Na podlagi 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-67) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne ..., na seji zbora krajevnih skupnosti dne... ter na seji družbenopolitičnega zbora dne... sprejela ODLOK 0 SPREJEMU ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE VS-225/1 KAMNIK POD KRIM0M 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrl za območje zazidal-nega otoka VS-225-1 Kamnik pod Krimom, ki ga je izdelal Ljub-Ijanski urbanistični zavod pod šifro: 2026 v juniju 1977. 2. člen Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim Ijudem in obča-nom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljub-Ijanskem urbanisličnem zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljublja-ne. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu SRS. Številka: 350-15-77 Datum: Predšednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik: VILI BELIČ OBRAZLOŽITEV: k predlogu odloka b sprejemu Zazidalnega načrta za predel Ka-mnik pod Krimom-VS-225-1. Urbanistični red za območja in naselja občine Ljubljana Vič-Rudnik, sprejel v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 18-74) je za zazi-dalni otok VS-225 predpisal izdelavo zazidalnega načrta. Po sprejemu Podrobnega urbanističnega reda za naselja Ka-mnik.Podpeč, Preserje in Prevalj (Uradni list SRS, št. 8-76) se je otok razdelil v dva dela.in sicer v sevemi z oznako VS-225- 1,kjer je obveljal režim urejanja z zazidalnim načrtom in južni, kjer je zara-di širjenja kamnoloma, osojne lege internega terena uveljavljen režim urejanja z individualno lokacijsko dokumentacijc. Podrobni urbanistični red je dal osnovne urbanistične smemice tako glede gostote, prometne ureditve in komunalnih naprav, ki so projektantu služile kot opora pri izdelavi programskega dela zazi-dalnega načrta. Predlog zazidalnega načrta je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šl. 2026 v juniju 1977,investitor detajlne urbanistične dokumentacije pa je zadruga MOJ DOM — Podpeč. Pred javno razgrnitvijo je predlog obravnavai odbor za urbani-zem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo pri SOb Ljubljana Vič-Rudnik. Zahtevana je bila zgostitev z dodatnimi objekti. eventualno za-menjava trgovmskega objekta z vrstnimi hišami ter izdelava eko-nom. tehničnega poročila. Izvršni svet je predlog obravnaval dne 23. 2. 1978 in sprejel sklep o javni razgrnitvi in ugotovil.da je treba — zgostiti predel s 4 dodatnimi stanovanjskimi objekti — dolinski del se izloči iz zazidalnega načrta in naj ostane kot rezervat za trgovino — z minimalno hortikulturno ureditvijo naj se znižajo razme-roma visoki stroški za komunalno opremo. Razgmitev je trajala od 1. 4.-1978 do 1. 5. 1978. Med razgrnitvijo na Krajevni skupnosti Podpeč-Preserje niso prejeli1 pripomb (dopis krajevne skupnosti šl. 299-30 z dne 25 5. 1978). Na oddelek za gradbene in komunalne zadeve je poslal pri-tožbo tov. Grča Ivan, Kamnik pod Krimom št. 108, omenja, da je težko oceniti irud, ki ga je vložil, da je uredil zemljišče za vrt in njivo. Odgovor: Gre za to, da se vsaj enemu otroku tov. Grče zagotovi prednostna pravica za zidavo na lastni parceli. Smatramo, da je zahteva upravičena. Izvršni svet predlaga delegatom občinske skupščine, da sprej-mejo odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje VS-225-1 Kamnik pod Krimom v predloženem besedilu. PRAVILNIK ZA IZVAJANJE ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA ZAZIDALNI OTOK VS-225-1 KA-MNIK POD KRIMOM A. Splošna določila 1. člen Pravilnik velja za območje ZO VS 225-1 Kamnik pod Krimom in tolmači programske elemente, urbanistični režim, funkcionalne in oblikovne rešitve ter prometno in komunalno ureditev. 