgub je pravzaprav malo. Na mariborskem področju, na primer, ki je najmočneje industrijsko razvito področje v Sloveniji, imajo ob polletju izgubo samo tri delovne organizacije (če ne štejemo TAM), in to skupaj za blizu 12 milijonov dinaijev. Podobno je tudi drugje.
Tudi izvršni svet skupščine SR Slovenije je obravnaval pd-
STRAN •
letno gospodarjenje in ugotovil, da so izgube nastale predvsem zavoljo novega sistema ugotavljanja dohodka in zakona o zavarovanju plačil v prometu med uporabniki družbenih sredstev. Podjetja niso mogla kot doho dek upoštevati ničesar drugega kot tiste svoje posle, ki so jih realizirale v prvih šestih mesecih. Ker so pri tem nekatere delovne organizacije kaj lahkotno sprejele nove predpise, velja del „izgub" pripisati tudi malomarni skrbi za izpdnje-vanje zakonskih določil, zlasti zakona o zavarovanju plačil. Poleg tega so za slabše rezultate — vsaj na papirju — krivi tudi nekateri drugi predpisi. Tako so se sredstva za minimalno amortizacijo povečala zaradi spremembe pri obračunavanju vrednosti nedokončane proizvodnje proizvodnje posameznih proizvodov in storitev.
Na dejansko manjši dohodek delovnih organizacij pa so vplivale kajpak tudi tržne razmere, slabo povpraševanje na trgu je zavrlo proivzvodnjo in povečalo
stroške. Zavoljo tega bodo morali tudi tisti kolektivi, ki sicer nimajo dejanskih izgub, analizirati svoje poslovanje in v naslednjih mesecih odpraviti „ozka grla" na poti do dohodka. Ob koncu leta namreč ne bo nikakršne možnosti več, da bi do takrat izpadli dohodek v naslednjih mesecih še pridobili in obračunali v bilanci. Nekateri kolektivi so se že sedaj, ob polletju, odločili za previdnost in med stabilizacijske ukrepe, ki jih izvajajo, vključili tudi zniževanje osebnih dohodkov v skladu z doseženimi rezultati gospodarjenja. Ukrep je seveda boleč in trd in v nekaterih delovnih organizacijah jim ne bilo treba poseči po njem, vendarle je prav, da tudi na tak način začnemo izvajati znano stabilizacijsko načelo, ki je vtkano tudi v resolucijo o družbenoekonomskem razvoju, da naj namreč trošimo samo toliko, kolikor dejansko ustvarjamo. Žal pa so doslej po teh ukrepih posegli le v gospodarstvu!
B. RUGELJ
KZSIESH
SAMOUPRAVA VELJA ZA VSE ENAKO
NOVA UPANJA IN PRIČAKOVANJA
Dokler bo zvenela slovenska pesem...
Mogočni
zbor
neodvisnih
V glavnem mestu Šri Lanke v Colombu se bo v ponedeljek -po tednu dni sklepnih priprav, Id sta jih opravila koordinacijski biro in ministrska konferenca — začela peta konferenca voditeljev držav m vlad neuvrščenega sveta; po Beogradu, Kairu, Lu-saki in Alžiru vnovično zborovanje vodilnih predstavnikov držav, ki so se v svoji zunanji politiki odločile za neuvrščenost
Konferenca bo mogočno zborovanje državnikov neodvisnega in svobodnega sveta Po številu udeležencev (več kot 80 polnopravnih članic, blizu 20 osvobodilnih gibanj in držav -opazovalk ter gostje) lahko ta zbor primerjamo le z vsakoletnim zasedanjem generalne skupščine Združenih narodov, tako da gre nedvomno za eno naf večjih državniških zborovanj v zgodovini človeštva To je nov dokaz življenjske moči, vloge in vpliva politike neuvrščenosti v mednarodnih odnosih. O tem priča tudi zanimanje za neuvrščenost celo v državah, ki pripadajo vojaškopolitičnim blokom, denimo v Romuniji in na Portugalskem
Državnike neuvrščenega sveta čaka v Colombu veliko delo, ki ga bodo, kot kažejo zadnje priprave in usklajevanja stališč, lahko opravili uspešno in v korist vsega človeštva, kajti vsa pozornost konference bo veljala problemom, ki obremenjujejo ves svet in ne samo neuvrščene in ki vnašajo zaostritve in nevarnosti v mednarodne odnose, bodisi da gre za njihove politične razsežnosti .bodisi za gospodarsko plat življenja v svetu.
Širše sredozemsko območje z nerešeno krizo v Libanonu, z vsemi problemi Bližnjega vzhoda in z neurejenimi razmerami na Cipru, jug Afrike z rasizmom in ostanki kolonializma, mnogoteri pojavi neokolonializma in imperialistične nadvlade, nadaljevanje oboroževalne tekme z razvojem novih, strašnih orožij za množično uničevanje pa ves spet gospodarskih problemov, ki zahtevajo učinkovito reševanje in še večja prizadevanja za vzpostavitev nove gospodarske ureditve v s\’etu vse to so vprašanja, ki jim bo v Colombu veljala izjemna pozornost, saj sta od njihovega reševanja odvisna mir in varnost v svetu.
/.e zdaj je jasno, da se priza-. devanja neuvrščenih za reševanje sodobnih svetovnih problemov ne bodo nehala s sprejetjem konferenčnih dokumentov (politična in gospodarska deklaracija, program akcije neuvrščenih ter več resolucij o aktualnih mednarodnih vprašanjih); le-ti bodo le politična podlaga za učinkovite akcije neuvrščenih, ki postajajo čedalje močnejši aktivni dejavnik v mednarodnih odnosih in ne sprejemajo dokumentov, ki bi bili sami sebi namen, pač pa se dogovarjajo o skupnih stališčih in izhodiščih za plodno poseganje v reševanje perečih svetovnih problemov.
Takšno delovanje je že obrodilo sadove in še več jih bo, kajti usklajevanje stališč in strnjevanje neuvrščenih na enotnih izhodiščih pomeni tudi krepitev akcijske enotnosti neuvrščenega sveta in krepitev solidarnosti številnih držav, ki so se zbrale v veliki družini narodov, ki so jo zasnovali pred petnajstimi leti na prvi konferenci v Beogradu. V takšnih okoliščinah je razumljivo, da so oči vsega sveta - ne samo neuvrščenega uprte v Colombo, kjer se začenja letos najpomembnejši politični dogodek -peti summit neuvrščenih.
V. BARABAŠ
dogodki in odmevi
14. avgusta 1976
KAJ SMO STORILI...I
V TOVARNI »IVO LOLA RIBAR« V ŽELEZNIKU ŽE DELUJE SINDIKALNI AKTIV UPOKOJENIH DELAVCEV
Na potezi
Na svoji zadnji seji pred dopusti je izvršni odbor RO Sindikata delavcev trgovine Slovenije obravnaval najbolj pereča vprašanja ekonomskega položaja trgovine v zadnjem času in v zvezi s tem sprejel nekatere predloge, za katere meni, da bi - ob hitrejšem spreminjanju družbenoekonomskih odnosov med trgovino in proizvodnjo — precej prispevali k urejanju odnosov na področju blagovnega prometa v republiki.
Predvsem postaja vedno bolj očitno spoznanje, da je povzročila slabitev ekonomskega položaja trgovine zlasti v zadnjih letih, da trgovske organizacije združenega dela postajajo nesposobne za nujno potrebno razvijanje prodajnih in drugih zmogljivosti; takšnih zmogljivosti, ki jih že precej časa narekujejo potrebe glede na razvoj stanovanjskih naselij (osnovna preskrba) ali glede na racionalnejše blagovne tokove na poti od proizvajalca do potrošnika.
Razlogov za takšno stanje je seveda več. Najprej: sedanja politika cen. Na področju blagovnega prometa se namreč razlika v ceni še vedno oblikuje na osnovi absolutnih marž, ki so za posamezne proizvode veljale ob koncu leta 1971. Drugič: v obveznem usmerjanju razpoložljivih poslovnih sredstev v trajna obratna sredstva, kot to terjajo zakonski predpisi. In ne nazadnje: tudi v občutnem nazadovanju povpraševanja po določenem blagu.
Ob vseh tegobah, ki jih ni malo, ostaja med glavnimi problemi pomanjkanje obratnih sredstev. V trgovskih delovnih organizacijah ugotavljajo, da kljub splošni gospodarski akciji za pospešeno usmerjanje poslovnih sredstev v trajna obratna sredstva, teh sredstev na področju blagovnega prometa praktično ni ali pa le bore malo. Ta pojav sicer ni značilen samo za trgovino, ker je znano, da je v podobnem položaju tudi industrija, čeprav tu ni v tolikšni meri problematičen kot prav na področju blagovnega prometa.
Zaradi vsega tega, letos pa tudi zavoljo uvedbe novega plačilnega sistema, prevzema trgovina zaloge od proizvodnje počasneje, kot pa se le-te kopičijo v proizvodnji.
Nezavidljiv ekonomski položaj slovenske trgovine zahteva, na kar je RO Sindikata delavcev trgovine posebej opozoril trgovske organizacije, več prizadevanj za neposredno povezavo med trgovino in proizvodnjo na ustavnih načelih. To je namreč eden glavnih pogojev za hitrejše reševanje sedanjih problemov bodisi pri oblikovanju cen in skladnejših blagovnih ter denarnih tokov, bodisi za pospešena gibanja med proizvodnjo blaga in porabo. Zato bo nujno potrebno še naprej, bolj pospešeno in bolj uspešno kot doslej razvijati poslovne in samoupravne odnose med trgovino in proizvodnjo.
Zato je RO Sindikata delavcev trgovine Slovenije predlagal trgovskim delovnim organizacijam, njihovim samoupravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam, še posebej pa sindikalnim organizacijam in vodstvom, da takoj začno organizirano razvijati odnose s proizvodnjo. Proizvodne in trgovske organizacije naj bi začele skupno, ne pa ločeno kot doslej, snovati vsebinske okvire odnosov, ki naj bi temeljili na medsebojnem vplivu na poslovno in razvojno politiko, prevzemanju skupnega rizika, zagotavljanju skupne odgovornosti za širjenje materialne 'osnove in naraščanje produktivnosti dela v proizvodnji in prometu blaga, na udeležbo pri dohodku, doseženem s skupnim delovanjem in drugo.
Le tako bo slovenska trgovina naposled kos najbolj žgočim ekonomskim problemom. Ne sama, ampak v povezavi s proizvodnjo.
IVO VIRNIK.
TRDNA VEZ S KOLEKTIVOM
Najvažnejša naloga aktiva: doseči pregled nad socialnim, zdravstvenim in materialnim položajem upokojencev, ki so pokoj dočakali v njihovi tovarni
Na pobudo sindikalne organizacije tovarne strojev „Ivo Lola Ribar" v Železniku so že pred letom dni ustanovili sindikalni aktiv upokojenih delavcev, ki so pokoj dočakali v tej tovarni. Najvažnejši cilj aktiva je zbrati upokojence tovarne, podaljšati njihovo članstvo v sindikatu, doseči pregled nad njihovim socialnim, zdravstvenim in materialnim položajem, razvijati njihovo družbeno dejavnost ...
Sindikat omenjene tovarne je med prvimi, morda celo prvi v Beogradu in celo v Srbiji, ki se je organizirano lotil skrbi za tovariše, Id so svojo delovno dobo podarili tovarni in družbi v celoti. Sindikalna organizacija tovarne skuša z normativnimi akti osnovnih organizacij združenega dela rešiti status upokojenih delavcev.
Lani je aktiv združeval že več kot 75 odstotkov upokojenih delavcev tovarne. Da niso zajeli vseh, je razlog predvsem v tem, da veliko upokojenih delavcev stanuje v daljni okolici Beograda, nekateri tudi pa še niso spoznali, da lahko le z organiziranim delom v sindikalnem aktivu vzdržujejo trajno zvezo s kolektivom, v katerem so bili prej zaposleni, ta kolektiv pa bi še naprej skrbel za njihov položaj.
Zdaj se sindikalni aktiv skupaj s sindikalno organizacijo tovarne zavzema za uresničevanje pravic upokojenih delavcev pri delitvi na podlagi minulega dela. S tem namenom so poslali predlog centralnemu delavskemu svetu tovarne, naj to vprašanje uredi z normativnimi akti.
Doslej so upokojeni delava naleteli na polno razumevanje
sindikalne organizacije v tovarni glede rekreacijske in kulturne dejavnosti. Sindikat je lani zagotovil avtobus za dva izleta upokojencev. Letos predvidevajo več izletov v naravo. Prvega so pripravili ob prvomajskih praznikih. Ko organizirajo obisk v gledališču ali kakih drugih kulturnih prireditev, sindikat redno nameni 20 brez-plačruh vstopnic upokojencem. Po svojih možnostih pa sindikat tovarne pošilja na -okrevanje tudi nekaj upokojencev.
Upokojenci, ki so organizirani v aktivu, pa po svoje pomagajo sindikatu tovarne in kolektivu v različnih akcijah. Bogate izkušnje tistih, ki lahko
še kaj prispevajo k delu sindikalne organizacije in kolektiva, v tovarni zelo cenijo.
Lahko rečemo, da je v tem razmeroma kratkem obdobju nastala trdna vez med upokojenimi delavci ter sindikatom in kolektivom tovarne. S takšnim načinom povezovanja upokojenih delavcev s kolektivom želijo doseči, da z upokojitvijo ne bi pozabili na zasluge nobenega delavca. Upokojenci tako niso prepuščeni sami sebi. Obenem pa sindikalni aktiv sprejema v članstvo vse nove upokojence, skrbi zanje, jih obiskuje, ko so bolni, skratka, pomaga jim, kolikor le more.
S. A. P.
IZ SINDIKALNEGA TISKA
Čeprav si delovne organizadje pa tudi družba zelo prizadevajo, da bi delovni ljudje odšli na letni oddih, večina delavcev meni, da je letovanje nepotreben luksus. Odgovor na vprašanje, zakaj mnogi delavd ne izkoristijo možnosti za letni oddih, posreduje uvodni članek časnika Dolgozok.
Delegadja Zveze sindikatov Vojvodine je bila te dni na uradnem obisku na Madžarskem. Novinar, ki je spremljal delegacijo, je napisal reportažo z na-
slovom ,,Prijateljsko in delovno ozračje."
V	subotiški tovarni vagonov Bratstvo je zmeraj precej delavcev na bolniškem dopustu, zlasti v času večjih del. Ta ugotovitev ni nova, znova pa se je pojavila, ko javna razprava o osnutku zakona dosega svoj vrh. Subotiški sodelavec je v intervjuju s predsednikom sindikalne organizadje podjetja analiziral to vprašanje, članek pa ima naslov „Bolni so, ko je največ dela."
V	kmetijskih organizadjah se pritožujejo, da ne morejo povečati niti proizvodnje niti storilnosti v tolikšnem obsegu, da bi rešili nekatere probleme v zvezi s pridobivanjem dohodka. Skrb pa vzbuja tudi to, da tudi letos niso izboljšane možnosti gospodarjenja. Kako najti pravo pot? Članek, ki obravnava ta problem: »Kmetijske škarje dobro režejo."
Poleg omenjenih člankov velja prebrati še naslednje: »Ljudje z žitnih polj," »Segedin pričakuje goste", .Jugoslovanski športniki v Montrealu" in druge.
LJUBLJANA
GOST
IZ
ZDA
Med bivanjem v Jugoslaviji je v torek obiskal RS ZSS predstavnik Mednarodne banke za obnovo in razvoj RAFAEL SISON. Kot strokovnjaka, ki se po poklicni dolžnosti ukvarja z deželami, Iger že obstajajo različne oblike soodločanja delavcev ali pa jih šele uvajajo, so ga še posebej zanimale izkušnje ki smo jih pridobili pri dosedanjem razvoju samoupravljanja.
Po obisku na RS ZSS, kjer ga je sprejel sekretar za družbenoekonomske odnose STJEPAN ŠAU-BERT, je RAFAEL SISON obiskal še ljubljansko tovarno LEK, kjer so ga podrobno seznanili s samoupravno prakso in z odločanjem delavcev v njihovi organizaciji združenega dela.
M. G.
Prekinjeno zatišje onstran Karavank
Dogodki, ki so se odigrali prejšnji teden na avstrijskem Koroškem, so presegli vse dosedanje oblike in vsebine ter v dobršni meri naznanili nove kvalitete v stopnjevanju tako imenovanega »koroškega vprašanja". Zbor koroških nacionalistov v Škocjanu, z vsem svojim okrasom, instrumenti, filozofijo in logiko je pokazal, da vprašanje manjšin v Avstriji ni samo vprašanje določenih obveznosti, ki jih ima Avstrija po državni pogodbi, ampak tudi najboljša priložnost, da se nad tema manjšinama — in v zvezi z njima — izmeri, utrdi in okrepi zveza tistih, ki so ne tako dolgo tega prav tej manjšini kot še mnogim drugim evropskim narodom kratili svobodo in jo uničevali. Zvočnik haimatdinstovskega mitinga — njihov predsednik Feldner — ki je potekal pri novem spomeniku, ki
Komunist *>
manifestira nesmiselnost trenutnega položaja (v sebi nosi namreč simbiozo med zmagovalci in premaganimi, čeprav roko na srce, bolj poudarja slednje kot prve), je ne samo grobo in neupravičeno »branil" pravice večinskega naroda, ampak še bolj grobo in skrajno revanšistično zahteval, da Slovenci, ki ne pristajajo na preštevanje, ampak to preštevanje ignorirajo, odidejo čez Karavanke, ker so »nevarni komunisti".
Tako je nova etapa v stopnjevanju tega problema prestopila dosedanje tokove in struge ter iz odnosa, ki je nosil v sebi pečat protimanjšinske politike, postala problem, ki vse bolj dobiva pečat protimanjšinske politike, postala problem, ki vse bolj dobiva priokus in vsebino protikomunizma. To pa je nova razsežnost, ki ves ta položaj postavlja v novo luč in na nov teren. V to novo etapo, žal, ni vključen samo do kraja nazadnjaški ter za vse stvarno
in pozitivno na tem svetu neobčutljivi haimatdinst, ampak tudi druge strukture in (državne) institucije avstrijske družbe. Kako naj sicer razumemo gorečo zaskrbljenost policije, ki je, kakor pravijo poročila, zbrala vse svoje sile iz celotne Koroške, da bi zagotovila red in mir na haimatdinstovskem zboru. Ali, kako naj razumemo »doslednost" policije, ki je skupino mladincev zato, ker je nosila transparent z napisom, daje boj proti fašizmu prav naš skupen boj, prav zaradi tega gesla zgrabila, zaprla ter jih, kakor smo slišali in prebrali, pretepla. Kako naj razumemo indolenco čuvarjev miru in reda, Id so dovoljenje svoje lastne države razglasili za,,provokacijo, kakršne že dolgo nismo videli". Gre namreč za dovoljenje, s katerim je bilo omogočeno, da po tolikih letih izročimo naša odlikovanja koroškim partizanom. Prav na te junake minule vojne, s katerimi bi se moral ponašati sleherni narod, tudi avstrijski, pa so metali gnila jajca in naslavljali nanje neokusna vprašanja Mar ni tudi to dokaz več, da se ta problematika, po vsem tem, kar se je dogajalo v minulih tednih v sosednji državi, vendarle stopnjuje v protikomunizem.
Nimamo namena nastopati z lekcijami, kakor se to pogosto dogaja v tej sosedni državi, kadar gre za nas, niti ne tarnamo zaradi takšne ali drugačne izgubljene priložnosti. Naš namen je opozoriti na nevarnosti, ki lahko ne samo še poslabšajo že tako dovolj omajane odnose med državama, ampak predvsem v srcu Evrope povzročijo takšne posledice, kakršnih ne želimo niti mi niti večina avstrijskega naroda. Zato upamo, da bodo napredne sile Avstrije pravočasno odkrile to nevarnost in prek svojih državnih in družbenih institucij onemogočile pravni umor nacionalnih manjšin ter izkoreninile sleherni poskus protikomunizma — najpriljubljenejšega atributa hladne vojne in mednarodne reakcije.
VLAJKO KRIVOKAPIČ
r
Inž. Matjaž Jamnik
Med delovnimi ljudmi
in občani obalno-kraških
občin je minuli torek odjeknila boleča in tragična vest, da je mnogo prezgodaj, sredi dela, star komaj 32 let, nenadoma preminil inž. Matjaž Jamnik, prizadevni družbenopolitični delavec, predsednik kraško-obal-nega sveta ZSS in član predsedstva RS ZSS.
Se nekaj dni pred kruto smrtjo nam je razlagal svoje načrte in ideje za hitrejše in učinkovitejše razreševanje bistvenih družbenogospodarskih problemov, pri čemer je še zlasti poudarjal intenzivnejše vključevanje sindikatov v premagovanje težav.
To odgovorno, p0-membno in zahtevno, 2 žal poslednjo družbeno funkcijo, ki so mu jo zaupali delovni ljudje in celotno sindikalno članstvo, je Matjaž opravljal le kratko obdobje. Toda že v tem polletnem obdobju, ko je kot predsednik vodil zvezo sindikatov na kraško-obalnem območju, so sindikati in družbena skupnost zaznali pomembne uspehe zlasti na področju vsebinskega uveljavljanja samoupravnih odnosov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih. Poseben pomen pa je pripisoval krepitvi delegatskih razmerij in razvijanju ustavno zasnovanih družbenoekonomskih odnosov.
Odločno se je zavzemal za vsebinsko in ne-formalistično razreševanje družbenoekonomskih
vprašanj našega časa. To se je zlasti pokazalo med pripravo in izvedbo javne razprave o osnutku zakona o združenem delu-
Takšen je bil lik pokojnega Matjaža Jamnika. Ta lik, ta njegova revolucionarnost in ustvarjalnost pa sta se začeli kovati že v njegovi rani mladosti. Kot sin staršev proletarcev se je že zgodaj vključil v vrste zveze komunistov, ki mu je že kot mlademu komunistu zaupala vodstvo študentske organizacije. Ni bil samo aktiven v vrstah zveze komunistov in mladine, bil je tudi vzoren študent in je uspešno končal študij na strojni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Mnogo prekratka je bila življenjska pot Matjaža Jamnika. Toda delo, ki ga je opravil, njegove pobude, predlogi in načrti nam bodo vzgled in spodbuda, da bomo uspešno nadaljevali njegovo delo.	„
M. SVANJAK
01
0l
Pi
tl
Pi
re
4
je
"j
sl
m
di
sr
f
«
|
f.

