ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
— i m	i	■	.......
VOLUME VI. — LETO VI.	CLEVELAND, O., PONDELJ EK (MONDAY) JAN. 8, 1923.	_____ST. (NO.) 6.
Single Copy 3c.	Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, 0., under the Act of Con gress of March 3rd, 1879.	Posamezna številka 3c.
SENAT ZA ODPOKLIC ČET OB REN1.
SAMO ŠEST SENATORJEV JE GLASOVALI PROTI RESOLUCIJI, KI ZAHTEVA TAKOJŠEN ODPOKLIC AMERIŠKIH ČET Z NEMŠKEGA TERITORIJA. —
Washington, 6. jam. — Vzpričo francoske grožnje, da zasede nemško industrijalno pokrajino Ruhr, se je danes senat Zedinjenih držav formalno izjavil za odpoklic ameriških vojaških čet iz nemškega okupiranega ozemlja.
GROZODEJSTVA KU KLOKSOV.
ZDRAVNIŠKA IZPRECEVANJA DOKAZUJEJO, KAKO GOZOVITO SO TRPINČILI ČLANI TERORISTIČNE ORGANIZACIJE SVOJE ŽRTVE. — LOMILO SE JE ROKE. NOGE IN TRUPLA.
Baatrup, La., 6. nov. — Izpričevan j a dveh zdravnikov, dr. Charles W. Duvala in dr. John A. Lanforda so prinesla na dan, kako gozovitih metoda se poslužujejo Ku Kluksi napram svojim žrtvam. Zdravnika sta na podlagi preiskav na truplih dveh žrtev. Watt Danisla in T. F. R> chardsa, ki sta bila štiri mesece po izginjenju najdena v bližnjem jezeru, darted pred sodnijo izjavila, da so Ku Kluksi svoji žrtvi oči vi dno dali v nalašč za ta namen napravljen železen strcj, ki je zlomil njiju roke in noge na treh krajih ter popolnoma zdrobil njiju prsi. Eden izmed na ta način trpinčenih žrtve je za časa svetovne vojne slutil v armadi, medlem kc je bil drugi njegov prijatel. Iz izpričevanja zdravnikov je povsem cčividno, ka Ku Kluk-sovska teroristična organizacija, ki propagira prvenstvo anglo-saškega roda ter širi mržnjo predvsem napram črncem, 'katoličanom iin Židom, ki živijo v Ameriki, ni le po svojih idejah povsem srednjeveška, temveč v svojih mučilnih metodah, ki se morejo primerjati z metodami, ki so se jih nekoč posluževali srednjeveški inkvizitorji.
Do sedaj se je splošno smatralo, da so zakrinkani morilci svoji žrtvi ustrelili, ko se jima je posrečilo strgati svoijim preganjalcem krilrike z obraza, toda znanstvena preiskava na truplih žrtev zavrača to teorija. Poročilo zdravnikov prav i dobesedno:
"Preiskava dokazuje, da so roke in noge na istem mestu zlomljena, kar daje misliti, da se jih je podredilo posebni pripravi, ki je bila namenjena za inflikcijo kazni." Ko sta bili žrtvi po tilikih mukah mrtvi, se ju je z ži-pyi/ezalo k železnemu kolesu ter-vrglo v jezero La-fcurche. Trupla bi ne bila nikdar prišla na površje,- toda Pri iskanju se je vrgla v vodo.dinamit in po eksploziji sta Prišli trupli na površje.
Sodniji se je predložilo posebno poročilo o obeh žrtvah. Poročili sta popolnoma podobni, s to razliko, da se je na Danieslu izvršilo neko izredno barbarsko operacijo, katere se ni izvršilo na Richardsu. Velik del poročila, ki sta ga predložila zdravnika, je nemogoče objaviti radi gnusnosti, katere so uganjali zakrinkani morilci s svojima žrtvama.
Del poročilo se glasi:
"Truplo je oči vidno nekega dobro razvitega belega človeka, brez glave, rok ali nog. Nekatere kosti, posebno Zgornje, štrlijo skczi ostanke mesa in obleke.Potem se °pisuje barbarsko operacijo na Danieslu, iz katerega je rokah kite in mišice. "Večina reber, kakor tudi oprsje je zdrobljeno," nadaljuje poročilo. "Iz preiskave je očividno, da sr, je nesrečni žrtvi živi trgalo na nogah in da se je sila palicirala v istem času na prsih in na hAtu.
večji del lobanje je izginil."
Pri današnjem izpričevanju je bil zaslišan tudi W, C. Andrews, ki je bil tudi odpeljan od zakrinkanih teroristov, toda je bil potem, ko so ga dolgo časa vlačili okoli in hudo pretepli, spuščen. (>sero aretacij obljubljenih.
Bastrop, La.. 7. ian. — Danes se je zvedelo, da bo v teku enega tedna najbrSe osem nadaljnih oseb obtoženih v zvezi z mučenjem in smrtjo Danielsa in Richardfea. Državni pravdnik in njegovi pomočniki so baje zbrali imena Najmanj štiridesetih mož. o katerih se sumi, da so bili navzoči, ko sta b'ila Daniel in Richards barbarsko mučena. Veliko zanimanje vlada glede mučilnega stroja, ki so ga l-abile Ku Kluksovske bande. Kot se nami.guje, je oblastim c tem mučilnem dtroju več znanega, kot pa se splošno misli itn da so na sledi za osebami, ki so stroj napravile.
LORAINSKE NOVICE.',
v torek popoldne je tukaj iz-Vr®'l samomor Mike Zivčič, to-d°«*»<Hrvat, star 27 let, ki je bil pri Natioinal Tube Co. strelil se je na svojem domu, 327 E. 29. St. s strelom v des-»ence. Bil je na m?stu mrtev. arnoinor je izvršil v prisotnosti žene ter je bil posledica . ^'nskega spora. Mrs. Zivčič štiri leta skoro popolnoma ■ "'tirana. Njen mož je pred 8't*ij0 obupnega čina sedeč
v postelji potegnil revolver ter i zaklical svoji ženi: "Ali češ um- ] reti? ' Ona je v grozi zaklicala: 4'Ne!" Toda zbežati Ini mogla. ! "Se bom pa sam," je odvrnil i mož, ter pognal kroglo v glavo. —8. jan. se vrši v Carpenter's Hall seja unijskih zidarjev, na kateri se bo odločilo kakšno mezdno lestvico se bo zahtevalo, ko premine sedanja-
---e-
— V četrtek se vrši aeja stare-ga. in novega odbora S. N. Citat-nice v Clevelandu.	1
New-yorški governer za delavske reforme.
PREDLAGA ZAVRNITEV LU-
SKOVIH ZAKONOV, KI O-
MEJUJEJO SVOBODO POUKA.
Albanu, N. Y. — Novi New-1 yorski governer Alfred Smith je ' naslovil na državno zbornico po-i slanico precej markantne vsebi-• ne. Novi governer priporoča
>	predvsem:
^ Odpravo cenzure nad premičnimi slikami, ker jo smatra kot kršitev ustavne svobode. Preklic 1 takoimenovanih Luskovih zako-■ nov, ki določa, da se morajo vsi
-	uči težji javnill šol podrediti lo-; janostnim preskušnjam in glasom . katerih morajo vse privatne izo-( braževalne ustanove imeti dovoljenje države za poslovanje. Reorganizacijo delavskega depart--
' menta ter sprejem zakonov za o-
-	semurno delo in za minimalno ) plačo za ženske in otroke. Priporoča tudi okrepitev zakona za delavsko odškodnino. Poživlja
. državno zbornico, da apelira na kongres za omejitev Volsteado-1 vega zakona v tolikem obsegu,
>	da bi se zopet dovolila izdelava in prodaja vina in pive. Zahteva
>	zopetno uvedbo direktnih pri-j marnih volitev za vse urade. Pri-
-	iporoča zakone, dovoljujoče lasto-vanje in obratovanje vseh (javnih naprav od strani občin v soglasju z demokratsko državno plat-tormo. Poslanica pravi, da naj se mestom dovoli, da obratujejo svoje avtomobilske prevozne črte, ako uvidijo potrebo.
Nadaljna priporočila so, da se odpravi vsak državni davek od dohodkov pod $5,000, da se do- . voli bivšim vojakom bonus, da se vodne sile porabi za javnost in ne za privatne in da se ceste vzdržuje tekočimi dohodki in ne z izdajo bondov. Priporoča tudi Jetniške reforme, varčevanje v vladnih uradih ter pomoč za far-merje potom reorganizacije drj žavnega departments za farme in tržišča.
--o-
—	Oblasti so silno razočarane, ker zahteva veČina ljudi, ki »o imeli v.ojnovarčevalne znamke, katere so sedaj izplačljive, denar meislto, da bi "pustili istega še v rokah sitrica Sama itn sprejeli zanj talkozvane zakladniške certifikate. Kot se izjavlja, rabi vlada danes denar bolj kot kdaj preje m da se ljudje toga ne zavedajo. V četrtem ©veznem rezervnem okraju Je billo saimo v letu 1918 investiranega $18,000-000 v vojna varčevalne znamke. Registrirane certifikate se izmenja lahko le v uradu, kjer je bil isti registriram, čeke pa se pošlje lastnikom kasneje iz rezervne banke.
—	Naše čitatelje -opozarjamo na današnji oglas Dr. Winfreya, • iz katerega razvidite, kako je mu mogoče nuditi tako nizke cene za sivoje zobozdravniško delo.
: Ima. urad tudi v naši naselbini In sicer na St. Clairju in E.64 St. I nad Flajšmanovo 'gostilno. Pazite na vaše zobe, ki so predpogoj , vašega zdra/vja; alko vam kateri ( le malo razipada, ga pojdite po-prvit. Priporočamo, da obiščete ( Dr. Winfreya.
-<- Danes zvečer se iv East Madison šoli na Addison rd. zopet prične večerni ,poulk v angle-
-	ščirti. Vse slovenslke učence se
-	poživlja, da se polnoštevilno zopet vdeleiujejo pouka.
Ali obesijo žensko?
NOTRANJI MINISTER BAJE RAZMOTRIVA POMILOŠ-ČENJE ZA ŽENSKO, KI JE BILA OBSOJENA VSLED UMORA.