2. člen Tehnični del zazidalnega načrta je izdelan na osnovi veljavne urbanistične dokumentacije — Podrobni urbanistični red za nase-Ija Jezero, Podpeč, Prevalje pod Krimom, Preserje, Kamnik pod Krimom (Uradni list SRS, št. 8-76) in izhodišč programskega dela in zazidalne variante.potrjene in usklajene s strani krajevne skup-nosti. 3. člen Zazidalni načrt sestavljajo: 1. urbanističnoarhitektonska dokumentacija, katere sestavni del je tudi poročilo in pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta, 2. Geodetska dokumentacija, 3. zbirna karta komunalnih naprav na nivoju programskih reši-tev, 4. idejni načrt cest, 5. idejni načrt stanovanjskih objektov. Vsi elementi tehničnega dela zazidalnega načrta morajo biti med seboj usklajeni. 4. člen Tehnični del zazidalnega načrta je z vsemi elementi osnova za izdelavo lokacijske dokumentacije. 5. člen Vsako odstopanje od sprejetega zazidalnega načrta je do-pustno le v izjemnih in utemeljenih primerih ter ob soglasju druž-benoupravnih organov, investitorja, strokovnih služb in sodelujo-čih odgovornih projektantov Eventualne spremembe pri urbanističnozazidalni, geodetski, komunalnoureditveni ali investicijskotehnicni dokumentaciji mo-rajo opraviti projektanti prvotnih načrtov. 6. člen Pravilnik je sestavni del zazidalnega načrta in je obvezen za vse projektante nadaljnje urbanistične dokumentacije, komunalnih naprav, stanovanjskih in spremljajočih objektov za investitorje in izvajalce, za vse svetovalne in družbenoupravne organe. B. Detajlna določila Urbanislični elementi: 7. člen Urbanističnoarhitektonski del zazidalnega načrta določa: 1. Definitivne programske elemente: a) gostota prebivalcev in faktor izrabe območja b) dinamični in mirujoči promei, c) program spremljajočih objektov, d) obodno parcelacijo in funkcionalno območje 2. Funkcionalne elemente: a) motorni, pešpromet b) parkiranje, garažiranje c) urgentni dovoz (požarna varnost) d) način zaklanjanja . .,¦ e) tipe stanovanjskih objektov ¦ f) skupne zelene površine g) meje oz. načelno funkcionalno delitev zemljišč po naslednji kategoriji: — javno zemljišče, ki vključuje znotraj obodne parcelacije prometne in utrjene ter skupne zelene površine, — funkcionalno zemljišče objektov, ki vključuje fundose in ne-zazidano funkcionalno zemljišče, pripadajoče objektom. 3. Oblikovne elemente: a) tlorisne in višinske gabarite stanovanjskih in spremljajočih objektov b) ureditev prometnih površin • c) ureditev pešpoti d) uredilev, konfiguracija in zasaditev prostih površin na javnih in funkcionalnih zemljiščih 4. Tehnične elemente ' a) situativne in višinske elemente posameznih objektov in nji-hove medsebojne odnose, b) pogoje in način vodenja komunalnih naprav, ¦¦'¦ c) etapnost realizacije stanovanjskih objektov, d) etapnosi realizacije spremljajočih objektov, e) etapnost realizacije nolranjega cestnega sistema, f) etapnost realizacije komunalnih naprav in opreme ;,. 