Ul
n,
n<
0l
ja
ti
st
ir
ti
te
ir
g'
vi
ir
ti
je
Vl
P
ir
P
P
ši
ir
2
Z
P
1,
r
2
r
2
ji
;	j'
s
r
f
r
'	t
i
i
0 .»ki odbor sindikata delavcev kovinske industrije in slovenska gospodarska zbornica sta nedavno tega garala problemsko razpravo o „naložbah tujega kapitala s stališča neotujivih pravic delavcev v temeljnih p^T^cijah". Na ta pogovor so povabili predstavnike dvanajstih organizacij združenega dela — od direktorjev do tisR i^n'k°v delavskih svetov, sindikata in odborov samoupravne delavske kontrole; torej predstavnike vseh Pov Kkolektivov’ Kjer so že ocenili dobrine in slabosti sodelovanja s tujimi tvrdkami. Mimo njih so na sestanek “di še vodilne ljudi iz osemnajstih drugih delovnih organizacij.
i«. m*;
NEKAJ PODATKOV
rer'aJ zapišem nekaj misli in podatkov iz uvodnega rafa Rada Dvoržaka, podpredsednika Gospodarske rnice Slovenije;
jjtj.01etu 1968, ko smo z zakonom o sredstvih pod-nipJ-?mog°čili tuja vlaganja, je bilo v Jugoslaviji skle-132 pogodb o skupnih vlaganjih. Od njihove pne vrednosti 18,7 milijarde dinarjev so tuji part-J1 vložili 2,88 milijarde, domači pa 15,8 milijarde sred^eV' ^'orej 8re zu razmerje 85:15 v korist domačih
skupnega vlaganja. S tem zakonskim določilom je zakonodajalec skušal zagotoviti enakopraven status delavcev teh organizacij združenega dela z delavci v drugih podjetjih, poleg tega pa še sredstva za investicije in za novo dejavnost, ki naj bi se pričela odvijati ob prenehanju pogodbe o skupnem vlaganju.
Z zakonom je omogočeno tujemu partnerju uveljavljanje njegovih pravic, o katerih sporazumno odloča z domačo organizacijo ‘združenega dela v skupnem organu. To možnost so doslej izkoristile vse naše organizacije združenega dela in so s pogodbo ustanovile
problemska razprava o samoupravljanju v organizacijah : združenega dela, kjer je naložen tuj kapital
j |	-	.	. ■ -	■
SAMOUPRAVA VELJA ZA
VSE ENAKO
. -
. ■
Kaj storiti, da bi ohranili in še razširili možnosti za vlaganje tujega kapitala v naše organizacije združenega dela, hkrati pa zagotovili tudi v njih Popolno samoupravo delavcev
ur a. Slovenskem je bilo sklenjeno 45 takih pogodb, iz Pa smo j'11 42. Med tujimi partnerji jili je 17 Švice6Zne rePubhke bfemčije, 6 iz Italije, iz ZDA in leea drugi pa so predvsem iz drugih držav skup-no° | evroPskega trga. Na osnovi pogodb je bilo skup-Q(l "Qženih v naši republiki skoraj 5 milijard dinarjev, ;a ,te8a so tuji vlagatelji dali kakih 20 % ali slabo mili-^ 0 dinarjev. Vendar pa delež finančnih sredstev ste a P31^116!)3 ne presega 8 % skupaj vloženih sred-j ^ Preostalih 12 % pa gre na račun tuje tehnologije drugih pravic iz industrijske lastnine.
Naše
KAJ ŽELIMO MI IN KAJ TUJI VLAGATELJI?
tuj- organizacije združenega dela, ki sodelujejo s teh' P^nerji) si skušajo predvsem zagotoviti boljšo ^enologijo in.opremo, uresničiti težnje po večjih jjo^doijskih vlaganjih in po strokovnem znanju, omo-vernl- Prodaj° izdelkov prek tujega partnerja na kon-Jiolsu tr8’ pridobiti čimveč inovacij in tujega teh-jn °škega znanja, zagotoviti boljšo organizacijo dela tržišV5.^0 komercialno uspešnost na mednarodnih
i t?uji vlagatelji skušajo v sodelovanju z našimi pod-J1 predvsem prodreti na vzhodna tržišča, se uvelja-D 1 na Irgu v deželah v razvoju, si zagotoviti tržišče za °clajo končnih izdelkov, opreme, tehnologije, licenc drugega ter pri tem izkoristiti možnosti za cenejšo o iz vod njo, lažje zagotavljanje nekaterih surovin in ^ 'ždelkov, za manjše obdavčitve čistega dohodka in i^,marsikaj, kar bi morali v tako imenovani razviti ^ atrijski deželi plačati, pri nas pa ne. Gre predvsem obdavčitve iz čistega dohodka ali pa za dajatve plogrožanja okolja, ki jih pri nas za zdaj še ne
KAKO TE ZADEVE UREJAJO . NAŠI ZAKONI?
Grja vlaganja ureja nekaj naših zakonov in uredb, j Jvaj navedemo nekaj njihovih najpomembnejših do-ki jih je v uvodnem referatu omenil Rado
Glede pravic sta oba partnerja izenačena, tako pravi °n o vlaganju sredstev tujih oseb, vendar tuji part-2,r ne more imeti več pravic kot domača organizacija ; ruzenega dela. Tuji vlagetelj participira. na ustvar-ie ^dohodku organizacije združenega dela, v katero s 'dožil sredstva, vendar le toliko časa, kolikor je s nstvi udeležen v skupnem poslovanju. V pogodbi „ ?Fa hiti to določeno, tako tudi način in čas ter po-S R Enako velja glede rizika.
uil^dina pogodb o skupnih vlaganjih, ki so jih skle-
. organizacije združenega dela s področja Slovenije, jn buje določbo, da so partnerji udeleženi pri dobičku le.morebitni izgubi skladno z razmerjem svojih de-t ,.v-. Zakon zahteva, da pogodbeni partnerji zago-. ‘Djo delavcem delovne skupnosti organizacije zdru-nega dela, v katero so bila vložena sredstva za skup-
^ Poslovanj e, tudi sredstva za osebno in skupno po-0 in sredstva za razširitev materialne osnove-dela, j ^ to.pa ustrezno prispevku te delovne skupnosti pri Vaijanju dohodka, ki izvira iz dejavnosti na osnovi
skupni poslovni odbor. Hkrati pa bi morale tudi s pogodbo določiti, kako se oblikuje ta organ, njegov način,dela in njegove pravice, ki pa seveda ne bi smele presegati ah onemogočati z ustavo zajamčenih neodtujljivih pravic delavcev.
DOBRE IN SLABE IZKUŠNJE
V minulih osmih letih, odkar so za Čeh prvi tuji partnerji vlagati svoja sredstva v naše gospodarstvo, smo pridobih obilo dobrih in tudi slabih izkušenj.
Rado Dvoržakje takole dejal:
Jasno je namreč, da nekateri tuji partnerji zasledujejo pri nas še druge motive, kot so kontrola in podrejanje naših razvojnih teženj, vplivanje na razvojne usmeritve in dinamiko razvoja, ustvarjanje ekonomske odvisnosti, izkoriščanje cenejših surovinskih, energetskih in tudi kadrovskih potencialov v naših organizacijah in podobno. Pa tudi naše organizacije združenega dela so vnekaterih hotenjih negativno motivirane, denimo, ko se po zaslugi tujega partnerja uspavajo pri iskanju lastnih razvojnih možnosti, lastnega marketinga in raziskovalnega ter inovacijskega dela in ko zavoljo partnerstva s tujcem pozabljajo na tesnejše povezovanje doma, ko premalo spoštujejo pravice in dolžnosti delavcev ter njihovih samoupravnih organov. Res pa je tudi, da so nam tuja vlaganja potrebna, še zlasti zaradi našega zanimanja za novo tehnologijo.
Večina pogodb o skupnih vlaganjih je bila sprejetih še pred novo ustavo in osnutkom zakona o združenem delu. Čeprav je ustava že opredelila položaj delavca v združenem delu in tudi njegove pravice, pa do danes še ni prišlo do nujnih sprememb in dopolnitev pogodb o skupnih naložbah še zlasti v tistem delu, kjer bi moralo biti zagotovljeno uresničevanje neodtujivih pravic delavcev.
To pa je bil tudi eden od razlogov, kije privedel do sprejema uredbe o natančnejši opredelitvi pogojev za vlaganje sredstev tujih oseb v domače organizacije združenega dela. Omenjena uredba prvič podrobno določa, o čem mora odločati delavski svet in kaj je zadeva poslovnega odbora. Uredba omogoča poslovnemu odboru le posvetovalno-predlagalni značaj, se pravi, da gre za veliko spremembo, saj so zdaj nemalokrat prenašali pravice samoupravnih organov na poslovni odpor in je le-ta odločal o planu oziroma o programu razvoja, o najemanju domačih in tujih kreditov, o delitvi dohodka, o višini in načinu ugotavljanja osebnih dohodkov, o investicijah in tudi o statusnih vprašanjih, saj je bila skoraj vsaka statusna sprememba odvisna od soglaša poslovnega odbora.
PRIMERI
IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA
Med razpravo je bilo ugotovljeno, da je takšnega sodelovanja oziroma skupnega vlaganja kapitala manj, kot si želimo, so pa naše delovne organizacije sklepale te pogodbe s tujimi partnerji v obdobju, ko še nismo dobro vedeli, kaj je na tem področju usklajenega z našo samoupravo in kaj ni.
Uredba o bolj natančnih pogojih za vlaganje sredstev tujih oseb v domače organizacije združenega dela (sprejeta junija letos), ki zahteva popolno samoupravo
tudi v teh podjetjih, je odprla možnosti za široko družbeno akcijo, vendar določil te uredbe še marsikje niso mogli ah celo niso hoteh uresničiti.
Kij so rekli ljudje iz delovnih organizacij?
CIMOS, Koper: Poslovni odbor ne deluje v skladu z našo zdajšnjo zakonodajo. Odloča o dejavnosti komerciale in prodaje, o politiki izvoza in uvoza, o vseh zadevah s področja raziskav, splošnega in anahtičnega knjigovodstva, glede poslovanja z bankami ter kadrovske politike. Zahteva delavcev, da bi se samoupravno organizirah, se je ustavila prav pri pogodbi s tujimi partnerji, ki takšno organizacijo onemogočajo. Poslovni odbor, v katerem so domači in tuji vlagatelji, odstopa delavskemu svetu nekatere pravice in dolžnosti; Cimosovi delavci lahko odločajo le tedaj, kadar jim poslovni odbor to dovoli. Vse dosedanje prizadevanje za boljšo samoupravo je malo zaleglo. Le revizija pogodbe bi jim zagotovila možnost, da bolj samoupravno zadihajo. Bojijo pa se, da takšna zahteva ne bi povzročila odpora tujih vlagateljev. Kaj pa, če kljub dobrim željam tuji partner ne bo hotel več sodelovati in bo ukinil svoj pogodbeni odnos samo zato, ker so hoteh zagotoviti v podjetju le toliko samoupravljanja, kolikor ga zahteva osnutek zakona o združenem delu?
V delovni organizaciji in zunaj nje je bilo v preteklosti sproženo več pobud, da bi vsaj nekaj storili za odpravo tega razkoraka med pravicami in dolžnostmi delavcev, a niso uspeh; potlej so se še vedno zaletavali v to pogodbo, ki jim ne dopušča možnosti za resnično samoupravljanje.
POVSOD NI TAKO HUDO
Papirnica Količevo: Pri njih gre le za vlaganje oziroma za investicijo v kartonski stroj; pristojnost poslovnega odbora pa so si v zadnjem letu uskladili z zahtevami naše zakonodaje in kakih večjih sporov na tein področju sploh ne poznajo.
„Jože Kerenčič11 Ormož: „Nova tovarna, z novo tehnologijo, ki je zaposlila mlade delavce na področju, kjer je malo možnosti za zaposlitev, dobro posluje, čeprav obratuje šele leto dni. Delavci sicer ne morejo odločati o obhkovanju in delitvi celotnega dohodka, pač pa samo o tistem delu dohodka, ki gre domačemu vlagatelju. Pogodba predvideva, da so vložena sredstva edini kriterij za delitev dobička, medtem ko se je živo delo delavcev znašlo na stranskem tiru.
To mnenje so podprh tudi razpravljavci iz Tehno-impexa — Ljubljana, Sladkogorske — Sladki vrh in Save Semperit — Kranj. Poslovni odbori si tudi pri njih jemljejo pravice, da odločajo o zadevah, ki so last samoupravljavcev, vendar prilagoditev z zahtevami zakona o združenem delu ne bi povzročila kakih večjih sporov s tujimi vlagatelji.
Pustijo nas, so pripoyedovali, da v miru delamo, v skladu z našimi zakoni, in pomagajo nam celo tedaj, ko zaidemo v težave. V glavnem pa se tuji partnerji ne strinjajo, da bi spreminjah pogodbe in še zlasti ne pravic poslovnega odbora, v katerem imajo svoje člane.
OČITKI NA RAČUN NAŠE SAMOUPRAVNE DRUŽBE
„Bolj malo je doslej storila naša samoupravna družba,11 je trdil delegat iz ljubljanskega Leka. Te probleme bi namreč morali urejati s sistemskimi rešitvami, v skladu z družbeno usmeritvijo naše skupnosti. Nova uredba ni jasno opredelila, kakšen naj bo položaj tujih partnerjev, ne zahteva pa tudi, kakšen naj bo v bodoče pravni status tujih naložb. Tovariši iz mariborske tovarne avtomobilov, tovarne kolektorjev v Idriji, Iskre v Kranju in Iskre v Trbovljah so sicer govorih o teh vprašanjih, niso pa našh rešitve.
Predvsem so ocenjevali, da so pogodbe še kar dobre, so pa nekatere nepravilnosti, zlasti kar zadeva pristojnosti poslovnega odbora in dehtev ustvarjenih sredstev. Pogodbe še niso usklajene z našimi novimi zakoni, res pa je, da se je zakonodajalec lotil te zadeve dokaj negotovo.
GRE ZA DEJANJA
Ob koncu razprave je spregovorila tudi Danica Jurkovič, čjanica CK ZKS in delegatka skupščine Jugoslavije. Že 29. seja CK v letu 1972 je zahtevala, naj samoupravni organi pregledajo pogodbe - tudi zunanje — in naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da onemogočijo negativne težnje tujih vlagateljev. Kljub tej odločni zahtevi pa je bilo na tem področju storjeno zelo malo. Zdaj se odločamo za nekaj, za kar sploh ne vemo, kaj nam bo koristnega prineslo. Najprej bi morah narediti realno analizo in ugotoviti vse učinke dosedanjega sodelovanja s tujim kapitalom, ugotoviti, zakaj tuja podjetja sploh sodelujejo z nami, kakšne sto njihove težnje po izkoriščanju naših naravnih bogastev, kolikanj želijo, da bi prek poslovnih odborov uveljavih svoj sistem življenja ter tako para-lizirali naše samoupravljanje. O teh zadevah na problemski razpravi sploh niso govorili.
Marsikaj koristnega in poučnega je o tej zadevi povedal tudi Stanko Stan te, ki je pred nedavnim sodeloval v naši delegaciji na konferenci Sever-Jug v Parizu-
Smo namreč pobudniki neuvrščenosti. V sodelovanju s tujim kapitalom pa počenjamo stvari, ki niso povsem v skladu z vsem tistim, kar skušamo doseči z našo neuvrščeno politiko. Celo taka dežela, kot je denimo, Brazilija, zahteva, da se v sistemu odnosov med razvitimi in nerazvitimi končno vendarle uveljavi država-, ki naj nudi pomoč, ne pa zasebna družba; mi pa se doma s temi zasebnimi družbami kar dobro razumemo, sklepamo z njimi pogodbe, ustanavljamo skupne poslovne odbore, ljudje prihajajo k nam kot poslovni partnerji, nihče pa ne ve, kaj mimo tega ti ljudje še delajo. Vemo, da v vseh svojih odnosih terjajo nekakšen managerski sistem, ki prodira tudi v naše samoupravne organe, in medtem ko se tega tam nekje v tujini vesehjo, pri nas razpravljamo, kaj bo tuji partner storil, če se bomo tudi v tistih podjetjih, v katerih sodeluje s svojim kapitalom, samoupravno organizirah.
JANEZ VOLJČ
Razpis 10.
dvo-
mesečnega
političnega
tečaja
Za uresničevanje sklepov 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije oziroma skupnega programa dela razpisuje Center za družbeno izobraževanje 10. dvomesečni tečaj za usposabljanje vodilnih članov, sindikalnih, mladinskih in samoupravnih organov organizacij združenega dela in drugih skupnosti oziroma tistih, ki so predvideni za zasedbo takih funkcij v samoupravnih organih ter organih družbenopolitičnih organizacij v organizacijah združenega dela
10. tečaj se bo pričel 20. septembra 1976. leta in bo trajal do 27. novembra 1976. leta.
Tečaj bo potekal v strnjeni (internatski obliki) v Zdravilišču Dolenjske Toplice.
Pogoji za sprejem v tečaj so:
Kandidat za sprejem v tečaj je lahko tisti, ki aktivno družbenopolitično deluje v sindikatu, zvezi mladine in • zvezi komunistov 6ziroma v samoupravnem organu ali v drugi samoupravni organizaciji in ki kaže interes in voljo za trajnejše družbenopolitično delo.
Kandidat naj ne bo starejši od 35 let in ne mlajši ixl 20 let
Primemo je, da ima kandidat izobrazbo poklicne šole ali pa kvalifikacijo.
Po svojem delovnem mestu naj kandidat izhaja iz neposredne proizvodnje (delavec, ki dela pri stroju ali neposredno vodi delo v proizvodnji) oziroma iz neposredne dejavnosti določene družbene službe.
Med kandidati naj bodo enakopravno zastopane ženske in mladina.
Z vodstvom delovne organizacije je treba urediti vse potrebno glede odsomosti z dela, nadomestila osebnega dohodka, potnih stroškov in povračila stroškov bivanja ter hrano v internatu. Kandidati te stroške poravnajo sami, druge stroške seminarja pa krije republiški svet ZSS.
Celoten penzion bo predvidoma znašal 105 dinarjev dnevno na osebo.
Poudarjamo, da politični tečaj ne daje nobene formalne, javno priznane izobrazbe oziroma kvalifikacije in ne usposa*blja za drugo ali višje kvalificirano mesto. Osnovni cilj tečaja je, da usposablja slušatelja za njegovo uspešnejše opravljanje družbenopolitične funkcije, torej za bolj učinkovito reševanje družbenopolitičnih nalog in problemov v delovni organizaciji.
PRIJAVE ZA TEČAJ NAM POŠLJITE DO 4. SEPTEMBRA 1976
Prijave nam pošljite na evidenčnih listih, ki vsebujejo osnovne podatke, ki jih potrebujemo.
Pričakujemo, da bodo tokrat med drugimi prijavili svoje kandidate tudi tisti občinski sveti, ki so jih doslej na tečaj poslali zelo malo ali pa niso imeli na tečaju še nobenega svojega udeleženca. Pripominjamo, da tiste občinske svete, ki sami organizirajo takšno in podobno izobraževanje političnih kadrov, prav nič ne razvezuje naš dogovor, da bi ne kadrovali v ta tečaj.
Generalna sekretarka RS ZSS
IVANKA VRHOVČAK
AKTUALNO O IZOBRAŽEVANJU IN POKLICNEM USMERJANJU (lil)
Mentaliteta, nemoč
in naše velike obveznosti
Slovenci izgubljamo edino komparativno prednost, ki smo jo imeli pred vojno, tako pravijo. A ta prednost so bili kadri in kadri so tudi naša bodočnost.
Na seji izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije je republiški sekretar za delo Pavle Gantar povedal, kakšne kadre zaposlujemo.
Od približno 8.000 delavcev, ki smo jih letos zaposlili, jih je kar 56 % ozkega profila, brez poklicne šole, 21 % s poklicno šolo, 12 % s srednjo strokovno šolo, 5 %z višjo in prav toliko z visoko šolo. S tem pa je tudi povedal, da v sedanjem sistemu izobraževanja ne kvalificiramo niti polovice vsake generacije. Nad tem bi se moral zamisliti vsak Slovenec. Od 56 % tistih, ki jih usposobimo za delo, je komaj 17 % usposobljenih za proizvodno delo, kar štiri petine se jih zaposli zunaj proizvodnje.
Zato lahko govorimo o svobodni izbiri poklica le toliko, kolikor se ti svobodni interesi lahko uresničujejo v zadovoljstvo posameznika. Vsi vemo, da dohodek ne narašča tako kot bi želeli, govorimo o novih tehnologijah, novih naložbah, ne pa tudi dovolj o kadrih, ki bodo sposobni ustvariti več. Akcijo za boljše kadre in pogoje, ki naj zagotovijo izobraževanje potrebnega kvalificiranega in' strokovnega kadra, moramo bolj kot doslej prenesti na samoupravne interesne skupnosti in posebne izobraževalne skupnosti in prek njih na organizacije združenega dela. Zavedati se moramo, da moramo nemudoma začeti uresničevati vse tisto, kar smo si kot obveznost, zapisali v temeljna izhodišča srednjeročnega planiranja. In zavedati se moramo, da se nam bo problem premajhnih kapacitet srednjih šol ih domov v naslednjih letih še bolj zaostril, če bi zaradi neugodnih gospodarskih gibanj zamrlo uresničevanje razvojnih programov s področja izobraževanja. Res je, da se za grad-
njo srednjih šol ponekod celo občani že izrekajo z referendumom o samoprispevku, čeprav te pobude ne morejo nadomestiti velikih obveznosti združenega dela.
Ko že govorimo o možnostih vplivanja združenega dela na razvoj izobraževalnih kapacitet, je treba povedati še nekaj. V dosedanjem delu samoupravnih interesnih skupnosti prihaja premalo do veljave uporabniški del, čeprav bi se prav ta moral polno zavedati posledic prepočasnega reševanja izobraževalnih kapacitet pa tudi neusklajenih učnih programov! Zelo zgovorna je ugotovitev izobraževalne skupnosti Slovenije, da je danes v zboru uporabnikov veliko število učiteljev in da so izobraževalne skupnosti nasploh bolj obrnjene k šolam kot združenemu delu gospodarstva in družbenih dejavnosti. Srednje šole se skoraj praviloma ne povezujejo neposredno z organizacijami združenega dela, temveč le z izobraževalnimi skupnostmi, kot da se še vedno ne zavedamo, da je le združeno delo tisto, ki bo odločalo o izobraževalnih programih, pogojih izobraževanja in tudi sredstvih.
Nekoliko več neposrednega povezovanja z združenim delom zasledimo na nekaterih višjih in visokih šolah, ne pa tudi na fakultetah, izjema je morda fakulteta za strojništvo in še katera. Ko so letos julija fakultete, višje in visoke šole prišle pred svoje svete s programi, ki naj bi jih sveti potrdili, je to bilo potrjevanje precej formalno, čeprav so v teh svetih tudi delegati združenega dela. Kadar v javnosti slišimo kritike na račun našega visokega šolstva, na račun učnih rezultatov, osipa, programov, je ta kritični glas skoraj praviloma naslovljen na imaginarne družbene dejavnike ali morda še na republiško izobraževalno skupnost, ne pa na tiste organe vi-šokošolskih organizacij, ki so dejansko odgovorni za to. Tudi zavoljo tega se njihova
odgovornost zelo počasi uveljavlja.
