S€- V sredo, 8. marca, je senat kraljevine Jugoslavije razpravljal o načrtu ob.inskega zakona, Id je bil v četrtek sprejet. Bivši finančni minister dr. ŠverIjiiga je irnel govor, v ikaterem je stvarno ikritiziral ta zakonski na.rt. V svojem govoru je izvajal, da vlada ni smatrala za potrebno, priložiti potrebno obrazložitev, v katcri naj bi bili pojasnjeni nagibi, zakaj predlaga tak zakonski osnutek, ki ho.e z njim spremeniti današnje stanje in kaj hoče z njim dose.i. Govorntk je nadaljeval, da narn je _3 vsern dobro v spominu, kakšni poskusi so se delali v tej stvari v Srbiji 1. 1903, ikako je skoraj vsaka vlada šla za tens, da napravi iz občine svoj politični poskua. Zakon od leta 1884 je n. pr. v resnici ustvaril velike občine, ker so take občine pač bile potrebne tedanji vladi, vemo pa tudi vsi, ikakšen odpor so povzročili taki ukrepi, h katerim se sedaj ponovno vračamo, ko ustvarjamo mehanično velikanske občine. Znano je nam tudi, kako so v nekili drugih delih naše države malo občine zelo dobro delovale in dajale narodu vse ono, kar je v resnici rabil, to je, da je vsaka vas v resnici javnopravna gospodarska enota, ki potrebuje svojo organizacijo in svojo oblast. Zdi se mi, je nadaljeval senator dr. Šverljuga, da je imela 'kr. vlada predvsem pred očmi, da v smislu določil nove ustave vzpostavi v občinah Rova predstavništva, ki se bodo volila namesto dosedanjih postavljenib, iki so po 6. januarju 1929 prevzela vodstvo občinskih uprav. Ta cilj bi so bil bolje dosegel, če bi se bil uzakonil poseben za;kon o ob.inskih volitvab, a ločeno poseben zakon o organizaciji in deiu v občini. Če bi se bilo tako postopalo, bi se ti dve vprašanji dali vse bolje rešiti. Zakon, ki ga je predložila kr. vlada, ne prinaša ozdravljenja prejšnjega nezdravega stanja, ker vsebuje sistern kandidatnih list, a to pomeni, da se volitve postavljajo na politi.no strankarsko oblikovanje odborov. Ker listc, ;ki dobe sarno relativno vc.ino, žc dobijo dve tretjini vseh odborniškib. m.st, bomo doživeli, da bo čisto navadna manjšina dobila v roke vso oblast in bo zaracli tega strankarsko še bolj brezobzirna, ker bo dobljeno oblast porabila v prvi vrsti v svrho, da okrepi svoj strankarski položaj. Na ta način bodo občine izpostavljene neprestanim napadom. Važno je vprašanje medobčiaskih odno.ajev, kojih ureditev ustvarja možnost vclike dejavnosti ob.ine. Več občin se združi za gotove naniene: za asanacijo, skupne in .lov.k.ljubne ustanove, skupna podjelja, za vodovode in napredek kmetijstva. V drugih državah posvečuje zakonodaja tej zadevi veliko pozornost. Velevažno je vprašanje občinskili financ. Določbe prcdložencga zakonskcga načrta ne zagotavljajo cbčinam dovolj finan.nili sredstev za izvrševanje vseh nalog. V drugih državah se odstopajo ob.inam določeni javni dohodki, dajejo so jim državne podpore. V predložcnem naertu o tem ni sledu. Nasprotno pri nas dajajo ob.ine prispevkc za državnc ustanove: za vzdrževar.je zgradb, za okrajna načelstva, za državno policijo, za vzdrževanjo šolskili poslopij, za stanovanja u.iteljstva; občine nosijo same vse stroške prenešcnega delokroga. Kon.no je dr. Šverljuga izjavil, da bo s svojimi tovariši glasoval proti predlcž.nern zakonskcai naertu.