8. člen Spremljajoči objekti ' V naselju je predviden samo subcenter s programom manjše dvorane, knjižnice, klubskega prostora za potrebe celotnega na-selja Kamnik pod Krimom ter samopostrežno trgovino, servisov (frizer, čistilnica, pralnica) bife v sklopu trgovine. Šola, vzgojnovarstvena ustanova, pokopališče je programirano v Preserju za naselji Kamnik pod Krimom in Preserje. Zdravstveni dom, trgovina, kultura so v centru Podpeči za naselje Podpeč, Je-zero, Kamnik pod Krimom, Preserje, Prevalje. - Objekt centra, lociranega v ZO VS 225-1 je programiran tako, da ga je možno graditi po fazah in prilagajati potrebam in možno-stim naselja. ¦¦ . - 9. člen ~ N • , . Stanovanjski objekti Zazidalni načrt predvideva tip pritlične raščene hiše od 9 x 12 preko9x16do9x20m.V načeluso vsiobjekti pritličniz neizko-riščeno podstreho. Streha je dvokapnica s slemenom po dolžini objekta. Objekti so podkleteni v delu, kjer je potrebno objekt prila-goditi terenu — delno ali v celoti. V načelu je pritličje vedno na ni-voju raščenega terena. Objekti so zasnovani po enotnem konsirukcijskem sistemu v rastoru 9 x 4m v klasični gradnji (opečna gradnja ali podobno zi-dane izvedbe). 10. člen ' ' Vsi objekti morajo biti enolno in kvalitetno oblikovani: — kritina temna, z enotnim naklonom 30 stopinj pri vseh objek-tih, enotni strešni zaključki — okenske odprtine morajo biti funkcionalne in na vstopno stran usklajene ter zaščitene s polkni, — enotne vratne odprtine. Ograje med sosednjimi parcelami naj bodo v načelu iz rastlin (živa meja do višine 180cm) ali lesene ali kombinacija obeh. 11. člen Tehnični podatki in določila za posamezne stanovanjske ob-jekte, zazidalni pogoji — kot osnova lokacijske dokumentacije. TEHNIČNO POROČILO — URBANISTIČNI DEL | Zazidatni otok VS 225-1 leži v osrednjem predelu vasi Kamnik pod Krimom. Kamnik pod Krimom je obcestna vas ob cesti Pod-peč—Rakitna na južnem robu Ljubljanskega barja pod obronki krimskega hribovja med naseljem Podpeč in Preserje. Z Ljubljano je povezan z asfaltirano cesto preko Barja, Notranjih Goric in Bre-zovice, na zahodu z Borovnico in dalje z Vrhniko, na vzhod z ma-kadamsko cesto proti Igu, proti jugu pa je dostop na Rakitno. Z Ljubljano je povezan Kamnik pod Krimom tudi z železnico (železniška postaja Preserje). Glavne značilnosti prostora so: barje in hribovje. Barje je v tem delu zelo močvirno in zato izkoriščeno le kot travniška površina. Stara ruralna jedra, kamor spacja poleg Preserij, Prevalij, Jezera in Podpeči tudi Kamnik pod Krimom, so se razvila v notranjosti na robu kraških travnikov in pobočij, ki proti jugu prehajajo v strma pobočja, porasla z gozdom v Krimsko pogorje in predstavljajo skoraj strnjeni venec razmejitve med Barjem in hribovjem. 1.1. Veljavna dokumentacija za območje obdelave: — Urbanske funkcije širšega območja opredeljujejo — Urbanistični program mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28/72), — Podrobni urbanistični red za naselja Jezero, Podpeč, Pre-valje pod Krimom, Preserje, Kamnik pod Krimom (Uradni list SRS, št. 8-76). 1.2. Po podrobnem urbanisličnem redu za naselja Jezero, Podpeč, Prevalje, Preserje, Kamnik pod Krimom je za območje zazidalnega otoka VS 225-1 predpisan zazidalni načrt. 