Govoriti o usmerjenem izobraževanju pomeni govoriti tudi o višjih in visokih šolah, o velikem osipu na teh šolah (lani na pravni fakulteti 66 % na ekonomski 60 %, na filozofski 55 %, na fakulteti za sociologijo in novinarstvo kar 70 % študentov ni opravilo programa). Letos res ne podpiramo več repetentov, jih pa je v posameznih letnikih blizu tretjine. Vsi ti študentje tudi zmanjšujejo možnosti za študij pridnim, sposobnim, prizadevnim.
Še o izobraževanju ob delu ali iz dela. Na srednjih šolah je izobraževanje ob delu slabo razvito. Organizacije združenega dela bi morale načrtno pošiljati m redno šolanje svoje najsposobnejše delavce. Seveda pa bo v oddelkih za odrasle srednjih šol tudi potrebno prilagoditi metode in programe izobraževanja. Tudi mnogo več delavcev bi se lahko izobraževalo ob delu v srednjih šolah, če bi delovne organizacije za to ustvarile pogoje (enoizmensko delo, študijski dopusti, prostori).
Izobraževanje ob delu je nekoliko bolj razvito na področju visokega šolstva, še vse preveč pa je stihijno, odvisno od volje posameznika. Zato posamezniki tudi lahko študirajo le na fakultetah, kot so pravna, ekonomska. Še en značilen podatek: če je bil lani delež diplomantov iz vrst izrednih študentov glede na skupno število diplomantov kar velik, odpade na diplomante - izredne študente na višjih in visokih šolah kar 45 % medtem ko na fakultetah le 2,5 %
O kapacitetah, programih, učnih uspehih, osipu in še o čem v zvezi z visokim šolstvom bomo nemara jeseni lahko zapisali še kaj več, ko bo tudi izvršni svet Škupščine SR Slovenije obravnaval celovito problematiko izobraževanja.
SONJA GAŠPERŠIČ
PRED NAJBOLJ KRITIČNIM OBDOBJEM PO UVELJAVITVI ZAKONA O ZAVAROVANJU PLAČIL
Brez večjih
težav
Zakon o zavarovanju plačil v prometu med uporabniki družbenih sredstev žanje vse več pohval. Ni samo onemogočil povpraševanje mimo razpoložljivih finančnih sredstev, pač pa je tudi eden izmed vzročnikov za znatno debelejše žiro račune podjetij. Zavoljo tega je bil tudi povsem odveč strah, ki 'so ga izražali tako v poslovnih bankah kot deloma v gospodarstvu pred avgustovskimi in septembrskimi roki za plačilo na menicah zapisanih zneskov. Zadnji podatki, zbrani v slovenskih poslovnih bankah, namreč kažejo, da se je pritisk podjetij na sredstva, na osnovi katerih lahko banke izdajajo garancije in avalirajo menice, v zadnjih mesecih nenehno zmanjševal. Ker so menice postopoma zapadale v plačilo, preostale pa so delovne organizacije uporabljale kot plačilno sredstvo v medsebojnem prometu, je bil seveda kratkoročni kredimi potencial poslovnih bank vse manj obremenjen z avaliranjem in garancijami.
NEOSNOVANE SKRBI
Ob koncu junija smo v našem časniku zapisali: ob koncu poletja, ko bo zapadla v plačilo večina doslej izdanih menic, se bo sedanja visoka raven likvidnosti stanjšala kot spomladanski sneg. Ko pa smo te dni ponovno vpraševali v Ljubljanski banki, Kreditni banki Maribor in Kreditni banki Koper, kolikšen je njihov kratkoročni kreditni kapital sedaj in v kolikšni meri je že izkoriščen za avaliranje menic in dajanje garancij ter ali bodo v tem ali naslednjem mesecu zavoljo velikega števila zapadlih menic nastale v gospodarstvu težave, smo dobili soglasen odgovor: nobenih problemov, kvečjemu z zelo redkimi izjemami, ne bo!
V mariborski kreditni banki so imeli v juniju kot podlago za avaliranje in dajanje garancij skupaj 1,449 milijarde dinarjev kratkoročnega kreditnega potenciala in prostega investicijskega kapitala; in čeprav so z izdajo 3504 menic in 32 generacij izkoristili že 85 odstotkov razpoložljivega kritja za te namene, že tedaj ni bilo nevarnosti, da bi te okvire prekoračili. Podjetja so se namreč po začetni nervozi in navalu na poslovne banke je bilo v Ljubljani in v Kopru - začela vse bolj posluževati dospelih menic kot plačilnega sredstva in v bankah skorajda niso več iskala avalov za nove menice. K takšnemu prodoru menic kot plačilnemu sredstvu so pripomogle kajpak tudi banke s svojo selektivno politiko odkupovanja menic, s katero so naravnost silile podjetja, da menice uporabljajo, ne pa prodajajo banki. Banke pa v strahu za kreditni potencial praviloma tudi niso avalirale menic, na katerih je bil znesek nižji od 10 tisoč dinarjev.
MAJHNA OBREMENITEV BANK
Vsi ti in še nekateri drugi ukrepi so pripomogli k temu, da se je začetni naval na banke kot možne poroke kmalu unesel in da so menice začele krožiti kot plačilno sredstvo med uporabniki družbenih sredstev. V Ljubljanski banki, ki je junija imela kratkoročnega kreditnega potenciala za 19,7 milijarde dinarjev, so do sredine junija avalirali 2290 me-
nic v skupni vrednosti 6,5 milijarde dinarjev ali približno do tretjine razpoložljivega kratkoročnega kreditnega potenciala. V Kreditni banki Koper so junija imeli- 950 milijonov dinarjev kratkoročnega kreditnega kapitala,_ki je bil tedaj izkoriščen za avaliranje samo 36-odstotno.
Kljub sorazmerno nizki angažiranosti sredstev, ki jih je banka lahko po zakonu uporabljala za kritje poroštva na menicah, pa je vendarle, kot smo že zapisali, sredi leta še vladal strah pred jesenskimi roki za plačilo menic. V mariborski banki so nam tedaj povedali, da se boje zlasti podjetij, ki so se doslej razvijala mimo lastnih finančnih zmožnosti, in podjetij, ki imajo (Jolg ciklus obračanja kapitala ali pa poslujejo pretežno s sredstvi poslovnih partnerjev. Enako so sodili tudi v Ljubljanski banki.
Ta podjetja - zlasti tista, ki izdelujejo serijsko opremo - so v resnici tudi zdaj problematična, vendar v nobeni od naštetih poslovnih bank nimajo tolikšnih težav, da jih ne bi mogle reševati.
BOLJŠE POSOJILO KOT SANACIJA
V poslovnih bankah so se odločili: ne bodo dopustili, da bi kateri njihov poslovni partner zavoljo trenutnega pomanjkanja sredstev za poravnavo obveznosti, zapisanih na zapadlih menicah, zašel'v težave in bi ga doletela zakonsko predpisana sanacija. Ker imajo banke dovolj kratkoročnega kreditnega potenciala, bodo lahko podjetja, ki mene ne bodo mogla sama poravnati, najela pri banki kratkoročno posojilo za premostitev težav. Čeprav se zdi odločitev bank sporna in v nasprotju s stabilizacijskimi težnjami ter tudi z namenom zakona o zavarovanju plačil, razkrije negospodarne kolektive, je vendarle po drugi strani pravilna in logična. Ni namreč možno dopustiti, da bi kolektivi zavoljo trenutnih težav prišli v postopek, ki ga v takšnih primerih predpisuje zakon: da porok, podpisan kot avalist menice, plača namesto pravega dolžnika dolg, dolžniku pa SDK avtomatično „zaseže“ sredstva v korist plačnika njegovih dolgov. Težave, ki bi jih povzročile banke z
neplačevanjem avalov del°vrT organizacijam, bi bile znatno vew 1 kot bi si želeli.
DOVOLJ SREDSTEV Omenili smo že, da je denarja j-® sedaj dovolj in da poslovne ban nimajo težav pri odobravanju k13. koročnih kreditov. V Kreditni ban Maribor se je v zadnjih dveh mesec kratkoročni kreditni potencial 33 voljo novega priliva sredstev poveC
za blizu 5 milijonov dinarjev,
tak«

da dosega (brez prostega investi«1) skega kapitala, ki smo ga prej omenjeni 1,449 milijarde ™ osnove za avaliranje in garantiran) že 1,7 milijarde dinarjev. Ker
medtem že številne menice zapa^ v plačilo, se je seveda potreba r tem kapitalu stalno zmanjševala ' ga je sedaj z avali in garancija11]
„obremenjenega“ še samo 40
V
stotkov ali 7,2 milijona dinarjev- ^ avgustu bodo zapadle menice
skupni vrednosti 340 milijonov
di-
narjev, vendar ta vsota ne bo p16 . stavljala nikakršnega problema, ka) večina delovnih organizacij bo sp0^ sobna sama poravnati na menici ra pisane obveznosti.
V Ljubljanski banki nam z nova11 stanjem kratkoročnega kreditni3 potenciala v teh dneh še niso tno& postreči, sicer pa, kot so dejali, ta podatek zavoljo mnogo manjše izk0" riščenosti kreditnih sredstev kot/ juniju ni niti bistven. Zdaj u113)0 namreč v tej banki za avale in gara3' cije skupno angažirane 3,345 rt') jarde dinarjev, še v juniju pa so F morali angažirati 6,5 milijarde dia; Sredstev za pokrivanje težav podjeM zaradi zapadlosti menic je več k° dovolj. Tako je tudi v Kreditni banki Koper. Tu se je v poldrugem mesecu povečal kratkoročni kredih11 kapital na 1,1 milijardo dinarjev-njegova izkoriščenost Za avaliranje in garantiranje pa se je zmanjšala na 23 odstotkov. V avgustu bo zapadlo za 80 milijonov dinarjev menic, bi jih je avalirala koprska banka, v septembru pa za 75 milijonov. Problemov zavoljo tega na obali prakticn0 ni, saj bodo celo podjetja, ki so stalno v težavah, lahko poravnala svoje obveznosti.
Takšen je torej položaj pred tak« imenovanim najbolj kritičnim °t’' dobjem po uveljavitvi zakona o Zavarovanju plačil. Resda ne smem/ zamolčati, da so podjetjem v dobršni meri pomagali tudi nekateri olajševalni ukrepi, kot podaljšanje rekov za zagotovitev plačila, podaljš/ nje roka, do katerega morajo p°“' je(ja zagotoviti kakovostna trajn3 obratna sredstva, zmanjševanje nekaterih davkov, razširitev seznam3 izdelkov, ki jih lahko kupimo na P0’ trošniško posojilo. Vendar je h1® brez tega zakon o zavarovanju plF11 dokazal, da je v veliko pomoč zdravim delovnim organizacijam.
b. rugeU
||
STROKOVNJAK OPOZARJA NA PRAVICE IN DOLŽNOSTI
ALI VE, ALI HOČE, ALI ZMORE...
Ob koncu tečajev in seminarjev za novince na področju varstva pri delu je pogosto vprašanje, kako začeti z uporabo vsega, kar smo slišali in spoznali v gradivu o varstvu pri delu.
V takih primerih odgovorimo na preprost način: v dosedanjo prakso dnevnega reda je treba pri vsakem koraku vključevati skrb in pozornost za varnost pri delu! Tako naj pri dnevnem ogledu delovnih mest in delavcev pri delu oseba, ki je odgovorna za varnost pri delu, ukrepa po znanem vprašalniku: „ali ve, ali hoče, ali je sposoben? “ To pa pomeni, da je treba ciklus delovnega poteka opazovati ter pri tem iz načina in vedenja pri delu sklepati in odgovarjati na, denimo, naslednja vprašanja: ai: delavec pozna pravilen in varen način dela, ali ga tudi uporablja, ali delo opravlja precej dru-
gače, kot je pravilno in kot je določeno?
Nato opazujemo nekaj ciklov ponovitve delovnega poteka s stališča delavčevega zanimanja, ali je vidno, da dela delavec z voljo in z zanimanjem ali pa opravlja delo z očitnim nezanimanjem ali celo z ne razpoloženjem?
Končno opazujemo, ali ima delavec glede orodja, naprav, priprav, vodil, varnostnih sredstev in glede materiala vse, kar je predpisano ali kar potrebuje, da bi delo opravljal skladno s predpisi o varnem delu.
Iz teh treh ugotovitev lahko sklepamo:
—	s čim in kako bomo dopolnili delavčevo znanje in vedenje ali njegovo sposobnost?
-	s čim in kako bomo razširili njegovo zanimanje, motivacijo?
- kaj bomo spremenili na sredstvih za delo, da ne bodo zaradi pomanjkljivosti postale povzročitelji nezgode ali nesreče.
Analiziranje na osnovi takega vprašalnika, ki ga uporabljamo pri dnevnem spremljanju dela, nam omogoča, da rešujemo skoraj celoto varnega in pravilnega načina dela. V odgovorih na prvi dve vprašanji rešujemo delavca kot osebo, v tretjem vprašanju pa sredstva za delo ali ugotavljanje s pomočjo vprašalnika razširja spoznavno varnostno obzorje za 6- do 9-krat v primerjavi z obsegom znanja kvalificiranega delavca. To pa je že nekaj, kar je skoraj dovolj za varnostni nadzor, ki ga naj opravlja odgovorna oseba za varnost poleg svojega rednega dotedanjega strokovnega dela.
Na prvotno vprašanje je torej na-
slednji odgovor: odgovorna oseba mora najprej skrbeti, da se usposobi za uspešnejše nastope, obravnavanja in uveljavljanje. Redna praksa dela z vprašalnikom ji to omogoča. Nikakor pa naj odgovorna oseba ne dela samo tako, kot je delovala pred tem, kajti v takem primeru njegovo delo nima niti dovolj poleta niti potrebne kritičnosti in konstruktivnosti.
Omenjeni vprašalnik pa lahko uporabljamo tudi kompleksno: prvi naj bo opazovalec za varnost, drugi za kvahteto dela, tretji za dosego predpisanega učinka, četrti za tehnologijo in podobno. Vendar vsi presojajo o istem delovnem mestu. V takih primerih skupnega in kompleksnega ogleda in analiziranja lahko ponudimo delavcu in vodstvu zelo koristne ugotovitve in predloge.
sprašujete ■tfagovariamo
-	Ali je dodatek za vrednotenje delovne dobe sestavni del najnižjega osebnega dohodka po sindikalni listi (60 % poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za minulo leto) in ali se ta dodatek prišteva?
-	Ali pripada nagrada za delo ob upokojitvi tudi de-
lavcem - upokojencem, ki so si ponovno pridobili status delavca v združenem delu in tudi ponovno odhajajo v pokoj?	M. R.- Ptuj
Dodatek za vrednotenje delovne dobe ni sestavni del najnižjega osebnega dohodka po sindikalni listi, ampak se k najnižjemu osebnemu dohodku prišteva. Vrednotenje delovne dobe tudi ni sestavni del vrednotenja analitične ocene delovnega mesta, temveč se prišteva pri vrednotenju analitične ocene.
Nagrada za delo ob upokojitvi gre delavcu samo enkrat, in to po določilih samoupravnega splošnega akta, ki mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke dejavnosti. Delavec, ki se upokoji, prejme torej nagrado ob upokojitvi po predpisih, ki veljajo v času njegove upokojitve. V primeru, da si upokojenec ponovno pridobi status delavca v združenem delu, mu ob prekinitvi delovnega razmerja ne gre ponovna nagrada.
r
•A j.
Sje- ;
H^NOVUENA ENOTNA FEDERACIJA SINDIKATOV SR VIETNAM
URESNIČENA JE DOLGOLETNA ŽEUA
J^ajvažnejše naloge združenih sindikatov izhajajo iz programa delavske partije Vietnama pri reshičevanju tehnično-tehnološke revolucije v proizvodnji, revolucije v proizvddnih odnosih ^kulturne revolucije
ren 3 ne^avrl* skupni konfe-y ci federacije sindikatov DR toetnam in federacije sindika-j I 23 osvoboditev republike oii Vietnam so ustanovili $ft0\no federacijo sindikatov
nieii etnam' ^ tem se ures' eila dolgoletna želja delavcev
^etnama, da se združijo tudi v l°tno sindikalno organizacijo.
jej reprezentativni konfe-(1,^’kije bila prvič v svobodni Cjj.avb so oblikovali temeljne ^ Je te enotne in najbolj mno-3e delavske organizacije, važnejše naloge nove sin-. Kalne organizacije bodo, kot l Podarjeno v dokumentih s nference, izhajale iz progra-y.a’ ki ga je delavska partija S{etnama postavila pred Ijud-t v uresničevanju tehnično-v ^ološke revolucije v proiz-^dnji, revolucije v proizvodnih y ^osih in kulturne revolucije. , v^tnamu so prepričani, da v^do lahko s sočasnim uresni-Vanjem nalog iz vseh treh re-
volucij državo razvijali s pospešenim tempom in se znebili škodljivih posledic, ki jih je v gospodarstvu ter družbenem in kulturnem razvoju pustila tridesetletna vojna. Sindikati bodo mobilizirali vse članstvo za obnovo v vojni uničene industrije, objektov infrastrukture in zapuščenega kmetijstva ter se zavzemali, da bo tehnologija in organizacija dela v industriji in kmetijstvu temeljila na najnovejših dosežkih znanosti in tehnologije, saj se bo država le tako lahko izvlekla iz sedanje zaostalosti.
Z nič manj odločnosti, da se bojujejo, so sindikati sprejeli tudi poziv vietnamske partije dela, da se pod geslom „izvaja-nje revolucije v proizvodnih odnosih41 spoprimejo tudi s pojavi birokratizma na vseh ravneh in strukturah družbe, vštev-ši samo partijo in, razumljivo tudi v svojih vrstah. Od najširše udeležbe delavcev v boju proti
birokratizmu pričakuje partija mnogo, sindikati pa bodo morali zagotoviti uspeh te akcije. Uresničujoč te obveznosti, so sindikati začeli pri sebi in začeli boj, kot pravijo, proti odvečnemu papiiju v upravljanju in vodenju gospodarstva ter v odnosih med ljudmi.“
Upoštevaje stališča prvega sekretarja CK delavske partije Vietnama Le Duana, da morajo sindikati na sedanji razvojni stopnji Vietnama predstavljati delavski razred, zagotoviti kontrolo in pregled nad državnimi zadevami in nad upravljanjem podjetij, si je združena sindikalna organizacija zadala velike naloge v razvijanju najširših pobud delavcev za udeležbo v načrtovanju proizvodnje, kontroli dela podjetij ter izvajanju načela socialističnega nagrajevanja po delu. Glede na to, da se to načelo na sedanji stopnji materialnega razvoja SR Viet-
kdo je kdo
SIRIMAVO BANDARAIMAIKE predsednica vlade šri Lanke
( Neki zmedeni menih, fanatik, je oktobra 1959. e a pretrgal življenjsko pot Solomona Bandaia-pesnika, državnika in filozofa, kije po trdem °Ju proti britanskim kolonialistom razglasil oej-°nsko republiko in jo usmeril na pot svobodnega in neodvisnega razvoja in v neuvrščenost. Usoda je judstvu Sri Lanke iztrgala voditelja, ki ga še vedno VSI sPoštujejo, prav tako pa spoštujejo in cenijo tudi njegovo naslednico v vladni palači, ministrsko predsednico Sirimavo Bandaranaike, ki se je pogumno ^etila nadaljevanja političnih prizadevanj svojega
V najbolj kritičnih trenutkih za mlado državo je MTimavo Bandaranaike pustila mir domačega ognjišča in vzgojo svojih dveh hčera in sina ter sto-P« na pot odločnega boja. Pogosto je poudarjala: >>Politična svoboda postane življenjska tedaj, če jo nporabimo za uresničevanje drugih svobod, da se otresemo okovov revščine, neznanja in strahu". Nadaljevala je zamisli svojega moža, ki je nacionaliziral Danke in začel priprave za razvoj narodnega gospodarstva. Za Sirimavo je bilo najpomembnejše ne dovoliti premoči tujega kapitala in izkoriščanja, saj je 1° povzročilo ljudstvu že veliko hudega. Zavedala se J«>v da lahko samo prijateljske, zlasti neuvrščene države priskočijo na pomoč cejlonski republiki.
Cejlonska republika, zdaj Šri Lanka, si je pod vodstvom predsednice vlade Sirimavo Bandaranaike ntrla pot med vodilne neuvrščene države in je zdaj gostiteljica pete konference voditeljev neuvrščenega
sveta. ..Prepričanasem,“je izjavila Sirimavo Bandaranaike, „da bo peta konferenca neuvrščenih v Co-lombu pomembno prispevala hotenjem, da bi ustvarili novo svetovno politično, gospodarsko in družbeno ureditev, ki bo krila osnovne potrebe vseh narodov sveta."
..Voditelji neuvrščenega sveta, ki se bodo zbrali v Colombu, predstavljajo večino narodov, ki živijo na našem planetu. Zavzemajo se za vzdušje miru in sodelovanja, v katerem bodo vsi narodi — bogati ali revni, veliki ali majhni - sposobni ustvariti novo ureditev, do katere ima sleherni človek vso pravico," tudi poudarja predsednica vlade Šri Lanke in pristavlja, da je prebivalstvo njene dežele zelo ponosno, ker bo lahko pozdravilo številne ugledne svetovne državnike.
V. BARABAŠ
nam ne uresničuje samo prek plač in denarnih nagrad, ampak tudi upošteva diferenciacijo na podlagi dela ter preskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, delitev stanovanj itd, so naloge sindikata na tem področju zelo zahtevne.
Tretja pomembna naloga sindikata na notranjem področju izhaja iz uresničevanja kulturne revolucije, bjen najvažnejši cilj ni samo nenehno zviševati splošno in kulturno raven, ampak tudi strokovno znanje in sposobnost delavcev, da bi le-ti čimbolj uspešno opravili naloge tehnično-tehnološke resolucije ter revolucije v proizvodnih odnosih. V uresničevanju kulturne revolucije bodo poleg skupnih nalog, nujnih za vso državo, posvetili posebno skrb jugu države, predvsem prevzgoji več sto tisoč ljudi, ki so bili tako ali drugače povezani z marionetnim režimom in so sodelovali z napadalci.
