ZZ3. Strailka. I Llrtljni, t sobtli. 9. sqtrabn inz. XLV. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravnišivu prejeman: Cdo leto.......K 24-— ćelo leto.......K 22-— pol leta . ...•-. . 12-— pol leta ....... w 11 — četrt leta ....... 6'— četrt leta •••.... 5*50 oa mntc......• 2*— na mesec ••;••»» 1*90 Dopisi naf se frankirajo. Rokopisi se ne vračate. Cr*dai*tro: KnaOoT« ulica *L 5 ,v pritl&ju levo>, teUfon ŠL 34. Isfcala vmmh dan zvećer 1sti»hUI nft4*lje 1b praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vul, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 via Posiano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu na i se pašiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to 'e administrativne stvari. ■ Po*am«xna številka valja 10 vinar je*. --------------- Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. „Narodna Uikaraa« tftleton it SS. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo leto....... K 25'— ćelo leto.......K 3O— pol leta ...•*.• . 13*— .... , četrt leta ••«••« , 6*50 za Ai**«nko in vse druge dezele: na mesec .;.... , 2*30 ćelo leit* ... . - . K 35»—• Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravni&tvo (spodaj, dvorišče levo), Enallova ulica: št. 5 telefon St. 85 Delegacije. Debata o ekspozeju. Balkanska ne-varnost. D u n a j, 27. sept. Grof Berchtold je povzel v av-Strijski delegaciji danes drugič bese-do, da poda nekatera pojasnila k svojemu ekspozeju ter odgovori na kritike, ki so bile izrečene tekom debate. Obžalovati je, da se zunanji minister ni čutil primoranega odgovoriti na one pritožbe, ki so jih izrekli posamezni delegati glede ne-varne situvacije na avstrijskem jugu, ki je — o tem ne dvomi nikdo več — v najodločnejši zvezi z našimi bal-kanskimi interesi. Grof Berchtold se torej ne more izgovarjati, da ga te zadeve prav nič ne brigajo, ter da so notranje. ako torej o njih molči in ne reagira niti z besedo na vse, kar mu je včeraj predložil prof. Spinčić, potem nam mora biti dovoljeno izreci, da odgovorni državniki se vedno nišo prišli do pravega spoznanja. V teh resrnh in odločilnih časih molča-ti se pravi dajati madžarskemu tero-rističnemu režimu na slovanskem m-ju direktno potuho, moralno podpo-ro. Energično in v boju za narodna prava brezobzima jugoslovjnska delegacija se s tem moičanjem ne srne zadovoljiti. Vsaj ta moralni uspeh si mora priboriti, da se od merodajnih državnikov prizna upra-vičenost jugoslovanskih pritožb. Za dr. Susteršiča velja v tem oziru hic Rhođus hic salta, in že v interesu svoje stranke, njenega ugleda In nje-nega renomeja med pravaško - kato-Hškim narodom se mora dr. Šuster-šič odločiti k energienejšim kora-kom, kakor je bil Spinčićev poskus. Jugosiovanska javnost hoče slikati iz ust zunanjega ministra, da mora po-Uvka na našem jugu skoraj kreniti na druga pota, ker vpiivajo sedanje razmere kar najneugodnejse na naš zunanji položaj. Prof. Spinčiću grof Berchtold ni odgovori!, pač pa je reflektira] na izvajanja del. kneza Sctnvarzenber-£a, dr. Ellenbogena, dr. Kramafo i. dr. o našem stališeu napram pereci balkanski situaciji. Posebno jasna in obširna njegova izvajanja baš nišo bila. O svoji ideji, doseći potom pre-govorov enotno in skupno postopa-nje evropski velesil napram Turčiji in kršćanskim balkanskim državam in o uspehih tesra »izmenjavania mnenj« se grof Berchtold ne more izjaviti, ker se nahaja ćela zadeva se v nedovršenem stadiju. V kateri smeri pa naj bi se ta skupna akcija vršila, to je zunanji minister, če tuđi previdno, pa vendar le nekoliko jas-nejše povedal kakor v ekspozeju. Grof Berchtold hoče, da iščejo velesile nekako srednjo pot med suve-renskimi pravi Turčije in upraviće-nimi interesi balkanskih naroduv. Te besede bi skoraj značile, da je de-centralizačna ideja grofa Berchtolda zadobila v zadnjem času vsebino, ki bi nas upravičila ji dati drugo ime. Srednja pot med suverenskimi pravi in nacijonalnimi interesi je — avionom i ja. ------- Radovednosti kneza Schwar-zenberga. kaj stori Avstrija, če iz-bruhne vojna na Balkanu, grof Berchtold ni hotel ustreči, češ, ker za gotovo upa (prepričan tuđi on ni) da se posreći velesilam odvrniti vojno eventualnost še pravočasno. V tem oziru grof Berchtoid danes ni našel mnogo vernikov. Raz-položenie v delegaciji je skrajno pesimistično in ko se je popoldan lzve-delo. da se je splošno razburjenje v Sofiji polotilo sedaj tuđi tnigarske vlade ter da ćelo bolgarski vladni listi glasno zahtevajo takojšnjomobilizacijo armade, je zavladalo sptošno prepričanje, da stojimo na pragu balkanske vojske. Naravno, da se je živahno debatiralo, kaj stori Avstrija in čim bolj je grof Berchrold na to vprašanje rrolčal. tem komplicira-nejše so bile kombinacije. Splošno pa se v kfdglli deieearov sout. da za-sede naše vojaštvo, cnn izhruline vojska, sandžak novopazarski. da pa ; se sicer vzdrži vsiVesca nost. ganja v tok balkanskih čo^odkov. Kako pesimistično pa se ćela si- ! tuacija tuđi v avstrijski diplomaciji ; presoja. je najboije razvidno iz izreka visokega diDlomatičn^ga funkci-jonarja, ki je na vprašanie. bo li vojska ali ne. skomignil z rameni ter odgovori!: »Jaz bi stavil danes še 4 : 1 na mir. < Le eno sredstvo še eksistira. da se Evropa obvaruje balkanskega požara, da namreč tokoj prisili Turčijo k uvedbi avtonomije v svojih kršćanskih provincijali. To mise! je z uspehom zagovarjal dr. Kramar ter jo podprl z nepobitnimi arg menti. Dr. Kramareva izvajanjn so lapra-vila bnš v tem oziru jako df ^>er in globok vtisk. Kako uvesti to :\ /tono-miio in zlasti. kako io terir ^iialno organizirati, o tem govornik sicer ni podrobno razpravljal, menimo pa, da bo rad pristal na malo korekturo njegovih izvajanj. Da se razmere na Balkanu trajno in zadovoljivo urede, v to ne zadostuje samo uvedba velike kršćanske avtonomne Makedonije, temveč treba je tuđi med kr-ščanskimi narodi nekakih teritorijalnih mej in vsakemu, razmeram in nacijonalnim interesom odgovarjajo-če avtonomije. Tuđi vprašanje je treba resiti, kako se naj omogoči mirni, od medsebojnih bojev, katere negirati bi bilo brezmiselno, nemo-teni razvoj Bolgarov, Srbov in Gr-kov. Izredn-' seja Ijubljonskego občinshep sveta. Ljubljana, 27. sept. Včeraj se je vršila za mesto Ljubljano velevažna seja obeinskega sveta, v kateri se je razpravljalo zla-sti o oddaji del za zgradbo kanalov-zbiralnikov, ki se morajo v najkraj-šem času zgraditi, da se obvaruje naše mesto neđoglednih zlih posledic v zdravstvenem oziru. Velevažna pa je ta seja tuđi zato, ker se je pokazalo pri tem demagoštvo pristašev SLS., ki hočejo tuđi to neodložljivo zadevo zavleči ter se opirajo pri tem na fraze, iz katerih bi nerazsoden človek morda še lahko slišal zvoke o lju-bezni do prebivalstva. Temeljita izvajanja poročevalcev in stvarna po-iasnila strokovnega referenta pa so izpodbila vsem tem poskusom tla, tako da si lahko Ljubljana čestita, če ne posežeio vmes infernalne sile. da bo v kratkem videla končno naivečje delo, ki je je kedaj započela mestna občina. V nasiednjem prinašamo po-ročilo seje. Točno ob 6. uri popoldne otvori /upan dr. Ivan Tavčar sejo. konstatira sklcpčnost ter imenuje za over^vatelja zapisnika ^, obč. svetnika Ivana M i 1 o h n o j a in Jerneja Š c r j a k a. Svojo odsotnost sta onravičila gg. občinska svetnika Jnlij E 1 b e r t in Ftbin K r i s t a n. Ob cnem pozdravlja župan novo vstopivsa občinska svetnika c:. Rasto Pustoslemška in Srebota. Župan ie dobil dopis c. kr. de-7elre°;a nredsedstva z e dne 15. maja t. 1. povabil več tvrdk, bilo jih je 32, da naj stavijo v zadevi zgradbe kanalov-zbiralnikov svoje ponudbe ter je določil rok na dne 14. septembra. Od teh 32 tvrdk so oddale samo 4 tvrdke pravilno opremljene ponudbe in sicer: 1. tvrdka Rella Neffen na Dunaju, podpisan V e s s e I y, 2. Konsorcij kranjske stavbinske družbe, Eber-sold in Seravalli, podpisani: Ebersold, dr. Ambroschitz, Pammer in Seravalli, 3. tvrdka Scagnetti, podpisan Scagnetti, in 4. tvrdka Z a j c in Hor n. Ponudbe se dado