1.3. Območje zazidalnega otoka VS 225 leži na pobočju za-padno nad cesto Podpeč—Rakitna v osrednjem delu vasi Ka-mnika pod Krimom na dvignjeni terasi nad robom barja. Zaradi naravne konfiguracije terena (južni del je izrazito kraški — vrtače) je zazidalni otok razdeljen na dva dela VS 225-1 sevemi del in VS 225-2 južni del. VS 225-1 leži na pomolu pobočja, ki se proti severu strmo spuš-ča, proti vzhodu pa položno prehaja proti barju ter na jugozapadu prehaja v strmo, z gozdom poraščeno pobočje. V ozkem južnem delu ob cesti Podpeč—Rakitna prehaja v drugi del zazidalnega otoka VS 225-2, ki je izrazito kraški in skoraj v celoti neprogrami-rano pozidan. Naloga: stanovanjska zadruga »Moj dom« je v sodelovanju s krajevno skupnostjo Podpeč-Preserje naročila Ljubljanskemu ur-banističnemu zavodu izdelavo programskega in tehničnega dela zazidalnega načrta za območje dela zazidalnega načrta VS 225-1. V ta namen je krajevna skupnost naročila in nam posredo-vala geodetski posnetek samo za predel območja VS 225-1 v M 1:1000. 2. Programske osnove in izhodišča 2.1. V programskem delu smo preverili v detajlu izhodišča »podrobnega urbanističnega reda za naselje Jezero, Podpeč. Prevalje, Preserje, Kamnik pod Krimom«, ki se nanašajo predv-sem na naselje Kamnik pod Krimom, kot so obstoječe stanje ob-jektov, komunalnih napeljav, določitev meje območja, namemb-nost in izraba območia ter navezava na širše območje (šola, zdravstvo. vrtcr. 2.2. Pri inventarizaciji obstoječega stanja po objektih ugotav-Ijamo, da je območje ZO VS 225-1 določeno po podrobnem urba-nističnem redu, razen šestih objektov nezazidano. Od teh šestih objektov so trije brez dokumentacije in še nedograjeni. Ostali trije so starejšega datuma Dva objekta ležita ob cesti Podpeč—Ra-kitna in imata v sklopu dvorišča še drvamico in provizorij. 2.3. Celotno območje VS 225-1 je potrebno obravnavati obli-kovno in funkdonaino — zaradi občutljive lege na skrajnem robu barja — kot enoten organizem. ki se nevsiljivo vklaplja v občutljivo krajino. 2.4. Poleg splošnih urbanističnih, funkcionalnih in estetskih te-ženj predlagamo naslednje pogoje pri zasnovi nove zazidave, ki naj omogočijo: — racionalno jasno urbanistično zasnovo, — racionalno delitev površin na funkcionalna zemljišča k ob-jektom in skupnih površin, — na smotrno organizacijo naselja ter njegovo vključevanje v obstoječo strukiuro, — pravilno izbrane gabarite — horizontalne in vertikalne — ob-jektov (samo pritličje s kleljo na mestih, kjer dopušča lo konfigura-cija terena), — fleksibilna tlorisna zasnova — možnosti etapne gradnje, — grupiranje objektov na upoštevanju naravnih determinant — vedut, naravne parcelacije z živimi mejami, prilagajanje terenu in ohranjanje skupnih zelenih površin, — lociranje garaž v sklopu objektov, — lociranje zaklonišč v sklopu objektov, — lociranje skupnih površin za skupen program — kulturni center, trgovine, servisi. 2.5. Z izgradnjo ca 30—40 enodružinskih hiš na območju ZO VS 225-1 se moramo zavedati, da se bo sedanja pretežno vaška struktura naselja Kamnika pod Krimom, ki ima sedaj 547 prebival-cev in 160 gospodinjstev z 22 aktivnimi kmetijami, spremenila. Enodružinski stanovanjski objekti na območju so predvideni predvsem za domicilne prebivalce in nekaj priseljenih, ki se bodo vozili na delo v veliki večini v Ljubljano, Borovnico in Vrhniko. Zato je potrebno programirati in zgraditi v končni fazi še ostale spremljajoče objekte, ki bodo združevali in dali pečat novemu na-selju (to je kulturni center za celo naselje