Najvažnejša naloga obeh nekdanjih sindikalnih organizacij na mednarodnem področju je bila pojasniti vsem naprednim silam v svetu boj proti napadalcem in si zagotoviti moralno, politično in materialno podporo in pomoč za uspešen konec boja. Z osvoboditvijo države in z združitvijo obeh sindikalnih organizacij želi nova sindikalna organizacija sodelovati v boju s sindikati po svetu za mir, družbeni napredek ter enakopravne mednarodne gospodarske in politične odnose. Na svoji prvi poti uresničevanje teh nalog je predsednik sindikatov SR Vietnam Hoang Quoc Viet obiskal Jugoslavijo, kjer je s predstavniki jugoslovanskih sindikatov izmenjal mnenja o položaju v mednarodnem sindikalnem gibanju in nalogah sindikatov pri uresničevanju skupnih ciljev in solidarnosti. Ob tej priložnosti se je v imenu vietnamskih delavcev in sindikata še enkrat zahvalil jugoslovanskim narodom, delavskemu razredu in Zvezi sindikatov Jugoslavije za nesebično moralno podporo in materialno pomoč Vietnamcem med vojno ter pri graditvi in obnovi države.
RADE RADOVANOVIČ
ZALOŽBA ČZP DELAVSKA ENOTNOST SPOROČA, DA IMA NA ZALOGI:
1.	V knjižnici SINDIKATI:
-	Slavko Grčar: ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SINDIKATOV, št. 2 - cena 20.- din
-	Olga Bručan in Slavko Grčar: FINANČNO POSLOVA-VANJE V SINDIKATIH, št. 3 - cena 20.- din
-	SAMOUPRAVNO UREJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU, št. 6 - cena 40.— din
-	AKTUALNE DRUŽBENOPOLITIČNE NALOGE SINDIKATOV DANES, št. 7 - cena 30- din
-	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA — temeljna naloga sindikatov, št. 8 — cena 30.— din
-	Bogdan Kavčič: SAMOUPRAVLJANJE V ZDRUŽENEM DELU, št. 9 - cena 30.- din
-	Roman Albreht: NOV KORAK PRI GRADITVI TEMELJEV SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBENE UREDITVE (Pogledi na nekatera idejnopolitična vprašanja zasnove osnutka zakona o združenem delu in nadaljnje družbene preobrazbe na ustavni podlagi), št. 10 — cena 20. — din
2.	INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU — cena 150.— din
3.	HIERARHIJA (Mednarodna raziskava) cena 179.- din
4.	Najdan Pašič: NACIONALNO VPRAŠANJE V DANAŠNJEM OBDOBJU - cena 130,- din
5.	Vinko Trinkaus: VELIKA STAVKA - cena 150.- din
6.	Rado Štoka in Tomaž Kožuh: NAVTIKA — cena 170.- din
7.	V založbi ZKPO:
—	gledališke publikacije
—	filmske publikacije
—	klubske publikacije
—	glasbene publikacije
. — Koledar spomina — cena 30. — din
—	Priročnik za organizatorje kulturnega življenja cena 15.— din
—	Ivan Cankar: V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL -cena 12.50.— din
—	Rdeči atom (Izbor svetovne revolucionarne poezije) — cena 20. — din
Vse omenjene publikacije, knjige in brošure lahko naročite na naslov: ČZP DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4/11. Na naročilnici navedite plačilne pogoje.

TA TPnPM V 7AR|6/*'I l I oL/izFM V 4C/\rUow\J
V Colombu je vse nared za peto vrhunsko konferenco neuvrščenih. Zadnje priprave sta opravila najprej koordinacijski biro, ki ga sestavlja 17 držav, med njimi tudi Jugoslavija, nato pa še konferenca zunanjih ministrov neuvrščenih držav. Na obeh zborovanjih so obravnavali in dopolnili osnutke dokumentov, ki jih bo sprejela konferenca voditeljev, to so politična in gospodarska deklaracija, akcijski program in resolucije o številnih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Ustvarjalno delovno razpd oženje, ki bo nedvomno značilno tudi za konferenco na vrhu, je omogočilo uskladitev stališč, ki jih izražajo dokumenti: poleg tega pa so na zadnjih pripravljalnih sestankih izoblikovali tudi več predlogov in priporočil, o katerih bodo razpravljali in sklepali voditelji. Med drugim gre za predlog o novi sestavi in večjih pristojnostih koordinacijskega biroja, ki naj bi po novem štel 23 do 25 članov in usklajeval dejavnost neuvrščenih med dvema konferencama na vrhu, poleg tega pa naj bi se loteval tudi konkretnih akcij za reševanje mednarodnih problemov.
Italijanski parlament je najprej v senatu, nato pa še v poslanski zbornici izglasoval zaupnico enobarvni krščan-skodemokratski vladi, ki jo je sestavil Giulio Andreotti. Vlada je dobila zaupnico, ker so se komunistični po-
slanci in senatorji, ki imajo poleg krščanskih demokratov največ sedežev v parlamentu, vzdržali glasovanja in tako omogočili Andreotti-jevemu kabinetu, da se spoprime s številnimi težavami, ki so Italijo pahnile v veliko družbeno in gospodarsko krizo. Vendar je razprava v parlamentu pokazala, da bo Andreottijeva vlada po vsej verjetnosti bolj prehodnega značaja. Po besedah generalnega sekretarja KP Italije Berlinguerja se bodo komunisti še naprej bojevali za vlado enotnosti vseh delavcev. ljudskih sil in demokratičnih strank, vendar tudi sedanja rešitev (enobarvna vlada) pomeni konec nekega obdobja — obdobja, v katerem je bila temeljna značilnost vseh vlad diskriminacija komunistične partije.
Kriza v Libanonu se nadaljuje, prav tako pa tudi divjanje rasistov na jugu Afrike. Val spopadov med temnopoltimi študenti in policijskimi agenti Vorster-jevega rasističnega režima sicer jenjuje, vendar režim nadaljuje politiko zatiranja brezpravne črnske večine prebivalstva. Napetost se stopnjuje, tako da nekateri opazovalci govorijo o možnosti vojne, ki bi zapečatila usodo Vorsterja in njegovih pajdašev. V podobni zagati kot Vorster je tudi rodezijski rasistični kolovodja lan Smith, ki je v svoji neodgovornosti šel tako daleč, daje znova poslal svoje čete na mozambiško ozemlje.
V. B.
Kaj hoče Marciel Malonga?
»Račun velikih številk«, kot pravijo izgubam v gospodarstvu, je eden najvažnejših vzvodov, ki spodbujajo porajanje resničnih delavskih organov oblasti v LR Kongu
Morda Marciel Malonga po naključju nosi karirasto delavsko kapo francoske proizvodnje. Povsem gotovo pa je, da se mu lepo poda in da ni po naključju delavec.
V Ljudski republiki Kongo je delavcev več kot „vseh drugih skupaj". Malokje na svetu, še zlasti pa v Afriki, je bil zabeležen tako nagel tempo urbanizacije in „proletariza-cije". V tridesetih letih tega stoletja je imel Kongo, takrat francoska kolonija — 600.000 prebivalcev in samo eno mesto - Brazzaville. Takrat je v mestu živelo le 10.000 ljudi, in to v glavnem Francozov. Zdaj ima Kongo milijon prebivalcev, od tega jih 750-000 živi v mestih, samo v Brazzavillu pa je 200.000.
Sicer pa je Brazzaville znan tudi po tem, da ga je general De Gaule leta 1940, takoj po padcu Pariza izbral za prestolnico svobodne Francije v Afriki. Prva obsodba kvizlin-škega Petainova režima je prišla prav iz Brazzavilla. Po končani vojni je kongoški proletariat zahteval ,,svobodni Kongo".
Prvič v dotedanji zgodovini Afrike so bili delavci najvažnejša proti-kolonialna sila v neki državi. Marksizem so razglasili za uradno ideologijo, graditev socializma pa za temeljni nacionalni cilj. Vprašanje pa je, kako priti do tega dlja. Koliko so pravzaprav delavec Marciel Malonga in njegovi tovariši sposobni spoprijeti se z ostanki kolonialnega časa in z anomalijami novega?
Malonga je zaposlen v SIA-Kon-gu, glavnem proizvajalcu sladkorja v tej državi. Na mesec zasluži po 125 dolarjev. Če upoštevamo visoke cene in življenjske stroške, je to malo, vendar, kot pravi, problem ni v tem. To je račun majhnih številk. Glavna težava je račun velikih številk. Mar-cielova tovarna namreč vsako leto .pridela" približno 4 milijone dolarjev izgube. Lahko pa bi, če ne bi bilo težav, vsako leto prigospodarila 10 milijonov dolarjev čistega dobička.
Za katere težave gre? Precej jih
je: še zdaj prevladuje kolonialna miselnost, gre za tehnološko konkurenco tujega kapitala, za pomanjkanje pravih programov za izobraževanje delavcev in strokovnjakov . ..
Študent iz Konga se na fakulteti uči o najmodernejšem procesu proizvodnje sladkorja ali nafte. Uči se po francoskih programih, kot da bi svoje teoretično znanje potreboval v praksi neke modernizirane tovarne v Parizu ali pa drugje v Franciji. Takšnih tovarn pa Kongo še nima. In zato ta država potrebuje „manj sodobne" inženirje.
Glavna težava pa je v upravljanju. Kongo je zaplul v socializem z armado siromašnih delavcev ter kmetov in z malo inteligence. Nacionalne buržoazije ni bilo, saj kolonializem ni dovolil, da bi se razvijala. Začela se je oblikovati šele v socializmu, in to predvsem iz vrst trgovcev in tehnokracije. Manj Sna je prišla do vodilnih položajev v družbi in gospodarstvu ter začela svoje koristi enačiti z družbenimi koristmi. Proizvodnja je začela upadati, izgube naraščati. Marciel Malonga in njegovi tovariši so javno povedali, da tako ne gre več. To, da tako ne gre več, je povedal tudi predsednik republike Marien Nguabi.
Uvedli so sistem, na podlagi katerega morajo biti v upravnem odboru podjetja predstavniki delavcev, vladajoče stranke in administrativnega vodstva podjetja. To pa je šele začetek porajanju resničnih delavskih organov oblasti. Končni cilj je - samoupravljanje.
V tovarni sladkorja so se nekatere zadeve že obrnile na bolje, vendar izgube še zmeraj ostajajo, so pa manjše, kot so bile. Delavci so ustanovili posebna »tovarniška sodišča", na katerih potekajo žolčne razprave o storilnosti, nagrajevanju, izostajanju z dela, gospodarskem kriminalu in tako dalje.
Samoupravljanje je seveda še daleč. Pomembno pa je, da ljudje vedo, kaj hočejo in zakaj to hočejo.
VUK DRASKOViC
DE
ljudje med ljudmi
ljudje med ljudmi
VREME IN OSNUTEK ZAKONA
Sonce sije in dežek gre. Predvsem dežek ...
Takšno poročilo bi lahko poslal tovariš Pepe s preživljanja svojega letnega oddiha nekje na našem morju, če bi se mu zdelo, da bi bilo takšno poročilo družbenopolitično zaželeno.
Poročila ni poslal I.. Pač pa je uravnal svoje delovanje „v skladu s položajem"..
Tovariš Pepe je, obkrožen s svojo družino, preživljal letni oddih na morski obali v počitniškem naselju, kjer je kar mrgolelo slovenskih železarjev, tekstilcev, kovinarjev in kdo bi še vedel kakarih sindikalcev še. Vreme je bilo več ah manj tako, da s kopanjem ni bilo kaj prida in vrh fantje niso vedeli, kaj naj bi počeli.
Zanimivo je bilo opazovati dogajanje v počitniškem naselju: ve-
likanska večina prisotnega slovenskega delavstva se je nesmrtno dolgočasila v krogu svoje družine in bližnjih sosedov, tovariš Pepe pa je bil čedalje bolj živahen.
„Le kaj mu je," so se spraševali sosedje in nejeverno zmajevali z glavami. „Kako je človek sploh lahko živahen v takem počitniško docela neprimernem okolju? “ Potem je tovariš Pepe naposled prišel na dan s karto:
„TovariS! Res je, da nam okolje ni najbolj naklonjeno, kar zadeva kopanje, vendar ni rečeno, da ne moremo vzeti situacije v svoje roke!"
Njegov glas je šel kakor vihar skozi počitniško naselje. „Daj, no, Pepe, kaj bi sploh rad!" so ga mirih sosedje in kazali na oblake, ki so spet obetah plohe.
»Tovariš," se je razvnel Pepe,
„vse leto smo se na delovnem mestu ubadah z delom in z osnutkom zakona o združenem delu. To nas je držalo pokonci, zdaj pa - brez prave opore - sploh ne vemo več, kaj naj bi počeli. Ne obupavajmo! Nekaj dni sem razmišljal - dobro, čas navsezadnje ni pomemben -vednar vam lahko zatrdim, da sem prišel do pravega sklepa. Fantje, posvetilo se mi je, kaj nam manjka!"
Nabrala se je vehkanska množica prebivalcev delavskega počitniškega naselja.
Pepe se je vzpel na prste:
»Začnimo z razpravo o osnutku zakona o združenem oddihu!!!"
Čez nekaj trenutkov je bilo kompletno naselje že v morju in so rekli, da je morje še kar toplo. Pepe je na suhem razmišljal o posledicah svojega govorjenja .Tig
Dr. Zorko Harej
PREDLOGI ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE REPUBLIŠKEGA ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU
NOVA UPANJA IN PRIČAKOVANJA
Podsekretarka v republiškem sekretariatu za delo o predlogih sprememb v pokojninski zakonodaji, ki so nujno potrebne — Republiški zakon uskladiti z ustavo najpozneje do konca prihodnjega leta
Pri predvidenih spremembah in dopolnitvah republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bo treba po zveznem zakonu za izvedbo ustave SR Slovenije uskladiti republiški zakon z ustavo do konca 1977. leta. Vendar moramo takoj opozoriti, da gre le za novelo zakona, torej za uveljavitev najnujnejših sprememb in dopolnitev, ne pa za urejanje temeljnih vprašanj, ki bodo predmet razprav in odločitev pri načrtovanju novega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ki bo veljal za vso državo.
„Ko smo sprejeli to stališče," nam je v pogovoru dejala Anka Tominšek, podsekretarka v republiškem sekretariatu za delo, »srno se zavedali, da bo treba izdelati nov, z ustavo usklajen sistem pokojninskega zavarovanja. Zavoljo tega smo se, hočeš nočeš, morali odločiti tudi za to, katere spremembe in dopolnitve bo treba uveljaviti do odrejenega roka. Pri odločanju smo seveda že doslej upoštevali nekatere pobude za rešitev posameznih vprašanj. Med njimi je zbudila precejšnjo pozornost pobuda delegata zbora občin v republiški skupščini Vlada Markočiča, ki z mnogimi somišljeniki vztraja, da je treba pri bodočem uveljavljanju pravic za priznanje pokojninske dobe upoštevati med drugim tudi članstvo v nekdanjih kmečkih delovnih zadrugah, prav tako pa tudi sklep ustavnega sodišča SR Slovenije, da določbe 116. člena veljavnega republiškega zakona o pokojninskem zavarovanju, ki govori o spremembi odločbe o pokojninski dobi, niso v skladu s slovensko ustavo. Seveda bomo pri spremembah in dopolnitvah republiškega zakona o pokojninskem zavarovanju morali upoštevati tudi pobude za presojo ustavnosti nekaterih drugih določb republiškega zakona."
SEDANJI SISTEM TERJA TEMELJITE SPREMEMBE
V vseh dosedanjih razpravah o usklajevanju sistema pokojninskega in invalidskega zava-
rovanja z ustavo ter o spremembah in dopolnitvah republiškega zakona smo v Sloveniji sprejeli enotno stališče, da sedanji sistem po svoji vsebini še zdaleč ni usklajen z novim družbenoekonomskim in samoupravnim položajem delavca v združenem delu in da mora zato doživeti korenite spremembe. Kakšne?
»Predvsem bi želela opozoriti," je nadaljevala tovarišica Tominškova, „na 8. člen repu-bliškega zakona, ki ureja zavarovanje delavcev, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi telmoloških in ekonomskih vzrokov. Ta člen je treba po našem mnenju črtati, ker določba ni v skladu z novimi, ustavnimi načeli, s sedanjo zakonodajo o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in z rešitvami nove zakonodaje o združenem delu. Pomembne spremembe se obetajo v 13. členu, s katerim so določeni normativi za izračunavanje pokojninske osnove. Za izračunavanje pokojninske osnove se zavarovanci - delavci razvrščajo v skupine v skladu s predpisi o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov glede na zahtevnost delovnih mesi, določenih v splošnih samoupravnih' aktih organizacij združenega dela.
Doslej je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja določala za sleherno skupino vsako leto posebej najvišji in najnižji osebni dohodek, ki gaje bilo mogoče upoštevati pri oblikovanju pokojninske osnove. Sedaj pa predlagamo, da bi skupnosti upoštevale poprečne osebne dohodke, dosežene v posameznih skupinah v prejšnjem koledarskem letu in zaščito življenjskega minimuma zavarovancev z najnižjimi prejemki. Predlaganih pa je še več drugih sprememb in dopolnitev."
ZAHTEVE ZA PRIZNAVANJE
POKOJNINSKE DOBE
Poleg predlogov za spremembo in dopolnitve 16. člena republiškega zakona, ki ureja dolžnosti organizacij združenega dela in delodajalcev do de-
lovnih invalidov, 19. člena, ki govori o tem, kateri uživalci nimajo pravice do varstvenega dodatka, 23. člena, ki ureja plačilo prispevka zaposlenega upokojenca, in nekaterih drugih zakonskih določb, je bilo v dosedanjih razpravah največ pripomb na določila o priznavanju pokojninske dobe.
Po besedah Anke Tominško-ve bo treba najprej urediti vprašanje o priznanju pokojninske dobe vsem tistim, ki so bili pred leti aktivni člani kmečkih delovnih zadrug in ki ne izpolnjujejo zdaj predpisanih pogojev za uveljavitev te dobe.
;,To bo možno le v primeru, če bo sprejeta z novelo zveznega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predlagana rešitev, da republike in pokrajine s svojimi zakoni drugače uredijo vprašanje pokojninske dobe, kakor je bila urejena do konca 1972. leta. Ne nazadnje terja nujno spremembo tudi 42. člen, ki ureja vprašanja delovnih let pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki jih je treba upoštevati pri določanju pokojninske dobe za vse tiste, ki so se pozneje zaposlili v organizacijah združenega dela. Izvršni odbor republiškega zbora samostojnih obrtnikov in gostincev pri slovenski gospodarski zbornici predlaga dopolnitev tega člena, in sicer da se zavarovancem - samostojnim obrtnikom in gostincem upošteva pri določanju pokojninske dobe tudi čas pri opravljanju samostojne dejavnosti pred uveljavitvijo obveznega zavarovanja, če za kritje obveznosti plačajo prispevek v obsegu in na način, Id ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ter da se njihovim družinskim članom ponudi možnost tako imenovanega dokupa delovnih let, ki jih nimajo priznanih za pokojnino," nam je pojasnila nekatere najbolj značilne predloge za spremembe in dopolnitve republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju podsekretarka v republiškem sekretariatu za delo Anka Tominšek.
IVO VIRNIK
■~y
Ljuba Smotlak
ODMEVI
Pred dnevi se je v Dolenjskih Toplicah končal eden od seminarjev za pevovodje in pevce iz Trsta in okolice. Za 63 udeležencev,. 13 pevovodij in 50 pevcev je seminar tokrat organizirala Slovenska prosveta iz Trsta s pomočjo Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije. Seminar v Dolenjskih Toplicah je bil že tretji, ki so ga organizirali v Sloveniji. Lani so bili v lasnici, predlani pa na Pohorju. Prejšnja leta so imeli študijske tedne v Tinjah na avstrijskem Koroškem.
»Naši seminarji so predvsem študijski," je povedal dr. ZORKO HAREJ, eden od organizatorjev vsakoletnih seminarjev. »Pevovodje in pevci poslušajo teoretična predavanja, zelo veliko pa imamo tudi praktičnih vaj. Osnovni namen je dvigniti kvalitetno raven naših pevskih zborov kakor tudi uveljavljati vse novosti na področju zborovskega petja. Poleg »strokovne" izobrazbe pa mnogo časa posvetimo tudi kulturnim in zgodovinskim znamenitostim kraja, v katerem imamo seminar. Tako smo letos obiskali Kostanjevico, Metliko, Črnomelj, Vinico in Bazo 20 na Rogu. Naši pevci oziroma pevovodje za seminar izkoristijo svoj letni dopust in zanj tudi prispevajo sredstva. Glavno težo strokovnega dela sta letos prispevala prof. Ubalt Vrabec in prof. Jože Trošt." Teorijo pa je predaval dr. Zorko Harej sam.
LJUBA SMOTLAK je učiteljica v vasi Boljunec v občini Dolina pri Trstu. To je vas, ki leži na meji z Jugoslavijo. Ljuba se je poleg svojega osnovnega poklica skoraj povsem posvetila petju. Tako na šoli vodi pevski zbor, v katerem poje vseh 50 slovenskih otrok.
»Naša šola je slovenska in zato gojimo le slovensko pesem, največ seveda narodno. Taka je želja staršev. Vsako leto se naučimo vsaj 15 novih slovenskih pesmi."
Ljuba v domači vasi - v Mačkovljah - vodi otroški pevski zbor, ki so ga na predlog staršev imenovah »Slovenski šopek".
»Vsako soboto prepevamo in gremo tudi na gostovanja. Bili smo tudi na Koprskem pa v Kamniku in Mengšu. Otroci radi pojejo. Nekaj težav imamo z notnim materialom, ki ga moram nabavljati pač sama in za svoj denar.
Na seminaije zelo rada hodim, ker sem samouk in na ta način vsako leto pridobim kaj novega."
Ljuba Smotlak poje tudi v pevskem zboru odraslih v svoji domači vasi.	,
MARJAN KRAVOS je študent elektronske fakultete v Trstu, končal je prvi letnik in je star 20 let.
dobil y .SenT pel, ko sem bil še majhen. Prvo pevsko izobrazbo sem PSftH) ' resno sem se začel ukvarjati s petjem pred 6 leti, jitu Se pripravljali na nastop za revijo pevcev. Pred tremi leti Mst]6 VZe* zares- Takrat smo ustanovili mladinski pevski zbor,
rto
sKil
2a zb
pevcev. Je že tako, da se mladi danes bolj malo zani-orovsko petje in tako se je naš mladinski pevski zbor
iflrizš'3 ^	elanov. Na jesen bomo poskušali zbor obnoviti
»jiH ntl- Mladina je in je ni. Namen našega petja oziroma pro-^ Paškega zbora smo si zastavili tako, da bi peli narodne LiuVSeh narodov, od slovenskih narodnih pa do črnskih du-$ ^ Pesmi."
