F LI O L E T \ R E C JE DEI. A V S K I LIST ZA MISLECE iJTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske §oeialistUne Zveze fin Prosvetne Mitlte OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 1837. Eatev»4 M Mttar, Dm. 1 mi, •« tk. pmt .«k* «t Cfcfcft««. I»-Um Ac» of C^M d M.n:h 1. W7i _ CHICAGO, ILL., 25. NOVEMBRA (November 2ft). 1942. \,SIUh.a, in šs mesece pozneje bi noben Francoz ne verjel, da bo njegovo deželo kdaj zasegla. usoda, kakor je sedala. Vl ponosne velesile, ki je dve desetletji prvačila Evropi, je postala žctga in njena zemlja bojni teren drugih, ki so še ostali v krvavi igri. Logičen razvoj Vendar pa se vzlic tej neverjetnosti lahko reče, da se je Francija logično kota 1 Ha k točki, na kateri je sedaj. /Vzlic kratkotrajni ljudski fronti je bila ves ¿as v kleščah reakcije in gnile "višje dru-žibe", ki je vidila eno samo nevarnost. Bala se je svojega lastnega delavstva. Že davno pred italijanskim pohodom v Etiopijo je Pierre Laval zaeno z drugimi reakcionarji propagiral sporazum z Mussolinijem im Hitlerjem. Bil je Pierre Laval, ki je odobraval Musaolini-jev roparski pohod v Abesi-nijo. On in njegovi tovariši niso storili ničesar proti Hitlerju. Želeli so le, da bi čimprej udaril na Sovjetsko Unijo. Zveze med Fraficijo in Rusijo niso francoski maignati nikoli odobrili, nego držali pogodbo na polici, češ, naj bo tam, morda kdaj prav pride. A sami se niso mislili ravnati po nji in v Moskvi so svoj sporazum s Hitlerjem lota 1939 opravičevali bas s to neiskreno vloigo reakcionarnih francoskih in pa angleških politikov. Zavoženo poveljstvo Kakor je bila francoska bur- mmimm»mm#m»»mmm» PEVSKI ZBOR SAVA* CHICAGO, ILL. priredi jubilejno slovnost svoje 25-letnice v nedeljo 29. novembra v dvorani S. N. P. J. Pričetek ob 3. popoldne. Sodeluje hrvatski pevski zbor Zora in sopra-nistka Rose Arbanas. žvazija gnila in njeno časopisje konmvpirano bolj kot katerokoli druffo na s*etu, tako je bila do mozga nazadnjaška tudi francoska vojaška kamarila. Braniti Čehoslova&ko se ji je u-piralo in bi tudi glede Poljske ne držala besedo, če se ne bi zanašala, da se bo Rusija tepla zanjo, francoska armada rama pa se bi zaprla za Maginotovo črto. Tako je Hitler francosko armado premagal toliko, da francoski poveljniki od presenečenja niso znali drugega kakor oznaniti kapitulacijo. Stari maršal, 86-letni Petain, načelnik vlade premirja, je nadaljeval Lavalovo politiko. Republiko je proglasil mrtvim, geslo francoske revolucije je zavrgel in iskal zaslombo v Berlinu, v prepričanju, da se z Anglijo kmalu zgodi Isto kakor se je s Francijo. Sedaj je politika francoske vlade svojim bivšim zaveznikom sovražna in Laval je poeta! diktator in propagator zveze z Nemčijo. Francosko Afriko so okupirali Američani in Angleži in z njimi sodelujejo borbeni Francozi. Francija na kontinentu je sedaj vsa okupirana od Nemcev. Lavalov program Vlada v Vichyju ni bežala, kot bi lahko, nego je odobrila nemško invalzijo. Petain je imenoval Lavala za svojega (Nadaljevanje na 5. strani.) Podtalno delovanje v USA za ohranitev Hitlerjeve Nemčije V tej deželi je veliko akupm in pa mogočnih posameznikov, ki si na rasne postavne načine, In na nepo-»tavne, prizadevajo, da bi Nemčija ne kila poražena. Strah jih je namreč pred socialnim prevratom, kajti tudi če "svobodni kapitalizem" Hitlerja mrzi, mu je vendarle ščit. Razne liberalne revije, New Leader in luiogi drugi razkrivajo spletke fanatičnih fašistični skupin in pa onih demokratov, ki ae v strahu za kapitalizem be je Hitlerjevega poraza. George Seldes pripoveduje v svojem listu "In Fact" o lastniku najbolj razširjenega ameriškega magazine, ''Reader's Digest", DeWittu Wallace ju, ki je fvojim urednikom dal na zaupnem sestanku sledeče navodilo: "Mi nočemo, da se bi Nemčijo popolnoma porazilo. Naj ae jo nekoliko pretepe, m jaz bi rad, da to stori ameriška armada, ki bo s tem Hitlerja poučila, kdo je boss nad svetom. Nočem pa, da Nemčijo zrušimo! Kaj pa bo z evrepskim kontinentom, ako Hitlerja ubijemo in fašizem docela izbrišemo? Rusija bi v tem slučaju ptplavfla vso Evropo. Zato mora biti naš cilj Hitlerja pretepat» le toliko, da bo iz pre videl, da smo mi (Zed. države) najmogočnejša sila na svetu, a ob enem ga obvarovati na njegovem mestu, da bo vršil str a ¿srako aluibo nad Evropo in držal v nji red in mir. Tudi v tej deželi (v USA) potrebujemo nekoliko fašizma, da bomo imeli v nji pravi red in mir. Potrebujemo take vrste fašizem, ki be zabranil radi-kalcem in njihovim sistemom ter filosofijam zamah in jim preprečil vzeti vlado v njihne roke." Ta multimilijonar ni govoril tega lani ali predlanskim, nego nedavno. Njegov magazin izhaja v aedem milijonov izvodih. Wallace (Id ni s podpredsednikom Zed. drav nič v sorodu), ima velik vpliv in kontrolira poleg omenjenega' tudi rasne drage publikacije. Sicer pa je skoro ves ameriški kapitalistični tisk zato, da ae Hitlerja ne porazi do onemoglosti, m do lanskega 7. decembra so ves čas zahtevali, da so na j ameriška vlada * njim sporazume, ker je on edini, ki drži jez proti "b*rbarak< boljševizmu". ■ i - - — V prihodnjem letu bo treba še tri in pol a milijone delevcev Ustanova Broolungs, ki ae tavi z raznimi atatiatikami m raziskovanji, pravi, da bo treba v prihodnjem letu v vojni industriji tri in pol milijona dodatnih delavcev. Poročilo pravi, da druge v vojno zapletene deiele nimajo tako občutnega problema, ker so se na vojno boljše pripravil« in večina njihne armade je v domači deieli, kjer dobe atotiaoči dopust, kadar ae rabi delavce, na primer na kmetijah. Ameriška armada pa je razkropljena in jo bo čezdalje manj doma, torej ai, kar ae nje tiče, ne bo mogoče pomagati na enfk način kakor ai evropske in azijske deiele. Vrh tega vzame oskrbovanje ameriške armade mnogo delovnih rok, ker je je treba zalagati s potrebščinami na velike razdalje, in vrh tega smo "areenal" tudi za drage zavezniške deiele. Glavni vir novih delovnih moči so aedaj tiste ionske, ki doaedaj ae niso bile zaposlene v industriji. In drug vir pa delavci v onih obratih, ki valed vojnih razmer zapirajo vrata drug za drugim. O slovenskem kongresu DR. IVAN M. ČOK, predsednik "Jugoslovanskega odbora iz Italije" •••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee* • e : PRESOJANJA DOGODKOV IF DOMA l> PO SVETU Savin koncert bo v nedeljo 29. novembra To nedeljo 29. novembra bo v dvorani SNPJ koncert mešanega pevskega zbora Sava, ki bo na tej priredbi proslavila petindvajseUetnico svojega delovanja. Sodeloval bo hrvatski mešan pevski zbor Zora, ki m-poje med drugim znat» «loven-sko pesem "Gor* čez jezero". Prvič med Slovenci bo nastopila na tem koncertu tudi mlada hrvatska sopran istka Roee Arbanas. Sedaj je maslo na vrati. Vlada ga je rezervirala zase v hladilnicah 40 odstotkov. In vladni ljudje stra&ijo gospodinje že več tednov, da bo te Američanu priljubljen« hrane, zmanj kak) in da se je bo prodajalo na karte. Za profitarstvo so take metode kakor nalašč. Unija United Rubber Workers (CIO), ki je imela to jesen konvencijo v Akronu, ima že nad sto tisoč članov. To je zanjo velik napredek. V Nemčiji ne pme nihče niti suši jati o "drugi fronti". V Berlinu je bilo nekaj ljudi aretiranih, ker so pripovedovali, da se ameriška armada kmalu izkrca v Franciji v namenu prodiranja proti Nemčiji. Montgomery Ward and Co. se na vso moč upira »priznati unijo, d asi jo zahteva večina delavcev in volitve o nji pa je vodil vladni LRB. Kompanija se noče ravnati po odloku NLR, pa je v zadevo posegel Roose-' velt in druAbinemu vodstvu po-jjasnil, da veljajo postave za reguliranje odnoAajev med delavci in delodajalci tudi za Montjgomey Ward. A časopisje seveda "simpatrzhra" z bogato družbo, ker ima "poffumT upirati se "krivični" postavi in vladnemu odloku. Zastrupitev bolnikov v umobolnici v Salemu, Ore., je bila "masni umor." Tako je dejal govemer. Do 19. nov. je umrlo 47 pacijentov. Kuhar je v hrano pomotoma namešal prašek, s kakršnim se uničuje ščurke. V Braziliji se omejitve prodajanja kave v Zed. državah niso nič kaj razveselili, ker jo pridelajo tam toliko, da brazilska vlada od višek včasi pokupi in zmeče v morje. Ameriška vlada je baje obljubila Brazilcem kupiti toliko kave kakor doslej, toda vsled pomanjkanja ladij 'bo ostala večinoma v tamošnjih skladiščih, ki so že polna. V Chicagu bodo mlekarji raznašali mleko od 1. dec. samo tri dni v tednu. Za mlekarske kompa^ije je to dobro. Hranile bodo ne samo na kav- a (Nadaljevanje na 5. strani.) Kako Čehi delujejo za osvoboditev svojega naroda? V petek 27. novembra bo v Slovenskem delavskem centru v Chicaigu predaval tajnik Če-hoslova^ke narodne z ves« Jo-seph Mart in ek o delovanju a-merlških Cehov v boju proti fašizmu in za svobod itev podjarmi j en i h dežel. Ker se pripravljamo na slovenski narodni kongres, bo njegovo predavanje za Slovence še posebno važno. Iz skušenj Cehov, ki jih imajo na tem polju, se lahko veliko naučimo. V*top na to predavanje prost vsem. Sovjetska unija priznana devet let Letos je devet, let, od kar je predsednik Roosevelt, priznal Sovjetsko Rusijo in usipostavil z njo diplomatične stike. V sredo 25. novembra se bo vršila v Orchestra Hali, So. Michigan A ve. v Chicagu proslavitev tega dogodka. Prične se ob 8. zvečer. Med govorniki bosta tudi Charles Chaplin in Carl Sandburg. Z zanimanjem sem zasledoval zadnje Čaie pisanje slovenskega časopisja o slovenskem kor4ii*esj, njegovi potrebi in njegovih nalogah. Tudi j a« ae«m imel in imam v tem pogledu svoje stališče, toda, z dzirom na to, da ima biti to kongres amerfekih Slovencev, jaz pa sem v Ameriki le začasno, nisem smatral za primerno, zavzemati javno stališče. Odločitev je morala pasti od strani ameriških Slovencev samih. Sedaj je situacija razčiščena v toliko, da je prevladalo složno mišljenje, da je kongres potreben, rn da je gotovo, da se bo kongres zares vršil 5. in 6. decembra t. 1. Z ozi-rom na to, mislim, da se ne bo moglo smatrati kot neko vmešavanje v vprašanje potrebe slovenskega kongresa, ako v tej situaciji kot Sle venec in jugoslovanski državljan ter kot- predsednik "Jugoslovanskega odbora rz Italije" povem svoje mnenje: da je kongres ameriških Slovencev ne le neobhodno potreben, nego da je velike škoda, da se ni že zdavnaj vršil. Neobhodno potrebno je, da se Slovenci v Ameriki organizirajo in da dajo svojim bratom v domovini vso pomoč, katero jim morejo prositi v teh te&kih časih. Nobenega dvoma ni, da slovenski narod v stari domovini to želi in pnišakuje od svojih bratov v Ameriki in jaz mislim celo, da so oni tam doma prepričani, da taka organizacija Slovencev v Ameriki te dolgo obstoji in- funkcionira s polno paro. Se več. Ne le Slovenci, ampak tudi bratje Hrvati in Srbi v Ameriki bi morali obdržati *voje kongrese, se organizirati in potem eklicaiti skupen jugoslovanski kongres, ki naj bi izbral poleg slovenskega hrvatskega in srbekega Narodnega n*eta tudi skupni Jugoslovanski narodni svet v Ameriki. Pomislite samo, kakšen velik efekt bi se dosegel v zunanjem ivetu, če bi se bilo že pred letom in pol—takoj ko so fašisti napadli Jugoslavijo—tako postopalo in izibrak) skupno narodno vodstvo, v katerem bi bili najboljši predstavniki Slovencev, Srbov in Hrvatov, ki bi med sabo razčistili vse naše politične probleme in se z edinih na skupen program. Pod dobrim, poltenim in odločnim vodstvom bi taka organizacija ne samo bila v stanu da prepreči mnoge zablode in grehe, Višanje cen potrebščinam nima "stropa" Predsednik zveze grocerij-akih induatrialcev Paul S. W«l-lia je dne 18. nov. v New Yorku izjavil, da če vlada kaj hitro ne imenuje direktorja za reguliranje* konzuma živil, bo tu škandal, veliko večji po avojem obaegu, kakor pa je škandal glede konzuma in produkcije gumija. Meseca oktobra ao se živila podražila dva in pol odstotka in cene ao naraale apet tudi ta Določene ao aicer takozvane cene, ki pa ae dvigajo od enega atropa do drugega, kakor dvigala v nebotič-alA. Sedanji kontrolor cen iivil-akih in drugih potrebščin Leon Hcndereon je nedavno izjavil, da štiri ato tiaoč trgovin prazni goapodinjam njihne ročne torbice s navijanjem cen. Je res, da ai aedaj vaakdo, ki kaj prodaja, pomaga z navijanjem, in najbolj pa glavni prekupci, ki dajejo valed avojega pohlepa po dobičkih vaem najalabši vzgled. Na primer, meana industrija ae je akušala ogniti zakonu o doatropnih cenah s tem, da je ecnenim vrstam mesa spremo-nila označbe v "meso boljše kakovosti" in to ji je dalo "pravico" dvigniti cene. Zasluftile so milijone, ko pa je posegi* vmes oblaat, ao se pritožile, da delajo izgubo. Tako gre tudi s konzervami. Kompanije ao a kant izbrisale prejšnje beaedilo, ga nadotne-atiie z novim, v katerem ao isto tvarino označile za boljševrat-no in dvignile ceno. Take goljufajo vaekriiem pri vseh predmetih, bodiai pri oblekah, obuvalih in sploh pri vaem, kar človek potrebuje. «e alabšo bo, kadar bo potrebščin rea zmanjkovalo. ICar se tiče malih trgovcev, niso v dražitvi «glavni krivci, čeprav je vladni urad za reguliranje cen naprtil njim velik deleŠ tega greha. Lov za dobički ae začenja v trgovinah na debelo, pri prekupcifc, In potem ae nadaljuje ta reč skozi navzdol do najnižjih branjevcev. Daai ima zvezna vlada, s predsednikom na čelu, od kongresa mandat zajeziti draginjo in preprečiti inflacijo, iz-gleda da je dotični njen urad ali