razdeliti na tri dele in sicer zgradba kanalov na le-vem bregu Ljubljanice, zgradba na desnem bregu in zgradba kanalov na cestahvpredmestjih Gradišće in Kra-kovo. Glede teh zgradb so bile podane cene, ki jih omnjene tvrdke zahtevajo, njih končni efekt pa je ta, da zahteva za zgradbo vseh teh kanalov 1. Rella 586.665 K 38 v 2. Konsorcij 606.374 » 11 » 3. Scagnetti 685.570 » 38 » 4. Zajc 759.640 » 24 » Jaz, kakor tuđi većina stavbnega odseka ne zavzemamo stališča, da bi moral dobiti delo najnižji ponud-nik, ceteris paribus pa naj dobi delo najnižji ponudnik. Prideta tedaj v poštev samo obe prvoimen-ovani tvrdki Rella Neffen in Konsorcij, ker diferirate obe drugi tvrdki za nad 100.000 K proti najniž-jima ponudnikoma. Diferenca med tema dvema pa znaša nekaj manj kakor 20.000 kron v korist tvrdke Rella. Toda ta tvrdka tuđi ne bi smela dobiti dela samo zaradi tega, ker je nje cena nižja, odločiti morajo pri tem Še vse druge okolnosti, ki jih hočem tu navesti. Tvrdka Rella Neffen je tvrdka svetovnega, vsaj pa avstrijskega renomeja ter se je specijalno bavila z gradbo kanalov v najrazličnejših av-strijskih in inozemskih mestih, med drnerimi na Dunaju, v Modlingu, v agitatorja je pa koneno le omehčalo srce dobremu bogu sanj, ki je vsled tega razgrnil plašč pozabljivosti čez štirinajst dnevno agitacijo in odgrnil prijazno zaveso pred kraljestvom nebeske boginje Domišljije. In tedaj je začel gospod Zabar sanjati prekrasne, nebeske sanje ... Prihitel je k njemu podjetnik Pi-skrović in mu še pri odprtih vratih klical: »Zmagali smo, slavno smo zmagali! Naša kandidata Kregar in dr. Pogačnik imata vsak po sto gla-sov absolutne večine in sta izvolje-na. Reisner in Ribnikar sta pa ostala v sramotni manjšini, dobila sta ko-maj po pičlih 800 glasov. Ajdi hitro na zmagoslavje v »Union«! Danes ga borno pili in žajfali do ranega jutra! Vojaško godbo imamo že naro-čeno. Torej le na noge, da ka} ne zamudiva! Od zunaj naju caka deželni avtomobil.« V naglici je oblekel gospod Zabar boljšo suknjo, se vsedel s Pis-krovićem na avtomobil in v par mi-nutah sta bila že pred »Unionom«. Tam je bilo zbranih na tisoče in ti-soče navdušenega ljudstva, ki je, ko )e vgledalo v prihajajočem avtomo-bilu podjetnika Piskrovića in gospoda Zabarja, z umebesnimi živio-klici dajalo glasnega izraza svoji na-vduŠenosti. Raz posiopje »Uniona«, »Ljudske posojilnice« in nekaterih sosednih hiš so plapolale velikanske zastave v dokaz veselja in zado-ščenja nad sijajno zmago S. L. S, Strm 2« SLOVENSKI NAROD. 223 štev. Betgrađn, Znoimu, Hebu, Mostecu, Ducbcovu, Opari, Linča, Urfahru in drugod. TvTdka je specijalist inja ravno v zgradbah kanalov. Tuđi v Lfebijaifi )e že zgrađila dva veOja kanala in oba sta bila izvršena v naj-večio zadovoljnost ter še danes izborno funkcijonirata. Da bi bil drugi ponudnik, t. j. konsorcfj specijalist v zgradbi kanalov zopet ne morem trditi. Pri tvrdki Rella pa je uslužben ali bolje rečeno nje deležnik je inže-nfr Roth, ki je izvršil projekte za zgrađbo kanalov - zbiralnikov ob Ljubljanici in to je zelo važno dej-stvo. Inženir Roth pozna namreč že popolnoma natančno teren in lokalne razmere ter nride to močno v po-stev pri izvršitvi dela in nas šeiti tuđi pred tem, da bi mogla tvrdka kedaj trditi, da terenskih razmer ni poznala. S tem pa so ob enern tuđi izkljiičene nadzahteve preko cen, ki liri je stavil podiernik, ker je bil projektant obenem tuđi podjetnik. V korist tvrdke Rella pa priđe tuđi dejstvo, da so cene te tvrdke r>ri detajlnih defih, ki pridejo kot večđe-ta v poštev in ki so v vseh ponud-bah z znatnknf cenami označene, najnižje. To vefja za rzkopanje zemlje, za črpanje vode in dr. Ce je treba pri teh delih več dela^ kakor je določeno. mora magistrat ta dela honorirati in važno ie. da je tvrdka Rella pri onih detajlnih delih, ki pridejo kot večdela v po-štev. najceneiša. Tako računa tvrdka Rella za fcanatsfca dela po 24 K SO v. konsordj pa 26 K, za les, ki ostane po konca-nem delu na licu mesta računa tvrdka Refla v 3 ka*egoriiah po 35 K !n 25 K, konsorcij pa po 42 K, 50 K in 30 K za kubični meter. Tuđi pri črpanju vode račura tvrdka Rc!*a mani. (Dr. Zajec: Želodec izpum-patO Poleg tega pa hoče tvrdka Rella izvršiti delo v 250 dneh, dočim računa konsorcij 27^ dni. Tadi to priđe pri tem de!u močno v po-štev. Iz vseh teh razlogov je tedaj razvidno, da se lahko odlocimo za tvrdko Rella Neffen zlasti Če izvemo, da je ta tvdrka v svoji ponudbi tuđi najceneiša. Proti ugovoru, da je drusia tvrdka. to je konsorcij, boli domaća, pa moram pripomniii. da konsorci] rudi ni čisto domaća tvrdka. ker je v njem ćelo mož. ki niti avstrijski dr-žavfian ni. O domačnosti te dru^e tvrdke tedaj ni mogoče govoriti vsai ravno tako malo. kakor pri tvrdki Rella. Zato predlagam, da se pove-ri izvršitev dela tvrdki Fella Neffen za vsoto 586.665 kron 38 vinarjev. Kot prvi kontragovornik se oglasi nato g. očinski svetnik Kre-gar, čigar vseh izvajanj tu podrobno ne borno navajali, ker so jih poznejši govornik! v stvarnem oziru ovrgli in bi se z navajanjem njegovih pomislekov samo ponavljali. Pravi pa, da so se izmed ^2 ponudnikov oglasili samo 4 zato, ker drugi ali nišo imeli zaupanja v mestno občino ali pa ker so izvedele, da je napravil inženir Roth nacrte. Tuđi honorar in-ženirja Rotha za izdelanje projekta mu je na poti. Tuđi ne ve kako bi bilo mogoče ločiti meteorno od talne vode. kar bi nrovzročolo večie iz- datke. Drugod dobe tvrdke za talno vodo pavšal. Tako je dobivala tvrdka Czeczovicka 70.000 K. Razume pa» da je stavbno vodstvo za tvrdko Rella, ker je inženir te tvrdke napravil projekt in pozna vse razmere, vsled česar bi tuđi stavbno vodstvo z njim lažje delalo, kakor z drugim inženirjem, ki bi moral vse sele studirati. Končno se ogreva za konsorcij in stavi 3 predloge: 1. Oddaja del za zgradbo kanalov zbiralnikov se vrne nadzoroval-nemu odseku, da povabi ta strokov-njake, ki jih neminirajo stranke, ter poda potem občinskemu svetu tiskano poročilo. Oddaja se potem vno-vič razpiše. 2. Ce se odkloni prvi predlog, naj se da delo konsorciju. Glavni strokovnjak tega konsorcija je polir Pontello, ki je bil tuđi že ori zgradbi velikih kanalov, tako tuđi v Buka-reŠti. 3. če se odkloni tuđi drugi predlog in se delo odda tvrdki Rella. naj se stavi pogoj, da nosi tvrdka Rella stroske za nacrt inženirja Rotha sama. Olihanje je povsod v navadi, zato naj se gliba tuđi tu. Končno se obraća do poroce-valca meneč, da bi lahko kdo drugi poročal o tej zadevi. Župan: Opozariam vas, da ima odsek pravico imenovati svojega poročevalca in da moramo imeti tu samo blagostanje ljubljanske obči-ne pred ocrni, zato vas prosim, da opustite vsako osehnost! Oglasi se nato k besedi podžupan dr. Karei Triller. Po pravici se je naglašala od vseh gcvornikov velika važnost te-ea dela. ki bo skupaj z dru^imi vcli-kimi deli posebnega pomena za l.iub-Ijano. Zato pa moramo s posebno vestnostjo ne glede na desno in levo, ne glede na to ali si pridobimo simpatije ali antipatije, se posvetovati, da ukrenemo to, kar je v korist ob-čini. Uvaževati moramo pri tem trt strani, tehnično. fnancijalno in spioš-no narodno - gospodarsko stran. V tehnlčnem oziru moramo uvaževati, da je to komplicirano in tež-ko delo. ki mu ni vsak kos. Vprašati se moramo, ali hočemo korist mesta poveriti tvdrki, ki nam daje po svojem renomeju in po svojih doseda-nji deb'h porolno garancijo, da bo delo tuđi izvršila v splošno zadovoljnost. Pa je to delo težavno, o tem nas prepriča tuđi dejstvo, da so se od ?2 pozvnrrlh tvrdk odzvrale samo 4, od ostalih 28 tvrdk je bila većina brez dvoma prepričana, da teinu delu ni kos ali pa da se sploh ne more odzvati. Kar se tiče tehnične^a dela, pa nam tfaje tvrdka Rella absolutno garancijo, ker je snecijalna tvrdka za f-ika dela, ter je taka dela že izvršila, česar ra o konsorciju ne moremo trditi. Zlasti nam ie tvrdka Ebers >ld in Seravalli popolnoma neznana ter tozadevno nimarno nobenin garancij. Tvrdka Seravallo je pač vsega uvaževanja