^ je zbor vodil Maijan, kasneje pa je vodstvo prevzel njegov f Tet ?ianist-
pii de]0Snji seminar je moj drugi in njegovo vrednost občutim šele vfliko U z zborom. Šele iz malenkosti na vajah spoznam, kako se^na-•ni na teh seminarjih pridobil. Dejstvo je, da so prav ti ieitio, ^Ledina možnost, ki jo imamo, da se strokovno izpopolnju-IVq tekih možnosti ni."
jjto KALJ je najprej delavec v kamnolomu, potem kmet in pj^al)6 .Pevovcjdja »Fantov izpod Grmade". Doma je iz Slivnega „(). temini in že deseto leto vodi »svoje" fante v Devinu.
zbor šteje 18 članov, starih od 18 do 45 let. Pojemo Vsako]111 ^ovenske narodne pa tudi furlanske in kako italijansko.
Marjan Kravos
iftljn-!s 0 Sodelujemo tudi na reviji Primorska poje. Že na začetku
idSeoa	~	~ „„ j________:i: j --------:___• oi „
#ei. p. j^Pote
#ici, r,e£a pevskega zbora smo se dogovorili, da smo najprej Slo-jk» . a še to morda, da vsak pevec prispeva mesečno 500 lir, ki
vjllk“ m P°rahimo za nakup notnega materiala in razna gosto-
pegT ster je 48. let, je samouk. Začel je v pevskem zboru v Na-tudi j2..ier je »premenjal" 10 pevovodij. Veliko so mu pomagale #ii nJ'®6' Tako je dobil obilo izkušenj, da lahko sedaj uspešno iijljSjd zbor. Poleg tega, da je pevovodja, igra tudi v godbi na
^Nabrežini.
jJojjVLobiski na seminarjih prav gotovo pomenijo rast kvalitete ffiv (U3 njih se naučim tehnike izgovorjave in obvladanja glasu. P^ob ti l32 Seve(la vedenja" zbora. Za zborovsko petje je težko Jjjljog Predvsem mlade člane. Morda zato, ker mora biti pevec, e doseči kvaliteto, predvsem vztrajen in potrpežljiv."
A. AGNIČ
Ivo Kralj
»ŠOLA - VENDAR l^*A SAMOUPRAVLJANJE«
KDO IMA PRAV?
Tratnikov članek smo prebrali pozorno in z zanimanjem, čeprav se spušča v dobrnsko idiliko kramljajoče in lahkotno, kot da bi hodil v ..običajni varianti" - s čevlji na boso nogo kot nekateri naši otroci. Toda tu gre za več gre za neko samoupravno življenje v okviru’ samoupravne socialistične družbe, ali se zvija v krčih ali ne!
Nedvomno se zvija, zvija na mnogo več načinov, kot smo brali v njegovem članku. Ni-mamo se urejenih vseh samoupravnih aktov, nekaj ph imamo odveč, nekaj premalo. Komaj nastali pa jih je že treba spreminjati, dopolnje-nn brisati V treh malih TOZD, v enem JJ-clanskem (delovna skupnost skupnih služb) tekamo, kot delegatje ž družbenopolitičnega sestanka na sestanek, imamo po 3 do 4 funkcije na elana in se ni urejen statut pa že delujemo na integracijskem modelu osnovnih šol v Celju; še nimamo novega pravilnika o OD pa tudi zagotovil ne, da?bi po njem lahko izplačevali OD, če bi pravilnik imeli. Ponekod se še ne znamo spo-razumeti, ponekod ne znamo jasno ločiti progresivnih besed od dejanj. Ponekod še ne ločimo jorme samoupravljanja od njegove vsebine - socialističnega humanizma. Ponekod se še skrivamo za formo, pa pozabljamo na vsebino.
1 orej je pri nas še dosti stvari narobe, prav tako, kot je narobe to, da tekajo otroci brez nogavic naokoli. To vemo, toda domski oskrbni dan otroka določa za oblačenje otrok le 1 dinar, zato zbirajo za otroke člani kolektiva kar po svojih blokih še uporabna oblačila in obutev za bose in slabo oblečene otroke. Le kaj bi utegnili kupiti otrokom za dinar na dan? In vendar so vsi obuti, oblečeni vsaj za silo, imajo šolske potrebščine, igrače. Če nimajo delavnice, si jo naredijo sami, imajo foto in druge krožke, imajo šotore, imajo poleti morje itd. Veselijo se ob slaščicah rojstnih dni in doživljajo lepše otroštvo, kot bi ga sicer.
Toda v dolgem Tratnikovem članku sem zaman iskal neke druge plati samoupravljanja, čeprav nočem prezreti tudi tiste, o kateri je pisal sam. Tu je nasedel. Piše tako: ..spravili so se na vzgojitelja in obenem predsednika delavske samokontrole — šele potem, ko je prišel na dan s svojimi pripombami na račun samoupravljanja". Pa vendar, tov. Tratnik, ne bo treba ugibati, kaj je bilo prej, kura ali jajce, ko je vrstni red datumov možno dobiti v Dobrni in na celjskem sodišču. Pomote ni moč prezreti, saj je v datumih razlika. Torej gre še za bistvo vprašanja, ali imamo samoupravljanje ali ne. Gotovo ga še ni v dovoljni meri, kako bi sicer lahko neki predsednik delavske kontrole dajal
novinarju za javno uporabo neargumentirane podatke. Gotovo je naše samoupravljanje še šibko, dokler lahko skriva, s Tratnikovimi besedami, lastne interese v žepih. Dokler pa ne bodo veljali argumenti izven žepov, tako dolgo ima Tratnik, žal, prav. Toda našemu samoupravljanju dela tov. Tratnik nehote slabo uslugo, ker vleče nazaj v čase, ko je bilo samoupravljanje šele v povojih, še ne dovolj ločeno od avtoritete funkcij in funkcionarjev. Toda naš zavod napreduje ... Vsakdo lahko izrazi svoje mnenje brez zadrege - težavica je samo v tem, da ga mora argumentirati. To pa je včasih težko, včasih mučno, kajti treba bi bilo pokazati, kaj je v žepih.
Pa stresimo še tisti osmrkan robček iz žepa pa še kaj. Premagajmo našo sramežljivost. Tovariš Bala Remzi je p v Celju na Golovcu moral na čuden način zapustiti dom, zavoljo poseb-nega prizadevanja takratne ravnateljice ni prišel že takrat pred sodišče, čeprav je ves golovški kolektiv že grozil s stavko. Le s posebnim zavzemanjem takratne sekretarke ZK prosvetnih delavcev smo stvari ugladili tako, da je tov. Bala obdržal delovno mesto, vendar v Dobrni. Leto dni kasneje je baje zaradi njega zapustil Dobrno pedagoški vodja. Pa se ne spominjam prav, ali se je tov. Bala tudi takrat skliceval na samoupravljanje. Najbrž ne, ker smo grozili s prekinitvijo dela, če bi še ostal na Golovcu. Nihče se ni takrat usmilil samouprave željnega Remzija.
Pa se vrnimo k samoupravljanju. Mimo samoupravne poti v naši družbi nihče ne more, toda ali sme kdo izkoriščati samoupravljanje v svoje osebne namene? Ali je tov. Tratnik res mogel s polnim preudarkom primerjati statut, za katerega smo naprošali za pravno pomoč pravnike, primerjati z lažjo telesno poškodbo? Zdi se mi, da je taka bosa noga v čevlju ožuljena. Ali ni imel tov. Tratnik dovolj tankega sluha za samoupravljanje, da bi lahko napisal na svoj članek tudi naslov s klofutami za samoupravljanje, mi smo brali klofuta samoupravljanju.
Vzgojni zavodi bi morali vzgajati. Ne gre za klofuto gor ali dol, kot nekoč „v njega dni časih pred prvo svetovno vojno. Krivica, ki nam jo je storil Tratnik, tiči globlje. S prihodom našega novega ,,generalnega direktorja" so se najavile tudi globoke in daljnosežne pedagoške spremembe, ki lahko le poglabljajo socialistični humanizem in s tem tudi samoupravljanje. Prilagajamo se operativiranju, da bi lahko pričeli uvajati specialne šolske programe, prilagojene otrokom, ne več otroke programom. Pišemo zapažanja otrok, sestavljamo lestvice otrokovega vedenja, sposobnosti, znanj. V tem smo še
fgi s^eri orači ledine pa verjetno ne bomo flojn m‘- Otroke vključujemo v integracijske ifitr ■ SliuP‘ne' kjer se učijo •starejši otroci-šin, olVa!/ svo!° agresivnost ob pomoči manj-(jipe/je ^rbi za manjše, in doživljamo očitne liteto ' ,.zSrajujemo staro vzgojiteljevo avto-lAlej1' kukor od boga dana, lebdi kot De-ori>ko meč le md otrok°m, razgrajujemo v strah pred nami, otroka osvobajamo P. in domskega nasilja stare avtoritete, lifisti a> d°biva otrok pravico izraziti se, po-ofotnnnesodovariie’ upreti se. To je seveda otrok ? delo, ki terja časa za razumevanje fin ’ ,,a dosti potrpljenja in včasih močne Ufo eduo pa verovanje v otrokov napredek. ritete ek-aterim vzgojiteljem razgrajevanje avto-&%Min leŽi' ^aže ie zahtevati poslušnost, fest- red- Toda mi želimo vzgajati samo-smii ‘n zavest otrok. Pa menda ne bomo fjli ot Sef* teh naporov zaradi nas, temveč za-Upivlj?.’ zaradi njihovega odnosa do samo-ntk L nia- M h’ ni od današnjih otrok odvisno ^teoupra^ jutri? In ali ni od našega ipnjL. danes odvisno otrokovo mišljenje sedaj ^-futa ravmnie (utri? Za nas klofuta ni več Ir
jilftkfd10 Se, delamo včasih napake, toda te
iitkdf .	'}i skrivali za samoupravljanjem
V	in gotega pravnega formalizma -
ne delamo. In če bi že tov. Remzi predsednik delavske kontrole v Do-stdpnjoZ v čem Prav’ 1,0 lahko dosegel višjo
n	1	’	---O	—j
ofa, samoupravljanja le, ko bo pozabil na terese.
fflštt,, e* tov. Tratnika nudi možnosti skri-sOPour?0 ^astnih žepkih, ko zmeče v en koš eH fle P*avlianje, 'klofute, sodišče in še kaj, zato jeki orem sprejeti kot pozitivnega, čeprav je teagati samoupravljanju.
HENRIK ŽGEČ
JU	POLEMIKA?
vendar ne za samoupravljanje" je
a oh jurdja na 9. strani. Danes objav ftfltilc Z
!L,;,0ifeovor na ta sestavek, ki ga je napisal
Nekffč> vzgojitelj iz Celja, ovrifj -j težave je v tem, ker s
sta si sestavka ča-
SOV^O i	v icin, ivci m aciiavika ua-
nekai „ aj vsaksebi, zatorej moram ponoviti I J Osnovni V, micl;	.Ji.______
j---*	um	jl r i n
spoju °Vnih mish iz svojega, da ne bo ne-o flsust °V: Predvsem poudaijam, da sem pisal ioiw reznih samoupravnih odnosih in šepa-ražlog0ymouPravljan|u, ki zaradi najrazličnejših
ujeti'di-'	»velikih" ali »malih" - ne more
prišle taa
Janja1 družbeni pravobranilec samouprav-določenimi zahtevami, katerih upravi-
pj-išlCjtega koraka s časom. Razmere so celo prvem tj^°» daleč, da se je »moral pojaviti na
čenosti tov. Žgeč v svojem odgovoru ni zanikal. Pravi le, da sem »nasedel". Mar je »nasedel" tudi pravobranilec ...?
Kot novinar z dolgoletno prakso (v kateri sem imel priložnost pisati o precej bolj zapletenih primerih, kot je le-ta) moram reči, da me vedno veseli, kadar ima moj sestavek »odmev", kakor pravimo. Vedno znova ga moram tudi ugotavljati, da so »odmevniki" največkrat v hudi zmoti. Če že je »problem", o katerem se je novinar razpisal, pote ga vsekakor ne bomo razrešili tako, da »sesekljamo" novinarjevo delo. Novinarji namreč ničesar ne .rešujemo", temveč s svojim pisanjem skušamo samo opozarjati, »odpirati oči", če hočete, in posredno s tem pomagati, da voda steče po pravi strugi, če se je že pretirano zgubila v stranskih rokavih.
Pismo tov. Žgeča je na svoj način zelo zgovoren barometer. Kot »bistveno" nam skuša prodajati ugotovitev, da bi v celjskem zavodu Ivanke Uranjekove (v njegovem okviru je tudi posebna šola v Dobrni) samoupravno življenje še kar nekako šlo, če ne bi bilo nekega predsednika delavske kontrole, ki »zaradi svojih osebnih interesov" ne drži jezika tam, kjer mu je mesto — za zobmi.
Kot novinar lahko rečem, da me zelo veseli (gre za profesionalno veselje), kako sem v sv«-jem sestavku »Šola — vendar ne za samoupravljanje", po mojem mnenju kar precej poudarjeno opozoril na dejstvo, da je za normalen razcvet samoupravnih odnosov vedno v nepopravljivo škodo, kadar zdrknejo na raven osebnih. Točneje, slabo uslugo si delamo, kadar »osebno" udarimo po glavi predsednika delavske kontrole (ali kateregakoli drugega delavca brez uradne funkcije v samoupravljanju), če je »stegnil jezik" na račun neurejenih samoupravnih odnosov.
Torej: če je tov. Žgeč izražal samo svoje osebno mnenje, bo imel pri soočenju z realnostjo v svoji delovni organizaciji še veliko možnosti preveriti upravičenost svojega stališča. Če pa ne gre samo za osebno stališče (videti je, da ne, ker govori — »Tratnikov članek smo prebrali pozorno in z zanimanjem" — torej v množini), bomo o samoupravnih odnosih v zavodu Ivanke Uranjekove vsekakor morali še pisati.
Kajti — sploh ne gre za dilemo, ali ima prav direktor šole ali predsednik delavske kontrole (tako »soočanje" nas vodi v tehtanje moči, kije lahko za samoupravne odnose prav katastrofalno), temveč je prava resnica lahko samo:
Prav ima tisti, KI IMA PRAV. Ne glede na to, kako se OSEBNO IMENUJE.
IGO TRATNIK
14. avgusta 1976
stran
7
NEVSAKDANJI POKLICI :
Profesor za vonjave
Slavko Mlakar iz celjskega Etola z nosom razpoznava na tisoče vonjev — Kako nastajata jabolčni deit ali cockta — Od domače trave do domačega parfuma
»Dišave in dišavljenje obstajajo, kar svet stoji. Danes uporabljajo različne dišave vsi, od najprimi-tivnejših bojevnikov in žensk disjih plemen, do sodobne žene. Včasih je bilo vsaj v našem civiliziranem svetu dišavljenje stvar bogatih, danes je to splošna potreba. Poglejte, koliko debelih knjig je napisano o tem. Okusi pa se spreminjajo. Trenutno ljubijo moški pri ženah vonj cvetlic, mladega listja in morja. Te dišave zahteva tudi tržišče detergentov," pripoveduje 55-letni SLAVKO MLAKAR, svetnik celjskega Etola, nestor strokovnjakov, ki se že od vojne sem ukvarjajo s temi rečmi veni izmed največjih »kuhinj" dišav pri nas.
160 ljudi, kolikor jih zaposluje celjski Etol, kar dobro živi od peščice strokovnjakov v Ipavčevi ulici, kjer v laboratorijih pripravljajo analize in recepte za proizvode, ki so ali bi naj osvojili trg. Ti strokovnjaki oskrbujejo skoraj celotno jugoslovansko industrijo detergentov, parfumov in živilsko industrijo s proizvodi, ki smo jih morali uvažati. Njihovi uspehi so veliki, saj žanjejo domača in mednarodna priznanja ter nagrade.
»Uspehi bi bili še večji, če ne bi bilo obdobja komercializma, ko je vsak gledal samo za zaslužek. Zato smo uvažali vraga in pol ter prodajah naprej, dobiček pa pobrah," meni Slavko Mlakar, ki je zdaj svetnik, predtempaje bil tehnični vodja in šef razvoja celjskega Etola. Rodil seje na Gorenjskem, v Celje pa je prišel po vojni, ko. mu je profesor na fakulteti svetoval, naj pomaga tovarišem v Etolu. Potem je ostal v Čelju. V teh letih je vzgojil nekaj deset strokovnjakov, ki nadaljujejo njegovo delo. Sam pa se počasi odpravlja v pokoj. V Grižah je kupil staro kmečko hišo, kjer živita z ženo. Vnet zagovornik narave še danes krene po končanem delu peš domov. Tako je tri ure med polji, gozdovi in ob Savinji.
,,Res je, da mi živimo od nosa in jezika. Nos potrebujemo za parfume, jezik pa za živilsko industrijo. Seveda ob všeh drugih analizah. Toda to je težko in dolgotrajno delo. Za nov recept pijač moramo pripraviti na desetine različnih receptov, opravimo na stotine analiz, da dobimo to, kar potem sprejme tržišče. Gre za skupinsko delo, kjer je pomembno delo vsakega posameznika. Naš zadnji uspeh je jabolčni deit, ki smo ga pripravih za Radensko. Zanj smo dobih tudi priznanje . ■.“
Zanimivo je, da so vsa vrata in okna v laboratorijih odprta. Pozneje so nam povedah, da zato, da bi se čimprej izgubile različne vonjave. Da bi bili nosovi sposobni zaznavati še tako fine odtenke dišav, s katerimi oplemenitijo vzorec. Trenutno je
bil na Mlakarjevi mizi enainosemdeseti vzorec nekega detergenta.
»Včasih se z receptom ukvarjamo mesece in mesece, da zadovoljimo naročnika. Od sto vzorcev je dober en ali dva. Gre pa v bistvu za desetine sestavin, ki jih mešamo, dodajamo, odvzemamo . .. Potrebna je velika mera potrpežljivosti in znanja."
— Poznate na tisoče vonjav, kijih razlikujete že z nosom. Zunaj so takšni strokovnjaki zelo cenjeni in dobro plačani.
.JPoznam blizu 20.000 vonjav. To pride z dolgoletno prakso in z dobrini nosom. Vzgojil sem lepo število mladih, ki mi pridno sledijo. Privzgojiti se vsega ne da. Imeti moraš prefinjen nos in okus. Res je, zunaj so podobni strokovnjaki dobro plačani. Trudimo se, da bi bili tako plačani vsi, ker gre za skupinsko delo. Naše delo temelji v glavnem na esencah parfumerija je nekoliko zanemarjena, čeprav smo hrbtenico že ustvarili."
— Prej ste govorili o dišavljenju. Danes je to splošna navada in potreba. Katere vonjave uporabljate?
»Moram vas razočarati. Niti sam niti žena. Nihče v teh laboratorijih ne uporablja dišav. Gre za to, da bi te vonjave motile naše delo. Vem pa, da imajo ženske pri moških rade vonj po tobaku, starem usnju in konjih.
— Mar lahko s temi vonjavami in parfumi kljubujemo tujim?
»Pri nas ni celotne osnove za lastno proizvodnjo parfumov. Manjka nam laboratorijev, opreme in surovin. Nekaj pa imamo, vendar še to ni v celoti izkoriščeno. Lep napredek smo dosegli doslej v živilski industriji. Do nedavna smo premalo zaupali domačim strokovnjakom, čeprav so prav naši strokovnjaki s tega področja dosegli izredne uspehe v tujini ...“
- Kdaj ob delu trpite?
„T6 je po navadi na jesen ali na pomlad,.ko so na dnevnem redu prehladi. Takrat, kot pravimo mi, ko destiliramo z nosom. Takrat je učinek nikakršen. Sicer pa se tudi sicer nos utrudi- Po dveh urah vonjanja ne moremo več ločiti vonjev. Zato moraš počivati. Spremeniti okolje in vonje, če seveda hočeš živeti samo od jezika in nosa. V bistvu pa tudi takrat ne počivaš, ker te čakajo zapiski, analize in primerjave. Toda pravimo, da počivamo. Nbkaterim se zdi čudno, da lahko kemiki iz laboratorija med delom gredo na zrak. Kolektiv Etola pa ve, zakaj gre. Zame je resničen počitek tista pot, ko jo peš maham proti domu ...“
JANEZ SEVER
BRIGADIRSKI SPOMINI
Prehitro je minilo...
Na letošnjih zveznih in republiških mladinskih akcijah je vse v znamenju dela. Mladi delavci, študenti in dijaki vihtijo krampe in pod udarci rok drhti zemlja. Žulji, vročina in dež ne omajajo dobre volje med brigadirji, kajti to ne more biti opravičilo za neizpolnjeno normo pri kopanju vodovodnega jarka ali na trasi ceste. Vendar pa v brigadah ne pojo samo krampi in lopate, tu so številne kulturne in športne prireditve, izobraževalni tečaji pa taborni ognji, pesem. . .
»Nepozabni so bili trije tedni v brigadi," pripoveduje Tihomir Kostič, mlad delavec iz jeseniške železarne, ki se je letos udeležil republiške mladinske delovne akcije »Suha krajina 76“. »Prijetno sem bil presenečen, ko so me člani osnovne organizacije ZSMS v obratu predlagali za brigadirja. To je bflo zame veliko priznanje za delo v zvezi socialistične mladine."
„Si imel morda težave, ko si bil odsoten z delovnega mesta? “
»Nisem jih imel. Za tritedensko odsotnost v delovni organizaciji so mi odobrili izredni plačani dopust Želel pa bi poudariti, da je jeseniška železarna pokazala precejšnje razumevanje za letošnje mladinske delovne akcije. Desetim delavcem je namreč odobrila, po-
dobno kot meni, izredni plačani dopust"
»Kako pa je bilo na akciji? “
»Prve dni je bilo malo zadrege. Ko pa sem se spoznal z vrstniki, smo hitro postali prijatelji in dobri tovariši. Najbolj smo se zbližali ob tabornih ognjih. Takrat smo namreč skupaj zapeli in zaplesali."
»Povej nam nekaj o delu!"
»Naša brigada Kokrški odred je delala pri izkopu jarkov za vodovod. Krepko nas je pestila vročina, vrhu tega pa še trda in kamnita zemlja. Poleg vsakodnevnega dela smo opravili še več udarniških akcij, za katere smo bili nagrajeni s petimi udarniškimi značkami."
»Ob tolikšni delovni vnemi verjetno ni bilo prostega časa? “
»Resnici na ljubo, brigadirsl^i vsakdan je tak, da skoraj ni prostega časa. Nekaj prostih uric sem s pridom porabil. Delal sem v komisiji za idejnopolitično delo. Vendar sem bil nad njenim delom rahlo razočaran, saj brigadirji za to delovno področje niso pokazah kdove kakšnega zanimanja. Aktivni smo bili le štirje člani komisije, zato nismo bili kos nalogam, ki smo si jih zastavili."
»Kakšno je bilo slovo od Suhe krajine? “
»Težko, nepozabno, s solzami. Komaj smo postali uigran orkester, že 'Smo se morali posloviti. Toda z obljubo, da se ob letu spet srečamo na akciji."