London, 7. Jan. — Daily Express pravi, da je notranji mini-str obljubil še enkrat vzeti v raz- , motrivanje slučaj Mrs. Edith , Thompson, ko mu je njen odvet- ; nik predložil nekaj novih faktov. ( Mrs. Thompson ima biti glasom obsodbe obešena v torek v Holo- j way ječi v zvezi z umorom nje- i nega moža Percy Thompsons. ] Frederick Rywaters ki je aktualno umoril Thompsona, ki ima tu- i di umreti na isti dan.
Priprave za dvojno obešenje ! so že skoro popolnoma dovrše- ( ne. V Holloway ječi, kjer ima bi- ' ti obešena Mrs. Thompson se je : postavilo visoko leseno ograjo, ' da se prepreči opazovanje iz ' bližnjih hiš smrtni pohod iz ječs < k vešalom. V tej ječi se že ni iz- 1 vršilo sxnrtne kazni zadnjih dvajset let, ko sta bila obešena dva ' kmeta. Bywater, ljubimec Mr3. 'Thompison, ima biti obešen v < Pentonville ječi, ki je eno miljo oddaljena. Bywater je pisal kralju pismo, v kateri se zavzema ! za Mrs. Thompson ter pravi, da ona o izvršitvi umora niti vedela ni, in da je popolnoma nedolžna.
"Jaz se ne menim, kaj se zgodi z mano," je dejal Bywater, ko ga 'je obiskala mati. "Thompson je bil peklo za njeno življenje. Jaz sam nisem vedel, kaj delam. Nisem ga nameraval umoriti. Podivjal sem in ga ubil. Jaz se ne bojim umreti radi tega,- toda nikakor ne morem verjeti, da bodo obesili njo. Jaz prisegam, ^ da je nedolžna. Ak0 bi mogla u- ; mreti skupaj, bi že ne bilo tako T hudo. Toda da bi morala ona u- , mreti sama, je pregrozovito. Ona } ni izvršila uboja. Ona ni napravi- j la načrta zanj in sploh ni vede- ] la ničesar o umoru." | ---o- ■ • ]
Turki za pakt z Zedi-
njenimi državami.
_ !
TURŠKA DELEGACIJA ZA J TRGOVSKO POGODBO Z AMERIKO.
Lausanne, 7. jan. _ Feid bej, ]
turški nacionalistični poslanik v \ Parizu, ki je navzoč v tLausanni, ■ je danes dejal:
"Ako se konferenca razbije, se bomo vrnili domov ter čakali, da zavezniki sprejmejo naše sedanje pogoje."	,
Ko se ga je vprašalo, da li je res, da je Francija pripravljena podpisati separatno pogodbo, ako Se konferenca razbije, je odvrnil:
"Morda, toda mi ni ni nič zna-i nega. Toda pozabiti se ne sme, , da smo še vedno v sporazumu s t Francijo v soglasju s pogodbo od • oktobra 1921. Mi smo povsem . pripravljeni podpisati separatne l pogodbe s katerokoli državo. Mi . smo jako željni podpisati sepa-
-	ratno trgovsko pogodbo z Zedi-i I njenimi državami navzlic stališču i poslanika Childa v Lausanni.
''Medtem ko imamo mi Ame-i rikance rajše kot kdorkoli drugega, pa se iz izjav Childa dalo t sklepati, da *e je ameriškim olj-. nim interesom posrečilo d obli J . nekako obljubo od Angležev gle-5 de Mosula. Amerikanci so zado-
-	voljni s tem, akoravtno še ni povsem gotovo, da bodo Angleži
Francozi za jo Essen tnes?
VSE JE ODVIS?	"KLEPA
REPARACIJSK 1MISIJE Z OZIROM N NEMŠKE PREMOGOVNE >ŠILJAT-VE.
i
! Pariz, 7. jan. — o r.epara-cijaka komisija jutj odloči, da Nemčija "prostovolj •" ni izro- ■ čila Franciji tolilkš e količine premciga, kot je de ceno v po- ' godbi, tedaj }>odo francoske če- ' te v torek zjutraj ' sedle mesto 1 Eissen.	t
Edino, kar je še vomljivo, je I to, da li bo repara ska. kemiji- £ j a dovolj naglo zav aa svoje dey ^ lo, da bi mogla podati svojo toza-' 1 defvno izjavo že jutri zvečer. Pod ^ vzelo se je vse korake, da. se za- 'J sliši nemško delegacijo ob 3. u- l ri, in jako mevrjetno je in v nas- ^ prcltju s prejšnjimi skušnjami, da bi se .zaslišanje zaključilo že s v enem popoldnevu.	1
Obstrukcijsko taktiko se pri- 1 čakuje tudi old sitrani Sir John A Bradlburyja, ki je zasnoval an- ( gleški načrt, ki je bil predložen 1 premienski konferenci, in proti I kateremu je dvignilo francosko 1 časopisje zadnje dni veiik vrišč. 1 Bradbury bo kot član reparacij-- ' s!ke komisije gotovo glasoval pro S ti francoskemu predlogu, toda. -Francozi pričakujejo s siigiurno- < stjo, da bodo glasovali zanje ta- 7 ko Italijani kot Belgijci.	1
Ako torej reparacijiska. kom!« sija to ukrene jutri, tedaj se bo j nemudoma poslalo v Mayence in . Duisseldorff odredlbe, ki jih je , maršal Foch že pripravil. Tekom ( zadnjih dni je nastala v vojaš- , kih krcfgih precejšna razllika v , mišljenju z ozirom na to, koliko čet naj bi se poslalo in koliko o- , zemlja naj bi se zaisedlo. Vojni minister Maiginet bi zasedel tudi Boohum, toda maršal Foch, katere mnenje smatra Poincare riierodajnim, je izjavil, da je o-kupacija Etslsena zadostna za kon trolo celotnega distrikta. Longuet o okupaciji.
Rochester, N. Y., 6. jan. — Fraincclski socijalistični vodja Jean Longuet se je danes tu v govoru pred Amalgamated Cloth, img Workers z oz if am na nameravano okupacijo Ruhra izrazil: ''Jaz ne verujem v okupacijo vzhodnega brejga, Rene. Taka o-kupacija bi veljala Francijo ves denar, ki ga plačuje sedaj Nemčija in bi se ga moralo rabiti za rekonstrukcijo v opuisltošen&m o-zemlju. Še bolj pa sem nasproten sugestiji za invazijo nemškega teritorija in posebno ruhr-skeiia dilstrikta."
O neuspehu konference mini-l strskih predsednikov se je Longuet izrazil, da bo poteledica naj-. huje občutila Francija, ker s tem bo Nemčija ekonomsko in soci-. jalno prepadla. Poživljal je tudi Zedinjene države, da podvza-j mejo korake za preprečitev na-I daljnih konfliktov. .
> dobili Mosul."
' Rusija proti dardanelski rešitvi.
i Po večdnevnem molku je ru-
-	ska delegacija zopet stopila v o-
-	siedje, k0 je nocoj uradno na-l znanila, da ne bo sprejela darda-
nelskega sporazuma, ako konfe-
-	rerica ne spremeni svojega stali-
-	šča napram nji. Cičerin je poslal d na predstavnike treh držav noto,
-	v kateri izraža svoje začudenje J nad vestjo, da se deluje na rešit-:• vi dardanelskega problema in da i- bo Rusom že kasnejo sporočano
rezultatu, ne da bi se Ruse po-:i vabilo k razmotrivanju.
Senatna zbornica je danes s 57 glasovi proti šesterim sprejela reisolucijo demokratskega senatorja Reeda iz Missouri, ki je bil pa vseskozi velik nasprotnik Lige narodov in versalMce pogod- j be, ki pravi, da je senat Zedinjenih držav prepričan, da bi bilo najboljše, ako bi predsednik Zedinjenih držav takoj odredil povratek vseh čet ameriških čet, 1 ki se nahajajo v Nemčiji.	5
Prvetno se je v resoluciji ,gla- ] silo, da senat "proisi" predlsedni- : ka, da odpokliče čete, toda poz- i neje se je "prosi" črtalo. Tu via- s vladajo zelo različna mnenja x ozirom na psiholoigični učinek v , Ervropi, ako bi Zedinjene države ; pozvale domov 1200 mož, ki se , nahajajo ob bregu reke Rene rav ij no sedaj, ko se Francija, pripra- i vlja, da z vojaštvom izavzaime bo- ( gati nemški imdustrijalni okraj, i Nekateri so mnenja, da bi ta ak- ( cija ameriške vlade iimela za re- ( zultat pojav vojaškega duha med nemškim narodom.
Toda navzlic tej razlliki v mišljenju se je danes ve(č senatorjev, ki so podpirali Reedovo resolucijo, izjavilo, da ako bi Harding ne odredil odpoklica, tedaj bodo pclskrlbeli, da se v vojaško predlogo, ki se sedaj nahaja pred senatom, vključi določba, glasom katere bi se odrekalo vtsako denarno podporo za vzdrževanje jašlkih čet v Nemčiji.
O resoluciji se je pred sprejemom precej argumentiralo. Več republikancev kot tudi demokratov je argumentiralo, da kongres sploh nima pravice ukazovatti predsedniku, kot vrhovnemu poveljniku armade in mornarice, kako naj bodo oborožene sile naroda porazdeljene. Med temi je bil tudi demokrat Pomerene iz Ohio, ki je dejal, da bi se moralo r6solucij0 pred glasovanjem iz ročiti odseku za zunanje .zadeve, da ae zve mnenje predsednika Hardiniga in državnega tajnika Huighesa.
Vojna ali mir je vprašanje ' v Lausanni.
Lausanne, 6. jan. — Pred la-uisannsko konferenco stoji očivid j no samo eno veliko viprašanje, ki | se glasi: Vojna ali mir? To je konferenci jasno prikazal danes Ismet paša, ko je po zavrnitvi zavezniških sugeistij z oziram sodišča za tujezemce v Turčiji slovesno izjavil:
"Gospodje, ključ do. miru leži v vaših rokah."
Lord Curzon je na to odvrnil:	'
"Ako se hoče v Lauisanni doseči mir, je predvisem važmo, da se reši zadevo tujih sodišč. Mi upamo, da bo čas omehčal turško stališče <in da Turčija ne bo viztrajala na svojem: današnjem sodišču." Poincare čaka.
Pariz, 6. jan\ — Premier Poincare namerava baje počakati, da vidi, da li je Nemčija pripravljena podati garancije, ki bi preprečile izvedno francoskih načrtov. Da li Nemčija dela. na taki ponudbi, ni razvidno iz berlinskih poročil,
Kajzer prodal poročno sliko za $10,000.