nesposoben ali pa brez moči, da bi mogel uveljaviti svoje odredbe. A nekaj bo treba ukreniti, dokler je še čas, drugače «e lahko dogodi v deželi le kaj alabšega, kakor pa "škandal", ki ga napoveduje Paul Wiflis. ki so se v tem času — deloma tudi radi naše notranje disor-ganizacije — zagrešili, ampak bi mogla celo "bistveno pomagati in koristiti tako slovenski, hrvatski in srbski, kolikor tudi splošno jutgoslovainski stvari. Toda v poslednjih izvajanjih se hočem dotakniti le slovenskega kongresa, ker je to vprašanje momen/tamo najbolj aktualno. Dejal sem, da je kongres neobhodno potreben in da je 6ko- * da, da se ni že zdavnaj vršil. Obrazložiti to trditev ni težko. Danes se v svetu bije največja in najtežja borba, kar jih poana zgodovina. V borbi niso samo posamezne države, ampak cel svet. Borba je, posebno v njenem centru, v Evropi, neverjetno ostra in surova. Oba nasprotnika—zavezniki in fašisti—si medsebojno grozita in obljubljata boj do kraja, do "popolne zmage." Žrtve so že doslej bile težke in strašne in bodo, predno bo konec, še mnogo težje. Največje žrtve bodo pred krajem borbe. Tudi posledice bodo ogromne. Ne le da bo karta sveta temeljito spremenjena, cel družabni red človeške družbe je v temeljitem preosnavljanju. In tudi ta preosnovitev bo imela svoje posledice na tvorbo in na medsebojne odnose povojnih držav. _ V okviru tega svetovnega prevrata igra Slovenija važno vlogo predvsem radi svojega geografskega položaja: leži v srcu Evrope, na križišču treh glavnih evropskih ras: slovanske, germanske, latinske. Slovenija je na&a last, a plen Germanov in Lat i nov. Od tod v tej grozni kataklizmi stra&ne žrtve, ki jih mora Slovenija prenašati. Z ozirom na požrešnost Germanov in Latinov v pogledu naše zemlje in t ozirom na neverjetno brutalnost in cinizem njihovelga postopanja proti vsemu, kar je slovanskega, ni pretirano reči, da je sam obstoj Slovencev kot naroda na kocki. To ni samo sentimentalna fraza ali strašilo nam samim, da bi se bolj zavedali svojih dolžnosti. Zato obstoje dokazi, Pred mano leži na mizi geografska mapa, ki sem jo te dni dobil iz Italije. Ima obliko stenske karte in ima nadpis: "Europa politaca" (politična karta Evrope). Izdal jo je poznani "Geografični institut De Agostini v Novari," ki stoji pod (Nadaljevanje na S. strani.) Ameriški družinski koledar za leto 1943 skončan ta teden Kar se uredniškega dela tiče, je bilo pri Ameriškem družinskem koledarju letnika 1943 skon-čano zadnjo soboto. Dotiskan je bil v začetku tega tedna in sedaj je v knjigoveznici, iz katere ga pričakujemo koncem tedna. Dotiskan je blizu dva tedna prej kakor lani. Vsebuie okrog 20 povesti, kakih 15 pesmi, 11 zgodovinskih spisov, 5 razprav in člankov, veliko podatkov, koledarski del in okrog 50 slik. Koledar je vezan v platno, ima običajni obseg in cena mu je, kakor prej, $1. Upravr\ištvo ga bo razposlalo onim, ki so ga naročili, sproti, kakor ga nam bo dostavljala knjigoveznica, in upamo, da tudi no pošti, ki je vslea vojnih razmer zelo obložena, ne bo zadržkov. Ako koledarja še niste naročili, storite to ta teden. t PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. lašaja J »■••lov« »»k« D«Uv»k* TUbfM Dr «¿k«, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjsnlh drlavah sa celo leto |3koj, nego ji je bil nauk, da ni do'!>ro iti pred publiko brez vaj. Največ o zgodovini Save bi ' lahko napisal njen bivši pred-isednik Frank Aleeh, ki je bil v nji aktiven od početka pa do pred par leti. Pa Frank Udo-vich, Mike Skočir itd. Zelo veliko se je nekaj časa udejstvo-val v Savi tudi pokojni Frank fttonič, po prejšnji vojni pa par let Fred Zalatznik, ki j« imel za delo v zboru ne le glasbene nego tudi organizatorične sposobnosti, posebno pri aranžira-nju sporeda in v oglašanju. Ne-•ko popoldne — par dni pred Saviirim koncertom, je prišel ve* preplašen k meni: "Her-berjeva dvorana gori! Kaj bo s Sftfvin im koncertom ? " Do njega je bilo menda še kake tri dni časa. Herberjeva dvorana (na Bfcue Island Ave.), ki je bila najeta za Savin koncert, je bila v nekaj urah le še očmelo zidovj«. "Kaj storiti," je jam-ral Zalaznik. "Toliko dela je bilo, vstopnioe so razprodane, stroške imamo..." "Najemimo drugo dvorano, oglašajmo jo od ust do ust, v listu in po telefonu, pa z dopisnicami, če bo časa." Tako se je tudj zigodilo, Zalaznik je dobil dvorano pekje na 12. ulici blizu Wettern Ave. in delal menda vso noč, da so bili ljudje obveščeni o spremembi. Dvorana je bila polna. V zgodovini Save so bili včasi dnevi — ko je resno izgledalo, da bo atora konec. Pa se je vedno že kako primerilo, da je poprijel ta ali oni, in je šlo dalje. Ko je zoor postal odsek kluba št. 1 JSZ. sem zaeno s člani «borovega odbora sodeloval pri sestavljanju pravil. S tem je dobil zaledje, ki ga zbor potrebuje posebno pri agitaciji za priredbe, in P* delavce, kajti če hoče dohodkov, je treba točajev, pomoči v kuhinji in pri raznih drugih poslih. Ko se je sklenilo, da naj postane mešan zbor, so se nekateri moški upirali. A velika večina je bila za in zbor je po tej reorganizaciji dobro usjie-val. Nisem poklican, da bi posegal v razne druge probleme, ali v težkoče, ki jih je Sava imela, a rečem, da jih je bilo jako veliko. Sedanji pevovodja je Jacob Muha. Pravzaprav ne sedanji, nego že prilično let. Pomaga mu ¡jri klavirju in kjer pač potrebno njegova soproga Mary. Sava Ima nekaj pevk, ki so zraven od kar je mešan zbor in vztrajno pomagajo. Dobro bi bilo, če bi kdo izmed članov o-pfcswl tudi to poglavje. Sava bo imela svoj jubiljeni koncert v nedeljo 29, novembra v dvorani SNPJ. Spored koncerta je na tak sestanek prinesel boljše razumevanje med Slovenci /«a pomoč njim samim in staremu kraju pa za boljši sporazum med Jugoslovani sploh v .«kupnih naporih proti osišču in podivjanemu fašizmu. Zato je naše društvo Vas izbralo za našega zastopnika na Slovenskem narodnem kongresu, ki se bo vršil dne 5. in 6. dec. t. 1. v Clevelandu. Mi smo predaleč, da bi poslali sami delegata. Zato Vas prosimo, d« *pr*\jmete našo ponudbo. V ta namen Vam pošiljamo in priljagamo znesek po $10.00 kongresu v pomoč ali pa za to, v kar se Vam zdi najpotrebnejše. Sprejmite naš bratski pozdrav! Mary Kvatermk, tajnica dr. št. 408 SNPJ. * Slično pismo nam je poslalo iz Irontonav Minnesoli društvo ¿t. 197 SNPJ ter tistemu svojemu pismu priložilo poštno denarno nakaznico za $3 v teti namen. Naj se v imenu pripravljalnega odbora za Sloven narodni kongres in pa v imenu tistih, za katerih boljšo in lepšo bodočnost smo začeli to nujno gibanje, a ki pa žal ne mero jo sedaj sami govoriti, prav iskreno zahvalim obema društvoma ter pozivam še vsa druga, ki ne morejo poslati svojih zastopnikov ali zastopnic na ta zgodovinski kor>gr?s, naj sledijo tenia svetlima zgledoma slovenske plemen i torti. Vincent Cainkar, predsednik pripravljalnega odbora. ni, zasužnjeni narodi. Ves svetovni vrtinec se owre* dotoča da eno samo točko: za in proti socializmu. Neki angleški poslanec je izjavil, da so ljudske množice zanj, vlade pa proti. In pa da bodo ljudstva imela končno besedo, ker bodo vojno ljudstva plačala. MBflj ... Koncert Zore dobro uspel Chicago. — Minulo nedeljo je praznoval hrvatski- mešan pevski zbor Zora jubilej šttri* desetletnice svojega obstaja s koncertno prireditvijo, ki je fino uspela. Sodelovali so slovenski mešan pevski zbor Sava, češki zbor Lira in hrvatska pevska »zbora Sloga iz E. Chi-caga, Ind., ter Matija Guboc. Nastopilo je tihi i |wr soliatov in pa kvintet. K jubileju Zore so govorili M. J. Pavelin, profesor Zveti-na, konzul Vukfnirovič, Anton Kamenjarin in več drugih. V imenu pevskega zbora Sava je Zoro pozdravil John Rak. Spored je bil zelo spretno aranžiran in udeleženci so imeli obilo užitka. Ako v vaši naselbini ni ie klube JSZ. pristopite v»ni0 kot člen "at large*'. Članarina je $1 na leto. . AnHir.&ka zmaga nad japonsko r^rnark» je prišla ravno o pravim čavu, kajti poročilo mirnem; k^ga kongre --trika Melvina Ma*#-a o naših porazih na. Pacifiku j* javnost precej potrJo. UgJeda v reanki, da Ji^mcmi t>e gre več tako lupe po r&du zadnje čaae. Tudi v Afriki se je obrnilo. Bahavi Rcmm?4 se je obrnit proti domu in Američani so se v Algeriji dobro utrdili. Situacije je tam še zelo meclana. Človek nit kaj rad ne čita imena kot DarUtn, P4a*ndiii ter No-gue». Načelu A svobodne Francije general Da Gaulle se it odprto ijumtt» da nima in da ne bo imela njegova «trm nobenega «*»ka a temi izdajalci. Koliko» uspeha bo doprineslo to "apiaanje" z Darlani in Fland.ni, bo pokazala bodočnost. Prvi čin, katerega so doprinesle nacijake svmje v sedaj okupirani Franciji, je bik» u-gr&bljenje dveh odličnih političnih beguncev, katerih se niti vlada v Vichyju ni upala de-oortirati. To sta Spanca San-Urig«> Cesares Quiroga, ter stari socialistični bojevnik Fran-cisco l^argo Caballero. Obadva sta bila oddana španakim oblastim kar pomeni zanju gotovo smrt. Najsramotnejše je to, da so prijatelji španskih loja listov tu v Ameriki poskušali že dolgo časa jima dobiti dovoljenje za dohod v to dtželo. Dočim imamo dovolj prostora za razno aristokratsko m fašistično svojat, ni biio prostora za ta dva čtoveka! Vse to kaže koliko moči ima še Rim in katoliška fašistična Španija v gotovih odločujočih krogih te dežele. Se en odličen begunec je dospel, ali bolje pribežal v Španijo. S tem se bo seve postopalo drugače kot pa z Largo Ca-ballerom. To je eminenca kardinal-nadškof. H Ion d. ..-Ta polj* ski kardinal je zadnje čase stanoval v Lourdu na Francoskem., a je pri dohodu Nemcev pobegnil v Španijo, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi. Stanoval bo v Saragossi. Ravno danes sem čital, da je nagle smrti umrl star radika-lec in prijatelj Emme Goldman — anarhist Ben Raitman. Dr. Ben Raitman je bil med či-katskimi levičarji dobro znana -eseba. Koi zdravnik je napravil veliko dobtega. V svoji mladosti je veliko potoval in je imel stike z večino rariikateev onih dni, kot so bili Peter Ktopotkin. Malatesta, Oaftero, Johanm Moat, Berk-man itd. Vsako leto je romal na enajstega novembra s svojimi somišljeniki na Waldheim-sko pokopališče, kjer so pokopani štirje anarhisti, ki »o bili obešeni radi haym«rketekih izgredov. Tako je zopet izginila ena markantna oseba s pogorišča. Na dolgi poti. (Konec.) Tri dni po ujetju Ciank Kai-šeka ni vedela javnost ali je živ ali mrtev. Med tem, ko so se širile najraličnejše vesti o njegovi smrti, je bil Kai-šek na varnem ▼ Sianu. Kaj se je godilo v tem damt. sta on in nje*Tova že«na čiarvg Soong Mei-lfrn opisala v njuni knjigi "A Coup D'Ešat". Da m je bal za svoje življenje, je naravno. Ali nevarnost mu ni pretila od mladega flanig Hsue-llanga in ne odrdeče armad e* ampak od mladih upornih častnikov, kateri so zahtevali «preki sod ter smrtno kaizen za izdajalca Kai-šeka. Da je imel! zelo veliko sovražnikov v svoji lastni stranki i»n v armadi ter celo v njegovem štabu, se je ravno tedaj pokazalo, V Nankingu so m od pito veselili njegovega konca, Tudi so odprto pričakovali, da bodo komunisti zahtevali smrtno kazen sedaj, ko je bil v njihni oblasti. Da se to ni zigodilo je vzrok ta, ker izmed vseh kitajskih strank ao bili komunisti edini» kateri eo razumeli moč zedinjene front« ter potrebo skupnega boja proti Japonski. Zato so zahtevali od mladega maršala Cang Hsue-Iianga ne samo Kai-šeko-vo oprostitev, ampak da mora on načeljevati skupnim armadam v boju proti Japoncem. Takoj po dohodu rdeče de- legacije v Sian je imel njen načelnik čtio Kn-Jai avdijenco s Kai-£:kcm. Kai-3ek je bil tedaj duševna in fizično jako pj-trt, pa je kar prcbledcl, ko ga je zagledal. Saj je bil on, Kai-šek, kateri je razpisal nagrado $60,000 na čou Eivlaijevo glavo. In sedaj je bil pa v njegovih rokah. Strah ga je kmaJu minil, ko cta oba, Sou Bn-lai ter mladi maišal priznala in *abi3vala, da wtane on še nadalje vrhovni poveljnik. Po-6a*i J« Kai-šck omehcai. Med 17. in 26. decembrom s^ imeli skoro nepretrgane kon feretvce, dokler ni prišlo do ze-dinjenja. O teh razgovorih in raznih pogojih bi se dalo še veliko pisati ali glavno je, da so bili tu pogoji za ¿kupno delo prati skupnemu sovražniku. Tung-pei.ke, hsipeiske (mandžur-tke) ter rdeče armade so bile pod tam i označbami razpušče-ne ter uključene v narodno armado. Ko je Japonska julija meseca leta 1937 napadla San-gaj, ni s tem napadla komuni» stične band He ali pa provmei-alno mosto. ampak Kitajsko. Borba, za katero je Japonska mislila, da bo trajala tri mesece, traja že — šesto leto. Na čelu narodne voj**ke je Se vedno Ciang Kai-^ek, kateri je v zad-njttt šestih letih pokazal, da se voditelji rdeče armade niso prevarali, ko so zahtevali, da naj on načeljuje združeni Kitajski. ' ^ (Pri sestavi tega spisa in egodovnv/kih podatkov mi je največ služila knjiga Edgar ja Snowa 4Red Star over China'.) Ruski civilni relif Od zadnjič sem prejel od Johna Tancka iz Girarda, O., en dolar, katerega je daroval John Krašovec. Frank Bizjak iz Chicaga pa pet dolarjev. Obema iskrena hvala. Doneski Itamlini prt prihajajo zelo povoljno. Na prvem mestu so Frances Divjak, Mitsi Oven, Mike Pražak, Er-nest Doležal ter M. in J. Oven. Dosedaj je že nabranega $90. Predzadnjo nedeljo sva se udeležila -z ženo priredbo skupnih društev v prid jugoslovanskega ter ruskega relif a v So, Chicagu. Vreme je bilo izredno lepo in toplo. To je bilo menda vzrok zelo pičli udeležbi. Ob enem je bil pa tudi cenkvani bazar nekje tam v bližini. Govorimo o skupnem narodu ter skupni potrebi ali — v resnici . . . Prctgram je bil zanimiv. Nastopilo je tudi precej govornikov. Program je spretno vodil Mirko Kuhel, glavni blagajnik SNPJ. Glavni govornik je bil predsednik Jug. pomožne akcije Vincent Cainkar, ki je v obširnem govoru zelo dobro o-risal ne samo potrebo finančne podpore trpečemu narodu v starem kraju, ampak tudi politično stran borbe. Omenil je borbo Rusije in njegovo vero, da nam bo v veliko pomoč. * So clnugi! It/j volite delegate za vweeloven>nki kongres v Clevelandu dne 5.