vredna tvrdka, če gre za manjša dela, vendar pa mislim, da za nas ne more biti merodajno. če je sodeloval g. Pontello pri zgraubah kanalov že kot polir. Ime Krani^ke stavbne družbe samo na sebi zavzcma pač trn1' odlično mesto. točr -1ikor je znano meni, se je baviu v prvi vrsti z vi-soVimi stavbnnv. V tehničnem oziru teidaj gre na vsak način prednost tvrdki Rella Neffen. V finančnem oziru ste slišalf, da je tvrdka Rella najnižja ponudnica in da priđe to zlasti do veljave tuđi glede nadaljnih del, ki jih bo treba izvršiti, pri čemer nam koristi tuđi to, da je projektant inženir Roth obenem družabnik tvrdke. Orajalo se je, da se je poverilo izdelanje nacrta inženirju Rothti, ker je bilo vendar mogoće vedeti, da bo njegova firma konkurirala. Toda mestna občina se je obrnila do gosp. inženirja Rotha na priporočila avstr. inž. in arh. društva, ki ga je imenovalo kot izvedenega strokovnjaka. Graialo se je tuđi, da je šel stavbni u rad inženirjit Rothu in njegovim organom na roko. Tuđi to se je zgodilo le v kolfkor je potreboval inženir Roth pojasnil kot projektant. Tvrdki Rella pa je šel stavbni urad popolnoma enako na roko kakor vsaki drugi konkurentinji. Gospod predao-vornik pa je svoto grajo koncentrira! v tem, da je nelojalno, da smo dosegli od tvrdke RelSa popust za 17%. To r;i nič posebnega in je dovolil tuđi fcohsorcij 15'c popusta napram proračunu. Tedaj je tvrdka Rella tuđi v fi-nancialnem oziru bolje priporočati. Priđe še narodno - gospodarski moment, ki je, kar odkrito prizna-\ am, velikega uvaževanja vreden, ker moramo gledati, da pri debi. kier investira mestna občina skoro s/4 rrj'lijonn. ostane denar kob'kor mogo-če v debeli. Nagfašalo se je, da se to "aJhoHe doseže s te?n, če dobi delo rtonsorcij Krnnjske stavbne družbe, TbersoJd ?n Seravalli. Jaz pa tu smelo trdim, da to ni res. Naslov domače tvrdke je samo fiktiven. Tvrdka Ebersold nam je tu ja in znana samo kot novi družabnik pod-jetnikov tvrdke. ki je prevzela osu-ševanje barja. Kako pa je ta tvrdka postopala s svojimi delavci, vam je vsem v spominu. zato pa nam ravno ta družabnik ne nudi garancij in upa-nia, da se bodo pri delu uvaževali (Jomačini. Tvrdka SeravaHo ohstoja sicer /e 16 !et v Ljubljani vendar Je csta!a do danes trdo italijanska tvrdka, ki podpira italijanstvo na ta način, da raiena izkfszično !e italiianske de-Javce. Tedaj tuđi narodno - gospodarski moment za omenjeni konsorcij ne priđe v nostev. Na drugi strani pa je tvrdka Rella obljubila, da se bo v Ljubljani protokolirala ter postala na ta način ravno tako domača firma ter plaćala tu doklade. ki hodo zopet prišle me^tu v korist. Tud! hoče tvrdka Rella od^1a?ati dela v koiikor to le mogoče domaćim obrtnikom, ter je vezana po stavbnih pogojih upor?»hliati domače defavce. Oddaja del tvrdki Rella bo tedaj !e v korist Siiibljanskim obrtnikom in davkoplačevalcem, zato bom glaso-val za predlog stavhnega odseka in proti prvemu prcdlogu g. obč. svet-nika Kregarja. katerega efekt bi bil, dasiravno nočem trditi, da namera-van, da se zgradba zavleče. Proti drugomu predlogu g. obč. svet. Kre-garja hočem glasovati iz že navedenih ^tvarni ozirov in proti tretjemu pred logu. ker ni lojalno in proti vsaki nnvadi. da bi barnntali zaradi ho-norarja inženirja Rotha. Za prvi predlog g. ohčinskega svetnika Kre- garja pa bi bil le y slučaju^da stavbni urad izjavi, da je to absolutno potrebno, ker bi pod tem nujna izvršitev silno trpela. Govoril ie nato g. obč. svetnik Kamilo Pammer, ki pravi, da zna kanale - zbiralnike ob Ljubljanici zgraditi vsak priprost podjetnik in da se zadeva mnogo preveč razbli-nja in ji pripisuje preveliko važnost ter dela reklamo za tvrdko Rella. — Pravi tuđi, da je vložil konzorcij tuđi še neki naknadni ofert. Pravi koncem svojega govora, da ne gre, da bi kako firmo označevali kot nefair. 2upan: Konstatiram, da se to tekom vse debate ni o nobeni firmi nikdar trdilo. Govoril je nato dr. Zajec, ki predlaga uvodoma, da se naj naroči stavbnemu uradu, izdelati nacrt za zatvornice na Kodeljevem svetu, ker bi se na ta način pridobilo ^U0 konjskih sil. Deželni odbor je prfšel nam-reč do sklepa, napraviti veliko električno centralo na vojaškem vežbali-šču, ki je last šentpetrske župnije. Električni tok bi se napeljal potem od Završnice do ljubljanske centrale. Interpelira. ali bolje, zaletava se v večino, češ, da so vse tiskovine o kanalih do sedaj nemške. Grozi tuđi, da bo morda deželni odbor stvar za-vickel. (Klici: Na vašo odgovornost!) Oglasil se je nato k besedi gosp. nadkomisar nadinženir Prelovšek, cdgovarjajoč najprej na očitanja, ki so se dvignila proti stavbnsmu uradu ter preide nato na posamezne točke razprave. Navaja, da je izmed 32 povablje-nih podjetnikov vzelo 10 pripomoč-ke, druge znamenite tvrdke v Av-striji pa so deloma z delom tako pre-obložene, da se konkurence nišo udeležile. # Imele pa so vse tvrdke popolnoma enake pripomočke in ni stavbni urad protcžiral prav nobene tvrdke. Pri delih za projekt pa je za stavbni urad eksistiral samo inženir Roth, nasvetovan od društva av-strijskih inženirjev in arhitektov, ne pa družabnik tvrdke Rella. Vsak član tega društva pa, ki izdela kak projekt, dobi za ta projekt plačilo po arhitektentarifu in občina v tem oziru ne more nič glihati, ker mora plaćati kar zr.ese vsota, preračunjena v procentih cene ocidanega dela. Predloge k projektora so bile izdane v nemškein jeziku, ker je projekt sam izdelal inženir Roth v nem-škem jeziku in je bil stavbni urad preobložen z delom. En del je sicer v konceptu že prestavljen, drugi del pa se prestavi čim prej. Predloge in tiskovine pa je bilo treba izdati v nem-skem jeziku tuđi zaradi drugih ne-slovenskih tvrdk, mudilo pa se je tako, da ie bilo treba nositi polo za polo v tiskamo. Govornik daje nato natančna pojasnila glede računanja enotnih cen za omet, ki so jih morali oferenti po predpisu označiti, sicer je bilo treba cene korigirati. Ćrpanje vode pri izkopanju sa-meni je bilo natančno določeno in določena tuđi vrsta sesalk in premer cevi. Kako pa bo mogoče razločevati deževnico od talne vode, mora biti vsakemu strokovnjaku znano, ker bo talna voda vendar stala vedno približno v visini Ljubljanice. (Klic iz klerikalnih klopi: Deževnica se bo pa vendar zmešala! — Jasen dokaz, kako resno so presojali klerikalci vprašanje. Op. ured.) Črpanje vode pa je zlasti zaraditega velike važno^ sti, ker bi se sicer vsak podjetnik ustrašil dela in ker bi lahko delo pod tem trpelo. Dokaz mu je tvrdka Czeczovicka. Ko je nastopila katastro-falna voda, ni bila svoji nalogi kos in napravila je na komisijo za osuše-vanje Barja vlogo, da naj se ji da za njeno škodo 800.000 K odškodnine. Prišlo je do tožba in izid vsaKe tožbe je dvomljiv. Zato je bilo treba zahte-vati enotne cene tuđi za črpanje vode. Betonski piloti se bodo morali izvršiti na brežinah, ker ni mogoče postaviti kanalov na zrahljano zemljo, in sicer bo treba takih pilotov zlasti tam, kjer bo šel kanal v blizini hiš. Tako ugodnih pogojev, kakor tvrdka Rella, pa v tem oziru ni stavila nobena druga. Ni resnica, da bi bili obdali delo kanalov - zbiralnikov z nimbusom, ČeŠ, da nobeden ne more izvršiti tega dela, nasprotno so vsi strokovnjaki rrmenja, da je delo zelo težavno. Tega se je mestna občina tuđi zavedala ter je dala teren, da se o njem pouči, navrtati na 25. krajih ter določiti pri nišan tuđi nizino fundamenta. Na ta način je zbral stavbni urad velik materijal, domače tvrdke pa niti to nišo smatrale za potrebno, da bi si ogledale ta zbrani materijal. Konsorcij se je pobrigal za nekatere podatke sele, ko so bili že vsi oferti skupaj. Glede proračuna je znano, da se vsak proračun napravi malo višji, da pozneje ni presenečenja. Proračun je scstavil inženir Roth ter se je oziral na vse najmanjše okolnosti. Proračun znaša, kakor znano, 750.000 K, ofert pa 639.000 K, ostane tedaj pre-bitek 110.000 K. V ofertni vsoti pa ni še vračunjena možnost, da je treba podfundirati kako hišo, ni vračunjeno črpanje vode, ni