KAJZER JE DOBIL $10,000 ZA
SVOJO POROČNO SLIKO.
New Yoric, 7. jan. — Bivši nemški Wilhelm, nekdanji nemški vojni lord, je prodal svojo poročno sliko, o kateri pravi, da je edina, prava njegova fotografija, odkar je zbežal na Holand-sko, za $10,000.
Sliko, na kateri je oblečen v uniformi maršala, z vsemi odlikovanji in medaljami na prsih, s prenceso Hermin0 .oib strani, je prodal bivši kajzer londonskemu korelsipondenltu Keystone View Co.,- Bertu Garai. Glasom izjav kajzerjevih atašejev je Garai dobil sliko in pravico za priclb-čevanje v časopisju petem, ko je ponudil večjo svoto, kot katerikoli drug časnikarski zastopni-V.
Fotografije ni napravil kak časnikarski fotograf, ter ni bila "aranžirana" že naprej od kake. časnikarske tvrdke. Kajzer je na jel nekega starega hiolandskaga fotografa, da je vzel sliko takoj po poroki s princeso Hermino, nakar je moral izročiti vse plošče kajzerju.
Potem pa je kajzerja pričelo skrbeti, kako bo poravnal velikanske stroške, ki si jih je nakopal z ženitvijo. S pravo trgovsko prekanostjo je odredil, da. je več ambicijoznih fotografov ujelo trenotne slike kakega člana njegovega "štaba", ki je bil tako preoblečen, da je bil njemu podoben. Ko so te slike prišle v javnost, jih je kajzer proglasil kot naprave, ter izjavil, da je pripravljen svojo pravo poročno sliko prodati tistemu, ki mu največ ponudi zanjo. V tej komlpeticiji je zmagala Keystone View Co., ki je plačala bivšemu kajzeru za sliko 80,-000,000 mark.
Iz objavljene slike je razvid-I no, da se je kajzer skrbno prior a vil za fotoigrafiranje, akorav-no je silno upadel in je izgubil tisti pompezmi nastop, ki ga je karakterizoval kett kajzerja. Kajzer in njegova .nevesta sta Ise fotografirala stoje. Njegova leva roka počiva na meču, ki se do tika tal. Desna roka, ki je deloma hroma od rojstva, je ovita okrog roke neveste, .z desno roko pa se opri jemlje jermena, s katerim je 0pasan. Na rokah i-ma veliko prstanov, prsa pa so vsa pokrita z medaljami in de-| koracijami. Na nogah ima ar-madne škornje. V obraz je precej postaran. Brke sicer še ved-tto. viha nazvgor, toda pustil si je rasti brado, ki je skoro čisto bela, kot so tudi lasje, i • ; '
Kot se poroča, je kajzer odre-
•	dil, da se je več tisoč njegovih ■ poročnih slik razposlalo v Nem-i čiji, ker še vedno silno želi, da
•	bi nemško ljudstvo imelo dobro mnenje o njem.
~ "ENAKOPRAVNOST' "
U	4tli, 1923.
"Enakopravnost" \
-ViiiSlt itA? EXCEPT SUNDAYS A.NO HQLTOAT8 i _ \J/ v S-v K DAN IZVEliMSl NEDELJ IN PRAZNIKOV.
Owned »ud Published by:	;
rm	AN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
•	P!: of tlif Corirar«tio»_— «418 ST. CLAIR AVE. *
aUBSClilJPTION RATES:	1
■%y Carrie; .......................1 ye*/ $5.50. 6. mtt. SS.OO. S mo. S2.00 J
lerč jnri. Colli«wood. Newburzta by msil.......I rest $6.00. 6 mo. S1B0 :
a tuo. $2.eo
Waited Stu:.cs .....................1 year «4.50. 6 mi>- 2.73. S «tto. 12.00 -
«««»», C*&*da .......................... 1 $7.50, 6 mo. $4.0
"'■safR'iN'A ŠTEVI! .KA 3-	BUNGLE COPY Sc. _ i
Lsstuie ia izdmis	j
Aiaeriiko-Juxoiioviirisks Tiskovna Družba.	i
6418 S.T. CLAIR AVE. ...,'	j
-,m . (*«<■	-flif«>*«»rB<. »r ,r«1oii»t*ti at aor»»ttl6rro_ j
CLEVELAND, 0., PONDELJ EK (MONDAY) JAN. 8, 1923. Princeton 551	Randolph 5811 :
KRIZA V ANGLlil.
Povsod v Angliji se čuti težka in dolgotrajna kriza ■ industrije in trgovine. Davki obtežujejo tako zelo višje «lcje, kakor nikjer drugod; prisiljeni so prodajati svoja ! velika posestva in gradove, svoje palače v glavnem mestu, a le redki kupci se najdejo. Tudi srednji sloji so prisilje- . ni, dajati državi potom davkov precejšen del svojega zaslužka, vrhu tega trpe ket povsod drugod, zbog naraslih cen vsakdanjih potrebščin. In slednjič, spodaj na lestvi, se pa nahaja proletariat, ki šteje štiri petine naroda, ki nima nobenega imetja, je brez vsakega pripomočka, brez prihrankov in ima samo delo, s katerim se živi. Ce pa mu tega dela zmanjka, ka? se godi Ž4-dolgo časa, potem je država prsiiljeaa, da redi te ljudi na svoje stroške, ker drugače bi umrli lakote.
Vse prešle leto in prvo polovico letošnjega leta je imela Anglija dva milijona brezdelnih, ki so tvorili s svojimi žeinami in otroci človeško množico pet milijonov oseb. Teh pet milijonov je moglo samo zato jesti, ker jim je vlada dajala vsak teden denarja. Na ta način je izdala letno ogromno vsoto, ki znaša preračunano po današnjem kur-, zu okrQgk) 25 milijard dinarjev. Sedaj se je število brezdelnih nekoliko znižalo, a še vedno jih je trinajst stoti-goč. Rovščiba je pa za brezdelne veliko večja kot sploh kdaj pcpreje. ker so v dolgem času krize' tudi sindikati in pesamniki že izdali vss svojq prihranke.
Kakor vidimo, je slika silno temna. Treba jo je imeti vedno pred očmi, če hočemo prav razumeti, kaj se godi v Angliji. Francija ima- na svojem telesu ra.no razrušenih pokrajin, za katere' zdravljenje bodo potroševali Francozi še dtJga ista ves denar, ki jim bo na razpolago. Angleži pa imajo rano brezdelnosti, ki je sicer manj nevarna, toda izčrouje vse angleške kredite, posebno ker stavijo Angleži ATSe svoje izdatke, katere vrste koli, v svoj letni proračun, ki ga izenačujejo edino le dohodki davkov.
Če pomislimo, cla šteje ta nesrečni proletariat, štiri petine prebivalstva, se ne moremo čuditi, da so sodjališti dobili pri zadnjih volitvah, ki so pokopale Lloyd Georgeja in njegovo politiko, več kot štiri milijone gfasoV, to s< pravi petintrideset odstotkov volilcev, katerim odgovarja enoinštirideset poslancev. Ti tvorijo v Westminstru opozicijo. In njih novi leader (vodnik) Ramsey MacDonald, sedi na'sproti prvemu ministru, In prvič, odkar stoji an-
ZAPISNIK !
(Nadaljevanje)
REDNE DELNIČARSKE KONFERENCE S. N. DOMA KI SE JE ZAVRSILA V DNEVIH 13. IN 14. DECEMBRA 1922. V SEVER-KRAŠEVEC (GRDINA) DVORANI, NA ST. CLAIR AVENUE.
Delavci v direktoriju so bili pridni v tem letu. Razumeli smo se, in složnost je vladala med njimi. Opominjam vas, ne da bi delal agitacijo za nje, da njih! pri volitvah ne prezrete. Delali so, če pomislite, da smo imeii med letom 21 izrednih sej, in 23 rednih, in v času, ki je odločen^ vsem drugim, da počivajo in uživajo mir. Toliko vam omenjam V sedanjem poročilu, kajti vem, da
bom moral še pozneje razijasne-vati to ali ono stvar, ker sem bil jaz navzroč pri vaeh zaključkih in pogajanjih.
Omenim le še toliko, da je posojilo podpisano za 1 30. tisoč dolarjev, in da bodo za to izdani bondi, kar pa je vse navedeno v pogodbi, katero se vam bo prečitalo pozneje. Za garancijo pa se je moralo dobiti 25 mož, ki so podpisali vsak po en tisoč dolarjev. Med njimi jje bilo dvanajst direktorjev, ki so podpisali po en tisoč. Dolg se bo plačeval dvajset let.
Predsednik SND. s terp zaključuje govor, omenja pa, da je na razpolago za vsako vprašanje.
Poročilo se vzame v naznartje.
Sledi poročilo tajnika Ludvika MedveSek.
Cenjeni bratje in sestre:
Podajam Vam poročilo o mojem delovanju in o stanju naše
----■ ... -	,i	---. - - -------- 1 'T "	----
gieški parlament, se ne vseda na nasprotno klop poslanec ene od obeh starih velikih amgleških strank, whig-ov ali tory-jev, liberalcev ali konservativcev.
Stari politični položaj Anglije je vsaj za nekaj časa izpremenjen. Bil je tako udoben, tako praktičen, obe strairfki sta si sedeli vis-a-vis, kakor pri kakšni nogometni tekmi. Dolgo časa in mnogo truda bo treba, da se vrnejo ti stari časi, če bodo sploh še kdaj prišli. Lloyd George je s svojo prepotentno politiko ustvaril inov položaj, in njegov naslednik Bonar Law, bo imel težko stališče, dasi pravijo, da je večina 39 glasov, ki jih ima nad vsemi ostalimi strankami, baje parlamentarično dovolj močna. Ko bo ratificirana pogodba z Irsko — in Angleži si bodo globoko oddahnili, ko se jim ne bo treba več mešati v zadeve te dežele — se bo parlament razšel do februarja. Glavno vprašanje, s katerim se bavi vlada, pa je še vedno vprašanje brezdelnih. Predlagano je že bilo precejšnje število načrtov, na pr. železniške družbe naj bi začele ogromne nove zgradbe, ki bi jih podvzele z garancijo države. Vsi ti projekti pa so zelo nepripravni. Najlepša rešitev bi bila seveda poživljenje trgovine in industrije, to je najbolj vroča želja Angležev. V metalurgični in tkalni obrti se že obrača na bolje. Samo, dal« oisebe, ki trezno presojajo položaj, ne delajo prevelikih iluzij. Prepričane so, da bo treba časa, mnogo časa, da postane položaj v Evropi normalen, da se valute izboljšajo, tako da bo mogla Anglija zopet najti odjemalcev.