Kamnika pod Krimom, tr-govina, servis, uprava naselja). S svojo aktivnostjo naj bi center doprinesel k poživitvi obstoječe vaške skupnosti, ki poseduje pošto, manjšo trgovino, dve obrtni delavnici, tri zasebne gostilne, prostovoljno gasilsko društvo, kra-jevni urad. Ugotavljamo, da ni prostora za kulturno dejavnost ter otroško varstvo. Zdravstveni dom je v Podpeči. Osnovna šola, po-kopališče, železniška postaja pa so v Preserju. Predlagamo, da se zgradi v sklopu centra naselja VS 225-1 kul-turni center za potrebe celotnega naselja Kamnik pod Krimom s programom manjše dvorane, knjižnice in klubskega prostora, sa-mopostrežne trgovine ter servisov (frizer, kemična čistilnica oz. avtomatska pralnica), bife v sklopu trgovine s ca. 1000 kv. m bru-toetažne površine v celoti. 2.6. V izhodiščih programskega dela zazidalnega načrta pred-lagamo alternativo ogrevanja stanovanjskih in spremljajočih ob-jektov. 1. ogrevanje z butanom ali s propanom, individualna kurišča — skupni rezervoar, 2. individualna kurišča na trda goriva. Za centralno »toplarno« se nismo odločili zaradi velikosti dimni-ka, ki bi bil v tem občutljivem ambientu motilen. 2.7. Zbiranje in odvoz smeti je potrebno reševati v sklopu ce-lotne krajevne skupnosti Podpeč—Preserje. Predlagamo zbiranje smeti individualno po objektih v kantah in dvakrat tedenski odvoz na skupno deponijo. 2.8. Pred pričetkom gradnje je potrebno. opraviti potrebne geomehanske raziskave tal, ker le-te niso bile opravljene v okviru ZN. Podajamo le splošne podatke iz obdelave v »Podrobnem urba-nističnem redu«. Po hribovitem apneriodolomitskem obrobju je nosilnost ca 2 kg/cm2, vendar so glede na posamezne lokacije možne precejšnje razlike (kraški teren). Pogoji in temeljenja morajo biti prilagojeni vrsti in zahtevani varnosti objektov. 2.9. Republiški predpisi za potresno gradnjo iz leta 1963 obse-gajo orientacijsko karto seizmičnih con Slovenije, v katerem je Ljubljana s širšim zaledjem v coni IX CMS, kar pomeni, da je v skladu s temi predpisi potrebno graditi s seizmičnim koeficientom Kx = 0,10. Ker ni bila opravljena podrobna rajonizacija tega območja, zak-Ijučujemo iz rezultatov mikroseizmične rajonizacije Ljubljane, da so seizmične stopnje na apnenodolomitskem obrobju pod 9. stopnjo CMS. 2.10. Programska izhodišča so bila predstavljena predstavni-kom krajevne skupnosti ter članom zadruge, ki so soglašali s pre-laganim programom. (Dne 15. 6. 1977) 3.0. Koncept zazidave 3.1. Zasnova Območje zazidalnega otoka VS 225/1 je po podrobnem urbani-stičnem redu predvideno za usmerjeno individualno stanovanjsko gradnjo. Osnovni koncept razporeditve enodružinskih stanovanjskih ob-jektov se prilagaja obstoječi konfiguraciji, tako da sta v načelu dve grupi objektov. Na severnem delu otoka so situirani objekti vtreh nizih z orientacijo S-J, ostali objekti pa sledijo obrobju severov-zhodnega pobočja. Med obema grupama ob cesti je predviden prostor za lociranje centra ter večje proste zelene površine za re-kreacijo in otroško igrišče. 