-6. decombra. Tole mi ne gre v glavo? Ako smo res aa demokracijo v vseh krajih sveta, kako te, da je svegni senat uničil pred» log, ki bi dal demokracijo revnim državi jenom v južnih državah? Za očetom v Egipt NIKOLAJ RAJ NOV (Iz bolgarščine prevel TONE POTOKAR Prvič je zapuščal domovino. Hiše na carigrajakem obrežju so postajale vedno manjše za belo ladjo, potem jih je zmanjkalo. Takrat je rdečeličnega mladeniča obšel strah. Ozrl se je okrog sebe: vse sami tuji ljudje. Ko da ga peljejo na mori'če. Mrak se je dvigal iz valov in hitel prvim zvezdam naproti. Skrivnostne sence so vftajale okrog njega: bradati moški s fesi, tenke žene v fe« redžah, jedri, ostriženi mornarji. Sveže in hladno je zapihalo. Iz dna mračnih daljav, kamor je sopihala "Osmanija", je nekaj «prepričljivo vabilo. Mladenič se je vzravnal. Straš^ Ijive megle je zmanjkalo, v srce mu je pljusknila smelost morja. Domislil se je besedi, ki mu jih je mati govorili ob slovesu: — Raško, Bog ti ne bo odpustil, če mu ne poveš vsega! Tedaj se je v temi pred njim zarisal svetel krog. Z materjo sedita v sobi pred veliko podobo Jeruzalema in požolteli-mi rodbinskimi slikami. Ona mu zgovorno toži. Pet let že prejema od moža samo denar. Nič ji ne piše. Pr»li so ljudi? rz Egipta in pripovedovali, da živi z neko mlado Grk in jo. Ta ko ne more iti najprej. Vse na. si ogleda — in piše naj ji. — Pojdi, Raško, pojdi, ker te skrbi so me zlomile; nekaj težkega leži v meni. Poglej, kaj počenja tam tvoj oče; ali 'e vlači z ono, ali ti nesramne-ži lažejo. če ti bo kaj dejal, ne *nri po njegovi volji — pa bodisi da bi ostal pri njem, bodisi da bi ti ponujal denar, da zač-ieš s trgovino. "Ne potrebujem," reci, "tvojega denarja, • grobu naj te žge." Tako mu -eči, Raško: pusti naj jo in naj oride. Se z očesom ne treni; pri njem boš stanoval, saj si njegov '«in ; toda tudi moj sin n; kot svojega zaščitnika te pošiljam — da me boš ščitil pred tisto prekleto Grk in jo, da li jo krči skrčili. Podoba Grk in je se je spreminjala. Tenka, pa visoka, raz-oo-ajena. "Kakor da jo vidim, Raško, kako se smeje; usta ima do ušes — ena tistih je — da d kavo se nasmiha in meii-ka." Ali pa grda, grbasita, suhljata, toda lokava in sladkobe-sedna, gizdalinska. "Lišpajo se, moj Raško, kar naprej se lišpajo te opice; cigansko kožo ima, pa si je belila natresla nanjo, rvardečila se je, lase si je tmrr^la. In ko zine! Moški a — ti^a se jim hoče!" On je rtv seveda, ne ona. "On je riv, Raško, klada kladasta. Kako da ga ni Gospod udaril Jubilejni koncert pevskega zbora SAVE ¥ nedeljo 29. novembra I ti VI ob 3. popoldan V DVORANI SNPJ, 2657 S. LAVVNDALE AVE. PROGRAM POZDRAVNI GOVOR I. DEL - John Rak, predsednik "Save". ZBOR SAVA: a) Bratje le k soncu svobode—Ruski narodni napev b) Eno samo tiho rožo—Ferjančič e) Naša zvezda—Anton Nedved ROSE ARBANAS (sopranistka) poje: a) Kradem Ti se u večere—Konjovič b) Hajd u kolo—Zaje Na klavir »premij« Jaana Bjankini ZBOR SAVA: a) Pri oknu—V. Vodopivec b) Pogovor s slavcem—Janez Laharnar e) Nekje v Franciji—Emil Adamič ROSE ARBANAS poje: a) The Soldier's Bride—Rachmaninoff b) The Nightingale—Alabieff Na kta/vir spremlja Jasna Bjankini ZBOR SAVA: a) Bledi mesec—F. S. Vilhar b) Na vasi fantje pojejo—Narodna c) Nazaj v planinski raj—A. Nedved , ODMOR II. D E L HRVATSKI PEVSKI ZBOR "ZORA" poje: a) Himna "Zore"—V, Novak b) Gor' čez jezero—Hubad Geo. Benettky, zborovodja "POPOTNIK V VESELI DRUŽBI" Spevoigra v enem dejanju Priredil JACOB MUHA Popotnik ...........................................................Louis Valenčič Vesela družba ....................................................Savani . ZWevodja JACOB MUHA, pianistke MARY MUHA VSTOPNINA 50 CENTOV PO PROGRAMU PROSTA ZABAVA IN PLES Igro GRADIŠKOV-OMERZOV orkester Priimkija priredba klube It. 1 JSZ bo Silvestrova zabava v Slovenskem delavskem centru, 2301 So. Lawndale Ave. aa starega lete večer. — Vabljeni vsi! po čelu, da bi padel, da bi si nog potolkel, ko je srečal tisto prekleto ženščino, da bi je ne bil vide), ne ona njega prevarila ! Greh je, Raško, če človek preklinja — ki ne daj Bog, da bi «e zgodilo, kakor govorim! — toda saj sam vidiš, v kakšen položaj me je spravil! Sama kletev mi vre iz ust,..!" Ponoči se je Raško pogosto drami se začudil, ko ga je zagledal v pisarni. Iz stisnjenih oči, tonečih v maščobi, se je polagoma odtrgal dolg pogled, ga mimo premeril, potem so se debele uctnice raztegnile v mehek pol nasmeh pod zasukanimi mustačami, slišati je bilo odmerjeni "Dobrodošel!" — in velika rodca se je stegnila proti sinu. Pogovor je bil kratek. Raško je utrujen, umiti se mora in prespati; odpeljali ga bodo domov, v sobo za goste. Ni se mogel «ganiti. Težki zrak se je leno premikal. Vročina je lila v sobo, polno dragocenega pohištva, polzela je po preprogah, silila skozi mri-lene zavese na ležišče. PodMa je spanec, topila možgane, slabila voljo. Vstal je. Poekušal je razmišljati. Kaj naj mu poreče? Treba je bilo zadevi do dna. Toda kako? Grenek občutek se je tajil na dnu sinove duše. Kaj si je tako zamišljal svojega očeta? Težkega, ode-bedelega v telo. V njegovem srcu prav gotovo ni nemira, razum pa je pustil življenju avo-4xxino pot. Kakšne besede naj govori o tem človeku? Begajoči pogled mu je obvi-seil na mizi. Slike — ene in iste ženske. Nasmihajoče se. Na kameli — pred sfingo, za njo pa — piramide. Na otomani leži, s knjigo v rokah. Sedi — opico ima na ramenu in smeje se; z eno roko boža opico, v drugi drži pahljačo. To je torej orna. Lepa. Velike oči ima, najbrže črne. Bujne lase. Gleda — pametno. Prišel je oče. Prvi je povzel besedo: — Tvoja mati mi je pisala, da bi rad prišel semkaj. Ni ala-bo. Toda nisi izbral pravega časa; sedaj je strašna vročina. Mislil sem ti pisati te dni — da bi počakal do jeseni. Pa, ko si že prišel, naj ti povem: posel, kakršen je moj, se mi zdi, ni zate. če se nameravaš česa oprijeti, bi bilo najbolje pozimi. če bi rad videl Kairo, oglej si ga, potem se vrni. Toda tukajšnje življenje nI zate, rečem ti. Vročine ne boš mogel prenesti, fm tudi pusto je. Ne glej me; jaz sem se ie privadil, (Daljo prihodnjič.) Amariiki vojaki so ¡mali aa ivoj pohod v francosko severno Afriko aalo dolgo pot. Najprvo to bili poslani e Anglijo, ali pa na severno Irsko. Ad lam pa ra Gibraltar in nato pa »o »aceli s pravo vojno službo. Ukaaano jim jo bilo invadirati francosko sevamo Afriko, ki »o jo okupirali brea da jim bi Francoai priaa-dovali valika oviro. Zaeno a Američani je bilo poslanih v francosko Afriko tudi veliko angleških vojakov. 0 slovenskem kongresu «.Nadaljevanje s 1. strani.) | mirni m «trumi ¡¿a slučaj zma-uradno italijansko - kontrolo. J» ^veznikov^da bo Slovenija Na njej je aariaana cela Evro-1 ' <*» svobodni vsi pa. Zapedne meja Jugoslavije začenja šele vzhodno od Reke in teče po slovenako-hrvaiki meji proti severu do Ogrske. Vzhodno od te meje leži "Cro-azia" (Hrvatska), ki gre na eeveru ob reki Dravi do njenega izliva v Donavo in ob Donavi do Zemuna. Na to gre po stari prbo-avstrijski meji ob Savi in Drini ter ob bivši črnogorsko-hecego vinski meji do Jadranskega morja. Pri tem pa pripadajo Italiji: Dalmacija med Velebitom in Din aro ter morjem južno od Splita; dalje, razen Brača in Hvara, vse dalmatinsko otočje; in kon- Slovenci, da se uresniči naš stoletni ideal "Zedinjene Slovenije", da pride do zedinjene Slovenije v okviru velike, močne, demokratične Jugoslavije? Na žalost, na to vprašanje ne mo- podlagi, c!a je to vojno v Italiji hotel le Mussolini in ducat ljudi okoli njega, vsi drugi da so proti vojni in proti fašizmu. To je težka zabloda. Mi, ki Italijo in Italijane dobro poznamo, vemo, da to ni res in da je resnica čisto drugačna. Vsi, ki smo živeli pod Italijo in pod jašizmom, smo videli, da je bila — na žalost — ogromna večina Italijanov solidarna s fa- remo odgovoriti brez drugega Šizmom. Italijanskemu naredu pozitivno. Nobene garancije za i so zelo konvenirali uspehi fa-to nimamo. Niti jugoslovanska iizma. Pri tem jih nišo prav vlada nam je do danes še ni dala. Gotovo je ona sama od zaveznikov ni še dobila. Javnosti tudi ni znano, če jo je zahtevala. , Pač pa imamo iz držanja zaveznikov ves razlog, da se bojimo, da naše pravične in svete zahteve pri njih doslej še niso čno Kotomki zaliv s široko o- dovolj razumevanja. Na- kolico, ki gre proti severu do blizu Dubrovnika, na jug*u zajema Budiro in, seveda, prvorazredni strateški objekt Lov-čen. Z drugimi besedami: Hrvatski državi priznavajo v»e one kraje bivše AV&tro-Ogreke, kjer prebivajo Hrvati in Srbi; odvzeli so ji "samo" to-le: Reko, rkoro celo Dalmacijo (brez Dubrovnika), skoro vSe otoke (brez dveh) in Kotor z Lovče-nom. Vse to si je vzela Italija za sebe. Malenkost! Vojvodino sprotno, mi vidimo, da se od zavezniške strani pokazuje toliko naklonjenosti nasproti našim in njihovim skupnim so- nič ženirale barbarske in nehumane metode fašizma, samo da je Italija od tega imela korist. Hočete vzglede? Evo jih! Proti slovanski manjšini pod Italijo se je fašizem zaklel, da jo bo uničil. Posluževal se je v to svrho najnemoralnejših in sramotnih metod in sredstev. V Trstu, v Istri, v Italiji, kateri Italijan je vstal proti temu? Nobeden. Kdo je pomagal fašizmu pri tem? Vsi Italijani skoro brez*razlike. In o priliki napa- vtrainikom Italijanom, da tega da na Slovenijo, tega nemoral-naia»na*. ne moremo razu-1 nega in strašnega čina? Kako meti, se je ponašal italijanski narod? Glavni nasprotniki naših sve-jNiao samo vojaki "vršili svojo tih nacionalnih pravic in upra- dolžnost", ampak se je cel na-vičenih aspiracij so Italijani, rod. vojaki kot civilisti, z nav-Oni so nam po prvi svetovni dušenjem in nepopisnim pono-vojni ukradli velik del naše slo-j som vrgel v to avanturo, da u-venske zemlje in najboljši del stvari "italijanski imperij." našega naroda. S tem so v teku v sedanjo vojno se je Musso so velikodušno poklonili Mad- 20 let postopali tako, da je to vrjrei lz špekulacije. Ra- žarom. Na vzhodu te "Hrvatske dr-ižave" sta dve državici: Srbija J in črna gora, obe samostojni in neodvisni dru&a od druge. Srbija ima meje od pred letom 1912 do Rrstovca na jugu (t. zv. predkumanovska Srbija!). Celo južno Srbijo (Macedoni-jo) so podelili na dva dela z linijo, ki gre od Ristovca do Ohrida. Vzhodna polovica (s sramota za Italijo, pa tudi za ves civilizirani svet. Odločno in neizprosno zahtevamo, da se ta krivica popravi in da se nam vrne svoboda, na katero imamo enako pravico kakor na pr. Angleži in Amerikanci. Kakor v zadnji vojni tako tudi v tej zavezniki govorijo in obljubljajo svobodo vsem narodom po tej vojni. Atlantski čar-ter govori, kakor svoječasno Skopi jem) gre Bolgariji, ki do- vvilsonove točke, odločno v naš bi vrnjen tudi caribrodski o- j prilog. Čunal je, da je Francija zlomljena, Britanija nepripravljena, Hitler vsemogočen. Pridružiti se mu, biti štiri dni v vojni, ostati brez žrtev, deliti bogati plen z njim in pobrati tako poceni Nico, Savojo, Tunis in ne vem še kaj—"chi non pecche-reble" (kdo ne bi grešil, ko se mu nudi taka sijajna prilika?) Toda tak špekulant v onem momentu ni bil samo Musso, klonjenost. ujetniki napravili iz zemlje, peska, pa tudi iz kamena (če so ga dobili) spomenike—Mussoliniju in razne fašistične embleme s 1 fašističnimi napisi. V angleških taboriščih gotovo na to niso bili prisiljeni. Pclitika State Departmenta in Foreign Offica dokazuje, da Anglosaksoni še ne poznajo Italijanov, njihovih razmer, njihovega značaja. Varajo se anglosaški diplomati, če mislijo, da bodo z lepimi besedami in obljubami pridobili Italijane za sebe, za odkritosrčno sodelovanje. Dvajset let fašistovske megalomanije je italijanski narod popolnoma preobrazilo; od prilike kakor nacizem Nemce. Toliko deklamacij je bilo o Jadranskem morju kot italijanskem jezeru, o Balkanu kot italijanskem mostu za "širjenje italijanske kulture" proti nekulturnemu vzhodu, o Sredozemskem morju kot "mare nostru", o nenasitnem in požrešnem ter hinavskem Albionu, o zabiti, kre-tenski in predrzni anglosaksonski bučr, o smešnih in neresnih Amerikancih, ki ne znajo kot 2umo žvekati, o veličini in "primatu" italijanskega nareda, o slavnem italijanskem imperiju, ki bo zavladal nad Sredozemljem in vsemi njegovimi obalami, nad Afriko, nad Orientom, o prUektoratu nad vsemi Arabci, nad Muslimani itd., itd., itd. Pa niso bile samo deklamacije, ni bila samo uradna politika, ki je / šla v tem pravcu, ampak se je narod vzrejal v tem duhu potom knjig in drugih publikacij ter predavanj na univerzah, po srednjih šolah in potom drugih institucij! Da, da, Musso ni nič manjši manijak kot Hitler. Toda, kakor Hitlerju ne bi vsa njegova abnormalnost in megalomanija nič koristila, da ni bil za njim