Sicer pa je možno, da ne bo nikoli več našla tega, kar je izgubila. In tega se tudi .zaveda. Sedaj si silno prizadeva, da poveča svoje trgovino z dominium (t. j. prejšnjimi svojimi kolonijami).
Če spet primerjamo Francijo z Anglijo, vidimo, da ima Francija v primeri z naravnim bogastvom svojih tal popolnoma nezadostno prebivalstvo, dočim je nasprotja Anglija daleko preobljudena. Eden kot drugi slučaj ima resne posledice. Da hrani 6 do 7 milijonov prebivalcev, ki jih ima dobesedno preveč, se Anglija more samo zanašati na intenzivno industrijo in trgovino. V sedanjem svetovnem položaju pa se bori ta industrija s silnimi tež-kcčami, da razpeča svoje pridejke.	S. N.
,. ,., , -. -.„., ------------
družbe S. N. Dom. To je moje ! peto letno poročilo ali pa sedmo poročilo od kar1 obstoja naš S. N. Dom. Izmed vseh let, je letošnje leto bilo za direktorje S. N. Doma najtežje, kajti bilo je največ dela in truda. Za letošnje leto je direktorij določil, da se vrše po dve redne seje na mesec. V minulih 11 mesecihse je obdržava-lo 22 rednih sej in poleg tega pa še 18 izrednih sej. Skoro vse seje so trajale čez ednajsto uro zvečer, dostikrat do polnoči, Seje so bile vedno dobro obiskane, kajti bile so vedno sklepčne, ako je) kateri direktor kako sejo zamudil je imel navadno za to tehten vzrok. Začetkom meseca aprjla je resigniral na zadnji letni delniški seji izvoljeni direktor Ignac Smuk, kot vzrok je navedel zaposljenost v podjetju, posebno ker je tudi njegov tovariš J. Marn v direktoriju. Resignacija se je sprejela, ter je bil na njegovo mesto poklican v direktorij Louis F. Trugar, ki je dobil na zadnji letni seji največ glasov.
Zadnja letna delniška seja, ie naročila direktoriju da naj ko hi-, tro mogoče prične z delom nove- j ga Doma. Takrat je znašal pro-vizoričen proračun za novo stavbo 140 tisoč dolarjev. Z ozirom na plošno željo 3e je pričelo kopati klet, ter se je delo oddalo najnižjemu ponudniku Wm. Mur-phi za ceno po 50c kubični jard. Dne !9. aprila 1922 je bi'a sklicana izvanredna seja delničarjev, ki pa ni mogla ničesar deHnitiv-ftr-g.a ukreniti, ker še ni b lo zadostnih denarnih sredstev na raz- > polago. Na dan 25. Junija 1922 | je bila sklicana zopet izredna seje delničarjev, ter so bile predložene ponudbe stavbenikov. Ker pa so se s I. Majem zvišala plače stavbenim delavcem in se je tudi znatno zvišala cena vsemu gradbenemu materijalu, je znašala najnižja ponudka tvrdke Car-j son vštevši kurjavo, 182 tisoč j dolarjev .najvišja ponudba The | Christian Co, je znašala 207 tisoč dolarjev in sredna ponudba bratov Satkovič pa 193 tisoč 700 (193,700.00) dolarjev. Konferenca se je bavila tudi s posameznimi ponudbami, ter dala nalogo direktoriju, da razpiše še enkr^i rok za vložbo novih»ponudb, ker se je pričakovalo, da bodo nove ponudbe ugodnejše. Predložene so bile nove ponudbe in sicer ste tvrdke Carson in Christian izjavile, da ostanete pri svojih prej-šnih ponudbah, brata Satkoviq pa sta predložila novo ponudb^ za $172,400.00 k kateri je pri-, šteti še centralno kurjavo, glede
katere so bile ponudbe od 15 do	j 16 tisoč dolarjev, torej bi stala	s stavba $187,500.00. Ta ponud-ba bratov Satkovič je bila torej	i za $6, J" 0 00 nižja od f rej Sne	n Novo ponudbo je predložila tvrd-	-v ka Alexander Bros. za 193 tisoč	p dolarjev brez centralne kuvjaVe.	t Ker je med tem cena materij alu	l se dvigala, je tvrdka Caroon po-	i ročala, da ostane pri svoj; po-	t nudbi le tedaj če se ji delo takoj	t odda., sicer pozneje istega ne prevzame za naznanjeno ceno. Z o-	r žirom na to, da ni bilo denarja	j 1 na razpolago, se je oddajo od-	j i ložilo. Na današnji seji bodo	r predložene nove ponudbe teh.	s tvrdk. Direktorij je tudi sestavil	i proračun za oddajo dela po po-	i sameznih najcenejših ponudbah,	i . ter bi bilo stalo skupno 180 ti-	1 soč dolarjev v kateri svoti pa niso	j , bili všteti stroški nadzorovanja	] i in zavarovalnina, ki bi nanesli še	1
■	nekaj tisočakov.	j
,1 Na tej omenjeni izredni kon-1 ferenci, ki se je nadaljevala dne !
28. Junija je bij izvoljen pose-: ben takoimenovani pomožni od-
•	, bor, kateremu je bila dana nalo-
■	! ga da prouči celo zadevo in po- ,
•	maga direktoriju. poiskati nov i i
•	konkretna pota, po katerih bode i mogoče priti do uresničenja naših
-	želja, namreč do zidave S. N. >	Doma. Ta odbor ozir. izvolitev
-	istega pa je prinesla krizo v di-.	rektorij S. N. Doma. Ker so sma-
-	trn!i izvolitev tega odbora za in-,	direktno nezaupnico so takoj na
■	konferenci resignirali predsednik
-	br. Somrak, podpredsednik br. :) Marn, in direktorji Levstik, Skuk,
1	| Jenerj Znidaršič, in Galič. Na iz-
2	redki direktorski seji dne 30. Ju-
-	nija so se drektorji ki so podali a resignacijo' na splošno prigovar-e janje udali ter umakniti resigna-
-	cijo, toda pod pogojem, da ostati ne tudi predsednik Somrak. Ker
-	ni bil predsednik Somrak navzoč
■	se je zadeva glede resignacijo č preložila na drugo sejo na kal'e-e ri se je f.plošni želji udal br. So-i- mrak ter ostal predsednik S. N. a Doma. S tem je bila kriza za en-0 , krat končana. Pomožni odbor je
-	bil potem časopisja povabljen da se vdeleži enkrat seje, ter se je
o vabilu odzval .Pbmožni odbor je i4 obljubil pomagati sodelovati, ter ;r prosil, da se mu dajo na Tazpo-e tago vse informacije in tudi načrt e stavbe.
e Tej želji se je ustreglo. Vdsle-L- žil se je še parkrat sej direktori-j- ja, toda kakih konkretnih predlo-J gov ali načrtov ni predložil di-q| j rektoriju in to menda ne iz raz-, j. j loga ker je vladala med tem imele novanim odborom in direktori-
jem nekaka napetost in nesoglasje. Ta odbor je tudi prevzel nalogo stopiti v stiko z brati Hrvati, ter proučiti ako bi se pridružili naši akciji za S. N. Dom. Poročila v tej zadevi dosedaj ni bilo. Ker pa je bilo v predlogu za izvolitev ; tega odbora tudi vključeno, da se j bodo zaključki predložili delniš- j ki seji, se nadejam da bode na j tej seji ta odbor podal svoje poročilo. '
Direktorij je z ozirom na že o- j men j ene nesoglasje med njim in pomožnim ali posebnim odbo- jj j rom, deloval Sfim na svojo roko naprej. Na dan 7. Julija 1922 je j sklical sestanek vseh društvenih = uradnikov, z namenom organizi- ;; rati kompanijo za prodajo delnic med društvenimi člani. S 1.1 Majem seje namreč pričela splošna kampanja za prodajo delnic, | ki pa ni uspela, največ iz vzroka, : ker so vladale še slabe delavske razmere, kajti vsakemu je znano i kake so bile iste lansko leto in na pomlad si ljudstvo še ni opomoglo od prestane krize.
Pozneje bodete slišali finančno poročilo o vplačilih na delnice , ter sprevideli, da isto z ozirom 1 na slabe razmere ni bilo presla-: bo. Sestanek društvenih uradni' !•■ kov je bil jako dobro obiskan, bila je zastopana večina društev. Na tem sestanku se je sklenilo, da se gre na delo med društveni-nimi člani, da se skuša prodati vsakemu članu eno delnico. u-
1	speh.sicer ni bil 100 proijentea : toda reči se mora, da je bil dober, kajti prodalo se je nad 1 10?
, delnic torej za več kot 1 1 tisoč • dolarjev.
; Iz stare domovine.!;
' Koliko klerikalcev je v Ljubljani %
r "Domoljub" piše, da so se morali-' li klerikalci v Ljubljani združit/
2	s komunisti, kei^ bi SL$ sicer d<q
-	bila le tri mandate. 'Res iskreni
-	priznanje, ki pove, da klerikalci; v Ljubljani niti 100 pristašev
-	majo in da so od vseh straP^j e najmanjša. "Domoljub" tola2 a kmete, ki se razburjajo radi ki«" e rikalno-Jkomunistične zveze, tak" e ]e: "Jasno je, da je taka zveZ" r mogoča samo v občinskem svet^
-	kjer se odločuje samo v gosp0' t darskih in scoijalnih potreba'1
nemogoča za katoličane pa J :-' zveza s komunisti pri volitvah :- drž. zbor, kjer se razpravlja t'"1
-	di o verskih in kulturnih vpr3 i- šanjih." In vendar je bil tudi V :-. ljubljanskih volitvah glavni '
:- ger" baš izrazito politična P' i- rola "avtonomije."
Ivan Zoreč:
ZMOTE iN KONEC GOSPODIČNE PAVLE.
i ■ t
^ """ ■ -t
"Kakor kraljičina," je bo i.i tUhnil kaikor izgovoril in
maj sama slišala isvoj drhteči šepet.
"KPtor kraljična," je .bolj dihnii kaikor izgovoril in se še vdane je skicinil nad mehlko in toplo rokico.