3.2. Tip stanovanjskega objekta Predlagamo enoten tip pritlične stanovanjske hiše v konstruk-cijskem rastu 9x4 m, tako da je najmanjša enota 9x 12 m, ki jo je možno po fazah dograjevati na 9x16 do maksimalne dimenzije 9x20 m v skladu s potrebami in zmožnostmi lastnikov. Vsi objekti imajo garažno mesto v sklopu objekta, ki je načeloma zadnji kon-strukcijski raster v nivoju pritličja ali pa v skladu s pogoji na terenu v nivoju kleti. Objekti so v celoti ali delno podkleteni v skladu s te-renom. Projekt za objekte je izdelal Kramar, dipl. inž. arh., Biro RTV. 3.3. Višina objektov Po zazidalnem načrtu so vsi objekti pritlični z neizkoriščeno dvokapno slreho. Glede na konfiguracijo terena so objekti v celoti ali delno podkleteni. Kota pritličja je pri vseh objektih 15 cm nad raščenim terenom. Spremljajoči objekt »Center naselja« ima klet in pritličje. Pritličje je v nivoju raščenega terena. 4.1. Spremljajoči objekti V samem naselju programiramo samo center za kultumo de-javnost celotnega naselja Kamnik pod Krimom, samopostrežno trgovino, bife v sklopu trgovine in servise za potrebe naselja. Ostali sekundarni program (šole, vrtce, zdravstveni dom) je loci-ran in koncentriran za Kamnik pod Krimom in Preserje v Preserju. 12 % od vseh prebivalcev je šoloobveznih otrtok, to je 16 otrok bo obiskovaloosnovnošolo vPreserju. 11 % od vseh prebivalcev, ca 14 predšolskih otrok se bo vključevalo v vzgojnovarstveno usta-novo v Preserju. - 4.2. Poodlokuogradnjizaklonisčsodolžniinvestitorjiobgrad-nji objektov zgraditi tudi zaklonišča. Zaklonišča so programirana v sklopu vsakega objekta. 5.0. Promet , ; ; .; ;. 5.1. Kamnik pod Krimom je z regionalno cesto preko Podpeči in Brezovice povezan z Ljubljano. Vstop v naselje je s ceste Pod-peč—Rakitna na mestu sedanjega provizomega uvoza ob obsto-ječem objektu. Cesta naselja poteka po vzhodnem obrobju zazi-dalnega otoka in se v sredini otoka odcepi v tri veje z zaključkom »T« obračališča. Širina cest naselja je 5 m z enostranskim, 1,5 m širokim hodnikom za pešce. Cesta služi za dovoz in dostop k obje-kom, parkirnim in garažnim mestom ter za vse vrste urgentnega prometa (gasilci, reševalci, odvoz smeti). 5.2. Center je direktno dostopen za motorni promet iz regio-nalne ceste. 5.3. Parkima in garažna mesta so dimenzionirana po norma-tivu 1 p.m. in 1 g.m. na stanovanjski objekt. Za potrebe centra je predvidenih 19 p.m. 5.4. V zazidalnem načrtu smo zasledovali princip ločevanja motornega prometa od pešpoti. Zato glavne pešpoti potekajo dis-locirano od voznih poti. Izhodišče pešpovršin je ob centru naselja, od tu je tudi najbližji dostop do avtobusnega postajališča, ki je ure-jeno ob regionalni cesti. Glavne pešsmeri potekajo v treh smereh od centra naselja, v smeri od centra proti severu, severovzhodu in jugu. Pešpoti proti severu in severovzhodu se v zazidavi razširita na večjo peščevo površino—trg. Širinapešpotije3 minjepoplo-čena. 6.0. Otroška igrišča in ozelenitev ' 6.1. Otroška igrišča so programirana (za mlajše otroke) v sklopu obeh trgov in v večji skupni zeleni površini med obema grupama objektov za starejše otroke. 6.2. Z zazidalnim načrtom predlagamo 3 m zelenice ob vstopni strani v objekt ter 10-metrski vrt na drugi strani objekta. Ločitev med posameznimi parcelami naj bi bile žive meje. Skupne zelene površine naj ohranijo obstoječe stanje — travnate površine z nizi grmovnic ter drevesnimi osamelci. Grupe novozasajenih dreves naj bi bile le ob parkirnih mestih. 