skoro ves nemški nared, ravno tako ne bi Mussoliniju pomagalo njegovo žabje napihovanje, da se ni z njim vred napihavai cel narod od kralja doli do zadnjega pastirja. Potreben je proces ponovne, pravilne vzgoje italijanskega naroda. Prvi korak k temu mora biti, kakor za Nemce: kazen za dosedanje grehe in zločine. Globoko sem prepričan, da se bo politika anglosaških držav, politika popuščanja nasproti Italijanom — morda šele čez dalj časa (in the long run)—še bridko maščevala nad njimi samimi. Pa tudi neposrednega učinka—vstaje v Italiji in od-cepljenja od Nemčije—ne bo; in to ne le radi tega, ker tega Nemci ne bi dopustili, ampak tudi ker Italijani sami tega nočejo; še vedno je večina fašistična ter antibritanska, anti-francoska, antiruska, antizavez-niška. Vsako drugo prikazova-rjje s>uacije v Italiji je nerealno in tendenciozno. Do ijosledic, ki jih želi anglosaška piopaganda, pa ne pride tudi radi tega, ker to propagando v Italiji smatrajo kot slabost in ne ket odkritosrčno na- kraj, katerega je izgubila po prvi svetovni vojni. Druga polovica pripade Albaniji. Tudi črna gora ima stare meje h leta 1912 s tem, da ji je odvzet Lovčen. Pri vsem tem pa imajo neke italijanske grupe v inozemstvu drznost, da zahtevajo, da osta-hejo dosedanje meje Italije neokrnjene. S tem javno zanikajo principe atlantskega 6arter- Slovenije na karti sploh ni|jg ]n to ni80 Italijani-fašisti, več, ker je razdeljena -po da-1 temveč Italijani, ki trdijo, da našnji demarkacijski liniji 8Q proti faajzmUf proti današ- med nemško in laško okupacijo. Južni del je dan Italiji, severni Nemčiji, Madžarski. Ta karta, ki «pokazalje uradne italijanske aspiracij«, je zelo značilna in podučna. Na nji ni več Slovenije in ni več Jugoslavije I Jugoelavijo so razbili na slabo Hrvatsko (ki eo jo o- nji uradni Italiji, da »o za demokracijo, za resnico in pravi-Prek mu rje • ^ ter g0 na strani zaveznikov. In zavezniki? Kakšno vlogo igrajo oni pri vsem tem? Moramo priznati, da nam je popolnoma nerazumljivo, ter nelogično neprirodno, absurdno. Od zavezniške, ameriške in ropali najvažnejših delov), na ' * nftraVnost malo in slabo Srbi>o in na še ~ lUlijiTm in italijanskemu narodu, ali Srbijo manjšo in slabšo črno goro (kateri ao vzeli Lovčen). SLOVENIJO PA SO IZBRISALI IZ LICA ZEMLJE. Ni dvoma, da se nemški načrti v glavnem strinjajo z italijanskimi; spor bi bil kvečjemu v tem, kaj naj si prisvoji» vsaj onemu delu, katerega trdijo gori omenjene demokratske in anti-fašistične grupe da predstavljajo, izkazuje in ponuja prijateljstvo in naklonjenost. Mi razumemo razloge špeku- Nemčija od onega ozemlja, ki si ga prisvaja Italija. * Torej če bi zmagala osovi-na, Slovenije ne bi bilo reč. Toda oeovina ne bo zmagala, zmagali bodo zavezniki. lacije take politike zavezniških diplomatov: belijo Italijo od-jdvojiti od Nemčije in jo iz sovražnika napraviti — zaveznika; moramo pa poudariti, da je po našem mišljenju taka poli- niso bili samo fašistični kapor-joni, nego je bil tak špekulant —ves italijanski narod, če bi se ta špekulacija (v slučaju Hitlerjeve zmage) posrečila, bi jo sprejeli vsi Italijani, jo slavili kot "največji uspeh latinskega genija," kot najslavnejšo stvar svoje zgodovine, a Mussa bi proglasili za svojega—boga. Da se je špekulacija ponesrečila, je res. Da je danes položaj Italije obupen, je tudi res. Ravno tako je res, da so vsled tega sedaj posUli Italijani "antifa-Šisti". Ampak v tem smislu je danes gotovo največji antifa-šist—sam Musso. Ponujati sedaj nagrado ostalim Italijanom, ki so postali "antifašisti", ko so videli, da so jo polomiji, je velika krivica nasproti Mussoliniju. Ako kdo zasluži sedaj za to nagrado, jo zasluži najprej on, ker nihče kot on ne ve, kako grezno jo je polomil. Ko sem lani v Egiptu nabiral med italijanskimi ujetniki-Slo-venci in Hrvati prostovoljce za borbo na strani zaveznikov proti fašistom, se ne samo noben Italijan ni prijavil za prostovoljca, ampak so t neverjetno drznostjo nastopali proti našim fantom in jim žugali z os vet o njim in njihovim družinam, če tika popolnoma pogrešena. Pred se prijavijo za prostovoljce. V Dobro! Ali -pa amen» biti viem, ker bazira na napačni raznih taboriščih so italijanski Edini argument, ki bo v Italiji izdal, to je—udarec. Udarec v Egiptu in Libiji ter bombardiranje italijanskih mest—to so edina lekcija, ki bo imela uspeh, če se bo nadaljeval. Ta anglosaška propaganda pridobivanja Italijanov za zaveznike pa ima drugo, neprijetno plast: vzbuja pri nas Jugoslovanih, in posebno pri nas Slovencih, čudne občutke. Mi smo doprinašali in doprinašamo zavezniški borbi ogromno. Absolutno vzeto morda ta doprinos ni tako velik, toda relativno, ako se vzamejo vse okolnosti v poštev, je morda večji nego kateri koli drugi. In pri vsem tem mi za svoje nacionalne ideale in cilje, za katere se borimo— in edino zanje se borimo—ne moremo dobiti od zaveznikov nobene obljube ali izjave, Italijani pa, ki se že dve leti borijo proti zaveznikom, v Afriki, na Ruskem, ki potapljajo bojne in trgovske ladje zaveznikov v Sredozemlju in po oceanih—so spoiled child, enfant gate zaveznikov, in to celo enfant gate, ki noče poslušati in ki se ponudbam zaveznikov zaničljivo smeje. Ali ni vloga zaveznikov nekoliko čudna? Ali, kakor zgoraj rečeno, mi razumemo špekulacijo za vezni- (Konec na 5. strani.) —— KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE _ _ ___ • KOMENTARJI I ———«p——p^ Slev enaki kmgres je sedaj treba pričeti znova pod -prel- g lav na t.čka zanimanj v naši nejita vodstvom. javrK ti. Dr. čok ugotavlja, da Kaaima» Zakrajaek se i« je velika »kida, ker se ni te končno kar odprto spustil v podi, vno viiil. Je v pravem. litik°. je že kar ob svo J jem prihodu v to deželo uia- £n rare k, čemu so bili neka- vil, da tega ne bo storil. K usti tefi tako zoper politično akci- njegovi ugotovitvi j« bilo v tej jo, it JRZ. Čo*. tLsu akcija se koleni ne j eno. da zaobljube ne ni obnesla, na sprotni ki pa so bo mogel držati. Takoj od za- jo di> kreditirali. torej ne hodi- četka jo je prelomil, je pa pre- • mo znova v negotovost, kako* cej ponehati pozneje. V Am. zadnjič. John Chernazar pra-' domovini z dne 16. nov. pravi, vi v tej številki, da ni propadel da je to storil na željo pod- v prejšnji vojni -arrio program p j d^ednika jugoalovan&ke vb- JEZ, nego vseh Wilsonovih 14 de Mihe Kraka. Tako se je took, v sled česar imaq&o sedaj namreč Snoj domenil z Miham.' drugo svetovno vojno. Kritiki, ko je Sel k njemu tz New Yor- J ki se še vedno spotikajo ob J. ka v London in se vrnil nazaj R. Z., na to dejstvo pozabljajo, v Ameriko s pismom za Kazii- pravi Chernazar. mirja. Za vso to stvarjo je ve- 1 ' lih —» ir a ^ |D0 zmagajo. Morda bi mogel Un-m. ki ne žele. da bi Slo Sk^endci dotiki so se na i ^Tvahko^K ^^ |n Uj Vtntt5 ^^^ uruJa i»™**' storiti za premirje la, pa pravi Adamič tole: med Hrvati in Srbi ui kontno «v«riww* ta*. 4» ki kaa za delovni sporazum med čla- gr„ „w Sajatea. a. M ni "trolmenega naroda". - a«»aWj mm »ovJ«uk« Raiij« mrm- Am ia brci priirtka imkla sa Zrn- Lotita Adamič pravi v >vo k* MJ akljMc.ja svojem sestanku v Clevelandu ^otavlja le toliko, da mu po dokaj dolgi razpravi zedi- \ Kpek^ rodilo ni bilo nič nili odobriti slovenski kongres; ^ a ^ ^ ^Hc temu ravnal rekli pa so marsikatero hudo ^ njemu m ^ je utajen, na račun katoliških odbomi- ker ^ *mmtr* za politično de- koV' v skn enAkl i lovanje v tej deželi veliko spo iem ¿^ku 0 slovenskem kon- _ __^ ^ M ^ Z LILT ** pa bi za tako ¿a se ga bo udeležil s- -na rbor se P^ebej povabiti r aIofiro mogel yn Sook katere- mo v »<*oto 5. dec.. ker bo v i. boi. ^.u C.I---, Gacica. slovenske župnike. Menda ne- | ^ je Krek poveril vse vod- ,.^ijo drugod zaposlen. Ob -p*t a Z+.¿..i su*.**. T. namenoma, ker so smatrali, da ^ akcije". Vsem.; ~ je p^ etii v dosedaj ze- - St ki so tu v imenu jug«k>vanske t * ^akmano dejstvo. da je v!;—* ^ * ti katoliških dru-tev^ župnije ; m od nje najeti, očita. Jugoslaviji civ ilna vojna, v namreč n*o demokratične. Du- da w ^ (ZtLkr*&k> edini je | med partr^ni in Mi- iT^J t^J^TTl^ iW ^ k° ^ blU ^^IkSm^M Lniki. Proleta-izvoljeni. mcese vKjim v čem drugi, kar jih je ^ ^ 0 t^m poročal in navede* iunaj pa so odšli ali se pred | podatke, a potem je naci bda t namškim-ftalijaiMkim > napa-1 ^ gotove strani izrečena ie- zamerijo. morajo drugam. Ni bilo prav. ker so godrnjali nad Zalarjem in drugimi takimi, ker jim pač niso kratili v ničemer pravice priti na kongres, a ko se dajo izvoliti v driaitvih. A ko sem glede seje pripravljalnega odbora, ki se je vršila zadnji petek v uradu SXPJ, dobil prave podatke, se kongresa lahko udeleže župniki kot župriki. z vsemi delegatskimi pravicami, pa ako jih je kdo volil ali ne. Ker je ta kongres od vsega začetka aranžiran tako. da se ne bo pečal z načelnimi stvarmi, nego bo ves osredotočen samo na točko, kako pomagati, da se c&me slovenski narod, ie priporočati tudi Antonu Grdini. da se ravna v tem duhu. Dosedaj je bil on poleg Jeriča dom. aH pa takoj isti daa pada.. Rev. Zakrajšck je torej spet v poHtični akciji in na zadnjem sestanku dne 20. novem-1 bra v Chieagu je bil, kakor poročajo. povabljen v odbor tudi njegov prijatelj v enakih aktivnosti v prejšnji vojni. Ru ii ^ * Mt praet: tem /a saka župnija je verska nova. e.rcma organizacija. Spet ¿nitfje sem ¿üal, j pogie>te. rekli so. da naj se ca-lo slovenski sociaiitfti povabije v Wa kfcngioa. Kakšne zverine pa so ti socialisti, ali niso Slovenci? Sedaj niso na dnevnem redu pohtična ali verska nabiranja. ampak je na tehSnici u-aoda slovenskega naroda. Ake bomo skupno nastopüi, je mogoča rešitev, če pa nisme IntolerancG in slovenski skupnega nastopa, bo- mroieranca m b»oveniw mQ Mri ^^ ženskega Kongres naroda v starem kraju m tu- C kiča c o, |lt. — Pred' seboj, kaj. Veil k narodni greh ima imam pismo organizacije, ki se vaak. kdor sedaj naaprotuje imenuje Council Against In- skupoemu delu. Kaj bi rekli, tolerance in America. V temu ako bi videli fanatičnega čloko ne l lu oziroma v njegovem veka, kateri se potaplja, in bi odboru so osebe raznih verskih j ne »prejel roke v rešitev, k stein političnih Mziranj cele A- ro m* pwaja njegm nasproi-merike. Vseh skupaj je 73 o- oik. Maroc je; tako hi rekli, m seb. Naj navedem samo neka- to je tudi edino pravi izraz, tere: W. Warren Barbour. Ge- ker takemu človeku ni rešitve, __ orge G. Battle. Arthur Capper, potopil « bo. mm9T ** Henry A. Atkinson, An net-. Nekateri ameriški Slovenci w tli, te Smith Lawrence. John Be- . m radi hvalijo, da ao v tej de-ZTklLwe Waterman Wwe. ^ ^ celo Ali «o se „ ptmU ^^ukM M^ia.-* ikaf E^*™ BUke- ^ UmU kaj navadili od Amerike? . stein, škof James E. Freeman. Nekateri pač. drugi pa zelo Gctteral St»ot« je to v Lon- FrÄflk Knox> Wüliam Green, ^^ donu pmkfšak pa je Monsignor John A. Ryan. Al- Ju)dl lo iz povito , ****** T^r Z ^ Slovenke fare. TaJ^o more pi- drurega, ako hočejo, da bo ati le tak. ki ne razame P^a , Mi Mi » Protft biia. i vi pa ga namenoma noče Ijave. Majhen >e inx razumetL V povabilu ni bilo ae tteje dosti mod velikimi_ na-oikjer nakano, da se vaMjf, ru4L Ako sodaj ne bvm* ^kup-^ocialttiii^e, ria^redne ali ka-j no na&topiU, bo izginil, m ce f lolMke c^^aaizacije-. Povabile j to *ori brez nalega skupnega „e je m -ilovciiska asUnove. nastopa ia prottKa. poUm m-oigau. uicije iti. Kolikor j^ , w vredni, da smo Uli Sk>ve*-3ieni iJoveašči»a zaaca, ao hifc j P» rojenL Aataa # L besedo uetanove povabljene ^ -~ uidi fare, ozirema župnije, ker Htiuij drobfia CkkAgo, UL — Nekateri slovenski pisatelji se poFiužuje|j vehko daljših besed ket pa je njihovo prepričanje. a Za čftove&vo hi bilo neizmerno koristno, da se bi odločrk) za civilizacijo, ki bo res civilizacija. Taka kakor je sedaj je nevarna m vrh tega tudi silno iwlofat. MI p>tf»Ai> M Ujo «M Mi "KaW kait>o rasa« poročila i« Qe- Drifi j* hrvatskem in srbokem tisku je|"~ - B . . , _. . , v. , - ia v ri»on» pa je od- a. i. .ta~ vec. Stanje se zdi. da je prav ^ v u^^ ^ a« *~Wj isto, kakršno je bilo med neka- ^.atica. atraaki. pa.iah pe- terimi hrvatskim m srbskimi' WfS« m a« a« «para mmč«; atkaltn voditelji pred žalostnim inci- ««»«a .tara patttica* ««aiiaiiM a« Sragi m "apasarji. ~ Ameriki. W edini ki je v ak-jdentom v be<«radski skupščini kwmk^t. a*«, d v nasprotoval- !<** Nobena stran nima; ^ ^ ^ nem duhu. Grdina je 'edtti k. J j ^J^JL^ift^lT"^ tS i f*dii«i)i. cijo p»xir^zai __________dina je eden iz- nitl najmanjše voije popui-- med onih. ki ne popusti, kakor Prav naprej gre v ekstrem. Ka- je bilo v tem liftu pred tedni že ko končalo. Zdi se. da je & ^ p stili ali ugotovljeno. Strpnoet pa so po- to P- K. Z. Ako je. je * .taiija«ak« m a««šk« j«<•. w kazali tisti, ki so na vsek način'nekohko knv temu sUnju. t .