Nald njiima so se na stežaj odiprla tpreblažena nebesa in s ; botrovala prečistemu rojstvu brezmadežno (spočete ljubezni . ; . Sam gospod Bog je gledal nanju in je bil vesel največje, najfinejše potrditve v svojem premotlrern stvarstvu.
Hkrati in brez besede sta vstala in sta se zagledala v zati&ne tekave in zelene dteline. Oči so gledale in il a videle žiivcpisne slike, gledale s® na znotraj, v •srce, kjer je čfeta in silna ljulbozen, zamahnivši z zlatim žc. -.lom n,a vse štiri strani prelepega' sveta, magično zakraljevala v svojem radustnem dognanju in spoznanju.
»
kaj premišljEŠ?" se je našel Jerin. a. Samo čutim, da si moj, mej,-moj! To vem i in verjamem."
j. po si povedala. Misli so za prihodnost." .aj me briga prihodnost, ko mi je seda ljost
'"Raj je večen."
Maj i m nrrda ne bo. Če bv'mislila o tem, bi ga i/;; ibila že v tem hipu."
"Pustiva torej vse, r\e misliva; vsaj nekaj prekratkih trenoUkov bediva samosvoja izvoljenca božja v raju svoje mile sreče."
"Svoja in srečna . «."
"Krsljična in kraljica mojega srca!"
Blažen in ginjen se je sklonil nad njeno roko in jo je nežno in vdano poljubil. Potlej je vzel njena tre-soč0 .ise roko v naročje popestoval j a je na viharnih prsih in si jo je pritiskal na usta in na lice.
Pavla je, kakor bi blagoslavljala njegovo 'epo in veliko ljubezen, položila desnico na njegov krepki tilnik; v burnem nagonu se je naenkrat iskajoče oklenila njegcivega vrata in ga je kakor pravljična kraljxna svojega odrelšenika drhteče pritisnila na svoje mlatle, srečne prsi. —
V srcu so jima radostne, zapeli mehki zvonovi vseh svetih in svetlih nedelj. Duša je pila iz duše neizmerno sladkost, pila in vriskala svojo silno srečo.
O blaženi svet, kako si božji in lep in ves moj!
Hribčki so zlato goreli v razkošni zarji, iz ljubkih dolin je vstajal tajnosten mrak.
Dobrodošel o ljubi, zgovorni mrak . . »
Prijeten hlad je dihal, siv somrak je 'nizko počepal na. zeleno, tiho dolino; izza krajinskih hribov je koprnel rob vzhajajojočaga metseea; topla meihkdta poletnega večera je sanjatvo kipela, in rastla, kc so se vračajoči izletniki ustavili pred belo Groznikovo go-stitao.	;
"Lep dan §mo imeli!" je hvalil učitelj Potočnik.
"In čaroiben večer ga zaključuje, —o, večer, opisan in prepojen B skrivnostnimi modrimi in srebrnimi in stoterimi in stoterimi barvami tihe, bajne, mehke mesečine. . .!" ise je navduševal Vrankar; krilil je z nemirnimi rokami in širil oči, zares uprte in strmeče v
krivuljaisto vrsto otožnih in nizkih vrb, ki so se s tiho pravljico sklanjale nad žuborečo Temenico' ob bližnjem robu temne hosite.
"Vi'vat sequens!" se je domislil nadučitelj in je ponolsno pogledal vse naenkrat.
''Jaz pa tako pravim, da bi bil velik greh, če bi ' te lepote in česar še hočete ne praznovali in ne počastili, kakor se spodobi trudnim in žejnim popotnikom!" je zapeljeval Kozleivčar in je pogledal proti ve-ži. '
Na prag je stopil Groznik in je vabil:
"Pozdravljeni, potniki! Vsem skupaj prav lep dober večer!"
"V senčnico poj demo, kajne?"
"Če je že tako, pa napravimo še zadnjo postajo."
"Za razhodnito."
"Za razhodnico."
Pavla je pogledala Jerina, ki se je molče smehljal kakor človek, ki težko skriva svoja kipeča čuivistva in ki ne ve kam s svojo veliko in tajno srečo. Ali na olbra-iiu mu je Ibrala sva.tovske misli: O, kaj je" nama do vaše druščine in senčnice, ko nama Jjrekipeva srce in hrepeni po skriti in samedrugi samoti 1
Prisiljeno sta ostala v veseli druščini in je nista videla. Njiju pogledi so se iskali in ise tajno in omamno spoved ovali.
"Dušica. . .!" je gorele v njegovem pogledu.
"Ljiu'bček . . .!" se je zahotelo njenemu vzdihu.
"Ali razumeš, kraljična . . .?" je stajo na njegovem raidolstnem licu.
"Moj, moj. . .!" je sevalo iz njenih srn jih oči.
"Kdaj se spet vidiva?" je vprašal in je rdel.
--;--------:-
"Polslušaj svoje srce in boš vedel . , .", je dihi"1 in se iga je skrivaj dosegnila s komolcem.
"O . . .!"
"Na mesečnih žarkih bodo hitele k tebi vise ^ je misli."
"In ti ibodo prinesle moje presrčno srce, . ."
." . . .ki ga ne vrnem vso to lepo noč."
"Ali res, preisladka moja kraljična?"
"Moj edini . . ."
Še bi bila. šepetala, še bi bile vriskale in g-1'1 oči; ali ura je že udarila, izletniki so trčili poslej krat.,
Jerin je spremil Pavlo in nadučitelja. Oib su ie šel z očimi proti visokemu mesecu in je ip0^ dal kraljično, ki ga je, trenivši z radostnimi očmi P ti šolskemu vrtu, spretno razumela. —
Doma je Jerin slonel ob elknu svoje tihe sobi^ je gledal po dolini.
Na vedrem nebu so si jate milijonske zvezde ^ nemirno trepetale in mežikale ia neizmerne dalje. -da bi 'bile rade .d^ledale in onczinale ono sanjavo-7^ ko lepoto, ki je'v širokem .cibj emu tihctno božala tl0 noč?
Drhteč poletni večer je dehtel v rosni detelj', zm<poislfiiv!nici pel z veselimi črički in lahkomiiaP' kglbililcaimi v veli travi na prisojnem igričku za vaisJ
Srečni, blagoslovljeni božji dan je imel lep in čudovit sanjav večer, ki ,io bil vreden 11 ljulbezni.
lavoljenec božji je gledal in ae je tresel od ^ in sreče, trezni p;imisi?iki, i •> mu segali v 9 ; domišljijo, so >se morali i mikati nežnem;! WF nju.
(l!)alje prilioonjič.)
.TA"NTTT AT?V Si+(U 1Q9S
Josip Kostanjevecr
KOTANJSKA ELITA.
Ko je bil prvič obiskal Trav na, je čutil žareče poglede Ma tildine, dr si ni upal dvignit svojiih oči. Pri odhodu je čut: tako mehak pritisk žametast' njene reka, da ga je izpreleter po vsem životu sladka groza, ka kor v nekdanjih blaženih časi'" prve ljubezni. In instinktivno j< spoznal, da Matilda ni srečna Travnom, da ji je srce prazno ir pusto in mrtvo do zakonskeg' moža. Tu je bilo treba torej pozornosti !
Makiso je bil trden značaj, kakršnih je najti malo. Napram takim odnosa jem je takoj skle-
il, da me bo odpiral še nezacelje-e rane sam sebi, čemu delal mor a še hujn nemir v srcu Matildi-em? Traven mu je ponudil svo-3 prijateljstvo, svoje zaupanje, ;.n on se kot poštenjak ni drzmil 'orabiti niti oskruniti tega za-panja, amp^k se ga je hotel ukazati vrednega.
Toda kadar Maks?, ni bilo dol-*o k njim, ga je timalu Traven oisetil in odvedel v vilo. Tam se e okoli Travnovke zbirala redno 'eisela in izbrana družba in ko je ; il Makso uveden v to družbo, se : ; ni smel več odtegovati, sicer bi iga bili smatrali za neokretne- i
"ENAKOPRAVNOST*
STRAN 3
ga filistra. Zahajal je torej v vilo nekako primoran. A vsaki-krat, kadar je došel tja, se je bolj prepričal, da je zakonska sre ca Travnovft— na razpotju.
In Traven?- Ta je bil srečen, da je imela žena njegova toliko častivcev, srečen, da ji je mogel biti na uslugo z vsem, kar je poželela. Niti v' sanjah isi ni mislil, da. nima ona zanj prav nič simpatije. Saj je bila vedno pozorna proti njemu, daisi morda res nekoliko hladna. Ali kdo bi :vedno govoričil samo 0 ljubezni? V dejanju se kaže ona najbolje!
Travna je skelelo samo nekaj. Z živimi bojami in z idealno do-mišljivostjo si je bi) naslikal o-četovisko veselje in hrepenel od dne do dne po trenotku, ko. mu. napove soproga to srečo. Toda tega le ni hotelo biti, a tretje le-+o, /-dkar pta bila poročena, se je že bližalo koncu.
In 0 tem je potožil nekega dne
M-fesu in ga prosil zdravniškega
sveta in pomoči...
■Nefkeisra poletnega dne takoj po Hbedu je dobil iViakso drobno, duhtečo posetnico. Na eni strani ■■e bilo na njej ime Maitildino, a ^a drugi nekoliko besed z dobro znanimi, drobnimi črkami njene roke.	I
''Blagovolite me obiskati ta-1 koj popoldne — bolna sem!"
Te kratke, navidezno hladne '•esede se talko j spravile Maksa !z ravnotežja. V tem hipu še nor-, malno i-azoolcžen, je postal na mah nervozen in nemiren. S tr- j dimi koraki je premeril nekoli-krat sobo, sedel na divan, .vstal , zepet r.fccel.	;.
"Ne najdem in ne pojdem!" je ?iknil naposled odločno.
"Česa raj iščem tam? Traven mi j-2 sinoči pripovedoval, da o- . dide danes nekam, in da. ga ne '"ode.doma.ves dan. Ona je, te-i daj sama doma! — Šama! Ali 'e res bolna?. .— Komedija,', ,— ^oealka nal da bode doma tudi m! — Jutri pojdvni'!,r
In zopet je hodil in razburjeno korakal po sobi. • ; i .