vračunjen les, ki sa je treba pustiti v jami, tuđi ne po-prava hišnih kanalov in nekaterih starih kanalov, tako v Prešernovi ulici, VVolfovi ulici, pri »Filharmo-ničnem društvu« in drugod, kar se bo dalo najbrže vse napraviti s prebit-kom 110.000 K. Na roko pa ie šel stavbni urad gosp. inženiriu Rothu kot projektantu samo v toliko, da mu je dal delav-ce za niveliranje, sicer pa je imel inženir vedno 5 svojih ljudi s seboj, v stavbnem uradu pa so bili nacrti, da ni bilo treba vedno prenašati in potem nacrte morda iskati po vseh mo-žnih pisarnah. Ker se k debati nihče več ne oglasi, govori nato Še poročevalec, občinski svetnik gosp. dr. Fran Novak. Na eno opazko g. občinskega* svetnika Kregarja hočem reagirati, ker je kritiziral, da vidi danes mene na mestu poročevalca. Za mene ie merodajna mnogo volja večine stavbnega odseka, ker mi je stvar sama na srcu. na napade na mojo osebo pa sploh ne reagiram. Glede na opazke g. obč. svetnika Pammer-ja pa hočem reagirati. Pač je bilo prvotno določeno, da srne delo trajati 300 dni, zato pa je 250 dni pridobitev, ki je gotovo še ugodnejša, kakor 275 dni. Omeniti pa moram še eno okoli-ščino. DoŠe! je dne 25. septembra stavbnemu odseku predlog Kranjske stavb. družbe Ebersold in Seravalli, tedaj konsorcija, v katerem pravi, da je pripravljen, ponudbo znižati za 3V£%, da bi potem lahko rekel, da je ravno tako cen, kakor tvdrka Rella Neffen. Te vloge nisem omenil, ker imam poročati o pravilnih ofertih. Ko sta se s Piskrovićem prerila skozi to navdušeno množico do velike dvorane v »Unjonu«, ki je bila dabkom polna, opazil je gospod 2a-bar med navzočimi prve cesarske duhovne in deželnedostojanstvenike, najodličnejše ljubljanske meščane, trgovce in obrtnike, nešteto belo oblečenih deklic z eno besedo vse ljudi, ki v Ljubljani kaj veljajo. Ko-maj je pa prestopil gospod Zabar prag velike dvorane, zagrmeli so mu nasproti navdušeni živio - klici in skoro sta mu priletela tuđi nasproti izvoljena poslanca Kregar in dr. Po-gačnik, da sta ga peljala k predsed-niški mizi, kjer je bil zbran cvet S. L. S. Ko je dospel do predsedniške miže, ga >e predsednik objel in po-Ijubil in potem njemu na čast proti tisočglavi množici izpregovoril sle-dece navdušene besede: »Danes praznuje naša dična S. L. S. najslavnejši svoj dan. Danes je naša moč, danes je naša sila strla in v prah podrla trhljivo trdnjavo liberalizma v Ljubljani Govorilo je naše dobro in verno ljudstvo in zma-gali smo, zmagala so naša načela? Crno nehvaležnost bi nam lahko očitali naši potomci, če bi se, slaveći to zgodovinsko slavlje, ne spominjali onih mož, ki so s svojo neumorno agitatorično silo in z ne-utrudljivim delom največ pripomogli, da sedita danes liberalna kandidata Reisner in Ribnikar na oni zelo simbolični posodi, ki jo vidite tu pred menoj. Za — to izpotaujem le svojo sveto dolžnost kot predsednik današnjega slavnostnega večera, če pred vam i tu slovesno »gotovim, da je bil nas naiboljši in najmarljivcjši agitator ravno gospod Zobar in da gre torej zasluga za našo slavno zrnato v odličnem obsegu našemu gospodu Zabarju. Mi smo ga videli in občudovali pri njegovem delu za sveta načela naše S. L. S. in zato naj bode prepričan. Ha mu tega ne borno nikdar pozabili. Svečano tu izjav-liam in podkrepljujem s svojo moško besedo, da morajo odlične zasluge našega vrlesra somišljenikn gospoda /abarja naiti odlično plačilo z naše strani. 2e danes lahko tu povem, da bode gospod Zabar nas kandidat za našo belo Ljubljano, ki je pa sele danes postala bela, pri bodočih sploš-nih deželnozborskih volitvah. Z ozi-rom na to pa napijem že danes bo-dočemu dezelnemu poslancu, gospodu Zabarju! Ziviol« Na ta navdušeni pozdrav odlic-nega predsednika zagrmeli so na čast gospodu Žabarju urnebesni ži-vio-klici po vsi dvorani in še po po-stranskih prostorih, dame in belo oblečene deklice potegnile so iz svojih žepov robee in ž njimi mahajoče pozdravljale presenečenega gospoda Zabarja. Izmej množice so se čuli klici: »Besedo ima gospod 2abar« in ti klici so se toli ponavljali, da je smatra! predsednik za umestno, da podeli besedo gospodu Zabarju. Ko je hotel gospod Žabar govoriti k tisočglavi množici navdušenih volil- cev od predsedniške miže. oglašali so se pa klici, da mora stopiti na mizo. Ti pozivi nišo poprej ponehali, dokler se gosnod 2ahar ni udal in se s pomočjo obeh izvoljenih poslan-cev med Rlnsnimi klici »živio naš Zabar!« skobacal na mizo. Ko je gospod 2abar srečno stal na mizi, nastala je naenkrat v prostrani dvorani taka grobna tišina, da bi se moralo slišati šivanko. če bi padla na tla. Tedaj je eospod /!nbar s svojim precej ohripelim glasom pričel tako-le govoriti: »Presvitli vojvoda in predsednik! Pred vsem se vam iz dna srca zahvaljujem za vašo veliko milost, da ste mi podelili besedo na tako odličnem zmagoslavju, kakoršno slavi danes naša zmagovalna S. L, S. Izrekam vam nadalje, presvitli vojvoda in predsednik, iskreno zahvalo za priznavalne besede, ki ste jih naslovili na moje delovanje v prid naše S. L. S. Končno tuđi pri-srčna zahvala za obljubljeni mandat v mestu ljubljanskem! V ostalem pa se obračam do vas, cenjeni, Častiti, velečastiti in veleblagorodni somišljeniki ter vam častitam. da ste s skupnimi močmi izvojevali le-to zgodovinsko zmago. Danes smo za-vzeli najmočnejšo liberalno trdnjavo, katero smo s pomočjo našega visokega deželnega odbora in njegove ekspoziture na Bleiweisovi cesti že toliko let brezuspešno na-skakovali. Z današnjim dnem je bela Ljubljana naša, današnji dan pa mora biti tuđi dan plačila za poražene liberalce in za nas, ki smo S. L. S. izvojevali to največjo zmago. Na širnem prostoru starega vojaškega oskrbovališča. ki je po zaslugi našega, danes izvoljenega dičnega poslanca Ivana Kregarja ostal neprodan in nezazidan, se mora postaviti tisoč vešal in na ta vešala mora priti vsa liberalna zalega, ki okužujc še danes belo Ljubljano. Iz »Mestne hranilnice ljubljanske«, iz »Kreditne banke« in iz »Knetske posojilnice ljubljanske« mora naš visoki deželni odbor pobrati takoj ves denar in vrednostne papirje, ker mi niti libe-ralnega denarja ne zaupamo liberal-cem in prenesti y blagajne »Gospodarske zveze«, »Zadružne zveze« in »Ljudske posojilnice« ter k deželne-mu odboru, ker ga bodo samo na teh krajih dobro hranili in skrbeli, da ne bode splesnil. Na magistratu mora visoki deželni odbor takoj pomesti, postaviti gerenta našega mišljenja, vse uradnike takoj spoditi in nastaviti tam naše ljudi. Ali mar mi nismo sposobni za take mastno plaćane službe? Malo bi bila vredna naša stranka, če bi tega ne mogla izvesti in tako naše odlične somišljeni-ke nagraditi za njihov odločni nastop za vzvišena načela S. L. S. in za danes izvojevano slavno zmago. Do-slej smo neutrudljivo delali in se po-tili za našo S. L. S. — sedaj pa priča-kuiemo od nje tuđi nagrado za svoje delo in trud» ... Živahni medklici: »Tako je, res je, na laterno s prokletimi liberalci, denar sem« itd. so dovoljno dokazo-vali, da je gospod Žabar prav iz srca govoril tisočglavi množici navduše-nih pristašev S. L. S. Živahno in na-vduseno pritrjevanje in opoprani medklici so našega gospoda Žabar-ja tako razvneli, da je po mizi kar skakal. Toda nesreća, o kateri se govori, da nikdar ne spi, je pa hotela, da je gospod Zabar pri svojem skakanju po predsedniški mizi stopil tuđi na eno onih častitljivih porcela-nastih posod, ki ste bile postavljeni ob strani slavnostnega predsednika. Tedaj je pa naš odlični gospod Žabar izgubil ravnotežje, omahnil in skoro so trle njegovega rojstva kosti obe porcelanasti posodi in skoro je tuđi zmanjkalo miže, na kar je za-čel padati in padati--------------- Tedaj }e priletel gospod Žabar na tla in odprl svoje — oči. Ves pre-senečen je namesto tisočglave navdušene množice v veliki dvorani Uniona videl le skromne stene svoje spalnice, sebe pa na tleh pri postelji na razvalinah in črepinjah neke zek) potrebne posode. In že so se odprla vrata in notri se je — pa samo z glavo — prikazal njegov vajenec