^fc. taWrMč. .n a. pri.,iM a^.. za skupnost, četudi pri tem tr- k«" * * Jugoela- pe »dejeT f vijo. kakrino si je zamislil Pa-' 9vmmt' Vm - j šk Ako bi biH diplomati, ki s« t Kongres dne 6. dec. "naj bo «krpncali mir po prejšnji voj-le priprava za bodoči pravi ni. pametni, pa ne bi bilo tiste-kongre-'\ Tako predlagajo slo- ga streljanja v beogradski venski duho vniki z velikim po- f skupščini in ne bilo bi vzrokov odarkom. To pomeni, da jim i za tragične boje mod Hrvati ta nedanji skHcatelraki odbor ni Srbi. ki sedaj ogrožajo bodoč-po godu, ker je stvar po njih-jnoot slovenskega naroda tudi nem mnenju zarvozil in jo bo ako zavemiki še tako odločil- fjsL da ae bi pisali o___________________ _______. kx^teem poglavju. Pa mora brikon* ^ 06 P1^" fred E. Smith, Dorothy Thomp- prej ali slej tudi v širšo jav- »»etsko émá. n Robert P. Wagner, Carter notft. ker ni U stvar nikomur Nemci so zahtevali od Mila- Glass, Frank E. Gannett, Her- vec skrita. Glede Slovenije ^ Kedka in njegovih nuni- ^^ Agar. Harold L. lekes. pcavi Adamič: sirov voč srbskega žita in živi- Thomas E. Dewey in drugi En Nekaterim se je U ukaz od th»n _tim€ stra v prid sovTainika svoje American hirtocy. Powerful d cáele. ar^i ruthkas foes seek to over- 1 throw our democracy and ex- Tretji rajh je preskrbe! Nem- tingubh our liberties. Not only cem tf»oče# dobrih '^političnih" »>road. but here in the United 4u¿*> V jugoslovanskih krajih stales, these foes are plotting je zapowlenih v zapovedoval- i^miPoy America hy dividing nih in wtdzomiskih oradrh 40,000 Nemcev. Edino v Rusiji Za nas do v enaki kongres se se Nemci z "dobrimi služba- ta odnUvek zeh> važen. • aa mu I ______ ____ Tam prezebajo in tvegajo žisr- ¿ |ilMije. kateri so »tolerantni ljenja. ker se jim "neumni* m «ajo aelo, z*k> ozko obzor- Rusi nikakor nočejo podati. ^ Viiak dan črtamo ia slišimo. Slobodan Jovaaovié, ki je poglejte, socialisti ia na- predsednik jugoslovanske za- prednjaki. pa fed^o pri isti mi- mejne vlade, je narod znova « » keiottčari. da, iMjtf^ pozval, naj se ne upira, "ker * In obratno | usodna ura še ni prišla". In pa. | katoličanom, da prodajajo svo da naj «e narod ravna edino po # ^enko prepr eanje na-ptot- Mihajlovičevih ukazih. Prej je Hastane vprašanje, cd rojaral« vaša« kitk« a ailani Miača. Zamejila vlada zdržema trdika. ki« u nasproUtva m Parti—é ^ raiik« ..j^. wmá-; koliko nemških divizij drži Mi- oéritan>a? Ali od slovenaknga •^a. Orni émmm» kaatroiira- hajlovič s svojimi četniki zapo- j naročja v Ameriki. Kaj še ia o^k. p^Mjrfi.; U ^ L,^ ^ Balkanu, a sedaj, ko Stop»*« n* ***. J,h m «a ta M f rahafc aaiaca. kjar um | ^ ^ ^ imimim Knštof Kolumb je trdH, da j« svet okrogel, pokojni Voliva v Ž ion City ju pa je prisegal, da je svet plotča. Po tej vojni pa bomo vedeli vsi, da je svet reven. » Delegatom slovenskega narodnega kongresa priporočam, da pnečitajo govor Weadelia Wiilkieja, ki ga je rmel v forumu newyorakega dnevnika Herald Tribune dne 16. novembra t. L Priznam, da WiBkie ni ai-kakiten radikalec, «ta pa na utrditev demokracije zelo dobre argumente in boljii »pogled v bodočnost ter v svetovne razmere kakor pa naniUo izmed op Hi. ki kar naprej govore ali pa pišejo o demokraciji. * V prvi svetovni vojni smo se borili za odpravo vojne, v drugi pa za demokracijo. Wood-row Wilson je v prvi svetowii vojni razglasil svetu svoj program. zapopaden v 14 točkah. Mirovna konferenca mu jih je arila in Wilsonov na*rt Ameriki uaamo rani politične struji. ob času volitev in v normalnih časih lasa jo da kaj. Toda. ko je prišla vojna m ne-vamost za obstoj Amerike, so se vse struje strnile skupaj, *n tako zagotovile zmago Ameriki nad n ¿enimi sovražniki. Tudi mi tukaj rojeni Slovenci pričakujemo od vas, da se sdru- i je propadal. Tako je propadel žile in tako rešite gotovega po- tudi načrt Jugoslovanskega re-gina vašo in naših staršev noj- publfeanskega združenja. A od stno domovino Slovenijo. Naj slove«)sk;h krbicarjev še nisem vas zibudi še en cnistavek is slišaL da bi kdaj pisali o pofa-| zgoraj omenjenega pisma.1 ženem Wib*onovem programu, i namreč: "Dividsd We FaU, ali da bi mu očitali njegov po-Unrted We Co«K|tter.w Ne kaži-»raz. venomer pa očitajo JRZ. mo s farizejskim prstom na ro- čt4 da je delovalo za reputjli- r>itk L, ravliaH i» _ , jaka. kateri ima drugo prepri- ko in za boljši svet. pa ni ne lene morejo p'»-tavijau. ^ tudi med nami se pojavlja-' . .__. _. ^ _ . * .... . . ... r . ^ J 1,0+ —publike m ne boljšega sveta. ♦ Med Wiksonovimi 14 tačicami in atlantskim Carterjevi ne vidim nobene razlike. sodbo drugim, in spoštujmo se očita PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET ČLANOV (IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ti ^ x £11 pa aa * hora partizani proti okopa- vprašajte kaj mislijo glede po * ^SZZZTJZ t.>rjem na Hrvatskem, v Slove- po^icne akcije; vsi por«ljaiki J^^Zi^Z Uii ^i gori hi V Dalmaciji, ^^^^r^L^lLTTa ZZ—H, * IJ-*Tfci f, aim-' pa Mihajiovič miruje; ne po da ob« akciji potrebni za e^ij. ajak ia 4a Re^j.. I polnoma. ker poročila iz Mo "^'^ siovenskega naroda v s k ve trdijo, da kjer le more na- domovini. V tem so si vsi edini. pada partizane. Ta spor v Ju- ^ V»^™ goslaviji je sliden civilni vojni pcepriianje. _ _tv> /.ro »t iftno i*- h » * . 1 v Slpaniji. Zavezniki (Anglija N as pra«|t ve ksagre^ priha- ^ * ŽZll1 in Amerika) podpirajo Mihaj- • » ^ "> , mi_ti^jHZ-L:------rarum in tako zaplankani v svojem fanatizmu, da ne vedo. paiaijM*. Orrataaiiai • Yor" j da tukaj se ne gre za vsdrtvo ¿«aja mmkmkm .«• s. tri ^ vprašuje jugoslovanskega j M ali druge verske ali polita jag aaloraaakiK part.aaaa* «»ISUra V nan jih Zadev M 0«T a« p kai! čila Ninčiča. kako da še vsdno 5anje kot mi sami. ker roba se sama hvali, in tako tudi nam ni potreba, da se hvalimo. da samo mi smo pošteni in zavedni Slovenci. Prepustimo sodbo drugim, in spoštujmo prepričanje in nazirsnje svo - jega sorojaka. Cas je preveč (waf ^ stranke kratek m važen, da bi ga trn-tili z očitanji in vlašikt stara grehe na dan. Kaj je kdo kil leta nazaj, ni važno. Zelo pa je važno, kaj je kdo danes, ko se gre za obtstoj slovenskega naroda. Pozabimo razlike v prepričanju in mišljenju vsaj za toliko časa. da bo rešen narod. v Chicagu Krajevna organizacija socialistične stranke v Chicagu bo imela v soboto 5. decembra bazar in zabavo. Bazar bo odprt ob 4. pop. in zabava — plesna in druga — pa bo trajala do Ta4a •»¡«»a. vta^ar | ajaaa alavaaaki S-1 n v Ja.Mbiij» aptaa mjatati t^ | 999 """" —' K"" f- * ■ «riaarji ali M^iateki ra>aáki pe^alj. Wv iČa, Rusiji partizane. ^ t^r^JZ SnZIH; Hrvatski Srijrt v Ne i pohioči. Vstopnina je 25c. Pro Kadar bo Slovenija ^obodna, stor bazarja m veselice je Lin- jo pa zopet lahko udarimo coht Center. 70i E, Oakwood. v?«ak v svojo stran. ^ Taa. ai ruaa ali aria*, aaačaa i«urr«ira sa i nič ne pove, o čem sta se dome-t s^arvm ^raju. kateremu preti Salkaa ra JvfMlavtja apiak. ni la z grofom Sforzom. ko je iak**en p<*in. ako se mi ne cne struje. ampak da se gre za naroda v NAROČITE S) DNEVNIK PROSVETA 99 Karociaiaa aa ZJrmimmm deimvo (lim Ckicapa) la Km, mm Mmí Z3.SS aa pel leta; ti tO aa ¿««rt Utaj sa S7.SS m cala letat $3 TS aa pel leta» m km c i< are Naslov xc list in toinishro je: 2(m7 Ao. Lawmlalf Avennr \ < hir«KOe UUmmim m whTh mi I htt iSincič) s kraljem Petrom adružmio in mu raaj peritusi-na obisku v Ameriki. Omenje- ^ pomagati. Jas bi rad vedel, ai hst izraža bojazen, da sta ^ 4») avtoriteto ali man-meseUrika za hrvatsko in skv j ^ „ekaterrm ljudem, da taks vf^nnko zemljo. Težko, da bo j|lgnlr zapišejo: mi katoličani. mi naprsdnjaki. mi socialisti, odklanjamo to is m strinjamo ravne nasprotno. Da, rad bi vedel. kdo vam je dal pravico, da govorite v imenu slovenskega "Taai aa e aaa>ák a» t «lik Glede generala Mihajkrviea Nioric kaj pojasnil, ker ni od-memi A*> porisanih je SOD ki vseh ameriikih Slovencev Na so bržkone utonili, drugi pa so temu kongresu Sod*, kljub na- E i ranjenci. sprotstvu nekateri, zastopani ii - . vsi Sknaaci hran razlike vsr vojne boiwie in skega ali pt>litičneiga prepriča-I nja. C Kal sem, da se je izpusti- moramo natopiti kot en mož jmMmm koncert Sove w in pokazati raratn svetn, da I ^ ki ^ nap ne loči ne versko ne politi- y Qhic*n m čno prepričanje, in da nismo ^ ^ ^a^A!*H^Za mU Aa^r^ra Ir^t a^nilrl HU BC11. «OVnMlie giSSbe dopohlfl pstmdvajseto lete. Ta svoj jubilej Im proslavil z velikim koncertom, ki se vrši to nedeljo 29. noveAibra v dvorani S. N, P. J. Prične se ob S. popoldne. Spored koncerta je v tej Števftki na t. strani. nič drugega kot ameriški Slovenci. kateri govorimo v imenu zasužnjenih bratov v starem kraju. Dobro je. da vsak pove *vt>je mnenje, toda ko se gre za skupen kongres in nastop, vrzimo obleko sovraštva iz preteklosti raz sebe, in oblecimo vsi skupaj lepo slovensko narodno noio. Kot ameriški državljani nimamo samo pravico, ampak sveto dolžnost, da zaupijemo na ves glas, da se godi teptani Sloveniji v nebo vpijoča krivica in da naj natopi naša ameriška vlada sku-pne a svojimi zavezniki in rab slovenski narod gntovegs po i?ina. r siužb v civilni stufcbi zvezne Administracije, ter v skržbi posameznih držav, okrajev in eb-čin je okrog pet in pol mi! i jopa uradnikov, ali več kot pa je sa-lakov v zvezni armadi in mornarici, pravi senator Bynd. On «rastra tolikšno število 'polittč-I nihw skitb za silne potrato ^ i *ua. ali akaK aja • kaaatraktivai «a»ta .................................................^ ZA UCNK TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNUSKO TISKARNO Adria Printing Co. 183H N. HALSTEO STREET, CHICAGO, ILL Tat MOHAWK «71* PROCFTARFC SE TISKA mi NAS ČEZDRNINSTRN Piše ZVONKO NOVAK SLOVENCI gana vrata obupoth bojev prati XXXIII. turški prt*muči. ■ ■ ■ I Sultan Murad se je posebno Zadnjič »i m povedal, da so trudi, da ,b¡ 0*1,^*1 vojno cese morah Albanci, Romuni, ^ ki u ¿utia Kiinlja- , Srbi in Bolgari ukloniti turš-ki sili. Najprej so priáli na vrsto Bolgari. Sultan Murad I. si je 1. 1363. osvojil znamenito me* eto Olrin ali Adrijanopel ter le*em prestavil svoj glavni ae-dež. Odtlej naprej iv&o imel Bolgari miru pred nasilnim »o-vražnikom. Kmalu sta padla Stara Zagora in Plovdiv (Kili popel), kjer se je nastanil sultanov vojvoda Lala&ahin kot njegov namestnik. Bolgarsk* car Ivan Sisman III., ki je ta krat bival v stari bolgar.k prestolnici Trnovem, ae je mo ral M uradu pokoriti in postat njegov vazal. V poroštvo svoj» "zvestobe j« dal sultanu svojo sestro za ženo. Se sedaj pro slavlja bolgarska narodna pe sem lepo Bolgarko Maruljo, k' »e tudi kot sultanova žena n marala poturčiti. Zdelo se je, da se bo morda Srbom posrečilo, če>ar niso zmogli niU Grki, niti Bolgari. Tedaj je bilo srbsko carstvc najmočnejše na Balkanu. Ste fan Dušan Silni (1331-1355)^ ki velja za največjega srbskega vladarja, se je dal v Skop Ijn kronati za carja Srbov, Gr kov, Bolgarov in Albancev njegova oblast je segala od Do nave do Jadranskega morja, od boeenskih pokrajin do gi-k^ •ga polotoka. Ali že pod njegr, vim sinom Urošem IV. so .h vneli hudi notranji boji in ve liko srbsko carstvo se je razde lilo med nekatere velikane. V južnem delu Srbije sta vlada'a brata Vukašin in Ugljeéa, prv v Skopi ju, drugi v Prjzrenu Zbrala sta kaj lepo vojsko, k je átela nad 60,000 ljudi, te: sla nad Odrin, da vzameta turško prestolnico. Priložnost je bila lepa. Sultan Murad se je mudil' v Mali Aziji in njegiv vojvoda Lalašahin se jima jt ' mogel postaviti v bran le * 4,000 vojaki. Toda Srbi so bili lahkomiselni ter zapravili tisto lepo priliko. Preziraje maloštevilno turško vojsko so se v ' taboru gostili ter popolnoma upijanHi. Sredi temne noči ' med 25. in 26 septembrom 1. 1871. navalijo Turki nenadoma z vseh ¿tirih strani na srbski tabor. Pričelo se je krvavo klanje in deloma vsi Srbi eo poginili pod turškim mečem Turki še dandanes imenujejo tisti kraj Sfrrb-sindigi (pogubo Srbov). Zmagoviti Chjmani so se po tej nepričakovani zmagi usuli preko srbake zemlje ter plenili in požigaAi po njej, da stráh. Najhuje je trpela Macedonija. kjer so si podvrgli zaporedoma vse velmože, med njimi tudi Vu'kaéinovega sina kralja Marka v Prilepu, katerega proslavljajo tudi slovenske narodne pesmi pod imenom 'kraljevič Marko*. Ae tisto leto (1371) j« v Ne-rodimljiu umrl car Uroé IV., ki j« bil zadnji srbski vladar iz rodbine Nemanjičev. V severnem dehi srbske dr-* žavc mu je sledil car Lazar H rebel j anovié (1371-1389). Ta pa je moral oblast deliti z lačnemu Italijanu. Oba ta nasilneža ugotvabljata in mučita i tiiifci slovenski narodič s tako ! krutostjo, da nima to njuno zločinsko početje primera v zgodovini č-lovcdkega rodu. Ker so slovenski Amerikan-ci še edini Slovane i na «vetu, ki uživajo svobodo v govoru in tisku, se mislijo v polni meri posliužiti te pravke ter se z vso odločnostjo potegniti za potapljajoč o se Slovenijo in njen rod, da se ne zatre in izbriše z zemeljskil#a površja. Pota in smernice za dosego tega plemenitega cilja si hočejo določiti na zborovanju nagega narod nega kongresa v C leve! andu. To njih no prizadevanje obeta biti v zvezi z veliko poirt- nov vodila iz Sredca (Sofije) preko niša k reki Moravi, potem ob njej v podonavske krajine, alatfti. proti Belgradu. L. 1382. se je pola-til mesta Sredca in Miri leta kasneje se je začel krvavi boj za Niš, kjer je bilo križišče cest za Srbijo, Bctfgairko in Madžarsko. Sam sultan M urad je pripeljal turško vojsko pod zidov je grada j vovalnostjo pa silnimi dušev-Niša. Ta trdnjava se je morali nimi in gmotnimi napori. Kajti kJjub hrabremu odporu srbske hodilo mu bo neAteto hudih posadke vdati v 25. dneh. Se-1 ovir v napoto. To je tako go- da j je bila sultanu pot v sredino srbake države odprta. tovo kakor aunen 1 v očenaftu. Toda z dobro voljo se dajo Car Lazar je v tej stiski premagati vse neizogibne te- sklenil zvezo s svojim sosedom, gobe. boaenskim kraljem Štefanom v zadnjem času se je naš dr- Tvrtkom. Z njegovo pomočjo fevni oddelek kaj rad pečal s *e 1. 