Danes se mu je nudilo, da bi bil lahko sam z njo, in jasno to, očitoije bilo, da je ona to tudi želela. Kaka iepa prilika! Kako, bi ip izkoristil kdo drugi! Ako ne radi druigega, pa saj radi maščevanja! Pokazal bi, kako jo črti, kako je prerira, kako jo . . .
Toda dalje ni mogel misliti.
"Ne pojdem in ne pojdem"' je siknil zopet.
.....Cemu se delaš tako poštenega Ali ni celi svet gola komedija? Ali ne slepimo drug dru gega? Ali niso oni, ki se delajo poštene, največji lopovi? Ni-li vse licemerstvo, hinavščina, gola fraza, laž!? Čemu hočeš biti ti boljši od drugih? Ali si ti zamešan iz boljših snovi, ne,go so drugi? Ali ne pelje tudi po tvojih žilah kri? — kri! — Bali, ne bodi neumen! Uživaj trenotek, ki se ti nudi; uživaj ga ti — ako ne. ga bode užival mesto tebe drugi in smeial se ti bode, da si osel tepe:, ki ne poznaš sveta — da si nezrel faintest, ki bi rad preobrni svet! Uživaj!"
Neki glas mu ie govoril to, in Makso se je prijel za glavo, kjer mu je vse vrelo- in bučalo,'kakor v apneni peci.
"Ne pcjdeim in ne pojdem!" si je-'ponovil v tretje.
Stenska nra v podolgovatem, -votlem orehovem zapiralu je u-larila dve.
Makso se je ozrl nanjo in o-
j VELIKA RAZPRODAJA NA
1	IPečeln.
ZA GRETJE IN KUHO JE SEDAJ V TEKU PRI
m	*	,
I Star Furniture Co.
1	5824 ST. CLAIR AVE.
P
ZA GOTOV DENAR ALI NA KREDIT!
A. F. SVETEK Co. —• ■
PRVI SLOVENSKI POGREBNI	jH!!^
ZAVOD V COLLIWOODU.	p
Se priporočam cenjenemu občinstvu v slučaju nesreče ali smrti,	i^^f-J^^^-^L da me pokličete ker bom gledal, da bcm vsakomur dobro postregel.
Ambulanca in avtomobili za vse
Podpirajte domače podjeitje.
15220-26 Saranac Road.	J ' Jr J&m
O. S. Wood 44	Eddy 4031 ----
Glejte fantje! Velika predstava s petjem
se prične kazati L januarja v Slovenskem Domu na 15810 Holmes Avenue / ;
Predstava pet dni v tednu Ples m predstava pa v torek in soboto. Vstopnina za odrasle 75c za otroke od 5. do 9.
leta 25c
Ne pozabite, da se prične predstava točno
ob 8:30
; Bedite na mestu ob pravem času,, da se izognete
gnječi.
Cela predstava traja
od 8:30 do 11:30. Pod oskrbo profesorja J. B. Washington
Vsem skupaj iskrena hvala za vdeležbo!
OTVORITEV!
Cenjene gospodinje!
Naznanjam vsem mojim prejšnjim odjemalcem in vsemu občinstvu, da sem otvoril v novem Ogrinčevem j poslopju na
M ŠT. OLfti AVENUE
na novo urejeno
I GR0CERIJO
Vsa zaloga blaga Je popolnoma sveža in postregel vam bom tako, da boste 'lahko zadovoljni z blagom ka-• kor ! udi s cenami.
Se vani prav toplo priporočam
| LOUIS PRIJATELJ
j	6412 ST. CLAIR AVE.
! Ifjpi IHWIO-1
I SIpyllKFWPWFIliiW I
1 VzJ&ubiL whL IL^Iv^fllL PilSJiLlIL
PfPl; HI	1
j	B ttftta'fci * fls
--
0	V smislu pravil se vrši letna delniška seja jj • naše družbe dne 14. januarja 1923 v Božeglavovi j dvorani, 6006- St. Clair Ave. Pričetek tečno ob
1	• 2.'uri popoldne.
Opozarja se vse delničarje, da se seje gotovo !j udeležijo..JCcFbr bo z&posljen, naj pooblasti dru-j; zega.d&iiičarja. da ga zastopa. Vsak delničar j, je 'prejel, pismeno obvestilo,; kakor tudi pridjano poeblas/ilQ.-, Nekateri so se. preselili in nam je počtavrnila, ker se ne -ve za njih inovi na-ij siov.	služi ta oglaj, da pridejo na sejo,
|' "aifrp" naj^se^FgTasi j o v našem"uradu, |j svoje pismo.
i]	' DIREKTORIJ.
J| ■ < ' i : <■ M • ...	' ' . • J . | i ; , ,■ I
JOHN L MIHELICII, odvetnik ■ j f
902 Engineers Building. Cleveland, Ohio. I lj
Podružnica: 6127 St. Clair Ave.
' ■ ! i : >
Uradne ure: v mestu cel dan-, na podružnici pa od 7. do 8. ure j r zvečer razun ob sredah. Stanovanje: 1200 ADDISON RD. Tel. Princeton 1938-R	[ li
==...........................................................................................„,:,;.......j
^ ^^^ ^V^M^M^^^oso^h ^^^^^^ ^V Blrucah	I
-.■T	VPRAŠAJTE VAŠEGA GROCER1STA!
^■Ta.	I ................fj
Frank J. Lauschp	I f
Uraduje po dnevi v svoji odvetniški pisarni
1039 GUARDIAN BLDG. | \
Zvefiar od 6:30. do ti ure pa na domu. Cent. 710.	«121 ST OLAIK AVE	Main 2311 g
e.1	- -	— --^	"■	----- -	-	' ' "T^rrv. -----
DR. L. E. SIEGELSTE1N
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolestni je naša specijaiiieta. ^08 Permanent Bldg, *!46 Duciid ave. vo£?.l E. Otb St. j Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol.'od 7. uro j .
do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.	^ J |
...................
/.^Jti.bVU i IN PUUE
— ^itajto —
močvirju velemesta"
rtonian a življenja pnaeljenKe v Ameriki
CENA 5U?.
Naročite pri Američko-Jugoslovanska Tiskovna Družba
« ili« K «'1.4 IK K
frff
^■lll—IIIIM«! >WW1S ■11» UKIIIIIHMBIIII Iliw^UIII—L.
...... 1MIW -li li !■■! ...................................
I'	i
Il Sedite poknjigi
i .	1
Razkrinkani Habsburžani
^ totero je izdala Ameriško-Jugo-	^
^ slovanska Tiskoma Druaba.	^
Knjigo je spisala grofica Larich
^ bivša dvorna dam8 na Dunaju	Sj
M V knjigi opisuje srse podrobnost	«
J'ladajoit ba;)3burake klike, ka	3/
gj kor tudi amrt ceaarjen-iica Rudo;	(jt
1	$
Knjiga je jakc intereaantna iu	vit
g priporočamo rojakom, da si jo
takoj naročijo.	^
U Oena itc.iige ie saJno 8Gc	%
f______?
Dnevnik	i
=	S
Enakopravnost	J
JE J.AST SLOV. DELAVCEV, KATERI SO GA PRIČELI IZDAJATI ZA NAPREDEK SLOV. NASELBI	K
NE V CLE VEL AN DU IN DRUGOD.	|
|
JE NAJBOLJ RAZŠIRJEN LIST v Clevelandu in ogla-	|
sevanje v tem listu je uspešnejše kot v kateremkoli
drugem listu. Trgovci naj upoštevajo delavski list,	^ ker tudi oni so odvisni od delavcev. Zato naj ogla-
šajo v listu, katesi je njih lastnina.	n
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA na članstvu, ako	||
bodo oglašala v našem listu. Dokazano je, da je	gj|
en sam oglas pripomogel, da so bile društvene pri-	; U reditve polnoštevilno posetene.
TISKOVINE VSAKE VRSTE izdeluje naša tiskarna
Priporočamo društvom, trgovcem in posamezni-	^
kom, da kadar potrebujete tiskovine izročite delo	E
nam, ako hočete imeti isto lično izdelano in po	■■
nizki ceni. •	fi
DELAVCI NAJ VEDNO IN POVSOD podpirajo on«,	|
kateri podpirajo njih podjetje. Pri nakupovanju
potrebščin naj povedo, da so videli oglas v	K "Enakopravnosti"'.
"ENAKOPRAVNOST" KOT DNEVNIK, bo vedno de-	SS
loval za koristi in povzdigo slov. naroda, v kul-	f^i turnem ali gospodarsikem oziru. Ako še niste naro-	Š čeni, se naročite takoj, ker dolžnost napram samim ........<«bi .„v*f .da podpirate ono, kar je v vašo^ 'H
korist,
4ENi\KOPRAVNOST" bo v sporih med delom in ka-
pitaltom, vedno na strani delavstva. Ne bo se vas	K
izdalo, kot to napravijo listi, katere lastujejo pri-	S vatniki. Naš napredek je v vašo korist, zato je po-trebno, da podpiramo eden drugega.
Ameriško - Jug.	I
--I
Tiskovna Družba	|
Princeton 551. 6418 St. Clair Ave.	f
"it-r?kako to kri potolaži! ro-ej poj deva?"
'Pri vsaki drugi pviliki oi bil 'oktor'odiklonil talko yaWlb, a da-'.es rtiu je ^prišlo prav. Želel si h : nekoliko razvedrila. Gospod t'lokp pa je nadaljeval:; "Uh, "akšna vrccina tam zunaj! Bla-cr jim, ki so dobro rejeni, ki ■isjo torej mastne trebuhe! Vi ^ste, gospod doktor, kaj ne da, \ka-le mast hladi? Torej takim-■ debeluhom ni po letu kar nič "oče? Torej pomagajmo si? To-•"i pijmo pivo, pvi debeli člo-ka, in prihodnje poletje že Ia-1 prestanpmo to proklft) vro-■*>! T: rej",
Mskls'o je bil v tem vz.-,"> klo-'k m paiico in si je n«" .kal o-jgatn° r^mfne'rokavice.
(Dalje prihodnjič.)
uulaŠAJ iiii ; "FN	^ VNOe^P*
, ==r .............:
V fi f.	'. -
| benem pote,wniIzvejo žepnico ter ; primerjal obe.
"Res je, dve je — še je Čas !" si je .dejal.
Ali v tem hi(pu je sedel za mizo vzel svojo posetnico.in- zapi sal na zadnjo stran:
'"Milostiva! Oprostite, dane ne morem — dolžnost me kliče 1 bolniku, ki potrebuje nujno mc je pomoči. Torej jutri!"