Tekst in foto: JANKO RABIČ
novice iz organizacij
ŽELEZARNA STORE
SKRB ZA KOLEKTIV
Predsedstvo konference osnovnih organizacij sindikata v štorski Železarni je imelo pred dopusti pet sej, na katerih so pregledali uresničevanje zadnjih dogovorov vodstev sindikalnih organizacij v temeljnih organizacijah. Na koordinacijski konferenci, ki je bila pred časom, so se dogovorih, da mora vsaka temeljna organizacija izdelati svoj stabih-zacijski program. Prav tako naj bi svoje stabilizacijske načrte za boljše gospodarjenje sprejele tudi vse de-
lovne skupine. Člani predsedstva konference OOS so ugotovih, da so bili stabilizacijski programi izdelani, uresničevati pa naj bi jih začeli na jesen.
Sindikat v Železarni Štore je omogočil letos brezplačno letovanje na Rabu vsem dolgoletnim zaslužnim članom kolektiva. Oddih na morju so brezplačno omogočili tudi vsem tistim članom delovne skupnosti, ki so pred leti darovali kožo za ponesrečene v Selezami.
JAVNA SKLADIŠČA LJUBLJANA
DOBRO ZASTAVILI
Na pobudo sindikata so v ljubljanskih Javnih skladiščih na štirih zborih delavcev primerjali svoje sedanje samoupravne razmere z osnutkom zakona o združenem delu in sprejeli nekaj pripomb in predlogov. Spoznali so, da morajo čimprej izdelati samoupravni sporazum o združevanju sredstev, pa tudi samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega razvoja, samoupravni sporazum o pridobivanju in de-
litvi dohodka in nekaj drugih splošnih aktov. Pri obravnavi osnutka zakona o združenem delu so delavci na zborih menili, da je referendum zanje kot za večino drugih delovnih organizacij novost, ki jo bodo morali poslej v svoji samoupravni praksi dosledno spoštovati in uresničevati kot eno najbolj pomembnih oblik neposrednega odločanja.
KOVINOPLASTIKA LOŽ
Stanovanja za delavce
V Loški dolini upravičeno pričakujejo, da bodo prva od 18 stanovanj, katerih gradnjo financira enota za družbeno pomoč pri samoupravni stanovanjski interesni skupnosti, vseljiva že ta mesec, najpozneje pa v septembru. V preostalih 17 družinskih stanovanj, katerih investitorji so Kovinoplastika in obe temeljni orga-
nizaciji Bresta, pa se bodo delavci obeh največjih delovnih kolektivov v cerkniški 'občini vselili ob koncu leta. Tako bodo v Loški dolini končali prvo lazo gradnje družbenih stanovanj, ki jo poleg stanovanjske SIS financirajo vse večje delovne organizacije v cerkniški občini.
SLOVENIJA AVTO LJUBLJANA
Sindikalna
tekmovanja
V septembru, oktobru in novembru bo služba za življenjske razmere in rekreacijo skupaj s konferenco osnovnih organizacij sindikata Slovenija avto organizirala številna sindikalna športna tekmovanja. Delavd se bodo pomerili v streljanju z zračno puško, v namiznem tenisu, v malem nogometu in v kegljanju.
Tekmovanja bodo organizirana ekipno in posamezno.
Če posamezna TOZD ne bo mogla sestaviti ekipe za tekmovanje, bodo lahko nastopili posamezniki, ki bodo tako kot ekipa prinesli svoji temeljni orga-nizadji točke za sindikalni pokal Slovenija avto. Skoraj vsa letošnja sindikalna športna tekmovanja v tej delovni organizadji bodo v bližini Ljubljane, od koder je tudi večina športnikov.
CELICA POD DROBNOGLEDOM
GRE ZA VELJAVO
SINDIKALNIH SKUPIN
V temeljni organizaciji združenega dela Trgovina ljubljanske Mladinske knjige je sindikat pobudnik akcij za dobro gospodarjenje in samoupravljanje
V temeljni organizaciji združenega dela Trgovina ljubljanske Mladinske knjige je zaposlenih kakih 500 delavcev. Toliko jih je tudi vključenih v osnovno sindikalno organizacijo, ki je pred prvomajskimi prazniki dobila za svoje prizadevno delo in za prispevek pri uresničevanju delavskih interesov srebrni znak občinskega sveta ZSS Ljubljana-Center.
,,Pri nas je sindikat vseskozi pobudnik dobrega gospodarjenja in samoupravljanja.
Take ugotovitve in mnenja smo med nedavnim pogovorom s sindikalnimi aktivisti TOZD Trgovina Mladinske knjige slišali dokaj pogosto.
Franci Marki, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata v tej največji slovenski založniški hiši, je sicer potrdil prejšnjo ugotovitev, vendar je dodal:
»Prizadevamo si, da bi samoupravljanje dejansko postalo last delavcev; so pa problemi, ki se jih v našem sindikatu še nismo dovolj resno in uspešno lotili."
Povedali so nam, da se jih bodo z vso resnostjo lotili takoj po dopustih. Prav gotovo jim bodo kos, saj so delavci v njihovi temeljni organizaciji zadnja leta vedno pripravljeni pomagati s svojimi predlogi pri reševanju najbolj perečih delovnih in življenjskih vprašanj zaposlenih.
„smo skušali samoupravljanje urediti tako, da bi omogočalo kar največ možnosti za neposreden vpliv delavcev na vse odločitve v kolektivu. Poprej je v našem sindikatu delalo le ne-
predsednik aktiva zveze mladine v TOZD Trgovina doživlja hkrati tudi prvo obdobje zorenja sindikalnega aktivista, „in ne samo člani naših sindikalnih delovnih odborov, mislim zlasti na sindikalno organizirane delavce, vsi delavci so imeli na sindikalnih sestankih in na zborih delovnih ljudi možnost povedati svoja mnenja, zahteve in predloge.
Dolgo so v osnovni sindikalni organizaciji TOZD Trgovina Mladinske knjige iskali način, kako sindikat in samoupravo čimbolj približati delavcu.
„Zdaj lahko rečemo — še zlasti to velja za nas — da je sindikat postal delavski. Toda čaka nas še veliko dela za dosledno uveljavitev samoupravljanja. Še vedno smo namreč
pinah, ki štejejo od 10 do 40 delavcev, vendar doslej naSl napori niso odobrili dovolj sadov. Vemo namreč, da bomo v naši sindikalni dejavnosti do-
segli še lepše uspehe, če bom0 poživili delo sindikalnih skupi0'
Zavedamo se, da samo v njih lahko neposredno delujejo v® člani sindikata. V sindikalnih skupinah najlaže članstvo obravnava in rešuje probleme, p°' sreduje predloge, postavlja vpta'
dokaj uklenjeni v spone forum-skega dela. Čeprav zdaj aktivno
RAZGIBANA
DEJAVNOST
Dobro leto je minilo, kar so v Mladinski knjigi ustanovili več temeljnih organizacij in delovno skupnost skupnih služb ter podpisali samoupravni sporazum o njihovi združitvi v organizacijo združenega dela.
Letos januarja pa je začela tudi TOZD Trgovina delovati kot samostojna temeljna organizacija združenega dela. Ze poprej so na temelju sklepov 8. kongresa slovenskih sindikatov ustanovili osnovno sindikalno organizacijo. Tako so omogo-čiO, da so pri reorganizaciji samoupravljanja sodelovali tudi delavci.
„Ko smo se v sindikatu delegatsko organizirali," nam je pripovedoval Franci Marki,
Franci Marki: »Organizirali smo se in delujemo tako, da lahko sleherni delavec najde v sindikatu vse možnosti za uveljavitev svojih mnenj, pripomb, predlogov in zahtev."
dela v sindikatu več delavcev kot pred leti, še vedno sloni celotna sindikalna aktivnost na članih izvršnega odbora OOS in njenih odborov za družbeno izobraževanje, za kulturno dejavnost, rekreacijo in socialne zadeve," je povedal Franci Marki.
kaj ljudi, v prizadevanjih za dobro organizirano temeljno organizacijo pa smo prvič v zgodovini Mladinske knjige začeli pridobivati za sindikalno delo vedno več delavcev."
ZA UČINKOVITEJŠE SINDIKALNE SKUPINE
Sindikalno organizacijo v TOZD Trgovina Mladinske knjige pa čaka še precej nalog. Toliko več, ker z dosedanjim delovanjem niso povsem zadovoljni.
Jože Terdič: »Čeprav smo že pred letom ustanovili 12 sindikalnih skupin, z njihovim dosedanjim delom še vedno nismo povsem zadovoljni ...“
SAMOUPRAVNE TEŽNJE PRILAGAJAJO ZAHTEVAM USTAVE Potem ko so oblikovali svojo temeljno organizacijo, so najprej poskrbeli, da bi vse samoupravne težnje prilagodili zahtevam nove ustave in jih uzakonili z lastnimi samoupravnimi akti, pri čemer je sindikat odločilno vplival.
»Ne samo naš izvršni odbor," je zatrjeval Jože Terdič, ki kot
Jože Terdič je pripovedoval, da so v temeljni organizaciji premalo storili za družbeno izobraževanje, za uveljavljanje samoupravne delavske kontrole, sindikat se tudi še ni dovolj povezal z delegacijami samoupravnih interesnih skupnosti . .. Skratka, dela bo več kot dovolj za vse, kd so pripravljeni pomagati članom izvršnega odbora OOS in njenih odborov.
»Lani smo izvedli tudi reorganizacijo sindikalnih skupin. Od prejšnjih 8 jih sedaj deluje 12. bhše delo naj bi v bodoče slonelo predvsem na teh sku-
šanja, zahteva odgovore in drugo," je še povedal Franci Marki-Sindikat v TOZD Trgovina pa čaka še ena naloga. Upoštevaje posebnost dejavnosti temeljne organizacije raz-
mišljajo v izvršnem odboru OOŠ, kako spodbuditi tudi delo drugih osnovnih organizacij v poslovalnicah po Sloveniji. Tako bi v temeljni organizaciji Trgovina povezali vse osnovne organizacije v delegatsko sestavljanj konferenci OOS in veliko laže kot doslej reševali tiste zadeve, za katere se bodo dogovorili med seboj in ki so skupnega pomena za sindikalno članstvo vseh poslovalnic njihove temeljne organizacije združenega dela.
IVO virnik
Ti
S Pt
I v
i m La jtei Po v te: iz< za čij
je
ti\
izi
sei
ne
iz<
čl
or
til
de
za
tel

NAŠI PRIJATELJI
ERIKA OSONKAR, KREDITNA BANKA MARIBOR
VČASIH Sl DE IZPOSOJAMO
V četrtem nadstropju nove bančne palače v Mariboru 'dela tudi ERIKA OSONKAR. Zdaj je že deset let v Mariboru, kamor je sicer prišla študirat, vendar je tu ostala. Rojena je bila v Žvabku na avstrijskem Koroškem. Po materini smrti oče ni zmogel sam preskrbeti šest trok, zato je Erika odšla k sorodnikom na našo stran Koroške. V Ravnah je končala gimnazijo, odkoder jo je volja za študijem zanesla v Maribor.
„Sem verjetno redek funkcionar sindikata, ki ima tuje državljanstvo. Kljub temu, da že več leti živim v Sloveniji, sem namreč obdržala avstrijsko državljanstvo," pripoveduje in obenem pričakuje, kako bomo reagirali. »Nekaterim se to zdi čudno, jaz pa menim, da je vse v redu. Tu delam, tu ustvarjam, tu samoupravljam, zakaj torej ne bi bila tudi sindikalni funkcionar? “
imeli zaradi tega kdaj te-
— Ste žave?
»Pred leti, ko sem bila še zaposlena v trgovskem podjetju Zarja. Med študijem sem srečala fanta, vnela se je ljubezen, ta pa, kot veste, ne pozna meja. Začela sva sanjariti o svojem domu, čeprav sva stanovala vsak na svojem koncu mesta. Ko sem začutila, da bom postala mati, sva se poročila. Potem nama je bila dodeljena garsonjera, ki pa bi se nama zaradi sprememb v vodstvu kolektiva skoraj izmuznila. Ko sva zaprosila za kredit, so mi povedali, da ga kot tuj državljan ne morem dobiti. Pa sem začela pritiskati na različne kljuke. Ni mi šlo v glavo, zakaj ne bi imela pravice do kredita! Od svojega osebnega dohodka plačujem vse dajatve kot drugi delavci, torej tudi denar za stanovanjsko gradnjo. Zakaj potlej ne bi imela pravice do kredita. Pisala sem v Beograd, kjer
so mojo pritožbo resno in hitro obravnavah ter potrdih moje prepričanje, da imam pravico do kredita. Na razumevanje sem naletela tudi na občini, kjer so celo hoteli ukrepati proti nekaterim v podjetju. Nisem bila za to. Ne prenesem maščevanja in nasilja."
— Kako pa občutite sedanje razmere na avstrijskem Koroškem?
»Tam živi oče z mojimi brati in sestrami. Ko se snidemo, se pogovarjamo tudi o tem. Smo bili in ostajamo Slovenci. Brat je učitelj. Vse nas boli nestrpnost skrajnežev. Oče vedno pravi. Pri vas v Jugoslaviji ni slabo, kar imate. Toda moraš biti pameten, predvsem pa moraš delati. Včasih so naše razprave kar burne. Podobno kot kakšna seja tostran meje. Zelo me namreč moti, če imamo tu kakšen se-
stanek o zadevi, ki je pred tem sprožila veliko posamičnih razprav, pa tamkaj zadevo kot sindikalist uradno
sprožiš in osupnjen ugotoviš, da so te drugi pustili na cedilu. Tega ne morem razumeti. Zakaj smo ljudje takšni? Mar je to res zaradi strahu pred maščevanjem? Ne vem. Jaz še nisem občutila tovrstnih krivic.
Zato bi morali novinarji DE več pisati o teh drobnih, na videz nezanimivih problemih. Ne boste verjeli, ko-
liko ljudi bere pravne nasvete, pisma prizadetih in članke s tako vsebino. Gre za dejstvo, da je mnogo naših delavcev premalo seznanjeno s svojimi pravicami. Zato še vedno prihaja' do nestrpnosti in nezadovoljstva.
Sindikat je v zadnjih letih dosegel več, kot verjetno prej v desetih letih-Toda kljub temu članstvo še vedno ni dovolj osveščeno. DE je naše glasilo, zato mora biti še bliže delavcu. Tudi sama časopis pogosto samo prelistam-Ustavim pa se, ko zasledim vsebino, ki mi je blizu, ki me zanima. Tako je z večino ljudi, ki jim časopis še vedno ne pomeni vsakdanje nuje. Delavsko enotnost primerjam s sindikatom-Zdaj, ko smo bolje organizirani, ko j® naš pomen večji, se tudi več članstva obrača k nam. V tem je smisel, mar ne? To je tista resnična vloga. Brako je s časopisom. Če je zanimiv, če j® njegova vsebina aktualna, si ga včasih celo izposojamo. Vem, da je težko iz številke in v številko vgrajevati samo vsebino, ki je blizu delavcu. Toda menim, da bi lahko več pisali o teh problemih, s katerimi se delavec sooča;0 problemih, ki ga v marsikaterem kolektivu še kako pestijo in vendar n® prodro v javnost."	JS
Pii
ti vi
ma
živi
vor
diQ
"gli
zan
vise
na
lezi
raz
nav
pet
deli
Pol
ko\
sla!
teri
lika
PrED sprejetjem novega zakona o blagovnem prometu
Le polovično varstvo
^ovi zakon z ostrimi kaznimi varuje potrošnika pred posredniki, navijanjem cen, omejevanjem £r°daje itd. — Vprašanje, kako razrešiti problem neenotnih prodajnih pogojev, pa je še ostalo r®2 odgovora
Ha' ^ sPreietiem ie nov temeljni zakon o blagovnem prometu, ki s svojimi določili mnogo bolj kot sedanji zaščitil potrošnika Poskrbel za enotnost jugoslovanskega trga. Kazni za kršenje "Posti trga in za špekulacije so namreč v predlogu zakona sila e' razpon za OZD je od 20 tisoč do milijon din, za posamez-e Pa od 3 tisoč do 300 tisoč din oziroma celo do tri leta ^ P°rne kazni. Novi zakon, predlog je bil nedavno tega sprejet, sr n ^0t kršitve enotnega trga neupravičeno povečanje števila po-J.kov v verigi prometa blaga od proizvajalca do kupca, omeje-
^nja
prodaje, neutemeljeno zviševanje cen in podobno.
stvu
^eveda so določila zakona prvi korak k večjemu var-. . potrošnika pred brezvestni trgovci. Mnogo bi pri ures-jvanju zakona pomagali .r°šnikom in tržnim inšpek-tudi sveti potrošnikov — Kon jim namenja celo zelo r^embno vlogo neposrednih , enakopravnih soudeležencev Sovini _ in samoupravnim in-. resnim skupnostim pri ure-razv*' Vprašanj 0 'z^*r' blaga,
^eže, u,
Vmi- Zal
potrošnikov še niso zaživeli in še dolgo ne bodo opora profesionalnim" službam, ki varujejo potrošnika.
Prav tako pa bi bilo treba urediti nekatere druge pojave, ki še bolj kot posredniki, previsoke cene in druge slabosti
podirajo enotnost trga. Kdo bo, denimo, zavaroval potrošnika pred prodajalcem v trgovini proizvodnega podjetja, ki trdi, da so izdelki sorodnega podjetja, ki jih prodajajo, v bistvu zastareli tipi in že izločeni iz proizvodnje? Ah pa, da potrošniku ne bi bilo treba obresti vrste trgovin — celo istega trgovskega podjetja — da bi ugotovil, v kateri bo lahko izdelek kupil po najnižji ceni.
Za konec velja omeniti še pojav, ki ga omenjeni zakon ne obravnava in Id ga tudi noben drug predpis ne rešuje, čeprav v kar najvecji meri vpliva na „mnenje“ potrošnika, razbija
enotnost trga in navsezadnje najbolj škoduje prav potrošniku samemu. To so prodajni pogoji za izdelke, ki jih je možno kupiti s potrošniškim posojilom. Ker poslovne banke odobravajo sredstva za dajanje potrošniških posojil predvsem proizvodnim delovnim organizacijam, ne pa neposredno potrošnikom, s tem maličijo podobo našega trga, omejujejo njegovo odprtost in omogočajo prodajo izdelkov, ki v enakopravni konkurenci boljših zlepa ne bi našli kupcev. Vsi ti in še drugi problemi pa so v celoti problemi enotnosti našega trga, ki jih bo slednjič le treba odpraviti.
B. RUGELJ
in širjenja trgovske delovnega časa v trgo-pa v Sloveniji sveti
Medvode
Izvozne
PODPISAN JE SPORAZUM O RAZVOJU SLOVENSKEGA ŽELEZARSTVA
Večja poraba doma
Čez pet let milijon ton jekla — Pomoč železarn kovinski industriji pri modernizaciji tehnologije — Izvoz bo povsem pokril vrednost uvoza
tezme Vse delome organizacije iz SOZD Slovenske železarne, poleg ■J'1' vseh treh železarn tudi kolektivi Verige iz Lesc, Plamenaz Krope, Žične iz Celja ter lovila in Metalurškega inštituta iz Ljubljane, so pred nedavnim podpisale sporazum o temeljih srednjeročnega načrta razvoja te dejavnosti v Sloveniji. Po tem načrtu naj bi delavci, zaposleni v tej SOZD (16000 jih je sedaj) ob koncu srednjeročnega obdobja izdelali milijon ton jekla in dali na trg 850 tisoč ton različnih jeklenih izdelkov, za kar naj bi iztržili dobrih 12 milijard dinarjev. Poleg tega naj bi vsa prihodnja leta povečevali izvoz tako, da bi na koncu obdobja z izkupičkom prodaje na tuje povsem pokrili potrebe po uvozu surovin in reprodukcijskih materialov.
■ - plovni kolektiv TOZD ^stilna tovarna Medvode I P°dJetja „Tekstil“ Ljubljana je Pryih mesecih letos dosegel 43 Rajonov dinarjev realizacije, ,ar je za 35 % več kot lani v času. K povečanju je pri-j^niogla predvsem proizvodnja t novi predilnici, toda zavoljo ezav s prodajo posameznih vrst Jelkov so jim narasle zaloge, “jradi proizvodnje manjših koli-111 izdelkov po naročilu pa se jf zmanjšala tudi produk-nniost. Vse bolj se usmerjajo v 2v?z ter so v prvih petih me-ecih letos prodali tujim part-pjjem za 3,5 milijona dinarjev zdelkov. Posebno skrbno var-uJejo s surovinami, izboljšujejo ')rganizacijo dela, med kolek-,lv.0rd pa že tečejo razprave o ®utyi na dve temeljni organi-, ,C|ji: predilnico in proizvodnjo ehniČrtih tkanin.
F.R.
Da bodo dosegli zastavljene dlje, bodo morali delava te SOZD v naslednjih letih vložiti v modemizadjo in povečanje proizvodnih zmogljivosti kakih 6 milijard dinarjev, od tega samo železarne več kot 5 milijard. V normalnih pogojih gospodarjenja naj bi kolektivi polovico potrebnih sredstev prispevali iz lastnih virov, preostali del pa bi si morali zagotoviti v obliki komer-dalnih in bančnih kreditov.
Kljub tolikšnemu povečanju proizvodnje pa bo delež slovenskih železarn v celotni jugoslovanski proizvodnji jekla še naprej padal. Lani, denimo, so v Sloveniji izdelali še 28
odstotkov vsega jugoslovanskega jekla, čez pet let pa ga bodo samo še 17 odstotkov. Zanimiv pri tem je podatek, da bodo leta 1980 jugoslovanske železarne s predvideno proizvodnjo 6 milijonov ton jekla že presegle potrebe domačega gospodarstva. Ob tem bi pričakovali, da se bodo jugoslovanski železarji dogovorili o tem, kaj in koliko časa bo kdo izdeloval; v resnid pa je tako, da si perspektivne proizvodno-raz-vojne programe drug drugemu dobesedno pulijo iz rok.