1387. pri Pločniku ob reki stremljenjem tukajšnje laške Tciplici turško vojsko tako sil- propagande ter celo poslušal 10 potolkel, da je komaj pe- njene neosnovane trditve, češ, :ina Turkov ostala živih. Ali da gre primorski in še drugi irav ta prva srbska zmaga je ^»venski svet Italiji. In Člove- podnetila Murada k odločilne- fcu, ki mu je še količkaj do mu boju, ki se je izvojeval (15. pravice in resnice, je dušo te junija 1389) na znamenitem trgal obup nad usodo nesreč- Kosovem polju, kjer se je prej nega nar »da v Sloveniji. Neka- n pozneje še mnogokrat odi o- terj Washin«toniiki krogi so ce- Sevala usoda balkanskega pol- j0 govorili, da pride v do- }toka. Nameni narodnega kongresa narekujejo potrebo popolne vzajemnosti glednem času še med vojno do pasebnet$a miru med Italijo in Združenimi narodi. Ali odleglo pa mu je vsaj nekoliko, ko je poslušal govor, Dne 5, in 6. decembra bodo ki ga je imel oni dan pomožni > risi i zastopniki in zastopnice love nekega živi j a v tej veliki n svobodni deželi na zborovale nastira narodnega kongro-a v Clevelandu pred vsem z ¡vojnim namenom. državni tajnik BerJe v New Yorku. Iz tiatih njegovih besed je razvidno, da bi naša vlada Oznanilo delegatom slovenskega narodnega kongresa Cleveland, O, — Odbor za preskrbo prenočišč se obrača na vse delegate slovenskega narodnega kongreaa, ki se bo vršil dne 5. in 6. dec. v tem me-j stu, da se tisti, ki žele da jim mi preskrbimo prenočišče, nemudoma javijo, kateri dan pridejo in za koliko dni žele imeti stanovanje. Prosimo, da nam to sporočite saj do 1. dec., ker na poznejše prijave *e ne bomo mogli ozirati. Pišete glede stanovanja lahko uradu pripravljalnega odboja, 6403 St. Clair Ave. (kjer je glavni urad Slovenske do-btedelne zveze), ali pa na naslov komurkoli izmed sledečih odbornikov: J. F. Duru, 15605 Waterloo Rd., Aignes Zalokair, 911 Addison Rd.; J. Mervar, 7801 Wadepark Ave., vsi v Clevelandu. Potrebno je tudi, da navedete, komu hmed teh boste pisali, ali želite stan pri naših rojakih, ali v hotelu. ^P ŽaJ nam je, da v-led st-da Pripravljalna odbor našega, veiv»kemu narodnemu kongre- razmer ne bomo mogli narodnega kongresa je sklical su zastonj na razpolago. priti ^ WSLS na p^taje z avti, zastopnike in zaatopnice slo-; Kongres bo začel zborovati a tran spertacijska sredstva tu venske sekcije JPO pa referen- v soboto dne 5. decembra t. l \m <|obra ¡n bo, te imeli vsled tne odbornike in odbornice dne ob 9. dopoldne v avditoriju tegJl m benih nadležnosti. S jx>-20. novembra t. 1. na skupno Slovenekega narodnega doma u|^no (Ct. Clair Ave.) je sejo v prostore gl, urtda Slo- na 6409 St. Clair Ave. v Cle- železniške postaje do Slov. venske nerodne |>odporne jed- vclandu. jnrrodnc-ga dema jako b\im. V note na 2657 S. Lawndale Ave, Povenlnice za delegate in f}onlu se prijavite in tu vam delegatinja »e ne bodo izdale ^ajo naslove, na katerom je iz urada pripravljalnega odbo- 8tr novanje določeno za vas. ra. Vsako društvo ali vsaka or- ¥ ganizacija naj izda za svoje- J—t Stalin xadnjega 7. novembra v Moskvi, na aUvnotti 25-letnice •ovjoUke revolucije. SEJA ZA SLOVENSKI NARODNI KONGRES MUČNA POTA TLAČENE FRANCIJE V TREH LETIH PORAZA IN KRIZ (Nadaljevanje s 1. strani.) naslednika in ta je francoskemu Ijudiftvu oznanil glavne točke svojci m 'novega" programa. Pravi, da je bodo4no«t Frakcij« le v zvez» z Neipčijo, in ro$i Vse naše rojake in tudi za sejo referatnih odbornikov in odbornic. Udeležilo se je je 16 odbornikov in odbornic, in sicer Vincent Cain-kar, ki je predsedoval zboro- njo »voje pooblastilo. rojakinje v Clevelandu, da Popoldne se je seja pečala z nam hjtro mogcče sporeče, resolucijami, poslanicami i« j ^ i)maj0 ^ razpolago eno ali izjavami, ki so jih referentni Vcč sob za udeležence sloven-pred^edniki — Btbin Krijlan, narodnega kongresa v Louis Adamič in Vincent Cain- dneh 5. in 6. dec. t. I. Pričaku- ne podpirala nobenega poseb-1 yrmnjUt Btbin KrisUn, Louis , .. . .. nega miru z italljo, dokler se Adamič, Zvonko Novak. Anton , 7" prt LllHl1 P1*«110^111 jemo veliko delegatov in dele- laško ljudstvo ne otreae zve- Rrapenc, Jakob Zupančič, ki ^ k svojem referatu, ki p g^j n krajev dežele, —----i ^ bo podal na konrresu — seji v ^to ste prošeni, da javite na presojo in odobrenje. Vse tiste ^ ajj i/jned spodaj na- izjave, poslanice in resolucije vedenih naslovov, če imate bodo seve v končni obliki še pr^tor, in pa za koliko oseb. predložene delegaciji na kon- (¿^lovi isti, kakor so že zgo- n enotno stojimo slovenski A- pravi, da ni misliti na mir z Anton £bašrvik, Janko Rogelj, merikanci za ameriško vlado ItaJijo pred popolnim poraaom ^^ 2eleznikar, Josip Zalar, v njenih sedanjih naporih, ker ositfnih sil in da ne bo vero- prank Wedic, Ivan Molek (le *e dobro zavedamo, kaj bo lomni in gobezdavi Mu«solini delno), F. Vider in Leo Jur- njena zma?a v tej svetovni :vet. določale i>arodne meje v Evno- Sej» ^ J« svojega dela vnela kaj živahna razprava. pi in drugod. desetih dopoldne ter ga do- nakar s» se zadenili v tem, da In v veliko uteho nam je la- končala ob sedmih zvečer. Ko se imenuj "Ameriški slovenski gresu samem v odločitev. Glede imena, ki ga naj dobi organizacija našega političnega gibanja po kongresu, se je Potem bodo na podlagi ne- ¿Stem^JSI'^ hko'tudl to. d* M> ^ ~ bi. .prrf.U« "ek.tera.pi- svet izrekla «na, kakor n. pr. eno od vojne- članstvo osrednjega in izvr- raj navedeni.) Ker je naša želja storiti vse kar mogoče, da se bodo gostje is drugih krajev počutili med nami domače, se zanašamo na vaše sodelovanje. Za pripravljalni odbor, J. F. Durn. • i tm in iprurnm v vj*tska vla■ "~ MTt poljih človeške delavnosti k ^ ^ K. J. Johne Germa »n še nekaj merskega slovenskega sveta I ^ ""P***1 kakuor J,h plodni blaginji ameriškega na-1 ^ ^^ ^ bo ^ ^ dnigub. ki jih je bilo treba re- i ima ivamliti od ek, ki si ga iz- P^eJ°-.A. n€kaJ bom Pa le kateri bodo morali izbrani za- na taki seji, je podal Janko »>er*U v sporazumu izvoljeni ! stopniki skrven-^kih Amerikan-; Rcljelj v imenu clevelamlske- osrednji in izvrševalni odbor. ....v... ... K* hoditi, še sila trnjevia, pre-ilfa sprejemnega odseka zelo Prvi bo imel 40 članov, iz ka- tva4Ki r n™™* ^ m dar se s svojimi upravičenimi .msreči ¿^¿J ^ nMančno poročilo, v katerem I torega se izbere tudi nadzorni | znano' P^^^1' zeljami in zahtevami obrnejo I ...___J___^___! ¡A hiU nm^^nn <\« h« I ndhnr Izvrševalni rvihor ho He- vajo Zed. 1o nje. laéke propagande ter pridobiti j« bilo povedano, da bo vse odbor. Izvrševalni odbor bo se-ameriške in angleške vladne preskrbljeno, kar je potrebno «-tajal te devetih članov, in si- I J(,e države večino žeiez-v severni Minnesoti. In še drugi na vso moč va-j kroge za to, da^t^o pril^¿ii tako priliko, kakršna bo naš cer iz predsednika, dveh ped* ^ žen namen bodo imeli na tem flovenskemu narodu pravico narodni kongres. Odsek bo predsednikov, tajnika, blagaj- 'iaj.cl r , .. ^ , zgodovinskem zborovanju pred do narodnega obatanka na «vo- skrbel za to, da dobijo dele- ro ka, zapisnikarja in treh od- dacJL v & ** rini. Kajti v sedanjih tenkih | bodtnih tleh lastnega oaemlja. ffatje in delegaUnje stieho 'h bomikov. če bo seve \^se te za-1 rmz,mer-,e neicako tzipreTTieni10- - hudih časih *o nezaslišana pA treba bo doseči tudi to, če prenočevanje in vse drugo. P >- kljwčke odobril kongres. grozodejstva in pretresljivi do- hočemo oteti Slovenijo narod-godki poklicali slovenske A- nega pogina, merikance k dolžnosti, k ne- Nameni našega narodnega iz o grb ni dolžnosti, ki jim je ni kongresa so tako plemeniti in naložilo krvno sorodstvo mor-1 važni, da bi to »borovanje ne da še nikoli prej. Po tistem rajsko lepem koščku sveta, koder prebiva in deluje že več kakor tisoč let sebi in celokupnemu človeštvu v prid sicer kaj majhen, ali vseeno pa nadarjen, marljiv, krepak in žilav narod, iz katerega izvira ameriško . slovenstvo, hlepi zlobno srce nadutemu in nekaterimi drugimi vedikaši. gospodovalnemu Nemcu na eni Njegova vlada je bila nepretr- strani, na drue (Kind Mortgages) ¡»od i najugodnejšimi pogoji, in pred vsem, PO NAJNIŽJIH OBRESTIH na zapad ni strani mesta Chicage. ® A ko rabite jponojtlo, obrnite ne na na* ur aH, kateri služi v m popolno znrfovofjfitva nlovrnekega nnroda ie vad .ti let. J Točna in poštena postrežba vam je pri našem podjetju {zagotovljena. Za Vašo naklonjenost se Vam priporoča i LEO JURJEVEC, Sr., predsednik ■ Reliance Federal Saving» & Loan Aas'n i 1904 West Cermak Road O SLOVENSKEM KONGRESU (Nadaljevanje s H. strani.) kov, čeprav smo prepričani, da je napačna. In ker mi ne moremo zaveznikom diktirati politike, naj nam bo vsaj dovoljeno poudariti svoje stališče, ki je sledeče: Zavezniki naj vodijo proti Italiji politiko, ki jim konvenira, toda v nobenem slučaju to ne sme iti na naš račun, na račun naših upravičenih zahtev in aspiracij. Zadosti smo plačali račun zaveznikov po prvi svetovni vojni. Italija je dobila svojo krivično mejo samo zato, ker je imela v žepu Ion- «^donski pakt; londonski pakt pa _ uit __:____i .. I i je bil sklenjen od antante in v wmmmmmmmmmmmmm ism^i ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ si DL - i -ti ^a Z n^eno izk|Ju¿no korist, a na na- Phone Canal 7130 ■ šo AkíKlo. To se ne sme voč ponoviti. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO S VETU (Nadaljevanje s 1. strani.) | ™ ™ prebivalstvo, naj se izseli kam na deželo, v mestih pa čuku in gasolinu, nego tudi na naj sunejo samo tUi, ki mo-plačah svojih delavcev. raj0 bjti v njih zaradi dela. Prodaja tobaka v Italiji je «pet omejena. Prodajalne ga smejo nuditi konsumentom samo dva dni v tednu. Stal in grad, ki je oblegan že 92. dni (do 24. nov.) še vedno vztrajno odbija nemške napade. Hitler pa je ž^ pred tedni prerokoval, da bodo njegove čete vsak čas vkorakale vanj. Mad*ar»ka je poslala v Sovjetsko Rusijo na pomoč Nemcem nekaj nadaljnih divizij. Hitler jih hoče še več in madžarski minister vnanjih zadev Nteolas Kal lav mu jih je obljubil, V Nemčiji ne je vsledj pomanjkanja obuval dogodilo precej vlomov v prodajalne, poseibno v izložbena okna. V namenu, da se te tatvine prepreči, ali saj omeji, je bil Udan odlok» da se sme od vsakega para razstaviti samo en Čevelj, Zavezniški napadi iz zraka na italijanska mesta imajo zs-željene učinke. Par pristani«, med njimi Genova, je postalo vsled .porušenja pomolov nerabnih, In vlada v Kimu apeli- Spanija dolguje Italiji za municijo, ki jo je dobival od nje generai Franco v zadnji civilni vojni, še okrog $269,000,-000. Na drugi strani pa dolguje Nemčija Španiji blizu 30 milijonov dolarjev, večinoma za ftpansko sadje in rude. Biftga, ki bi ga ftpeniji mogla poslati v zameno, pa nima. Vojna »tane milijarde in vlada jih mora nekje dobiti. Ker se po mnenju kongresni kov l>udje nočejo s kupovanjem bondov zadostno odzvati prostovoljno, se bo novi kongres bavil z načrtom obligatnega kupovanja IkmkIov. V Chicagu se je v dobrem tednu dogodilo več težkih nesreč, ko so otroci dobili orožje in se igrali z njim. Trije so bili ubiti, nekaj ranjenih. Starši bi In še prej, ¡posebno zdaj, pa delajo stroji in pri strojih je treba le malo ljudi. Kakega naprednega gibanja nimamo, je pa tu unija dobila veljavo, za katero so se borili naši ljudje še ¿tiri desetletja. NLRR, vladna ustanova, ki odločuje v .«porih med delodajalci in delavci, je nadzorovala volitve, v katerih se je imelo odločiti, ali so majnarji za unijo CIO ali proti. Glasovali so z veliko večino za. Kako e bo unija razvijala, pa je odvisno od rudarjev. Kakor znano, oglašamo Min-nesoto za zelo naipredno. če ne v enem, pa v drugem oziru. Ali kakor pravijo tukajfnji Hrvati, po takem pravilu, "da svaki zase Boga moli". Na volitve, ki smo jih imeli meseca dovembra to leto so vo-lilci večinoma že pozabili. Niso •pa jih pozabili tisti, ki so kam kandidirati i. V enem okraju sta se potegovala za ^lužtao v minncsoU skem sena t n dva, slovenska kandidata. Namreč sedanji senator John A. Blatnik, ki ga poznate tudi vai tisti iz drugih krajev, ki ste btli na konveniciji SNPJ leta 1941 v PiUsibunghu. Senator Blatnik je sedaj v službi strica Sama in njegov tekmec — tudi Slovenec, je bil proti njemu, kolikor največ je DRŽAVLJANSKI» PRIROČNIK nov« knjižica, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAV. LJAN. Polojf vpra&anj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje t knjižica še v II. dflu nekaj važnih letnic is zgodovine /V-dinjenih držav, v lil. delu pod naslovom RAZNO, p« Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih držav, IAncol-nov govor v Gettysbuiiru, Predsedniki edinjenih držav in Poedme države. Cena knjižici j« samo SO etn^ • pcitnino vred. Naročila »prejema: Knjigarna Proletarco. 2301 SO. UkWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. .................. POSLUŠAJTE ✓sako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. \/odi io Georae Marchon. ¡MMMH1II ItmiH I I MM PRISTOPAJTE K ¡ ¡ SLOVENSKI NARODNI^ PODPORNI JEDNOTI i¡ ! NARtXiTK SI PNKVNIK || 9% * > ** Slan« sa cel« letu v« 00, pol leta $3.00 | U»Una/ljajU nova druitvf. < » ilsnov(ic) je treba za,! nova društva. Naslov za list in | za tajništvo je: ; 26S7 S. Lawndale A ve. CHICAGO, ILL. morali biti previdnejši in orožje skriti posebno sedaj, ko ¡ mcgel s ftaliWa, da Blatnik ne mialijo otroci vsled vojne Ae toliko -bolj na take *fcvari, da Dr. John J. Zsvertiik PHYSICIAN mn* SURGEON 3724 West 26th btreet TrL Crawford 2SIS OPTIOK HOUR8: 1:30 to 4 P. M. (Except Wed. and Sun.