Vteknil je pesetnico v zav" tek, in že je hotel poklicati d klo, da je ponese na določeaa n-slov. Tedaj nekdo glaisno potka. .	;c "Noter!""
Med vrati se pojavi dražest1" eseba gospoda & tipka Leson'.k "Uh, go'sipod ' doktor, kakšr stopnice! Torej; . ncigo bi si b kmalu izvil na njih! Torej daji jih potoraviti; panika,mi gosp darji to! Tore i gosrood dokto kam poj deva? Pri '"Belouški" ? prav zdaj nastavili' nov sodček i
ST . _
"ENAKOPRAVNOST1
JANUAE	323.
MALI OGLASI i!
* 1
i i
JrailliBilliBilviBiliiEiiiiaiuiBiiiiaiiiiBiiiiKiiiiHiiiiuisiiBiiiiciniiaiiiwiiii^.iiiB.i&.niiiisiiii:
Dr, Wm. J. LAUSCME
i III IIA i* 1 tit
v novem bančnem poslopju St. Clair Avenue in E. 6?,rd Street
Clevelandske novice.
—	Najlepša priložnost zaslužiti večje procente od ulog se nudi onim, ki vložijo svoj denar v posojilnico International Bldg. °x 5'"< . Ako vložite do 15. januarja, se računajo obresti že od 1. januarja naprej.
—	Strašna avtomobilska nesreča. Tri osebe so bile ubite, dve pa nevarno poškodovane, ko je treščil neki avit mobil s Harvard Ave. mestu v bližini E. 26 St. i?ldbir.o 40 čevljev na železniško progo. Mrtvi so Mrs. Christina Blaha, 35, iz 3400 E. 108 St., Mrs. Ruth Uridil, 22 iz 13416 Kinsman rd. in John Uridil, 45 h 3848 E. 55 St. Poškodovana pa sta Jame? Blaha, 38, mož Mrs. Blaha, ki bo tudi najfarze umrl in njegova petletna hčerka j Florence. Kako se je nesreča pri petiia, ni nihče videl, toda avtomobilu je očividno najibrže spo-dr-nilo, nakar je zgubil voznik kontrolo in avt rncbil je treščil clb mostno cgrajo, ki se je podrla, v globošino. Ko je hitelo nekaj delavcev od American Steel and Wire Co. na kraj nesreče, so našli avtomobil ekrog obrnjen, žrtve pa se bila stisnjene njim. Dvignili so avtomobil in potegnili, izpod njega mrtve in' ranjene. Mre. Blaha je še vedno držala svojo hčerko v naročju deklica pa je krčevito stiskala v rekah msl: punčko. Mrs. Uridil še ni poročena en mesec. Njen mož ni sinoči še ničesar vedel o trafgični smrti svoje žene. John Uridil, ki je bil tudi ulbit, je bil njen svak. Zapušča 14 otrok, cd katerih je najstarejši 24 let in najmlajši 14 mesecev.
—	Strupeno žganje. Koliko o-iseb je že našlo smrt vlsled strupenega alkohola, toda vse xo nekaterih ljudi popolnoma nič ne izuči. Včeraj je zapet padla eni žrtev brozge, v kateri je bilo v«, lik del lesnega alkohola in sicer Frank Wietccha iz 3706 W. 13
St. Njegova družina je tudi pila pijačo in se nahaja bolna. Pričakuje se da bo obtožen prodajalec pijače umora.
— Kasno v soboto zvečer je bit'
n. jden v svoji titgovini z želez-nino na j8323 Quincy Av.e,- ubit s sekiro 46 letni Harx-y Kein Njegovo truplo je bilo grozno razmesarjeno in kot je razvideti, je ubijalec še mrtvega sekal V žve-zi z umorem se je prijelo nekega moškega, ki živi v bližini in ki je bil že večkrat .poslan v umobolnico in zopet spuščen na prosto kot zdrav. Pred 19 leti je bil spoznan umora slične vrste in obsojen na dosmrtno ječo, toda kasneje se ga je proglasila blaznim in se ga izročilo v umobolnico. Kakor hitro se je dobilo u-bitega Keima. je šla policija na ! dom tega človeka ter rja našla na jpostelji oblečenega. Bil je pijan ter ves okrvavljen. V žepu je i-mel $26, ki ,so bili ttfdi okrvavljeni. Pri sebi je imel tudi neko potrdilo, narejeno na Keima in da- j tirano zadnji četrtek. Ko se je začelo moškega iVroraševati, je priznal, da o»?na Keima. o umoru pa ni hotel ničesar slišati. Glede krvavih madežev na obleki je rekel, da sta bila on in neki njegov prijatelj popoldne pi-• jančevala. nakar sta se z nekim tujim človekom stepla in ta da ga je udaril v nos. Ko pa se je zaslišale njegovega tovariša, je ta priznal, da sta bila v soboto popoldne skupaj, ničesar pa ni vedel o kakem tepežu.
— Še je čas, da se vpišete v
božični klub North American banke. Prečitaljte pazino lestvice v današnjem oglasu in se odloči te, kateri klub bi bil za vas ah zsa vaše otroke najumestnejši. Si-I stematični način štedemja je najuspešnejši in omenjeni klub se je izkazal kot najboljši način hranjenja denarja.
Iz stare de mo vine.!
Drobne vesti.	)
Na ljubljanskem pokopališču pri sv. Križu je bila z grobnica zdravnika dr. Karla Bleiweisa u-kradena svetiljka, vredna 2000 kron. — Ustrelil se je včeraj, dopoldne v svojem stanovanju v Cerkveni ulici poslovodja tukaj-King. Motiv samomora je neozdravljiva bolezen. — Iz Gruberjevega kanala so potegnili mitvo truplo delavca Antona Hribaija. Je-li Hribar ponesrečil, ali pa šel prostovoljno v smrt, ni znano.
Lovska sreča.
Iz Brežic poročajo: 8. decembra se je vršil na cerkljanskem polju velik lov, katerega so se udeležili gostje iz. Maribora in Celja. Okrog štiridesetim lovcem je padlo 280 zajcev v plen. Vsak za'jec, ki je bil zadet — je padel!
Smrtna kosa.
V Ljubljani je umrla ga. Jeri- i ca Palovec. vdova Anderwald, | roj/ Meden v visoki starosti 66 j | let.
Himen.
Kapitan Josip R. Cibej v Go- ; spiču se je poročil z gdč. Rozo , Rayerjevo iz Maribora.
Napad v ciganski tabor.
Prošli teden so trije cigani, ki i so se izdajali za orožnike, napa- j dli hišo mesarja Pilata v Polja- j nah pri Pakracu. Mesar je naj skrivneih poslal svojega s;nka k sosedom s prošnjo, naj mu pridejo na pomoč. Začelo i je streljanje s puškami, vendar se je ciganom posrečilo, da so odnesli pete. Kmalu nato pa so' cigani napadli hišo nekega čevljarja na drugem, koncu vasi, ikjer je bila doma samo stara mati. Oplenili so hišo in potem pobegnili. Naslednjega dne se je cela vas posvetovala, kako bi zajela ciganske napadalce. Zvedeli so-, da se cigani nahajajo V gozdu ''Garev-hrast." V selu je nasitala veliki razburjenost. Vaščani so sk'lenili, j
da napadejo ciganski tabor. Ob j _____ i . .
desetih, ko so cigani še spali, ie nad 30 oboroženih vaščanov izvršilo napad. Zažgali so ciganski tabor. Nekega cigana so privezali k drevesu in mu odsekali desno roku. Ves ciganski tabor je pogorel do tal in zmagonosno so se seljaki Vrnili v svojo vas. Težko ranjene cigane je oblast dala prepeljati v bolnico. Preiskava pa je dognala, da oni trije napadalci niso bili cigani, nego znani razbojniki i zvasi. Cigar.i pa so bili j po nedolžnem napadeni.
; Vlom v manufakhmio trgovino.
j Prošli teden so doslej neznani storilci vlomili v trgovino Alber-| ta Sulcerja v Letušu pri Braslov-; čah iter odnesli manufalkturnega i blaga v vrednosti približno 40 j tisoč kron.
I	>
Umor pri Poreču.
. V sredo zvečer sta dva neznar | na moža na cesti pri mestu na-1 padla voz, na katerem sta se vračala s sejma seljaka Matej Vila,-nič (in Ante Radovan. Napadelcn sta streljala iz revolverjev. Vila,-nič je bil zadet v srce ter je takoj iimrl. Radovan pa je ostali nepoškodovan. Morilca sta zbežala v noč. Preiskava dosedaj še ni
ničesar dognala. • - .
i ■ • V £ I ' * f . 1 r i.. ; , * : .
Nesreče.
Hinko Kmetic, učenfec ljudske šole v Tržiču si je pri telovadbi v šoli zlomil roko. — Josip Dež-man_ delavec pri lesni industriji '"Vintgar" v Gorjah pri Bledu, 3e ie pri delu na cirkulami žagi | zažagal v rokq^ — Franc Košak, ! strelpi mojster v Trbovljah je h.a-
: tel zažgati naboj. Se predno se je mogel pravočasno ognili, je i naboj eksplodiral :n ga težko i ranil. Prepeljali so ga v bclnišni-> co. — Francetu Trčeik, ikovaške-
•	j rnu vajencu iz Zirov, je pri delu : | padel železen drog na nogo in » ! mu jo težko poškodoval. — Ja-
•	| nez Nagode? dninar iz Podolnice i j pri Horjolu, ie sekal v gozdu i ; drevje. Ko je imel drevo že toli-■ i ko nasekano, da bi padilo ,je ho-i ; tel skočiti v stran, a v tem mu je
spodrsnilo in je" tako nesrečno padel na ^kalo, da si je prebil lo-' banjo. Prepeljali so ga v bolnico. N.iegovo stem je je zelo opas-no.
^ Živo srce v mrtvem teles«. V Manchestru je te dni uir.rl ; neki 201etni moški. Mrliča so j prenesli v mrtvašnico, kjer so | zdravniki z začudenjem ugotovi-r ! 1"-. da je mrličevo srce bilo še.
-	i nadabe, čeravno je nastopila
-	smit že pred petimi urami. Po-
-	! izkušali se s kisikom zopet upori I staviti dihanje, a brez uspeha.