Vinko Navihanec ter začel glasno vpiti: »Gospod mojster, gospod moj-ster, ali slišijo! Volitve so že končane in se tuđi že ve, kdo je zmagal. Reisner in Ribnikar imata vsak po štiristo glasov več kot pa vsi dnigi 223 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. vioženih do 14 septembra, i i. do roka, ki je bil stavljen. Te vloge, ozi-roma ponudbe pa ni mogoče vpošte-vati, ker ni moralna hi ker bi potem prišel ves ponudbeni razpis ob velja-vo. Mi lahko vprašamo potem tuđi tvrdko Refla Neffen, če ni tuđi ona pripravljena, odnehati nekoliko in začelo bi se barantanjejrf ni dostojno za mesto. Končno se prilagodi predlogu g. obč. svetnika dr. Z a j c a. Pri glasovanju je ostal prvi Kre-crariev predlog z glasovi S. L. S. in Nemcev, tedaj z 20 glasovi v manj-sini in istotako drugi njegov predlog. Sprejet pa ie bil odsekov predlog z 22 glasovi. Gosp. župan da tuđi tretji Kre-garjev predlog na glasovanje, dasi-ravno opozori sam na to, da je tak pogoj skoro izključen. Bil je ta predlog tuđi odkkmjen. Predsedstvo prevzame nato g. podžupan dr. T r i 11 e r ter poroča o dobavi kameniti as tih izdelkov vložkov. Vse tvrdke, ki so podale ponudbe, so kartelirane, ražen ene, ki je obenem najcenejša. Odda se dobava tedaj tej tvrdki t j. tovarni v Hrušovu za 39.516 K SO vio. Dobava drenažnffi cevl pa se odda edini ponudnici Vidic St Ko. v Ljubljani za 5852 K, njeni pogoji pa se odklonik). Nato zaključi podžupan ob V49. sejo ter naznani, da prihodnja seja ne ho prvi torek, marveč drugi torek meseca oktobra, t. j. dne 8. oktobra. Glas iz 3esenic. Na vsak način hočejo naši klerikalci. da jim pokličemo v spomin vse dogodke radi šolskega vpraša-nja na Jesenicah. V zadnj sobotni stevilki »Slovenca« zopet natolcuje-jo naprednjake, češ. da so »klerikalci tišti, ki so od Hberalcev zavoženo solsko vprašanje spravili v pravi thv Tako torej! Seveda ne moremo od klerikalcev a la Skubic et con-sorres zahtevati resmce. ker jim je Jaz že domaća žival in zavijanje sedma božja resnica. Naj torej odgovorimo pošteno in povejmo resnico vsem. Kdor pozna vse dogodke, bo vedel. ce bo hotel, da je res. — 2e pred kakimi 15. leti je prišlo prvič v občinskem zastopu do razmotrivanja glede šolskega vprašanja. Za takrat ie ponudi! rajnki Luckmann skupno šok) na primernem prostoru. Za ta nredlog ie glasovat tuđi naprednjak g. Guštin. nasprotovali so pa najhuj-ši fajmoštrovi pristaši, kakor Mar-keš. Baloh. Klinar itd. Res je, da ie g. Luckmann zahteval takrat paralelne nemške razrede do 4. razreda. Če bi se bilo to dovolilo, bi ne imeli Janes nemške sole najhujšega fanatizma, ampak Ie nemške paralelne razrede pod slovenskim vodstvom, kjer bi tuđi najbrže poučevali slovenski učitelji, ne pa nemški agita-torii! — Sedaj pa, Ijudje božji, sami rodite ali je v narodnem oziru boljša bojna šulvereinska šola ali nemški oddelki v slovenskih rokah. Klerikalci so pač bili in ostanejo ogerci slovenskega naroda. Po zaslugi klerikalcev smo to rej dobili na Savi nemško solo, slovenska je pa še vedno ostala v svojih kehah. Kmalo na to so začeti zopet imenovani možje zahtevati novo solo. Takrat je pa zopet nastopil pokojni Luckmann in zahteval delitev šolskega okoliša za Jesenice in Sa- vo. Svojo namero je tuđi izpeljal, ker je dosegel pri ministrstvu, da je le-to odločilo delitev šolskega okoliša. Naj omenimo danes tu, da bi delitev Šolskega okoliša ne pomenfla nobeno nesrećo za Jesenice. Kdor pozna naše šolske razmere, ter ve, da je pretežna večina otrok ravno iz Save, ter bi imeli lahko na Savi šestrazrednico in na Jesenicah štiri-razrednico. Nobeden ne more temu oporekati, da bi bila ena šestrazred-na in ena Štirirazredna ljudska šola vse kaj drugega, kakor pa samo ena štirirazredna. Tako bodemo imeli še vedno prenapolnjene razrede in mora si vsakdo misliti oddalje-nost iz Hrušice in Pl. Rovta do bodo-če nove sole. Ce si štejejo klerikalci v zaslugo to, da so preprečili ustano-vitev dveh višje organizirovanih šol in dosegli samo eno, jim to zaslugo iz srca privoščimo. Ko bo pa padla Skubičevim zaslepljencem mrena z očes, bodo kleli tega človeka, to ne-srečo za Jesenice in Savo. — Preveč smo se oddaljili od svojega prvotne-Ra namena, povedati, kdo je zavleket šolsko vprašanje na Jesenicah. Pred približno petimi leti je sklical bivši okrajni glavar pl. Detela komisijo za novo Solo v gostilno Kiinar na Jesenice. Pri tišti komisiji je izjavil tuđi zastopnik kranjske industrijske družbe, da tuđi ta družba ni več proti skupni soli na tistem prostoru, kjer bo danes stala. A videli bi Ijudje božji, kako je takratni voditelj klerikalne stranke bivši tukajšnji župnik Zabukovec udarjal ob mizo, da ne bo na tem prostoru nikdar stala skupna šola, ampak na 2a!ah oziro-ma nad Višnerjem. S svojim voditeljem so seveda potegnili tuđi ostali klerikalni pajaci in stvar je legla za nekaj let zopet v arhiv. Kdo je torej prepreci! takrat ustanovitev skupne sole na tem prostoru, kjer bo stala danes? Morda bode Skubic v prihodnji sobotni stevilki »Slovenca« ćelo trdil, da .ie bii župnik Zabukovec liberalec! Njemu je vse mo-goče! Vsa zadeva je šla potem v starem tim naprej in se je imenoval za Savo poseben krajni šolski svet. V tem je prišel na Jesenice sedanji župnik znani Skubic. Da je dobit trudi na svoje roke. jim je obljubi! osemrazrednico. iz katere se bo v najkrajšem času izcimiia meščanska Šola. Res je s tem manevrom in s to farbarijo preslepil ljudi, da so se mu vsedli na limance. Ko se mu je pa od kompetentne strani povedalo. naj se kar izbije iz glave osemrazrednico in da on ne bo nikdar dosegel. da bo I meščanska šola na Jesenicah, se je hitro kot vtopljenec navadne bilke i oprijel za prvo oglojeno kost ter bi se zadovoljit ćelo s oetrazredno, a so milostno dovolili .šestrazredno. In sedaj vidite, kako vas je Škunic far-ha! in slepit. Kako hitro je oni gromovnik — osemrazredničar župnik Skubic — stisnil rep med noge ter se vam niti upal ni povedati, da je šla Srazrednica in meščanska Šola po Savi v Radovijico! In še neko »zaslugo klerikalcev moramo danes pribiti. Ko je hi! prostor za šok) od tovarne na razpola-go, bi se dobit končno prav gotovo za slepo ceno.Danes pa, ko ho-e ime-ti prej tovarna nacrte in stroskovnik, da vidi, koliko stane, potem bi sele mogoče dala svet, so sli za parcelo naprej. Res so jo dobili, a stal bo samo svet toliko, kolikor polovico sole. Sedaj se pa primite, ubogi davko-plačevatci, za žepe, pa pojdiv v fa- kandidati. Gospod mojster, vi ne veste kakšno veselje vlada po Ljubljani. Vse je navdušeno* po ulicah in vpije »živio Reisner. živio Ribni-kar«! Le naj hitro vstanejo, vsaj tako malo nerodno ležijo, pa bojo sami sisali . . .« V tistem hrpu je zletel precejšen det poprej omenjene zelo potrebne rosode proti vratom, kar je imelo za posledico, da je izginiia kakor blisk glava vajenca Vinka Navrhanca. Gospod Žabar je pa počasi začet zbira ti svojega rojstva kosti pred posteljo in zdihuje vstajati. ker J?a je vse bolelo, glava in telo. Se se ni dobro pobral, začulo se je že zelo odločno trkanje in ne da bi čakal na poziv za vstop, prikazat se je v spatnico čevljarski mojster Andrej Podplat. »Po denar sem prišel,« začel }e takoj s precej osornim glasom mojster Podplat. »Po denar za svoje tri pare novih čevljev, katere sem vam napravil v zadnjih štirinajstih dneh in katere ste mi obljubili danes plaćati. Torej te hitro sem z denar-jcm! Dobiti imam 27 gld. ali kakor ^edaj pravimo, 54 svrtlih kronic. Sa-lutiran račun je pa tukaj.« »Gospod mojster, bodete morafi potrpeti za en teden ali dva,« odgo-yarjal je zelo ponizno gospod Zab-iek, »da prejmem od svoje stranke Plačilo za svoje štirinajstdnevTK) de-Ir>. Ne bodete nič izgubili, temveč dobili pošteno svoj deoar-* »Ne čakam niti minute,« zadrt se je mojster Podplat! »Danes me bodete plaćali ali pa vas izročim doktorju. Torej le na dan z denar-jem! •Če res ne morete več Čakati, vam bodem pa napisat nakaznico na naše tajništvo, da vam bo izplačalo tište vaše bore, obenem se bode pa tuđi v »Slovencu* javno povedalo, da ste zagrizen liberalec in da naj si to naši Ijudje zapomnijo . . .