^ «<30 to 8:30 P. M. (Kxcopt Wed,, Sat. and Sun.) R«*». 2219 So. Ridfewajr Ave. Tol. Crawford S440 If no answer — Call Aovtia 5700 tltMOMMMMHMIHIHI BARETINCIC & SON bo mogel povečati »ej senata, dokler bo v armadi. Bila je igrajo "jnake" proti "aovraž- I prav zanimiva kampanja in na nikom". Po lodirn je tropa- 1 volilni dan pa je bil Blatnik 1V dija.* zo|K»t izvoljen. — Poročevalec. POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, 1A» A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Ita Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1837. Published Weekly at 2501 Sa. Law«4ale Ave. CHICAGO, 'ILL., November 25, 1942. VOL. XXXV1L THE OTHER SIDE OF PROSPERITY Such ia the nature of the private-profit system that, even before World War I, it became evident that, but for waste and destruction capitalism could no longer function. Thus it was that the value of international trade was appraised, not by the amount of wealth that came into a nation but by what went out. When we sent more goods out of the nation than came to us in return we utid our balance was "favorable." And in order to icain this phony-favorable balance we ripped the resources from our Isruls and bvgged other people to take them in exchange for questionable promises ami useless cold. That is how it continued until war broke out. We sent our wealth abroad——even to Japan—which is now shooting us with our own scrap while we find consolation in the possession of the largest pile of gold in all creation. But, to get back to the point, our prosperity was founded upon waste —and still is. Only this week we received assurances from President Roosevelt that the waste is going to continue and that, as a result, the workers of America would h-tve plenty of work to do. What the president »»id was that we are going to have 9,700,000 men under arms by the end of next year. And, fittingly enough, he followed up with a statement that something must be done, right away quick, to mobilise the country's manpower. There it was the perfect corallary: war ami wu£te; waste and jobs; jobs and prosperity. Well, then, let's look at the picture from a slightly different angle. Let's ask ourselves— What is going to happen when the waste of war conies to an end? Will the capitalist system continue to work? Will the social relationship that have resulted from the profit system be preserved? When what is left of 9,700,000 people come back to civilian life . . . when the waste of war erals . . . when the jobs which waste create«* disappear—how, then, can the preeent class society be maintained? We »peak of controls; and controls there will be. But for what? To preserve capitalism? To keep the owning class secure, a working class satisfied and a jobless class in line? Will the government then take over the job of deciding what portion of prosperity each of us shall have? And will that be—CAN it be—democracy if the private profit of owners remains the number one objective? We wish every worker would take the trouble to think about the future along the above lines, some day when he's not working (and wasting) overtime. For we be'ieve it won't take much thought to reach the conclusion that there must be a better economic arrangement than one which gives nations the horrid choice between waste or want, mass regimentation in the service of a claw or anarchy.—Reading Labor Advocate. THE MARCH OF LABOR 4SLlIv%M OfJiOri StAMgii, tJftViVtxu of tburtoosp g s MtucAAWT Shipi, Win rttsUpD Wrtu MSDAU BY YCXUZ HAfOA LA feJAftCHA KICfAiTuY. 1 HOMY* jtfsy&oN A "Poor Little Rich Girl" Wakes Up Away back in 1934, the newspapers didn't have a war to report, so they devoted a lot of space to the "battle" between Mrs. Reginald Vanderbilt and Mrs. Harry Payne Whitney for the custody of 11-year old Gloria Vanderbilt. Mrs. Vanderbilt is the mother of the child and Mrs. Whitney is her aunt. Mrs. Whitney contended Mrs. Vanderbilt was not "a proper person" to rear the youngster. The perplexed judge eventually "divided" Gloria between them, and the story faded from the first page. A few years later, Gloria married Pat Di Cicco, at the time "an actor's s*ent" in Hollywood. She is 19 now. When her twenty-first birthday rolls around, she will inherit $4,000,000 from the Vanderbilt estate. "I am proud to be Mrs. Pat Di Cicco," she says. "I was never proud of being a Vanderbilt. If I were not so happy now, I would hate my mother and my aunt for dragging me into court. They never thought of what they were doing to me." Gloria's ambition is to have six children, three boys and three girls, but Pat thinks she should wait awhile. Apparently she is willing to accept his decision, but, while she is waiting, she gives us this precious bit of philosophy : "I wonder if our children will realize how fortunate they are, not because of the money, but because they will be brought up with love and family affection." Thia "poor little rich girl" is to be congratulated on discovering before it is too late that "love is the crowning grace of humanity, the golden link which binda us to duty and truth."—Labor. «35$liii _ COffMMOtf ACTS ; WHICH fcXtOAM. S4f FOSMATIOJ OF UMOMS si m icoo, wrfct REPEALED ut 1024-6". TIMC YOU SUY AH ASTlCk& MAAlHö ÎVta UNION LA S«u iOSJ •mass A now soit -Sa «üshts op V*ftfC*«S. THIS iXiOftl iASSU tDEHTtf «S A Üt*OW HAT. tWSirr OHrrf Kxajottt-io*t*at*v u*< so« us , «tut bonos/ CONCERNING THE SLOVENE NATIONAL CONGRESS Fear Tire Inspection May Degenerate Into "Rocket" Under the nation's rubber conservation program, 27,000,000 motor car owners must register their tires on November 19, 20 and 21. Beginning December 1, no motorist can drive his car unless he carries a certificate of tire inspection signed by an OPA inspector. This ruling has given rise to fear among motorists and automobile club officials that it may develop into s< "racket." The OPA has decreed that tires must be inspected every two months by an inspector named by it. A charge of 26 centa a car mn be made in ordinary cases. But if tires are re moved from wheel or rim, a charge of from 50 cents to $1 each can be made. Motorists and auto club officials said there was opportunity for widespread abuse unless the OPA tightens the present looae regulations. There is nothing to restrain an unscrupulous garage owner, it was pointed out, from ordering a switch In tires to collect the extra fees. He can refuse to sign an inspection certificate if the motorist balks. ANNUAL BAZAAR AND FIESTA CHICAGO.—The annual Baxaar and Fiesta of the Socislist Party will take place on December 6 at Lincoln Center, 700 East Oakwood Blvd. As this is our main social activity of the winter, we are asking your cooperation to mske it s success. You csn help in the following wsys— 1. Donate or secure donations of articles for the Bazaar. 2. If you are an entertainer or can secure the services of a musicnl artist, please communicate with us. 8. Call the office (State 3250) and volunteer your services to help on Dec. 5. Hope you will cooperate to make this affair a really fine success. With Comradely Greetings, Hary Kantor, for the Committee. PUBLICITY SPLURGE IS PLANNED BY RAILS Twolre Eastern Carriers To Use Mora Than 800 Newspapers in Campaign The railroads are making so much money that they feel now they can indulge in a few luxuries. According to "Railway Age," spokesman for the industry, 12 Eastern carriers are about to launch a 12 weeks' advertising campaign in more than 800 (teily and weekly news-papers. Since the "Iron Horse" already has more business than it can handle, the publicity campaign will seek to create "good will" by telling the public "what an important job the rmds are doing in transporting troops and material." Under a recent Treasury ruling, the coat of the advertisement can be deducted from Federal income taxes and thus Uncle Sam can be forced to piy a part of the bill. SENATE ABOLITION IS FAVORED BY MANY Canadian Poll Sapports Labor Demand for Jnnking Of "Red" Chamber OTTAWA, Can., Nov. 5.—^As the readers undoubtedly know, members of the Upper Chamber of Canada's Parliament are appointed for life by the party in power. For years organized labor has argued that this is an anachronism in a great democracy and haa suggested that the Senate be made elective, or perhaps aboliah-ed altogether. During the first week in November, the issue of abolishing the Senate was submitted to the people In a nation-wide poll, and thoee who directed the survey report that 48 fer err.l favored the abolition of the Senate, 24 per cent disapproved snd 28 per cent were undecided. Every language Is s tempe In which the soul of tiione who speak it is enshrined. — Oliver Wendell Holmes. By LOUIS ADAMIC A number of Slovenian Americans living in various porta of thr United SUtes, most of them in Cleveland, have written ime requesting an ax-preasion of my views concerning the current plans for the Slovenian National Congress, which is scheduled to be held in Cleveland on December 5th and 6th. I take this means of replying to them on the assumption that the reply may have some slight interest for others. I personally haven't have much to do so far with the plans for the Congress, but I am in general agreement with what I know of them. Mr. Vincent Cainkar has asked me to be chairman of referat No. 1, which is "war and the American Slovenes." I feel honored to have been selected for this function, and I am willing to serve in it, provided I can perform it on December 5th, aa on the 6th I am obliged to lecture in Boston and In New York. These engagements for December 6th were made for me several months ago, before I knew the Slovene Congress would be held on that date. I am very sorry about this, as I should like to have attended the whole of the Congress. The Congress may turn, out to be of grant importance. Since I have been aaked for my views concerning it, both by people who are leaders of Slovene Americans and by people who, like myself, are not especially prominent in the affairs of Slovene immigration, I take the liberty to put forth the following points which I think should be borne in mind by thoae attending the meetings: 1. Our native land is going through the greatest agony of its agonised history. Perhaps 100,000 of our people in the old country have already died in guerilla warfare and under the Nazi-Fascist "technique of depopulation." It is not impossible that 260,000 Will die this winter. These are horrible figures when we remember that there are in the world altogether fewer than 1,500.000 Slovenes. It is not improbable that if the war lasta into 1944 or '46, which ia at le^st a possibility, half of the population of Slovenia will have perished before the war is over. I suggest that we ponder this deeply and begin to think in terms of action in reference to these horrible facts, probabilities, and possibilities. We 8levens Americans will have to contribute large aums of money for postwar reconstruction of Slovenia. Many of us will have to sacrifice our personal futures. 2. As it appear* from various reports emating from Slovenia, the Slovene people are now caught in an en ten se political process, which has at least two Important aspects. One ia the emazing and heroic resistance of our people against the Axis; the other Is drastic ideological realignments, which amount to a revolutionary situation and a civil war. It appears to be a fact that the old-time political leadership in Slovenia, including both of the hitherto important political parties, ia largely passive, non-belligerent in reference to the Asia. Soma of the old-time leaders are even Quislings; others s re appeasers or fence-straddlers. On the other hand H appears that the young people a* well as the majority of important non-political lee 1er*, who have not been killed or who are not in Italian and German prisons and concentration camps, are in the so-cellel Osvobodllns Fronta. They a re either fighting or are more or less sympathetic with those who fight. There seems to be no do that the Osvobodilna Fronta Pa san troops have engaged the Axis in important battles; that the Partisans are military important; that they control most of the rural Slovenia (deielo), while the Axis ia dominant only in the cities and larger towns, where the Germane and Italians maintain large garrisons. Nor is there any doubt that the commanders of some of the* Partisan troops are Communist* or men who are sympathetic to Communism or to Russia or to both, while the majority of the rank-and-file is not Communist. but strongly pro-Russian. It is more than probable also that in Slovenia and in the rest of Yugoslavia there are Soviet commissars and or Soviet army officers who are the advisers if not the supreme commanders of the Partisan troops, whose total in Yugoslavia is estimated to be between one and three hunderd thousand. There is no doubt that Rum in as a government or state is deeply interested in Yugoslavia as a whole and perhaps particularly in Slovenia—both an immediate military sense and from the long-range view which may take in the post-war period. All this is of the greatest importance to the Slovenian Congress. It is full of explosive questions, and I hope explosions can be avoided. Perhaps the decision of the Congress should be to support the majority of politically active Slovenes in the old country and help, in so far as it is within the power of Slovene Americans, to achieve the sort of future that they went and is possible for Slovenia as a country and a nation. 