7.0. Numerični podatki zazidalnega načrta za območje ZO VS 225/1 b) zelene površine c) otroška igrišča d) izločene površine 8764 m2 2500 rr.2 76C0 m2 7.1. Pregled kapacitet: površina zazidalnega otoka 4 ha 74 a 90 m2 obstoječa brutoetažna površina 760 m2 nove brutoetažne površine: (stan obj. P + 1/2 K) + center 9540 m2 ohranjene + nove brutoetažne površine:6520 m2 nova izraba: 0,20 število prebivalcev: 4 na objekt 160 število stanovanj: 40 gostota: 40 P/ha parkirna mesta 55 garažna mesta 40 število m2 zelene površine na prebivalca: 20 m2/preb. 7.2. Struktura površin A. stavbno zemljišče — tloris objektov 5980 m2 — funkcionalno zemljišče k objektom 9974 m2 B. javne površine — utrjene površine — parkirna mesta 762 m2 — ceste, parki, trgi 11910 m2 — skupaj utrjene površine 12672 m2 C. zelene površine — zelene površine, zelenice 8764 m2 — otroška igrišča 2500 m2 — izločene površine 7600 m2 18869 m2 8.0. Etapnost izgradnje Celotno območje delimo v tri gradbene etape: E1, E2, E3, Etapi E1 in E2 sta za območje individualne gradnje, E3 pa je predel cen-tra. V okviru ene gradbene etape je potrebno zemljišče komu-nalno opremiti in urediti v enem časovnem obdobju. Stanovanjske objekte pa je možno v okviru ene gradbene etape graditi v časov-nih razmakih. V okviru gradnje posameznih stanovanjskih objek-tov predlagamo postopno dograjevanje od objekta 9x12 preko objekta 9 x 16 do maksimalne velikosti objekta 9 x 20 m. E3 — iz-gradnja centra sledi po končani gradbeni fazi E1 in E2. Tehnično poročilo h geodetsko-komunalnemu delu elabo-rata za zazidalni otok VS 225/1 Kamnik pod Krimom Geodetski del alaborata je izdelan na podlagi urbanistično-ar-hitektonske zasnove za zazidalni otok VS 225/1. Načrt obodne parcelacije je izdelan v merilu 1:2880 na kopiji katastrskega načrta s prikazom parcelnih številk, ki so zajete pri obdelavi zazidalnega otoka. Na geodetskem načrtu merilo 1:500 je tudi izdelan načrt obodne parcelacije z izračunom skupne povr-šine iz analitično določenih lomnih točk. Celotna površina zazidalnega otoka, ki je predmet obravnave znaša: 4 ha 74 a 90 m2,od česar odpade na: A. Stavbna zemljišča: — tlorisi objektov — funkcionalno zemljišče B. Javna zemljišča: a) utrjene površine: — ceste, poti, trgi — parking prostori 5980 m2 9974 m2 11910m2 762 m2 Skupaj 47490 m2 Zakoličbeni načrt cestnih osi je izdelan v merilu 1:500 z anali-tično določenimi točkami temen. Koordinata točk obodne parcelacije in teme.i so v lokalnem ko-ordinatnem sistemu in so v prilogi elaborata. TEHNIČNO POROČILO K uskladitvenemu načrtu programiranih komunalnih napeljavje območje soseske VS 225/1 — Kamnik pod Krimom. — Predmet uskladitvenega načrta komunalnih napeljav so sledeče komunalne napeljave: — kanalizacija — vodovod — elektro omrežje — Kanalizacija Programska rešitev kanalizacije soseske VS 225/1 obravnava kanalizacijo po ločenem sistemu. Na ta način so odpadne vode speljane v projektirano kanalizacijo Preserje—Kamnik—Podpeč. Meteorne vode pa so speljane v melioracijski jarek. Soseska VS 225/1 obsega 35 stanovanjskih hiš ter center s trgovino. Po pred-videvanjih bo število prebivalcev znašalo cca 150. Območje soseske je situirano na obronkih barja na tipično kra-škem področju. Področje je terensko dokaj razgibano, skalnato, prekrito s tanko plastjo zemlje. Kanali so speljani tako, da po čim krajših trasah zajamejo ce-lotno naselje. Obe kanalizaciji sta predvideni po večini v skupnem izkopu, ker se s tem zmanjšajo stroški gradnje ter bolje izrabi zem-IjišČe. Vsi kanali so predvideni v betonski