« »Tako z nakaznico na vašo prazno bisago me hoćete plačati za moje pošteno delo in po vrhu mi še groziti s ^Slovencem!« Ta bi bila pa lepa, da bi se tako ravnalo s poštenim obrtnikom, ki sedi cei dan v svoji delavnici in cei dan pridno dela, da pošteno preživi svojo rodbino in ki se ne potepa kar 14 dni okrog po raznih gostilnah in kavarnah in vleče poštene ljudi za nos! Ta bi bila lepa, da bi taki-Ie obrtniki potem še nas, ki pošteno in z delom služimo svoj kruh, vodili za nos! Naravnost k doktorju grem, da vas bo ta nekoliko naučit kozjih molitvic!« S to grožnjo je zaloputnil čevljarski mojster Andrej Podptat za seboj vrata in pustil gospoda 2abar-ja samega v njegovi spalnici. Gospod Zabar je nekoliko pomišljeval, ali bi šel med svoje zveste somišlje-nike, da si s skupnimi tožbami nekoliko zlajšajo svoje brezmejno gorje ali ako bi se skobacal nazaj na svojo posteljo. Po daljšem premišljevanju se }e pa odločil za posteljo. rovž, morda bo vam Skubic plača! davke, ki jih bodete morafi plačati za njegove sporte, za njegovo politiko »v korist« Jesenicam in Jeseniča-nom. Tako je, g. Skubic, pa prav nič drugače! skubic zopet farba ljudi, ker tr-di da je ministrstvo razveljavilo svojo odredbo glede dovoljenja zgradbe savske sole! G. Škubica prosimo, naj nam vendar pove, pod katero številko in s katerim dnem je ministrstvo za pouk in bogocastje razveljavilo solo na Savi??? — Tone, ne farbaj preveč! Iz Albanije in novega Pa-zarja. V Podgorici, 23. sept. Dasi oficijalno še ni vojne, vendar se vrše v naši blizini dogodki, ki so na las podobni pravcati vojni. Da grme neprestano topovi in da ne preide dan, da bi ne donesli k nam ranjencev, na to smo se že tako privadili, da bi se nam zdelo čudno, ako bi naenkrat vtihnili topovi in bi izostali ranjenci. Tam preko meje se bijejo Mali-sori z vso žilavostjo svojega plemena. Njihovi ranjenci prihajajo k nam, a čim se nekoliko pozdravijo, lajdi, se zopet vračajo v bojne vrste. Semtertje privedo Malisoru tuđi svoje vjetnike, zlasti ako so le-ti ranjeni, v Podgorico. Nedavno tega so pripeljali k nam 30 nizanov. Vsi ti so bili sprejeti v bolnico, ker so bili težko ranjeni na glavi in sicer od ročni bomb, kattre prav spretno ume metati Mahsori. Pretekli teden so imeli Malisori vroče boje pri Dinošu. 320 Malisorov je stalo nasproti celemu turškemu bataljonu. ki je stel nad 800 mož. Po ljuti borbi se je Malisorom posrećilo obiti turske puzicije in zgrabiti Turke od zadaj. Nastalo je strahovito klanje. Turki so pustili na bojišcu 500 mrtvih, ostali so bili ranjeni in samo 40 mož se je moglo resiti v Tuzi. Malisori so mrtvim in ranjenim Turkom pobrali orožje ter se polastili vsega, kar so poraženi Turki ostavili na boj-nem polju. Med drugim je prišla v njihove roke tuđi blagajna, v kateri je bilo več tisoč denarja v zlatu. Po bitki pri Dinošu so Malisori jeli prodirati proti jugu in stoje sedaj pred Skadrom. Vsak dan slišimo še grmenie topov. toda zanesljivih vesti iz Skadra nimamo, dasi neprestano prihajajo albanski begunci preko me]e in nam donašajo najrazličnejše vesti, ki pa si druga drugi nasprotu-jejo. Tako se je že opetovano razši-rila vest. da je Skader že padel v malisorske roke, a vselej se je izka-zajo, da je Skader še vedno v turski oblasti. Za zlatnike, ki so jih Malisori doslej ugrabili Turkom, so si naro-čili streljivo, ki ga po potrebi prena-šajo preko meje. Streljivo je došlo iz Italije, zdi pa se, da je avstrijskega izvora. Po poročilih iz Novega pazarja je tam položaj naravnost obupen. Mohamedansko prebivalstvo je tam oboroženo do peta, dočim so Srbi brez vsakega orožja. Po raznih vaseh so Turki na-padli srbsko prebivatstvo ter ga poklali. Kar se je Srbov resilo, so po-bcgnili v Srbijo. Nekaj jih je tuđi vteklo na crnogorsko ozemlje. Vzpričo teh dogodkov je čisto nmljivot da vlada v vsi Crni gori ne-popisno razbunenje in vznemirjenje. Vse kriči po vojni, češ, da je vojna sama boljša kakor pa takšno stanje. In čisto gotovo je, da bi bite crnogorske čete že te dni udarile preko turske meje, ako bi se ne izvede-lo, .da je prav te dni odsel prestolo-naslednik kraljevič Danilo inkognito v Befgrad in Sofijo, da se s tamkaj-šnjimi merodajnimi krogi dogovori slede skupnega nastopa proti Tur-čiji. Sedaj Crnogorci z napetostjo pričakujejo povratek kraljeviča Danila in jih pri tem čisto nič ne moti, da je uradni list »Glas Crnogorca« prinesel poročito, da se princ mudi na Brionskih otokih pri Pulju. Štajersko. Zbor Narodne stranke v Celfu. Izvrševalni odbor Narodne stranke za Štajersko je izdal in razposlal sle-deči oklic: Z naglimi koraki se bliža 6. oktober in ž njim glavni zbor Narodne stranke. Smatramo za nujno potrebo, da se sedaj, ko nimamo ni-kakih volilnih bojev, snidemo narod-njaki iz ćele dežele v čim največjem številu in se pogovorimo o položaju, o bodočem strankinem delu na narodnem, gospodarskem in kulturnem polju, o strankini orgfanizaciji, o njene«! časopisjn itd. Zato Je nujno po- trebno, da so zastopani kolikor rao-goče vsi kraj i ćele Spodnje Štajerske, osobito pa vsi kraji, ki so Celju vsaj precej blizu. Osobito smatramo veliko udeležbo še iz tega vzroka za nujno potrebno, ker se vrši isti dan popoldne velika narodna slavnost v prid strankinemu, takozvanemu na-rodnemu skladu; stranka potrebuje naravno gmotnih sredstev, če hoče svojo organizacijo in svoje delo izpo-polniti. Pripravljati je pa tuđi treba bojni sklad za nove deželnozborske volitve, katere bodo morda že pri-hodnje leto. Udeležiti se torej veselice, katere čisti dobiček je name-njen narodnemu skladu, je po-našem mnenju častna zadeva vsakega narodnjaka. Kranjski narodnjaki so le-tos na enaki slavnosti dosegli veii-kanski uspeh: 10.000 kron čistega dobička. Da mi dosežemo vsaj 1U tega, je nujno potrebna udeležba vseh narodnjakov iz ćele dežele. V očigled vsemu temu ne dvomimo niti najmanj, da se boste na eni strani sami udeležili obeh prireditev, pa tuđi pridobili čimnajveč somišljenikov za udeležbo. Dnevni red: 1. Glavnega zbora Narodne stranke (ob 10. do-poldne v veliki dvorani Nar. doma): a) poročilo o splošnem političnem položaju, o strankinem bodočem de-lovanju, o njeni organizaciji in časo-pisju; b) volitev glavnega in izvrše-valnega odbora Narodne stranke; c) poročilo o deželnem zboru; č) raz-noterosti. 2. Po glavnem zboru obed v raznih slovenskih gostilnah; nato si lahko udeleženci ogledajo narod-noobrambno razstavo v Narodnem domu. 3. Ob 4. popoldne v vseh zgornjih prostorih Nar. doma velika narodna slavnost v prid narodnemu skladu z najraznovrstnejšim spore-dom. (Opozarjamo samo, da igra vojaška godba iz Zagreba, dalje bo vinska poskušnja, vinska trgatev, več gledaliških iger, več pevskih točk, srečolov itd.) Na svidenje dne 6. oktobra v Celju! Iz Celja. (S stavbo nove višje gimnazije) na Otoku bodo pričeli že letošnjo jesen. Proračun za stavbo znaša 400.000 K in ga je ministrstvo za javna dela pregledalo in potrdilo. Radovedni smo, ali se je poslanec Savinske doline pre-pričal o tem, da je država prevzela od mesta stavbišče s pogojem, da mora biti na novem zavodu učnl jezik izključno nemški? Pa to so malenkosti in nam Slovencem nič ne škoduiejo. kaj ne? Poroka. Danes, v soboto, se ie na Vratiskem poročil c. kr. sodnik g. dr. Arnold P e r h a t z gdč. Emo Šentakovo. — Čestitamo! Urednik v konkurzu. V »Narodnem listu« čitamo sledečo izjavo trgovca gosp. Miloša Jarnoviča v Dramljah: »Ker urednik »Slovenske-ga Gospodarja« Kemperle še do danes ni plačal tožbenih stroškov ter je napovedan za njegovo premoženje konkurz, mi ga ne kaže zopet tožiti zaradi vednega nesrampega in lažnji-vega dopisovanja proti moji osebi.« Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru razpiše podporo 80 K enemu ohiskovalcu slovenske trgovske ali obrtne šote v Ljubljani. Prednost ima prosilec, ki je član, ozi-roma sin društvenega člana, v drugi vrsti pa s Spodnjega Stajerskega, slovenske narodnosti. Plesne vaje v Mariboru. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru priredi Ietos zopet plesne vaje, in sicer v dveh oddelkih. Prve-ga vodi predsednik gosp. dr. Pipuš, in sicer čez teden od 8. do 10. zve-cer. Drugi oddelek pa vodi gosp. Roter, ki je za obrtniški klub, in sicer ob nedeljah popoldne. Vaie se pričenjajo začetkom oktobra. V pr-vem mesecu smejo vaje obiskati le začetniki, nikakor pa že stari plesal-ci. Tozadevne informacije daje trgovina V. Weixl, kjer se tuđi obenem sprejemajo oglasi. Iz Leskovca pod Ptujem poro-čajo graškim listom: »Štajercijanci so prav posebno ponosni na zmago, katero so dosegli pri občinskih vo-litvah pod Ptujem. Zmagali so v vseh 3 razredih. Zdi se nam, da se je začelo tuđi v Halozah počasi taliti.« — K temu za popolnoma slovenske Ha-loze žalostnemu in sramotnemu po-ročilu pripominjamo, da je v Leskov-cu sedaj župnik g. Ognjeslav Skam-lec, kateri se je v Ljutomeru s toliko vervo boril proti — slovenskim narodnjakom. Iz Onnoža. Naši klerikalci so imeli zadnjo nedeljo Slomškovo slavnost pri — Skorčiču, v istem lokalu, v katerem zborujejo po navadi Šta-jercijanci in tukajšnji prijatelji Praj-zov. Da je imela slavnost tem bolj »narodno« lice, so se je v »častnem številu udeležili ormoški Nemci«, kakor beremo v klerikalnih listifr. In ti Nemci so bili ćelo toliko tolerantni, da so med dr. Hohnječevim govorom — moIČali. To jim šteje »Straža« v posebno zaslugo. Saj je moral biti dr. Hohnječev govor v lokalu, kjer so voditelji štajercijan-cev pred dvema letoma v najbolj izbranih beseđah psovali m obrekovali — slovenskoklerikalne deželne po-slance, tuđi miljeju primeren in nišo imeli gostje in nemškutarji kaj reci. Dež. posl. Meško ima očividno veo smisla in okusa za tako kleče-plastvo — zato ga ni bilo blizu kakor sploh nobenega uglednejšega do-mačina ne. Slovenj Gradec. Tišti »trije štajgari« (dohtarji Krek, Korošec, liohnjec), ki so po poročilu »Slov. Naroda« vzeli v Rušah v roke po-potni les in cesto pod noge, so bili tuđi pri nas. Samo pravijo nekateri, da »ta mali čokasti« ni bii Krek, ampak neki profesor iz Maribora. (Bo se že oglasil, če se mu godi krivica!) Potem so šli na goro Uršulo. Tam so pa šli mimo slovenske (klerikalne, cerkvene) gostilne in so za-nesli svoje svetle kronice strupenim nemškutarjem v krčmo. To je lepo! — V Slovenjgradcu pa so Šli tuđi ur-nih krač mimo edine slovenske gostilne in pohlevno stopili v gostišče hudih nemških hajlovcev. Heil Korošec! Heil Hohnjec! Heil X.! — Gospod urednik! Ker se še o tem vedno v našem mestu govori in so nekateri še vedno zahtevali, da se da v časnike, sem vam to pisal po vsei pravici in resnici. Gradec. Vaša vest, da meri dr. Korošec na deželnoodborniško mesto, je v nemških konservativnih krogih vzbudila veliko začudenje. Doslej se je namreč za Robičevega naslednika ponujal tem krogom dr. Vrstovšek (!!). Moram pa vam iz zelo zanesljivega vira naznaniti mnenje nemških konservativcev: da če bi prof. Robič res več ne prišel v deželni zbor, ne bode izvoljen ne Vrstovšek, ne Korošec na deželnoodborniško mesto, ampak eden slovenskih kmetov, ker ti-le tvorijo ve-čino v slovenski delegaciji. Drobne novice. V Slovenski Bistrici so si postavili Nemci iastno telovadnioo, ki jo otvorijo sredi oktobra. Telovadili bodo v njej kot nemški »turnerji« skoro samo slovenski fantje, pomočniki in učenci pri nemških trgovcih in obrtnikih. — Iz P t u j a. Tukajšnja pekovka Lo-zinšek se je sprla in stepla s svojim hlapcem Graberjem. Lozinšek ie dobila pri pretepu precej poškodb. —■ Iz Cirkovca pri Ptuju nam poročajo: Pri požaru, o katerem ste že poročali, ima 10 prizadetih posest-nikov za okoli 33.000 K škode, zava-rovani pa so bili skupno za približno 20.000 K. Nesreća pa bi^ bila še večja, ako bi ne prihiteli iz Šikolj, Podove in Sv. Lovrenca vrle požarne bram-be in bi ne omejile ognja. Bodi zato neustrašenim požarnikom izrečena iskrena zahvala. — Iz Maribora. Porotno sodišče je obsodilo Uletnega viničarskega fanta Janeza Sattlerja iz Vintarovec blizu Sv. Barbare pod Mariborom na 12 let težke ječe, ker je umoril in oropal 751etno viničarko Uršulo Zelenko. — Z Gornjega grada poročajo: Pred okrajno sod-nijo v Gornjem gradu je bila obsoje-na prvoboriteljica katoliškega iz-obraževalnega društva v Radomiji pri Ljuhnem, Marijo Žverko, zaradi neutetneljenega obrekovanja in sum-ničenja na 48 ur zapora. — Iz Ce-1 j a. Umrli g. Angelo Venturini, dol-goletni uradnik gosp. Petra Majdiča, je bil vri narodnjak in zelo priljubljen družabnik. Pogreb se ie vršil včeraj iz celjske bolnišnice na okoli-ško pokopališče. N. v m. p.! — Iz Celja. Društvo slovenskih odvetni-ških in notarskih uradnikov ima posebno posredovalnico za službe, na katero posebe opozarjamo.Danes nas prosi društvo objaviti, da iščeta službe izvežban odvetniški solicitator, ki je obenem strojepisec, s takojšnjim nastopom in pa 171etni pisarniški uradnik. začetnik, z delno gimnazijsko izobrazbo. — Iz Celja. Pri-pravnica na nemški gimnaziji šteje Ietos ćele — 4 ucence. »Slovenski Gospodar« to upravičeno graja. Naj bi opomnil tuđi svojega spoštovane-ga šef-urednika dr. Korošca, kateri doslej v celjski gimnazijski zadevi ni niti z mazincem ganil. — I z Š ma r-ja pri Jelšah poročajo, da se bo otvorilo s 1. oktobrom postajališče Stranje. Isto težu kakor bo znano, med postajama Šmarje in Mestinje. Ustavljali se bodo vsi mešani vlaki rogaške lokalne železnice. — Zabava na božji poti. Z Bizeljske-ga nam poročajo: Na potu s Svetih gor so se stepli kmečki fantje v neki krčmi v Zgor. Sušici. Ranjenih je bilo veliko oseb, krčmar pa ima precej-šnjo materijalno škodo. Glavne pre-tepače so orožniki zaprli. — V K r i-ževcih na Murskem polju so zaprli nekega potepuha Klemen-čiča, ki se bo imel med drugim zago-varjati tuđi za tatvino, ki jo je izvršil pred osmimi leti v cerkvi pri Mali nedelji s tem, da je izpraznil nabiral-nik. Klemenčič se je aretaciji tako silovito upiral, da so ga morali zvezati. — V Oplotnici so ustanovili nemškutarji nemško požarno bram-bo. — Iz Radgone poročajo o velikern navalu slovenskih otrok v ljudske in meščanske sole iz sloven-skega zgorajeradgonskega okraja. Stran 4. SLOVENSKI NAROD, 223 štev. Roškarjevi volilci so zares »zavednf« SIovencL — Živinske cenc v Gradcu. (Tedenski živinski sejm dne 26. septembra. Po uradnem po-ročflu.) Na sejm se je prignalo skupno 1410 glav. Cene za krave in bike so nazadovale. Plačevalo se je za 50 kg žive teže: pitani voli 51—56 K, izjemoma 58 K, napol pitane vole od 47 do 50 K, suhe vole 44—46 K, pitane krave 40—46, napol pitane krave 33—39 K, suhe krave 26—32 K, biki 38—50 K. Zunanji kupci so kupili 742 glav, med temi oni s Češkega 410. — Sadne cene. Po poročilu mariborskih listov plačujejo sedaj sadni trgovci za jabolka sledeče: rane vrste 10—16 v, poznejše 12—24 v, sa-dje za mošt 8—12 vin. 1 kg. ROPOŠkO. Koroški deželoi zbor. V včeraj-Šnji seji se je resilo več manjših vlog, pred vsem se je dovolilo več obči-nam pobirati razne pristojbine. Na predlog pravnega odseka se je izro-čil sodišču v Kocah poslanec dr, Waldner, ker je zakrivil pregrešek zoper zakon za varstvo živine. Dr. Waldner je sam prosil za izročitev. Tuđi dr. Artur Lemisch je bil izročen sodišču na lastno prošnjo: Lemisch ima tožbo z mestnim župnikom Wal-cherjem. Interesantno pri glasovanju za izročitev Lemischa je bilo to, da je župnik Walcher, njegov nasprot-nik v pravdi, bil tako galanten, da se fe sramoval, glasovati za izročitev dr. Lemischa. Predlog glede reforme občinskega volilnega reda se odgodi zaradi kratke dobe zasedanja na prihodnje zasedanje. Nemška jeremijada. Poslanci Drevhorst. Mihor in tovariši so stavili deželnemu pred-sedniku sledeče, za Nemce zelo zna-čilno vrašanje: 2upnik v Vovkah je napravil slovenski izvleček iz ma-trik za otroke, katerim bi bile morale biti cepljene koze. To je seveda župnik napravil popolnoma upravičeno, saj so otroci Slovenci in imajo slovenska imena. Nemci pa so zagnali