] Kmalu potem je srce nehalo biti. j V zdravniških krogih zatrjujejo,
-	| do je ta slučaj menda edini te vr-
J ste. ,
II	j šuKsiiiiiiiiiiii
I NAZNANILO!
iij -
i
j Rojaki pozor na splošno raz-
III	prodajo čevljev, šolnev, ten-i"j nis čevljev, robarjev, rubber
i boots in salošev; blaga na jarde, spodnje obleke za moške, ženske in otroke.
Prodajali bomo po tovarniških cenah in še ceneje na
drobno in debelo. ! Moški in ženski čevlji od $1.75 naprej.
Ženski fini čižmi samo $3.75 Obleke in suknje za dečke in deklice od $2.00 naprej.
Velika zaloga hlač, kap, klobukov, srajc, rokavic, nogavic, svedrov. Fleischerjeva volna v štrenah in klopkih—za vsak denar, kolikor kdo da.
! MI GREMO IZ TRGOVINE Razprodaja vsak dan do 28. Februarja, 1923.
Sft priporočam,
Joe Kos
15307 Waterloo Rd. Collinwood, Ohio.
Trgovina naprodaj.,
^vvwwvww
aaawHBBBpMiiwB
Ameriški Družinski Koledar
j
ZA LETO 1923
i ' I
dobite v našem uradu. Trdo vezan stane samo
j	75c
_
Naročajte dnevnik
ENAKOPRAVNOST
NAPRODAJ je trgovski vogal, 3 svetilke na plin, 1 peč na plin; poceni. Vprašajte na 15307 Waterloo Rd.
UDOVA Z enim otrokom ali pa dekle se sprejme v službo, da bi pazila na cir.ke in opravlja 1 la hišna dela. Plača po dogovoru. Zglasiti se je na 1148 Norwood Rd. i---------
Kadar želite izvrstnega godca na harmoniko, se oglasite pri
FRANK ŽIBERNA, 1055 E. 67 Št.
Se priporočam društvom za veselice in drupim ob času porok, krstij in botri j. Vsa naročila naj se odda par dni preje.__(x)
i mmmsBmamaaOi
| SLOVITO STARO ZDRAVILO POMAGA MNOGOTERIM.
Na tisoče ijudi trpi vsled želodčni) nadlog in vsi ti so ozdraveli s po močjo Evropskega Krvnega Čaja. Do stikrat druee bolezni, kakor napri-mer Žolčni kamen, Rak, Zaprtje, Sla bo prebavaujc, Izguba slasti, Bre: spežnost, izvirajo iz želodčnih nadlog Ce se počutite oslabele, če imatt slabo slast v svojih ustih, pokrit jezfk slabo slast in nobene posebne ener i a.ije, vživajte Evropski Krvni Čaj. T. je naravno zdravilo ter izvaja svoj« blagodejno delovanje na želodec, kr jetra in ledvice ter jih pripravi, d; opravljajo svoj posel.
Cena Evropskemu Krvnemu Čaj je $1 00. Pošliemo ga takoj po prej? mu denarja. Naslov:
Guenther Remedy Co
Co'.lir.wood Sta., Cleveland, O.
DEBELI PRAŠI& naravnost iz kmetov.
Vseh velikosti, živi ali osna-ženi, pregledani od mesta, pripeljani kamorkoli. Niizke cene. Pridite ob pondeljkih ali četrtkih in si izberite vaše prašiče. H. F. HEINTZ, Stop 150 Shore Line, Willoughby kara. Telefon Wickliffe 106-L
Naznanilo.
Dr. Woodmen of the World, Waterloo Camp 281 v Collinwoo-du je izvolilo sledeči odbor za leto 1923: Predsednik, John Bartolj; Podpredsednik, John Rožanc; Blsgajinlk, Pete" Malevšič; Tajnik, Ohas. Lampe; 46& E. 147 St.	■	y ■.
Zapisnikar, Jožef Zakrajšek. Nadzorni odbor: Frank Golar, John Intibar in Frank Siebert.
Natančnejša poročila daje tajnik. Seje ?a vršijo vsako tretjo nedeljo v me3eeu, dopoldan v J. Kunčičevi evorani. Asesment se pobira na seji ali pi zadn,jega rn-vega Vsaki mes^ac od 7. do 0. ure zvečer in sicer na mojem domu.
Chns. Lampe, tajnik.
fnn^vgKssKisonKsinaancanv
THE W—K DRUG CO.
S*. Clair, vogal Addison Rd. Edina slovenska lekarna v Clevelandu.
Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno.
JOHN KOMIN,
I,ekarnwr. tlBHWmWHaBWBBgBWHPBBBBM
John J. Keiper
PRAKTIČEN PLUMBER
NapeljeVaiec plinovnih cevij in gradilec podcesinih kanalov. Točna postrežba. 5415 ST. CLAIR AVE. vogal E. 55. St. Bell telefon: Randolph 850
-------------
IŠČE se dtkle ali ženska, katera ralztume na kuhanje. Dobra plača in ako potreba tudi stanovanje. Delo dobi tudi hiši na. Vpraša se v Hotel Ser-Echen, 694 E. 152nd St. (6)
TRGOVINA naprodaj Pool room s cigarami ter sladko in kislo pijačo; 4 sobe a pohištvom, se proda poceni. Vprašajte na 6121 St. Clair Ave. (8)
DOBROIDOCA mesnica in ?ro-cerija se proda ali zamenja za posestvo. Za naslov se zgla-iite v uradu Enakopravnosti.
IK!E!9SBa«aBSBBBBBfiSUSEBBH>B
HIŠE — FARME LOTI!
Hiša 9 sob, za 2 družini; gas, 3lektrika, kopališče, velik lot; cena $4,800.00. Gotovine $1.400.
Hiša 7 sob za 2 družine;, gas, elektrika, kopališče, velik lot; ^ena $4,500.00, gotovine $1,200.
Enakih posestev imamo na iz-'Dero. Oglasite se takoj pri
Collinwood Realty Co
15S13 WATERLOO RD. J. KRALL & D. STAKICH.
Imamo tudi več trgovin naprodaj. atBSBBaesHsaBciiza taBsatsmtaiisBKa
JOS. FISCHER Prodajalec tolstih prašičev krmljenih s koruzo za družine.
Vzemite Corlett-Randall omnibus v North Solon, O., ali pokličite po Ohio State telefonu: Suburban— Chagrin Falls 284-G.
Don't Fuss With Muštard Flasteys -
Musterole, made of pure oil cf mustard and other helpt'ul ingredients, will do all the work cf the cld-fashioned mustard plaster — without the, blister.
Musterole usually gives prompt relief from bronchitis, sore throat, coughs, colds, croup, neuralgia, headache, congestion, rheumatism, sprains, sore muscles, bruises, and all aches and pains. It may prevent pneumonia. All druggists— 35c and 65c jars and tubes— hospital size §3.
Bet ter than a mustard platter
iiiSiiiBiiiiiiiii*
Domovanja naprodaj
7	sob in kopališče $4950.00.
8	sob in kopališče $6500.00.
Za dve družine, 8 sob, 2 kopališča, $5500.00; takoj $1500.
Za^dve družine, 10-sob, 2 kopališča; $8000; takoj $2,000.
Moses Realty Co.
15505 Waterloo Rd.
EDDY 7841	WOOD 370-R
Randolph 2520-J .J^traTl37S^^ii
GRAMOFONSKE PLOŠČE
zahtevajte j
Slovenske I PLOŠČE
Preje $1.00 I i VELIKA
XEZ1 zaloga
URIN
""'"''•JI ^ ZLATNINE. I
11 III I5805 ^	I
Jaz uposlujem edino izvežbane,	44C-L	1..	Jaz uposlujem edino izvežbaa
registrirane graduante	af 7ATtf*Q|llV	registrirane graduante
zobozdravništva.	ftJ	Aai^dljlV	zobozdravništva."
DR. C. C. WINFREY, Zobozdravnik
Glavni urad 2048 Ontario St. — Nasproti Bailey Co.
Urad na Broadway Urad na Woodland	Urad na St. Clair	Urad na Scovill
E. 55 in Broadway E. 55 in Woodland Ave. 6400 (St. Clair Ave	3850 Scovill Avenue
Qlympia Bldg.	Woodland Market Bldg.	vogal E. 64	vogal E. 39 St.
Mi imamo odprto vsak večer do 8. ure. Ob nedeljah od 9. dop. do 1. pop.
"WJNFREY" čeljusti
Glsjto kako so moje cene znižane.
Med 1922 je stala moja $25 čeljust $12.50, Moj a cena za 1923 samo
$11.35
Posebnost za Januar
Zlate čeljusti $54.50
regularna vrednost $150.00
Ta zredno nizka cena je za celo zlato čeljust ki je jamčena kot pristne Win-freyeve kakovosti in se bo perfektno u-jemala.
"Winfrey" Bridgework
CENE
102!	1922	1923
$5.00.	2.50	2.35
$7.00	3.50	3.15
$10.00	5.00	4.35
Požurite se ako hočete dobiti zo-bozdravniško delo narejeno v resnici po ceni. Zgornje vrednosti so navadno od $10 do $25.
so moji dohodki v gotovini v 1922
fife*,«^ To ie Te-Ikanska svota, katero sem sprejel v gotovini za lll^^H zohozdravniško delo v mojih uradih tekom leta 1922. fyi \ Tekom leta 1923 pa hočem povišati to svoto na
ySP $250,000.00
in to bom tudi dosegel. Citajte pazno in razložil vam bom kako ste tudi vi !?.bko deležni tP dosege.
Da začn m—čimveč obiskovalcev tem cenejae lahko d a in svoje drlo kar se tiče zobozdravništva. Moje cene zn 192 3 so utemeljene na $250,000.00 produkciji m so torej skrajno nizke. Danes vam nudim te nizke cene in od vas sarr.ih je odvi?no. da si prihranite precej denarja s tem da si daste popraviti vaše zobe takoj.
Cv? moja kvota ne to dosežena bodo moje cene naravno višje, t-irej vzdramite se h ne odlašajte niti eno minuto. V iet'i 1921 bili moj; dohodki $64,428.22 (vzeto iz mojega davčnega poročila). V letu 1922 je bila svota zvišana do 18,246.35 in let. 3 hočem s svojimi novimi otVorjenimi uradi zvišati skupne dohodke na $250,000.00_kar mi bo omogočala nuditi še v bodoče nizke cene. katere sem nastavil za 1923 ter vam nudil jarr)čeno zobozaravniško delo.