izvedbi, izdelani iz betonskih cevnih elementov dolžine 2,00 m. Pri kanalizaciji odpadne vode se zahteva vodotesna izvedba, ker je v neposredni bližini zajetja pitne vode. Profili kanalov so minimalnih dimenzij in to 0 20, 25 in 30 cm. Revizijski jaški so montažni iz betonskih cevi 0 80 ali 0 110 cm. Jaški so prekriti z litoželeznimi pokrovi. Zaradi značaja zem-Ijišča ter konfiguracije terena je število cestnih požiralnikov mini-malno, vsi cestni požiralniki so prekriti z litoželeznimi rešetkami. Za odvod vode v spodnjem izpustnem delu bo potrebno obstoječi melioracijski jarek očistiti ter redno vzdrževati. Pred priključitvijo na začasno čistilno napravo je ugotoviti obremenjenost iste, ter jo po potrebi povečati. — Vodovod Soseska bo priključena na vodovodno omrežje vodovda Pod-peč—Preserje—Kamnik—Notranje Gorice. Naselje leži na višini cca 290 — 310 m n.v. Rezervoar nad zajetjem »Strojarčeh« je lociran na koti 350 m n.v. Slednji bo napajal VS 225-1. Hidrostatični tlak je še v mejah dopustnosti. Dimenzije vodovodnega omrežja pri VS 225/1 določa gašenje požara. — Profili vodovodnih cevi znašajo 0 80 in 0 100. — Trase vodovodnega omrežja potekajo načeloma v rašče-nem terenu. — Horizontalni odmik vodovoda od predvidene kanalizacije za odpadno vodo znaša 3.0M M. — Elektrlčno omrežje Priključek nizkonapetostnega električnega kabla za napajanje obravnavane soseske bo na obstoječi 20 KV daljnovod. — Obstoječi daljnovod se nahaja na južni strani predvidene soseske VS 225'1 — Priključni kabel poteka po zahodni strani obstoječe ceste v Kamnik pod Krimom in se naveže na predvideno TP, ki je locirar a v zelenici zahodno od predvidenega centra s samopostrežno U-govino. zaz&alni UMm ZAZIDAIM OTOft VS 225/1 GB3.EETSKI HM2R1 — Nizkonapetostni kabelski razvod do predvidenih stanovanj-skih objektov je potrebno projektno obdelati. Idejna višinska regulacija Območje zazidalnega otoka VS 225/1 se nahaja v relativno strmem pobočju. Cesta I se priključuje višinsko naobstoječocesto in se z vzponom 4,892 % vzpenja do km 0,1 + 40 m. Od tu dalje pa poteka z minjmalnim vzponom 0,622%. Maksimalen ukop je takoj na začetku, in sicer cca 2,0 m in med profiloma 6 in 7, kjer znaša ukop max 3,0 m. Cesta poteka v manj-šem nasipu med profili 9 in 11, kjerznaša maksimalni nasip 1,0 m. Od ceste I se v km 0,2 + 30,00 m odcepi cesta II. Cesta II poteka pretežno v nasipu max nasip 3,0 m, le med pro-fili 19 in 21 poteka v ukopu. Od ceste II se v km 0,0 + 37,00 m odcepi cesta III, ki prav tako poteka pretežno v nasipu. Potek posameznih nivelet cest je podrobno prikazan v priloženi situaciji. Podolžni profili M 1:1000/100 za vse tri ceste posebej. Posamezni objekti se navezujejo na osnovno cestno mrežo z rampami do garaž. Rampe so urejene tako, da imajo objekti, ki so situirani pod cesto, uvože v pritličje, objekti, ki so situirani nad cesto, pa uvoze v kletne prostore. Podrobni podatki v višinah mul-tih kot pritličij objektov je podan v situaciji prometno tehnični po-datki in višinski podatki. Prometna ureditev Vse tri ceste so slepe ulice, ki imajo na koncu urejeno obračališ-če. Širina vozišča je 5 00 m. Hodniki za pešce potekajo delno ob vozišču kot hodnik, delno pa kot samostojne pešpoti v širini 1,60 m oziroma 2,50m. Na vseh treh ulicah je predviden manjši parkirni prostor, ki bo služil predvsem za obiskovalce.