3. I believe the Congress should be deeply impressed by the fact that Soviet Russia is the only great power so far which has officially and in-(Hjuivocally expreased Itself in favor of a united Slovenia, which will include the Slovenian regions of Ko-roAko, fttajersko, and Primorsko, with Celovec, Trst (Trieste), and Gorica. I suggest that those who may be disturbed by this fart do what they can to induce other Allied powers to do likewise. 4. It may be important to bear in mind that, to all appearances. General Mihajlovii ia no Hector in the Slovene military, ideological, or general political situation. (I shall write more about this later.) 6. There is no doubt in my mind that the Yugoslav government-in-ex-ile, as at present constituted, has not the slightest conection with any kind of desirable future of Slovenia. Thia does not mean that there are no Individuals in the government-in-exile or in Ita pay who are possible constructive factors in post-war Slovenia, Croatia, and Serbia. 6. It will be important thst the Congress create a permanent organization which will have funds and its own office. This organization ahouM be of a progressive and conatructhre nature and it should uae all Ita powers to solve the problems concerning the future of Sloven is in sccordance with general ¿merican policies as they are developed snd which development we will hsve to influence according to our .power. It will slso be important thst the activities of this organisation coordinate with the activitiea of similar organizations among the Croata and Serbs, If they will be formulsted, becsuae Slovenian future probably won't be very bright if other South Slsv countrlea' futures are not. En route, Nov. 18, 1942. KEIR HARDIE Diod September 20, It 15« Born Aagust IS, 1656 A little donkey cart drove up to the British Parliament buildings in 1892, and a gruff Scot stepped out, dressed in rough mining clothaa. It was Keir Hardie, the first independent representative of the workers to be elected to a seat in Parliament The efforts of the liberals to buy him off with an annuity four yean earlier had only made him more sure that labor needed ita own political movement, free from ties to the old psrties. And his defest in his sen-aational election campaign In 1888 haa firad him with greater determination to represent the oppresaed in Parliament. Bom in Giaagow in 1856, self-supporting at tight, and a coal miner at sixteen, Hsrdie developed s dsep love of the oppressed snd 6 zest to participate in their battles. He wss fired from the mines for leading s strike, snd from that tlms on hs devoted his energies to Socislist propaganda and to organising workers for independent political action. "The labor movement," ssid Hardie, "is neither s program nor a constitution, but the expresaion of a great principle, the determination of the workers to be arbiters of thslr own destiny." At first given little encouragement from his fellow trade unionists, his efforts to establish a political party of workers were finally successful in 1893 when under Hsrdis's leadership the Independent Labor Party eras organized. And seven years later the ULP was instnrmsntsl in forming the broader British Labor Party. Hardie believed in organisation and mass struggles, but hs wss also moved by sn almost mystical faith in the worth of the Individual. "For what purpoee," he aaked, "haa man been endowed with reaaon, if not to enable him to nae above brute creation?" To Hardie the society sround him was operated according to the laws of the jungle, and cap-italism waa "The Great Beast" "If the stats can build battleships and makes swords," he demanded, "why not also trading ships- snd plowshares?" It waa because Hardie looked toward Socialism as a society In which those who are now oppresssd snd, exploited would be raised to the level of human beings that he knew thst Socialism meant more than collectivism. It meant economic co-operation, freedom and democracy. Or as Kair Hardie put It: "Socialism snd freedom gaag the-gither!" Jack Sessions in The Call. Abyssinian Goat Started Coffee Habit' Now that Uncle Sam is about to ration our coffee, folks are beginning to talk about the origin of this delightful and simulating bean. "Nobody reslly knows how coffee first entered into human experience," says the learned editor of the Washington "Star." Then ha relates the "traditional story." as told by Scott Eliot in his «'Romance of Plant Life." "Once upon a time, in those fertile mountains of Abysainia, which have never yet been explored by the white man, there waa a very holy and pious henmit. He used to live entirely on the milk of a few goats which he carefully tended with his own hands. "One morning he noticed that one of the goats showed aigns of unusual excitement. It was frisking about and obviously was well pleaaed with itself. "The recluse watched the animal closely and soon discovered thst it waa in the habit of grasing on the bright red berries of a very handsome shrub in the hills. The anchorite tasted those fruits and he also became both pleased with himself and somewhat excited." Too bad we haven't the old heiv mit's name. It should be written high on the roll of immortals, for his "discovery" has certainly done a lot of us a lot of good.—Labor. Air Corps Takes Over Miami Tourist Hotels MIAMI BEACH. Fls., Nov. 12.— Tourists seeking eecape from winter's chilling blasts up north will get s cold shoulder if they come to Mlsmi. The Army Air Corps hss taken over virtually «11 of the 334 tourist hotels here snd converted them Into barracks for pilots in training. This means that 12 miles of ocssn front on which Florids's tourist trade centered will be mustered Into the army service. Telling Us What We Think Ever since the election commentators and "col-yaminers" have been using the results of the voting aa a basis for telling the American people t what they (the people) are thinking about. To the iaolationist writer the election iz a clear indication of public disapproval of the fact that the president followed a courae which leai to war. To the interventionist the election shows that the people want the war fought along more aggreeive lines. To the rabid Democratic party advocate the Republican upsurge raesns that the people sre honestly criticsl. To the rock-ribbed Republicsn their gains are the expreasion of public resentment against unlimited executive authority. People should read the analysts carefully and skeptically, if st For whst the "col-yammers" are doing is not telling the people what the people think, but what the analysts want them to think. Those writers sren't reflecting public opinion but trying to shspe it However, since the pack ia howling, we may aa well add our own voice to the din. In doing ao we won't consider the voters st all, but the non-voters, who sre more numerous, more menscing and, therefore, more significant. Why was it that so many people stayed away from the polls? We might «y that they are disgusted with all things (political—but we won't, because that wouldn't be the right answer. Not discontent, but jobs is whst kept most voters swsy from the recent election. Deplorably, but truly, the fact is that most Americans look no fcwher thsn a job. When there is a steady demand for their services they are satisfied to let the politicians run the government They just don't care which way the nation is going so long as THEY sre fairly comfortable RIGHT NOW. It's the old story about the evil of immediacy. Sad but true it is thst ihe great mass of people have slways been moved by whst THEY want— NOW. And so long as they sre not too cramped in the pocketbook they don't want anything. It's too bad that moat people just can't take a view that 1a both objective and long range. If they did they'd remember that no leas s person than Franklin D. Roosevelt once spoke of war proaperity aa "fools' gold." And they'd use their political power, not to bolster up sn outworn economy but to enter into the new order of industrial democracy. —Reading Labor Advocste. Triumph of Ever-Normal Granary Vice President Henry A. Wallace is in a position to sxeftsJm: "I told you sol" As Secretary oi Agriculture he advocated the "ever-aorswj granary." In lbs s< ¡afloat terms that means that the American people, in "flat years" ahould store their surplus crops so thst ts "lean years" they may have plenty to sat * : The idea was ridiculed ia many quarters, but Wallace, with ths aU of ths Preakient, put It over. Now the day of his vindication has arrived. The Associated Press proclsims: "Those mountains of eurplas wheat that everybody thought were white elephants, have turned into one of the laoet prized war aasela" Of eouree, "everybody" didn't think the "eveiwttrmal granary" wee a "white elephant." lease of oe whole-heartedly o«reed with Walfcce sad apparently, even the doubters hare been converted.—Labor. "A Sucker is Born Every Minute4 it RAIL ACCIDENTS UP 30% IN SEPTEMBER The "confidence man'" is still doing business. He no longer disposes of "gold brVckss" or the Brooklyn Bridge or the Wsahington Monument to gullible "investors." However, he la puttir^r over equally fantastic proposals. On trial in a Federal court in the District of Columbia is "Count" Juan J. Tomadelli. He organized the Tom-adelli Electronics Corporation to make light buibe which would collect the necesaary current from the atmosphere snd eventuslly put the Power Trust out of bustnese. A gentleman from New Jersey testified that he paid the "Count" about $80,000 a year for 13 years, or a total of $400,000. The "Count" assured him the Felersl government was "Interested" and had agreed to buy about $300,000,000 worth of the bulbe. There were many other victime, and Tomadelli used a part of the money to raise orchids in his Urge apartment in a swanky Washington hotel. Eventually the Poet Office Department intervened and iS now endeavoring to send Tomadelli to the penitentiary for using the mails to defraud. < Verily, Barnum was right when he said: "A sucker is bron every minute." According to ths I. C. C. train accidents went ap SO per cent in September. That reveals that the work of railroad employees ia becoming increasingly hazardous. For the first nine months in the year, there were 9,468 train accidents, an increase of 2,846 for the ssme period in 1941. In odl types of accidents, the carriers reported 3,957 killed and 580 injured, compared with 8.6T9 killed and 26,986 Injured during the nine months Idfe, year. Army Services of Supply have saved as much as 60 percent In ship cargo space on certain Items by scientific reduction In the bulk of packaging. We find the basic cause of industrial dissatisfaction to be low wages; or, stated ia another way, the fact that the workers of the Nation, through compulaory aad oppTsaaivs methods, legal and Illegal, ate denied the full product of their tefl— Frank P. Walah. There should be as little merit la loving a womsn for her bssuty as a man for his prospsrlty, both being equslly subject to chsnge.—Pope. TmBrrCont Of YOUR INCOME U. f. Trmmn OlM laia All mea osay he liera, tat «Ml all Uars are men. 200,000 Rejectees Suffer Mental or Nervous Ills •More trsn 200,000 men, or 18 per cent of the 1,500,000 classified as defective when cslled for the draft sre suffering from «mental or nervous dieorders, it was revealed by Colonel Leonard O. Rowntree, chief of the medical division of the Selective Service. About 6.8 per cent of the total draft registrants called are similsrly sfflicted, Rowntree ssid. FORD TIRE PUNT TO BE SENT TO RUSSIA Jeffers to Redeem Promise Mad. by President Mere then Year Age After months of becking and filling, Russis is to gst the A me ri csn rubber-manufacturing plant promised it more thsn a ysar ago in exchange for ita fortnala to produce synthetic rubber from farm products. William M. Jsffsrs, rubber "csar." announced that nsgetlations had been completed for the purchase of Henry Ford's entire tire plant at Detroit, snd that it will be dismantled and shipped to the Soviet government at once. The price waa said to be in the neighborhood of $5,600,-000. In July, 1941, President Rooseveh directed that a number of facUitiea, including oil refining as wall as tire-manufacturing equipment, be made svsilsbls to Rt The order was shuttled beck end forth between innumerable sgencies desling with rubber and oil and was tangled In red tape when Jsffsrs took hold. It took him just two weeks to straighten msttars out. di Sty' wor k Westbrook Pegler, ths dsily mudslinger, evidently finds K herd to keep cleen. Hs has had no fewer thsn four bsthtubs, three Showers, laundry tubs snd fire sinks snd bsslns installed In his newly built msnslon, according to news reports. %