V sporazumu o temeljih plana slovenskega železarstva je posebej pomemben del, ki govori tudi o so-
delovanju s kovinsko industrijo. Znano je, da so bile slovenske železarne zavoljo svojih posebnosti (sorazmerno majhna proizvodnja, oddaljenost od surovin) prisiljene razvijati proizvodnjo tako imenovanih kvalitetnih spedalnih vrst jekel, ki pa jih predelovalna industrija spričo svoje tehnološke (ne)razvitosti. ni mogla uporabljati in je bila prisiljena navadna jekla v precejšnji meri uvažati. Srednjeročni program razvoja železarstva seveda ne odstopa od že začrtane razvojne poti železarn (v večjo kvaliteto izdelkov), pač pa jo še podpira. Vendar hkrati zavezuje železarne, da bodo skrbele za povečanje deleža proizvodnje slovenskih železarn v izdelkih slovenske kovinske industrije, da bodo pomagale kovinski industriji v. razvoju njene tehnologije. Kako, bo kajpak odvisno od posamičnih dogovorov. Pomemben delež pri uresničevanju tega dela sporazuma pa bo imelo močnejše prizadevanje železarn za oživitev poslovne skupnosti z% jeklo, pri čemer bodo železarne konkretno sodelovale pri sporazumu o petletnem razvoju poslovne skupnosti, katerega osnutek članice pravkar obravnavajo.	B. RUGELJ
Spodbude
gospodarstvu
Rezultati gospodarjenja v prvem polletju letošnjega leta so pokazali, da le ni tako slabo - zlasti ne v zunanjetrgovinski izmenjavi -ter da so bili dosedanji sistemski ukrepi ekonomske narave večinoma uspešni. To velja zlasti za zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Vendar je hkrati — pravzaprav že pred polletnim obra-
kUS1
čunom - postalo jasno, da dosedanji sistemski ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti ne bodo zadoščali ter da bodo potrebni novi. Nedavno tega je zvezni sekretar za finance Momčilo Cemo-vič na tiskovni konferenci dodatne ukrepe že napovedal, nekatere za to jesen, večino pa za začetek prihodnjega leta.
Nedvomno bo eden najpomembnejših napovedanih ukrepov „sprostitev“ pogojev, pod katerimi si delovne in trgovinske organizacije zagotavljajo trajna obratna sredstva. Po besedah Mom-čila -Cemoviča naj bi smele delovne organizacije kot vir za pokritje obratnih sredstev uporabljati poleg akumulacije tudi posojila, katerih doba vračanja presega eno leto namesto sedanjih pet let; trgovina pa naj bi pri obračuanvanju poprečnih letnih zalog smela izločiti blago proizvajalcev v komisijski prodaji in menične kredite.
Namen tega ukrepa je očiten; proizvodnja bt tako laže pokrivala svoje zaloge v trgovini pa tudi začenjala nove proizvodne cikluse, saj bo v poslovnih bankah laže kot doslej najemala posojila (banke bodo lahko za kredite proizvodnji uporabljale depozite, ki so krajši od petih let - hranilne vloge!).
Prav tako naj bi novi način obračunavanja zalog razbremenil sredstva trgovine in ji omogočil, da se „bolj ukvarja s prodajo “. Skratka, založenost v trgovini naj bi se z napovedanim ukrepom v bodoče močno izboljšala, to pa bi moralo pomeniti dodatno spodbudo v lejošnjem letu dokaj šepajoči proizvodnji.
Seveda bo treba uvesti še nekaj sprememb v pogojih gospodarjenja in doseganje dohodka, da bo gospodarstvo živahneje začelo prihodnje poslovno leto. Pri tem velja omeniti predvsem nujne spremembe v deviznem režimu, v carinskih predpisih in še kje.
Posebej pa bi veljalo opozoriti na problem, ki ga gospodarstvo že občuti in ki bi ga prav rado odpravilo. Zakon o zavarovanju plačil v prometu med uporabniki družbenih sredstev je predpisal, v kakšne namene se lahko uporablja menica kot „plačilno“ sredstvo. Namenoma so pri tem izpuščene družbene obveznosti, davki, prispevki, carinske dajatve, članarine, storitve in še nekatere druge obveznosti V teh primerih morajo delovne organizacije svoje obveznosti poravnavati izključno z go-tovho. Z drugimi besedami rečeno, to pomeni, da mora gospodarstvo ne glede na svoje težave pri gospodarjenju zagotoviti dohodek družbenopolitičnim skupnostim ter nekaterim drugim organizacijam (denimo carini).
Zavoljo tega zakon postavlja te organizacije v primerjavi z gospodarstvom v položaj, ki mu rečemo lahko kar,,privilegirani", zato ne bi bilo napak, ko bi zvezni organi ob predvidenih ukrepih za spodbujanje gospodarske rasti v prihodnjem letu tudi razširili uporabo menice kot plačilnega sredstva za tiste obveznosti, za katere je zdaj potrebno odštevati gotovino.
B. RUGELJ
|ABC odnosov v kolektiv*
'Se: Azra Kristančič, dipl. psihologinja
CENA »ŽIVČNE NAPETOSTI«
J vsakem delovnem kolek-> v nekaterem več, v drugem lahko srečamo ljudi, ki J° in delajo stalno pod vpli-111 osebne napetosti. Posle-llBl , so znane. Marsikateri ^oeQni strokovnjak, denimo, vj.111®11!'1 delovno mesto zaradi ojtega krvnega pritiska, rane le ^lodcu ah zaradi drugih bo-r imajo vse pogoje, da se na~rai^° v razmerah, ki jim po tY»t « Pravinio „živčna na-del°St '• Nadalje: nesreče pri
Položeni JHh, p0VZr0Čaj° ner-aZ-kovit ni de avci’ manj83 ucm-
; j-j.. ost> „živčni zlomi" ljudi, slab'01 ^ na^ozena odgovornost,
ter-3] morala, razsipavanje ma-la a- tatvine in naposled ve-tuacija in izostajanje z
dela. Vse to nedvomno povzroča celotnemu kolektivu veliko škodo, ali kot tudi pravimo, tu so še velike notranje rezerve.
Velika podjetja po svetu so, ko so to ugotovila, naročila raziskave. Rezultati so bili skoraj povsod podobni: približno eden od>petih zaposlenih ima eno od osebnih značilnosti, zaradi katere se zvišujejo stroški podjetja. Je vodstveni kader imun pred to „boleznijo‘‘? Odstotek je bil približno enak, le da so posledice hujše: vodstveni kader še kako ustvarja vzdušje v podjetju, njegovo delovanje pa vpliva na ljudi v podjetju in zunaj njega.
In kaj so štorih? Začeli so
izvajati posebne programe ter si prizadevah odpraviti osebne slabosti zaposlenih, kjer so le mogh. Ob tem so prišli do neka-terih izkušenj, ki jih kaže upoštevati tudi pri nas. Predvsem so ugotovili, da učinkovitost ni bila nič večja, če so samo pre-belili delovne prostore, pritrdili boljše luči in oblepili sanitarije s ploščicami. Ugotovili so, da »otipljiva" izboljšanja ničesar ne izboljšajo, če poslovodja še naprej kriči nad delavci, da jih drži v napetosti in če samo razmišlja, kaj naj jim še naloži.
Otipljive stvari je možno hitro spremeniti. Veliko časa, potrpežljivosti in sposobnosti pa je treba, da spremenimo vzdušje med ljudmi.
Nadomestilo
osebnega
dohodka
PRAVNIK SVETUJE
za državni praznik
VPRAŠANJE:
Prosim, da mi v DE odgovorite, ah so v naši organizaciji ravnah pravilno, ko nam za državni praznik — 1. maj — niso izplačah nadomestila osebnega dohodka, ker je bil letos ta praznik na sicer prosto soboto. V naši organizaciji delam 8 ur dnevno in imamo prvo soboto delovno. Meseca maja smo delah še drugo soboto v mesecu, nismo pa dobili za dan praznika izplača-
nega nadomestila osebnega dohodka. G_ s. _ Marjanci
ODGOVOR:
Če je državni praznik na prosto soboto, delavcem za ta dan ne pripade nadomestilo osebnega dohodka, saj na prosto soboto tako ah tako ne delajo. bhmen nadomestila osebnega dohodka za državni praznik je namreč v tem, da se nadomstilo osebnega dohodka izplača za čas, v katerem bi sicer delavec delal, če
ne bi bilo državnega praznika. Delavec pa ni dolžan nadomestiti sobote, ki je delovna, če je dan državnega praznika prav na tako soboto.
V vaši organizaciji, kjer je vsaka prva sobota v mesecu delovni dan, torej niste bili dolžni delati drugo soboto v mesecu, ker je bila prva sobota 1. maja. Za praznik 1. maja, ki je bil v vaši organizaciji na dan delovne in ne proste sobote, pa vant pripada nadomestilo osebnega dohodka.
DE
šport, oddih in rekreacija
Še vedno skromna ponudba
Iz leta v leto znova ugotavljamo, da mm naše turistično gospodarstvo ne prinaša tega, kar bi nam lahko, da svojih naravnih lepot, predvsem jadranske obale, ne znamo izkoristiti. Saj ne, da bi imeli premalo hotelov in najrazličnejših turističnih mselij, sploh ne! Problem je v tem, da ne znamo in ne znamo prisluhniti željam gostov in da jim, z redkimi izjemami, nudimo veliko premalo.
Zato smo tudi lahko zadovoljni z zasedenostjo naših turističnih kapacitet le v poletnih mesecih, a še takrat ne vedno, saj mm jo pogosto zagode vreme. In prav slednje se je zgodilo tudi letošnje poletje. Turiste-je presenetilo slabo vreme in ko dopustniki niso imeli več kaj početi, ko so se naveličali čakanja m toplo poletno sonce, so „presenetili“ hotelska podjetja s svojim odhodom.
Pravzaprav čisto nič nenavadnega. To se ni zgodilo prvič in po vsej verjetndsti tudi zadnjič ne. Škoda le, da iz vsega tega nismo razbrali nauka, da.nas tudi tako draga šola doslej še ni ničesar'mučila.
To, kar velja za naše hotele, velja v večini primerov tudi za mše počitniške domove, kjer naj bi se delovni ljudje v času rednega letnega dopusta pošteno spočili in si mbrali novih moči ter obnovili svoje delovne sposobnosti. Naši hoteli, mši počit-
niški domovi so zanimivi le v času lepega poletnega vremena, ko je voda dovolj topla za kopanje, ko si dopustniki lahko krajšajo čas z izleti, sprehodi, sončenjem... s tem pač, kar jim nudi narava.
Torej, če ljudi na morju oziroma na dopustu preseneti slabo vreme, v mnogih primerih prekinejo svoje počitnice in se odpravijo domov. Drugega jim tudi ne preostane. Da bi za težko prihanjene denarje za počitnice lahko le poležavali v postelji, da ne bi imeli nobene možnosti aktivnega razvedrila, se zdi večini le malce previsoka cem za dopust.
Res, škoda, da ms je draga in dolgoletna šola doslej tako malo mučila. Če bi namreč svoje počitniške domove, svoje hotele in številna počitniška naselja vsaj delno prilagodili potrebam sodobnega turizma, če bi za začetek vsaj delno obogatili svojo turistično ponudbo, potlej bi bili rezultati našega turističnega gospodarstva nedvomno drugačni, ugodnejši, bolj spodbudni. Naše počitniške kapacitete mmreč ne bi bile izkoriščene le dva meseca na leto, saj bi bile za mnoge turiste zanimive tudi zunaj glavne počitniške sezone. Pa tudi sredi poletja bi imeli več od turizma. Ob slabem vremenu nam turisti ne bi odhajali, saj bi imeli kaj početi, ko bi čakali m sonce in tople
SPODBUDNAl TRADICIJA l
Več
šport-
nih
centrov
Sestavljena organizacija združenega dela Železniško gospodarstvo Ljubljana zaposluje blizu 19.000 delavcev, ki so med drugim zelo aktivni tudi na šport-no-rekreativnem področju. Med letom se ukvarjajo s številnimi športnimi panogami, kot so mali nogomet, namizni tenis, kegljanje, odbojka, plavanje, vlečenje vrvi, streljanje, šah ..., medtem ko se redno zbirajo tu (ji na svojih tradicionalnih tekmovanjih.
Na letošnjem največjem športnem srečanju, na III. športnih igrah železničarjev Jugoslavije, ki so bile v Višegradu, je šport-,likom ŽG Ljubljana tako rekoč za las ušlo prvo mesto v skupni uvrstitvi. Svoje moči so merili predstavniki petih največjih jugoslovanskih železniških podjetij v devetih športnih panogah, med drugim tudi v streljanju in v orientacijskem pohodu. Predstavniki ŽG Ljubljana so pustili za seboj svoje delovne tovariše iz Zagreba, Beograda in Skopja, boljši so bili le Sarajevčani, ki so v skupni uvrstitvi zasedli prvo mesto.
Kljub lepim uspehom, ki jih dosegajo slovenski železničarji na področju oddiha in rekreacije zaposlenih, pa ugotavljajo, da z rezulatti svojega dela še ne morejo biti zadovoljni. Dejstvo namreč je, da zaradi medsebojne oddaljenosti posameznih .organizacij združenega dela ni potrebne povezave pri številnih
akdi&h oziroma pri delu na športnem področju in da se bolj oddaljene temeljne organizacije združenega dela še vedno prepuščene same sebi.
Zato so letos sprejeli slovenski železničarji nov delovni načrt. Domenili so se, da bodo že v letošnjem letu povečali število svojih centrov, kjer bodo načrtno in bolj sistematično skrbeli za športno dejavnost zaposlenih. Doslej so namreč imeli take centre le v Ljubljani, Mariboru in Postojni .. ., sedaj pa jih bodo ustanovili še v Celju, Novi Gorici, na Jesenicah, v Novem mestu in v Puli.
.Namen omenjenega ukrepa je, da bi imeli delavci čim več možnosti prijetnega razvedrila po napornem vsakdanjem delu. In, ker so železničarji raztreseni po vsej republiki pa tudi zunaj nje, bodo skušali omogočiti športno rekreacijo arokemu krogu zaposlenih z ustanovitvijo več športnih centrov. Dejali bi -ukrep na mestu!
-a.
SKRB ZA MNOŽIČNO ŠPORTNO REKREACIJO V PLAMENU KROPA
MOŽNOSTI SO
KADRA NI.
Pred dnevi smo se na temo ,.organizacija množične športne rekreacije zaposlenih", ki je neločljivo povezana z dejavnostjo športnega društva Plamen'Kropa1, pogovarjali z Markom Bercetom, predsednikom osnovne sindikalne organizacije v tej 520-članski delovni skupnosti kroparskih kovinarjev. Čeprav danes zaradi delovnih obveznosti in zadolžitev, ki jih ima v vodstvu radovljiških sindikatov, ne sodi več med aktivne športnike, je kljub temu dobro seznanjen z aktivnostjo na področju množične športne rekreacije delavcev Plamena. Mnogi med njimi se udejstvujejo tudi v edinem športnem društvu v Kropi, ki so ga v Plamenu ustanovili že 1946. leta.
..Začetki naših prizadevanj na področju organizacije aktivnega razvedrila naših delavcev segajo že 30 let nazaj. Kakšni so bili prvi uspehi ■ Ko smo v Plamenu ustanovili sindikalno športno društvo, je zanimanje za aktivno rekreacijo tako naraslo, da smo morali ustanoviti več" sekcij - atletsko, smučarsko, odbojkarsko, planinsko in šahovsko. Toda kljub temu so bili začetki precej skromni. Začeli smo z organizacijo športnih srečanj v atletiki in odbojki, v jesenskih in zimskih mesecih pa so prišli na vrsto še smučarji in šahisti. Toda kmalu smo spoznali, da so želje različne, da moramo napraviti korak naprej. V vrste športnikov smo pritegnili tudi ženske in tekmovalni program v okviru sindikalnega športnega društva dopolnili in nekoliko popestrili. Odločili smo se za organizirana tekmovanja v številnih panogah,
odmorih, igrali odbojko’ in svoj prosti čas sploh radi posvetUi aktivnemu razvedrilu. Danes je drugače ...“
Kroparji so prav po zaslugi bogate dejavnosti športnega društva Plamen, ki je bilo vsa leta na stežaj odprto vsem zaposlenim krajanom, kmalu postali znani v slovenskem vrhunskem športu.
prva leta po vojni pa je bilo " “ ihub.........................
„Smučarji so že prva leta po osvoboditvi dosegli zavidljive uspehe. Mnogi med njimi so segli po naslovih državnih prvakov, tekači pa so sodelovali celo na olimpijskih igrah. Močno zastopstvo smo imeli tudi v smučarskih skokih. Prva leta po ustanovitvi je bila med najbolj uspešnimi odbojkarska sekcija, veliko pa zanjo niso zaostajali atleti. . razgrinja Marko Berce bogato tridesetletno zgodovino edinega sindikalnega športnega društva v radovljiški občini.
najbolj priljubljeno tekmovanje za fizkultumo značko ZREN. Hkrati s tem smo v društvu takoj začeli z deli pri gradnji športnih objektov. Z udarniškim delom smo zgradili plavalni bazen in uredili proge za tekmovanja v krosu. Vse to se je bogato obrestovalo, saj smo uresničih zastavljene cilje, to je korak k množičnostinam je povedal Marko Berce.
MNOŽIČNOST TERJA SVOJE
ČEDALJE VEČ AKTIVNIH
Meč pritegniti v svoje vrste 'eč zaposlenih Kropaijev, je tno društvo Plamen orga-alo med kolektivi številna tna tekmovanja.
„Še do pred leti", pripoveduje Marko Berce, „so delavci z nezaupanjem gledali na svoje maloštevilne delovne tovariše, ki sp, denimo ob dopoldanskih
„Drugo imamo ... Plavalni bazen, telovadnico ... Delavci se čedalje bolj zanimajo za .množična trim tekmovanja, če k temu dodamo še sodelovanje športnikov Plamena in drugih delovnih organizacij na vsakoletnih sindikalnih športnih igrah radovljiške občine, nastope na delavskih športnih igrah, tedaj je jasno, da bomo morali čim-prej poiskati strkovnjake, ki bodo začeh načrtno usmerjati dejavnost na področje aktivnega razvedrila zaposlenih .. .“,je pribil Marko Berce, predsednik osnovne organizacije sindikata v Plamenu, ki je dobila letos za svoje plodno delo zlati znak slovenskih sindikatov.
Pod vodstvom najboljših slovenskih strokovnjakov za odbojko so se tudi letos zbrali v Rovinju mladi odbojkarji iz tržaškega in go riškega območja. V tabor visoke šole za telesno kulturo iz Ljubljane prihajajo športniki iz zamejstva že 18 let.
„Pri nas praktično ni več slovenskega odbojkarja, ki ne bi šel skozi rovinjsko šolo .. .“, nam je pripovedoval Ivan Furlani č, organizator omenjenih tečajev v Rovinju in referent za odbojko pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji. Ker so naše možnosti skromne,
prihajajo sedaj v Rovinj
rvu	»j
športnice in športniki, stari
14 do 18 let. Vsako leto J' pride v Rovinj bhzu 100- ^ najbolj pomembno pri vse tem je, da na tečajih združjf jemo mlade Slovence iz zantf) stva iz najrazličnejših klub0;
5
bo
se
Na tečajih imajo najlepšo f , ložnost, da se spoznajo m®0
seboj in se dogovore za sodel®’ vanje v prihodnje. Zato vlada23 naše vsakoletne tečaje v R®" vinju tudi tolikšen interes. • ■ ’ je dejal prizadevni funkciofl® pri Združenju slovenskih špon' nih društev v Italiji.
ve:
aii
ga.
F,
ra
jo
BEGUNJE
Deset let VSK Elan
1. VIRNIK
Vodno smučarski klub „Elan‘‘ praznuje letos 10-letni-co delovanja. Sprva je klub deloval pod okriljem športnega društva pri sindikalni organizaciji, pred tremi leti pa se je osamosvojil. Delo v klubu so usmerili v rekreacijsko in tekmovalno dejavnost. Za člane kluba vsako leto organizirajo rekrea-
„In kako je danes? “
„Še posebej smo v Kropi zadovoljni, da je danes ne samo v Plamenu, ampak tudi v drugih delovnih organizacijah vedno več ljubiteljev športne rekreacije. Zato so tudi vse bolj pogosta interna športna tekmovanja."
Na področju množične športne rekreacije zaposlenih v Plamenu in v Kropi se je marsikaj spremenilo. Pred leti je bil glavni problem v tem, da je bila delavcem športna rekreacija tuja, zdaj, ko so si Kroparji zagotovili možnosti za aktivno razvedrilo, pa bo treba poskrbeti še za potrebne kadre in sredstva. Ta čas celo najbolj pogrešajo ljudi, ki bi se poklicno ukvarjali z rekreacijo zaposlenih.
Spet tečaja za organizatorje rekreacije!
Center za družbeno izobraževanje RS ZSS in RK ZSMS za družbeno izobraževanje ter šolski center za telesno vzgojo v Ljubljani razpisuje v sodelovanju s sektorjem RS ZSS za telesno kulturo in rekreacijo tečaja za organizatorje rekreacije v delovnih kolektivih. Prvi tečaj bo v Poreču od 12. do 21. septembra, drugi prav tako v Poreču, pa od 21. do 30. septembra.
Oba tečaja imata enak učni načrt in program z zaključnim izpitom. Vsi absolventi tečaja, ki bodo uspešno opravili zaključni izpit, bodo prejeli diplomo VŠTKJ in naziv organizatorja rekreacije.
G ede na veliko pomanjkanje strokovno usposobljenih ljudi, ki bi v delovnih organizacijah skrbeli za oddih in rekreacijo zaposlenih, slovenski sindikati pričakujejo, da bo interes za oba tečaja večji, kot pa je bil doslej za tovrstno izobraževanje. Kljub temu da pomeni pomanjkanje kadrov glavni problem na telesnokultumem področju v naših delovnih organizacijah, je v Sloveniji še vedno nekaj občin, ki v minulih šestih letih niso napotile nobenega kandidata na tečaje za organizatorje rekreacije. Te občine so: Ajdovščina, Grosuplje, Slovenske Konjice, Sent|ur, Tržič in Vrhnika.
Vsi podrobni podatki o omenjenih tečajih v Poreču so na voljo na občinskih sindikalnih svetih, interesenti pa jih lahko prejmejo tudi v Ljubljani na RS Zveze sindikatov Slovenije, telefon (061) 310-033, interno 259 ali 215.
cijsko kampiranje na morju,J Tunaricah pri Labinu, 12 aK livnih tekmovalcev in tekm0 valk pa je vključenih v redu® priprave pod strokovnim v0“ stvom in se udeležujejo vset> pomembnejših nastopov douf in v tujini. Na jezeru v Most3 imajo postavljeno slalom pr?£° in skakalnico, na voljo pa soj'®1 tudi že delno usposobljeni klu®, ski prostori, vlečni čolni, dovoJ opreme in oblek. S tovarn® „Elan" so podpisali dogovo ’
po katerem jim tovarna
daj® 5
denar za domače prireditve udeležbo tekmovalcev glede n
pomembnost tekmovanja
dosežene uspehe. Ekipa Ela je številnim naslovom državfl1 prvakov letos dodala novega-
Letos so uspešno izvedli tek movanje „sneg-voda“, kar do; kazuje, da imajo na voljo dovolj strokovnega kadra za organi23! cijo zahtevnih tekmovanj. Član1 kluba upajo, da bodo v našle®' njem letu organizatorji držav-nega prvenstva, ki se jim je leto za las izmuznilo.
p. K
KOČEVJE
Teniškr turni*
■ Prvi teniški turnir v Kocevj i J pokazal, da je tudi za to spo*1 panogo v mestu ob Rinž vell^(,hn0 nimanja, tako da bi bilo potr tudi v prihodnje organizirat v dobna tekmovanja.	.
Z. FAJDIG*
°B ^-LETNICI velike TEKSTILNE STAVKE V SLOVENIJI
(V.)
PETINTRIDESET ODLOČILNIH DNI
piše:
Dr. France Kresal
IZBRUH VELIKE TEKSTILNE STAVKE uh ^0rovania v Kranju se je Ježilo 2500 do 3000 delav-tif “ Zastopniki centralnega ta-®8a odbora so poročali o ^Bajanjih v Ljubljani. Zboro-so zahtevali, da se morajo ^žajanja za sklenitev pogodbe takoj. Svoje zahteve so sta^Pili z grožnjo, da bodo tni u Govorniki iz cen-SjJ*?e8a tarifnega odbora so 1 da ^ Pomiriti delavstvo s tem, So poudarjali kot glavno P vo takojšnja pogajanja.
^ Dna Vo^Uc*onamo delavstvo 'i i)0^ vdostvom KP pa je bilo p boi-11 °' izmere so mnogo ^ i se ^vladali komunisti, ki so n1 na stavko pripravljali že prej J- vp,re<ii avgusta ob proslavah Sa-j’ metalnih radnika na Jese-mcahin i-
d ^ dsednik Strokovne komisije > r-5nc Leskošek. Pravilno so .“ZUmeli ta mezdni boj in akci-ona? s^lenitev kolektivne po-g”dbe kot razredno politični h kjer je ekonomski boj ne-l^dno spremljal boj za po-‘cne pravice. Zato so morali pVoriti tako podjetniki kot last. Pokazati so se morali v ' ^avi luči — brez ovinkarjenja opravičevanja. Z vsemi sred-- mk °Masti in z nasiljem so strli 61 ki se je začelo.
,	0 zborovanju so tekstilci -
la«?lmisti m najzavednejši de-I . ki zaupniki sklenili izko-t?1« razpoloženje delavstva in Jkoj naslednji dan začeti stav-Dra ^vajsetega avgusta, tik ? eu popoldansko izmeno, je v p. S°4eški izbruhnila stavka. ^sku sirene sta takoj sledili Ju-1- "“^una in Intex. Popoldne, j, » ®Cer in naslednjega dne so za-3 tn 6 stavkati še druge kranjske I, Lvarne in tovarne v Škofji
Stavkovni odbor, ki so ga de-■Jf^ko vodili komunisti, se je n n- ro zavedal, da morajo Kra-Ju slediti stavke v tekstilnih Ppujetjih celotne Slovenije. Iz ’ branja in Škofje Loke se je i I - k3 raz^rila na Tržič in v i JUyiano, 1. septembra pa v i | p °rske tekstilne tovarne in , ^ l Prebold. Delavci, organizirani i m ,?kovni komisiji, Jugoslo-r naki strokovni zvezi in bfa-strokovno zvezi pa tudi
neorganizirani so nastopili enotno. Povsod so zasedli tovarne in izvolili krajevne in tovarniške stavkovne odbore. Stavkajoče tekstilce so podprli delavci drugih strok, kmetje, obrtniki in mali trgovci. Tako je nastala bojna zveza delavskega razreda in drugih slojev.
Ankete o položaju tekstilnega delavstva in tekstilne industrije, akcija za sklenitev kolektivne pogodbe in izbruh tekstilne stavke so v takratnem času splošnega stavkovnega gibanja živo zainteresirali vso slovensko javnost, ki je prizadevno in s simpatijami spremljala ves boj. Tudi časniki so v začetku z navdušenjem opisovali gibanje in posamezne dogodke. 21. septembra pa je jugoslovansi tiskovni urad prepovedal karkoli poročati o stavkah.
Popoldne, 21. avgusta, so se začela na magistratu v Kranju pogajanja, ki jih je vodil zastopnik inšpekcije dela inž. Gorjanc. Pogajanj so se udeležili zastop-nila vseh stavkajočih tovarn, delegati okrajnega glavarstva in banske uprave, za zvezo indu-strijcev dr- Golia, za delavsko zbornico Golmajer, člani centralnega tarifnega odbora in kranjskega akcijskega odbora ter glavni obratni zaupniki iz vseh tovarn. Pogajanja so trajala do 18. ure in so bila vmes večkrat prekinjena, da bi se posamezne strani posvetovale, pa tudi zaradi nemirov v Tržiču, kjer so kranjski tekstilni delavci hoteli nasilno ustaviti delo v tovarni.
Delavstvo je začelo stavkati v prepričanju, da bo s tem izsililo pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe. Od pogajanj so pričakovali, da bo prišlo do pomembnih odločitev in ne le do polovične ureditve. Bili so trdno odločeni, da ne zapuste tovarn, dokler ne bodo dobili zanesljivega poroštva, da se bo njihov položaj izboljšal. Zastopniki organizacij pa so šli na pogajanja predvsem z željo, da, bi čimprej prišlo do mirne poJ ravnave. Zato so zastopniki centralnega tarifnega odbora po-udaijali, da si te stavke niso želeli, ter izjavljali, da je do nje prišlo zaradi razpoloženja delavstva, ki je bilo vznemirjeno zlasti zaradi redukcij mezd takoj po predaji osnutka kolektivne pogodbe in pred pogajanji in je to imelo za izzivanje.
V imenu delodajalcev je dr. Golia izjavil, da so delodajalci pripravljeni na mirno poravnavo.
Po tem sporazumu naj bi delavstvo zapustilo tovarne in prišlo na zborovanje v hotel „Pri pošti“, kjer naj bi potrdilo to začasno pogodbo, ki so jo pod-pisali zastopniki podjetij, delavski zaupniki, predstavniki organizacij in delavske zbornice. Ob pol osmih zvečer bi se moralo zborovanje že začeti. Obratni zaupniki, ki so prisostvovali pogajanjem, so šli v tovarne sporočiti delavstvu, da je začasna pogodba že podpisana in naj delavstvo pride na zborovanje, kjer bo slišalo poročilo in vsebino sporazuma. Toda delavstvo ni hotelo zapustiti tovarn, ker se je balo, da potem ne bo več moglo vanje in da bo moralo sprejeti vse pogoje. Iz tovarn tudi ni hotelo več izpustiti zaupnikov.
Partija je pravilno ocenila razmere, prevzela je vodstvo stavke in pravilno ukrepala. Delavci so izvolili stavkovne odbore za vsako tovarno in med-stavkovni odbor. Odbor je imel prvotno svoj sedež v gostilni „Pri Joštarju“, pozneje, ko gaje zalezovala policija, pa v vratarnici Jugočeške.
Ker se delavci zborovanja zvečer niso udeležili in so še naprej ostali v tovarnah, so člani centralnega tarifnega odbora pozvali delavstvo, naj se udeleži zborovanja naslednji dan, to je v soboto, 22. avgusta, ob pol deseti uri dopoldne in naj se ne boji, da bi ga izigrali, bh shodu bi se pogovorili o doseženih uspehih in sklepali o nadaljnjem boju. Ker se je centralni tarifni odbor bal, da se delavci tudi temu pozivu ne bodo odzvali, je zagrozil s sankcijami, da v primeru nediscipline odklanja vsako odgovornost za posledice, ki bi nastale. „Ne nasedajte neodgovornim elementom, id hočejo vašo borbo izrabljati v svoje temne politične namene in ki ne nosijo nobene odgovornosti za potek te vaše velike borbe,“ je bilo rečeno v pozivu.
Delavcev tudi tokrat ni bilo na ioio\anje, ostali so v tovarnah. Strokovni tajniki v Kranju niso več obvladali razmer. Nediscipliniranim delavcem so zagrozili, da jih bodo izključili.
(Nadaljevanje prihodnjič)
jetični sestanek v času tekstilne stavke v tovarni Eifler v Ljubljani. Govori član stavkovnega odbora, *°numist Mile Smolinsky.
-	Ja, kaj si pa delal, da si tako čm?
—	Poravnal sem račun v hotelu ...	KARIKATURA:
I. ANTIČ
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 18. avgusta na naslov: CZP Delavska enotnost, Ljubljana. Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade so 200, 150 in 100 din.
DE	GEStni ZAVOJ, OVjNfK.	E KG	MFSTO V SLAVSN/Jjf 00 dovaj/	LEF UH0.LI T&jDBčN- TAR PORL (f,ME40aV	KRATICA ZA UtUTE'0	GOmin.	Kalcij	STARO LAT. PREVOD SV PISMA	IkMlg.	■2NAC.AJ; E TO 5	kAHEV	tG/PcAV- SRI SDNčTN/ 0OG
uoeie -leveč R.t=Voi_U- CUE												
RjmkA ILUSTRA- CIJ												
DFsei -DUEVhJO ObOoblE							pans«a POKRAJINI SVINČEVA RUDA					
PRJSTA- Nišče V !2ftACLC/					lAONEC Pol o to-U-A	kosci -čas n v SAOEz						VRSTA PAPI&E
M. G.	SNOV					MUSLIM. is v. ih£						
	DC.JGO MAi- veeie n. \/ Fgiptu					R-EitA v Sl&lRHl						
NAPLA -ČILO				POD				EMIU^U CFVC	Duhov- §CIMA	POVA5IN5KA MEVA		
				AZIJSKA PALMA						KONgolsm LJUDSTVA		
VRSTA VAGON/A					OPERA R.STC.AVSV IZDET-FK.							
FOVARD kAADEL^			FR. PlLHSkl (LENA SU2J2I F0.AUUFOA.T									
GONJAc KAMEl.								VULRAW na sigiu-11 &LAGAVJA				
PTICA z VlLEŠČEai &I.ASOM						JAJČECE PREDUJEM					LETOVIŠČ« PRI kOPRU	kRAJ QU2U kOPRA
KftJVULlA AD/A&ATId-VI H SPNEMfMB									Jadranski OTOK. VINb^I CVtfT			
STAAO0A-VNO HdSTc V DALMACF 3l				OlFG v/iDov Mesto v EGIPTU			HEkA, ki TEČE S*0 2.1 PARIZ GROtJN/CA					
POBOJ			VULU-AN |W NMVIŠJ VRH V TURČIJI							LR.A.NJ		
RAOOUAM CoBfC			61.DE5TO tEDfcNA GR. CB.U.A					POL0G.JV6 U.AhEN				
vete mtsto VSiSin-JJ/, OQ ft.b'K! AIV/5AR./								Krut/ Rim cesAR Non				
GOID^A pote K. A							►					
PUbDiEO NIK UOANDb o on							DEL ROLF ( rmmoi )					
r
>
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Predpriprava, radiomehanik, edinka. Ike-da, kosa, nalika, udor, VI, sto, CAN, klapa, op, NR, Rainer, MR, interes, noša, Korpa, motiv. Sl. M STA, oča, televizor, Dolinar. MT, Erevan, Čakor, Kerr, ET, oda, RZ, Arcibašev, Akita, Sabena. namaz. Krakar.
Izžrebani reševalci iz prejšnje številke:
1.	nagrada. 200 dinarjev: Ferucio Zuletič, II. Prekomorske brigade 47, 66000 Koper,
2.	nagrada, 150 dinarjev: Marica Mihelj, Ledine 2, 65000 Nova Gorica,
3.	nagrada, 100 dinarjev: Zoran Bezlaj, Na Otoku 8. 63000 Celje.
Nagrade bomo poslali po pošti.
V
J
I
V ZNAMENJU MLADIH
V nedeljo zjutraj je bilo v Zadobrovi pri Ljubljani že navsezgodaj živahno. Ze pred šesto zjutraj so začeli prihajati traktorji iz vseh strani na polja Emone. Nekatere traktorje so spremljali celo miličniki, saj so jih vozili pionirji, stari tudi manj kot deset let. Zbrali so se na VI. področnem tekmovanju traktoristov, ki gaje priredila Kroetijskotehnična komisija pri Mestni zvezi organizacije za tehnično kulturo Ljubljana, v sodelovanju s kmetijskimi organizacijami KZ Medvode, Emona Ljubljana, Ljubljanske mlekarne in krajevnimi organizacijami iz Zadobrove. Pokrovitelj tekmovanja je bila Emona Ljubljana.
Letošnje področno tekmovanje traktoristov je bilo prav gotovo rekordno, saj se ga je udeležilo 90 tekmovalcev. Število udeležencev je bilo večje tudi zato, ker so letos povabili tekmovalce tudi iz občin Kamnik, Domžale, Litija, Vrhnika, Logatec in Grosuplje. Tekmovalce je organizator razdelil v več skupin. Tako so tekmovala dekleta, pionirji, mladi zadružniki, kooperanti in poklicni traktoristi. Vsi so tekmovali v treh disciplinah - v oranju, teoretičnem znanju ter spretnosti vožnji.
Rekli smo že, da se je tekmovanja udeležilo 90 traktoristov, od tega je bilo pokhcnih le 9, prav toliko je tekmovalo tudi deklet, starejših kooperantov je bilo 13, mladih zadružnikov od 16. do 26. leta 43 in kar 16 pionirjev. Čeprav bi naj to tekmovanje pomenilo merjenje moči oziroma znanja pokhcnih traktoristov, jih je bila le desetina vseh udeležencev. Vprašanje, zakaj tako majhna udeležba le-teh, se prav gotovo vsiljuje že na prvi pogled. Vzrokov je prav gotovo več. Bržčas pa sta dva najpomembnejša: da poklicni traktoristi vozijo traktorje in orjejo s plugi, ki so drugačni od teh, ki so predpisani za tekmovanje, in drugič, taka tekmovanja ne pomenijo nikakršne prednosti pri pošiljanju na različne tečaje za nadaljnje izpopolnjevanje. Zato ni čudno, da je število pokhcnih traktoristov od lanskih 30, padlo na letošnjih 9. In če bo šlo tako naprej, bodo v prihodnjih letih tekmovah le še „amaaterji“.
Rezultati posameznih skupin tekmovalcev:
DEKLETA: Kristina Blažič 265,50 točk, Mihela Zajc 251,30, Mojca Zajc 239;
PIONIRJI: Pavel Ravnikar 270,80 točk, Anton Zdešar 256,20, Niko Resnik 253,60;
MLADI ZADRUŽNIKI: Gregor Mihevc 270,50, Franc Potrč 269,20, Anton Ravnikar 261;
_ STAREJŠI KOOPERANTI: Jernej Cunder 282,60 točk, Janez Žumer 267, Stanislav Lenarčič 232;
POKLICNI TRAKTORISTI: Predrag Arsič 306,40 točk, Janez Buderla 269, Mirko Dukič 267,2.
A. AGNIC
Pravzaprav bi bilo že čudno, če bi Kristina Blažič na tekmovanju v Zadobrovi ne osvojila prvega mesta. Čeprav je stara šele 17 let, že 7 let vozi traktor. „Tole tekmovanje je zame tretje. Lani sem bila prva na republiškem tekmovanju, tudi na zveznem, čeprav," je skromno dodala, „tekmovali sva le dve dekleti. Traktor me je naučil voziti sosed. Sama delam doma z njim in to prav vse: kosim, obračam, kogljem krompir in še in
KRANJ
VEZ GOSPODARSTVA
Letošnji 26. mednarodni gorenjski sejem, ki ga je odprl sekretar zvezne konference SZDL Jugoslavije Marjan Rožič, je minil v znamenju kmetijske mehanizacije in akustične oziroma elektronske tehnike. Če ga primerjamo s prejšnjimi sejmi, privablja največ obiskovalcev oziroma kupcev prav kmetijska mehanizacija, ki zavzema letos znatno večji obseg kot prejšnja leta, pa tudi izbira posameznih kmetijskih strojev. Marjan Rožič je ob otvoritvi poudaril, da
sejem veliko prispeva k povezovanju proizvodnje s potrošnjo. „Delati je treba tisto, kal trg potrebuje in ne le za skladišča. Proizvajala se morajo vesti stabilizacijsko, povečanje proizvodnje pa mora temeljiti na dobrem gospodarjenju," je dejal Marjan Rožič. Še posebej p3 je poudaril pomen gorenjskega sejma pri gospodarskem sodelovanju s sosednjimi deželami in tudi z deželami v razvoju.
A. AGNIČ
Tine Ložar je star šele dobrih 11 k* in hodi'v peti razred. Že poldrugo leto vozi traktor. „Orjem res šele slab mesec. Malo me je naučil sosedov, malo pa sam-Doslej je traktor vozil brat Vinko, ■ ki je star že 17 let, za naprej pa upam, da bom tudi jaz prišel na vrsto, saj mislim, da sem to tekmovanje k31 dobro prestal. Šlo je bolje, kot sem pričakoval." P° končnem rezultatu pa je Tine dosegel 11. mesto med pionirji.
Oranje parcele osmih arov je bila prav gotovo najzanimivejša in tudi najzahtevnejša disciplina* saj so pri tem člani komisije ocenjevali precejšnje število elementov, kot denimo odpiranje brazde, izgled sloga, zaoravanje plevela, usposobljenost setvišča za setev in splošni izgled zorane parcele. Teren pa zaradi svoje kamnitosti tekmovalcem ni bil najbolj naklonjen.
Delegatsko izvoljeni delavski svet Jožkovega podjetja je na svoji zadnji seji med drugim sklenil, da je „treba povsem spremeniti dosedanji odnos do dopustniške rekreacije zaposlenih".
Ta, tolikanj pomemben sklep so sprejeli pod točko „razno", predlagal pa ga je referent za rekreacijo, ki so ga prav zaradi tega -povabili na sejo in ki je takole pojasnil, kaj bi morah storiti na tem področju: ./Tovariši", je dejal, „gre za bistvene premike v našem odnosu do dopusta. Žavedati se moramo, daje dopust ena
DOBRA DELA JOŽKA KOPRIVE
dnevnega reda in so bili ljudje utrujeni, so pozabih, da bi se morah o tej zadevi prej pogovoriti s svojimi volivci in so ob predlogu referenta za rekreacijo dvignili roke, hkrati pa so avtorja tega predloga zadolžih, naj z obiski na domovih ugotovi, koliko delavcev pravilno izkorišča svoj dopust.
Nislednji dan so ta svoj sklep sporočih kolektivu na razglasnih deskah in v Informatorju, referent za rekreacijo pa je tisti popoldan odšel na svoj prvi tozadevni obisk.
V pričakovanju boljših časov
(Jožek pomaga uresničevati sklep delavskega sveta o obvezni dopustniški rekreaciji vseh proizvajalcev)
izmed kategorij obvezne rekreacije delavcev. Zato tudi vsi zaposleni dobivamo tako imenovani regres. Dosedanje študije razmer na tem področju so pokazale, da delavci, ki ne gredo v letovišča ob morju ali v hribe, pridejo po dopustu v tovarno zgarani, ker v dopustniških dneh delajo na svojih kmetijah ali vrtovih in a gradijo stanovanjske ter počitniške hiše. Denar, ki so ga dobih v podjetju zato, da bi se rekreirali, pa pretežno porabijo za nakup ozimnice ah šolskih potrebščin svojih otrok. Ker sodim, da 'je eden izmed vzrokov prepočasne rasti delovne storilnosti naših delavcev prav v tem, da se mnogi med njimi med dopustom ne spočijejo, predlagam, da delavski svet v bodoče zahteva, naj regres porabijo vsi pri nas zaposleni samo za letovanje. Kdor pa kljub temu ne bo hotel oditi na desetdnevno letovanje, naj ne dobi regresa!"
Ker je delavski svet poprej že razpravljal o enajstih točkah
Mladenič, ki je šele pred nedavnim zlezel iz šolske lupine, je poln mladostne moči in zagnanosti ter vere v koristnost svojega poslanstva lezel v hrib k Podgornikovim, kjer živi na „fliki“ zemlje valjar Tone s svojo številno družino: štirimi otroki, ženo in teto Francko.
In ko je ves zadihan prišel do njihove domačije, je zagledal Jožka Koprivo, honorarnega vratarja v njihovem kolektivu, ki je stal sredi dvorišča, pa še člane Podgornikove familije, ki so ležali na stolih in jih je Jožek učil plavanja.
„Temu", je razlagal stari vratar, »rečemo prsni stil. Roke naprej, stegnite noge. Tako je prav, zdaj pa globoko vdihnite, razširite roke, skrčite noge, tako, da, in zdaj si zamislite, da se približuje morski val, pazite, zaprite usta ...“
Šele takrat je pogledal referenta, ki ga je sicer videl že poprej, ko je lezel v hrib, in je dejal:
,,N), sinko, pomagaj. Vrzi iz tegale čebra nekaj vode v obraz slehernega izmed mojih; je slana, veš, tolikanj sem jo osolil, daje taka kot morska".
Referent za rekreacijo pa je odklonil sodelovanje.
Nič ni pomagalo Jožkovo pripovedovanje in dokazovanje, da ata Podgornik že leto dni dobiva komaj 280 starih tisočakov za desetdnevno letovanje ob morju ali v gorah, pa bi za vso svojo družino rabil skoraj milijon, in da se zdaj pač pripravlja na boljše čase, za tiste dni, ko bo sindikat končno vendarle uresničil stare odločitve, da mora vsak delavec imeti možnost za letovanje.
Fant je vztrajal:
»Ljudje naj porabijo regres samo za dopust ali pa ga ne bodo dobih."
In spet ni nič pomagalo, ko mu je Jožek pripovedoval, da tistih devetdeset starih tisočakov lahko da vsak človek tja, kamor veleva njegova nuja.
„Ta denar so ustvarili vsi delavci in če ga ata Podgornik hrani za nakup šolskih potrebščin svojih otrok, je to njegova stvar, naša pa bi bila, da bi res zagotovih brezplačno šolanje."
Referent za rekreacijo je vztrajal pri svojem mnenju celo tedaj, ko mu je Jožek računsko dokazal, da lahko letuje v počitniških hišicah in v prikolicah njihovega podjetja v Bohinju in Vrsatju k tretjina članov kolektiva.
Pa je Kopriva ubral drugo pot.
O njej ne bi podrobno govoril.
Naj povem samo, da sta nekaj ur kasneje, ko se je mladenič pošteno poglobil v problem Podgornikovega cvička, objeta odhajala v dolino in pela:
„K ljub’ci v vasje hodil naš najmlajši fant. ..“
Tako se je končal prvi obisk na domu referenta za rekreacijo-Ne vem, kaj se je potlej dogajalo s tistim sklepom delavskega sveta o obvezni počitniški rekreaciji, vem pa, daje Podgornikova družina vseh deset namišljenih dopustniških pomorskih dni pla^ vala na suhem.	JANEZ VOLJČ
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja CZ P Delavska enotnost. Ust je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. Ust urejajo: ANDREJ AGNlC, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični ured-
nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033:
komerciala: Ljubljana. Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun Pr' Ljubljana, št. 50100-601-11807. devizni račun pri Ljubljanski ea št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, |etn“ a ročnina je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina P'8 v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Ljubljana.