proti temu strašen krik in so napeli veliko jeremijado. Distriktni zdrav-nik je rekel, da ne pozna ten imen in da se sploh ne spozna. Dosegli so seveda pri vladi, da je ta določila, da mora intervenirati pri cepljenju koz župan, ki ima obenem nalogo, poslo-venjena (?) imena v izvlečku popraviti. Ker pa popravljanje ni posel župana in tega tuđi ne stori (kar ima čisto prav), vprašajo poslanci, kaj namerava glede tega deželna vlada ukreniti? Roman. Dr. Steinwender je predložil de-zelni vladi sledeče vprasanje: Orož-niški stražmojster Degašek je dne 4. septembra napadel v Dolach pošt-no ekspeditorico Polono Sauper v njenem stanovanju in jo baje tako poškodoval, da so io morali odpeljati v bolnišnico v Celovec. Oče ekspe-ditorice je ovadil stražmojstra pri de-želni žandarmerijskii komandi in za-hteval, da se ga odstavi. Toda do danes je stražmoister se vedno na svojem mestu. — Na zadnje vprasanje je odgovoril dvorni svetnik Lob-meyer, da deželna vlada o tem slučaju nima se nobenega obvestiia. — Prihodnja seja se vrši danes. Primorsko. Tržaški občinski svet. V vče-rajšnji seji je bi! sprejet predlog požarne komisije, da se odpravj po-možne ognjegasce in zviša število ognjegascev od 80 na 91. Pomožni ognjegasci. ki nimajo pravice do po-kojnine dobe milostnim potom od-pravnino v znesku enoletne plače. Ognjegasci imajo vsake tri dni 24 ur prosto, opravljati pa morajo y tem času službo v gledališčih. Pri-stojbina za službo v gledališčih se zviša od dveh na tri krone. Sprejet je bil tuđi predlog, da se nakaze 15 pomožnim gasilcem polna pokojnina. Pri predlogu mestnega odbora glede zgradbe laškega zabavišča na Bel-vederju (80.000 K) je v imenu Slo-vencev izjavit dr. Pertot, da so Slovenci se vedno proti predloga, češ, da je to raznarodovalno zabavisče določno v okolišu, ki je izključno ali pa vsaj po ogromni većini slovenski. Seveda je laska večina kfjub temu ta predlog sprejela. Po tem sklepu je opozoril svetovalec Ferluga laško većino, da naj drži dano obljubo, in naj se izvrši, ker je dovoljeno laško zabavisče na Belvederju, tuđi sklep glede Šo4e v Gropadi. Podžupan dr. Richetti je vzel priporočik) Ferluge na znanje. Nato je sledila tajna seja, v kateri sta bila vpokojena dva mestna u radnika, in je bil imenovan za ravnatelja mestnega urada za otroško varstvo dr. A. Pittooi m za učitelja verouka na mestni sofi v ulici Istra Ivan Manega. Dr. Richeti contra dr. Cernivc. V včerajšnii občinski seji je izjavH dr. Richeti, prvi podžupan tržaški, da ie bil sicer še zastopnik knezov Tbuni - Taxis» ko ie bfl iartien za, podžupana, ko pa so se pričele ob* ravnave zaradi vodovoda, in ko se je tržaški občinski svet začel pečati s timavskim projektom, pa je to za-stopstvo spontano odložil in napravil sklep, da se vodovodnih obrav-nav sploh ne udeleži. Kliub temu pa ga je socijalno - demokratični občinski svetnik Černivc povodom teh obravnav strahovito napadal in mu predbacival podkupljivost. Zaradite-ga dr. Richeti tožil dr. Černivca zaradi žaljenja časti. Dr. Cernivc je odgovoril, da ga veseli, če se bo lahko pred sodnikom izkazalo, da je dr. Richeti kot podžupan nedotakljiv in nedolžen. Velik požar. V tržaŠkem pred-mestju v Rojanu je izbruhnil ogenj v velikem skladišču za les tvrdke Skerlj. Nastal je velik požar, ki je grozil tuđi sosednjim hišam. Ognje-gasci in vojaki 32. pešpolka so z veliko težavo resili prebivalce sosednje hiše in omejili ogenj končno na skla-dišče, ki je popolnoma pogorelo. — Škoda znaša čez 15.000 K. Kako je ogenj nastal, še ni znano, sumijo pa, da je bil podtaknjen. Pri gašenju je bilo več oseb lahko ranjenih. Prepovedane ostrige. Zaradi številnih slučajev legarja, ki se je po-javil v Trstu, je prepovedal magistrat prodajo ostrig. Kap je zadela predstojnika pi-sarn parobrodne družbe Llovd v Trstu B o z z i n i j a in sicer, ko je pregledoval blago v nekem hangar-ju. Bozzini je bil star sele 48 let in je obležal na mestu mrtev. Ukraden dinamit. Delavec 151et-ni fant Adolf Jurković na Reki je ukradel erarju več zabojev dinamita in ga neznano kam shranil. Dolgo so ga iskali, toda zaman. Končno so vlo-mili tla v njegovi sobi in našli so pod deskami 25 zabojev dinamita. Cuvajizem v Dalmaciji. Pod tem naslovom smo pred kratkim objavili, da je sodišče uvedlo na predlog dr-žavnega pravdništva v Zadru pre-iskavo in končno porotno obravna-vo proti uciteljiščniku Alfireviću zaradi sokrivde poskušenega atentata Jukićevega na kraljevesra komisarja Cuvaja v Zagrebu. Alfirevića tožijo, da je bil z Jukićem v tesni zve7i, da je vedel za njegove namene in da mu je prigovarjal. da nai Cuvaja ustreli. Ćela zadeva je napravila v vseh političnih in zasebnih dalmatinskih krogih zelo mučen vtisk. Sedaj je državno pravdništvo v Zadru prosilo, da se delegira za to obravnavo kaka porota izven Dalmacije. Ob otvoritv! gledališiiB sezone. V torek, 1. oktobra otvori Slovensko deželro gledališče v Ljubljani sezono 1912/13 z dramsko novi-teto in sicer s Calderonovim »Sodl-nikom zalamejskim*. Kakor je že razglašeno po časnikih in lepakih, se bode tuđi letos poleg drame Rojila opera, opereta in spevoigra v prav taisti meri kakor v prošlih sezonah. Će se po Ljubljani kolportira govo-rica, da letos ne bo velike opere, marveč se bodo pele samo spevo-i^re, treba poudariti, da je ta vest povsem neosnovana, prav tako neosnovana, kakor če se raznasa, da letos ne bo operet. Od kod te vesti izhajajo in kakšne cilje zasledujejo, o tem ne bodemo govorili, ker bo slavno obeinstvo itak že v prilodnjih dneh imelo priliko prepričati se o njihovi neopravičenosti. Na gledali-ških lepakih intendanca ni objavila celotnega repertoarja za vso sezono, marveč samo nacrt repertoarja in je izrecno pripomnila, da bo repertoar tekom sezone še vsestranski izpo-polnila, glasbeni prav tako, kakor dramski. Za glasbene prireditve je angažirala toliko izbornega osobja. da more s pošteno vestjo jamčiti za to. da bode opera prav tako kakor opereta zavzemala najvišji v naših razmerah možni višek. Novoangaži-rani prvi kapelnik g. C. M. li r a z -dira velja kot eden najboljših čeških dirigentov in ima za seboj ča-stipolno preteklost. Sam priznan češki komponist je g. Hrazdira mož velike ambicije, ki ima resno voljo in vso sposobnost, slovensko opero in opereto vzdržati na tišti visini, ki jo je zavzela pod vodstvom mojstra Taficha. Drugi kapelnik g. Ferdo Herzog, mlad Slovenec, je praški konservatorij absolvrral s prav dobrim uspehom in bo nedvomno sča-soma postal odličen gledališki prvi kapelnik - domačin. Novoangažirani operni in operetni režiser g. Rudolf F e j f a r, je izboren pevec barito-nist, rutiniran igralec ter velena-o^ražen in spreten režiser z velikim repertoarjem. Primadona gdč. Elza j Orlova, temperamentna mladenka nenavadno lepe in elegantne zu-nanjosti, je prošlo sezono z velikim uspehom pela na gledališču v Ustju \ ob Labi. Kritika upravičeno hvali njen izredno lepi in obsežni zvonki glas hi njeno elegantno igro. Za Slovensko gledaHšče pomen)a g<&. i Orlova nedvomno prav srečno prl-dobitev, vredno vrstnico najboljših pevk, kar jih }e doslej štela slovenska opera. — Mladodramatska pev-ka, gdč. Jana Richterjeva, le-pa, mlada, zelo simpatična Čehinja, ima kaj prikupen, dobro šolan glas z lahkotno visino in zelo lepo kolora-turo in je obenem vrla in temperamentna igralka. Novoangažirano subreto, gdč. Jožo F a n t a , mlado pevko obsežnega, polnega, krepke-ga in prikupljivega glasu, odlikujejo vse vrline rojene subrete, ki ima najlepšo bodočnost. Lepa, elegantna zunanjost se pri njej druži z neugna-nim temperamentom in očarljivo-efektno, neprisiljeno igro, tako da ni dvoma, da bo slavno občinstvo tuđi novo subreto mahoma vzljubilo. Ni pretirano, kar smo povedali o novo-angažiranih damah-pevkah. Saj se bode slavno občinstvo samo preve-rilo, da je res, da je intendanca pri izberi osobja letos imela nenavadno srečno roko. Stremeča za popol-nostjo je principijalno angažirala samo resnično dobre moči, ki so ob enem prikupne zunanjosti. Za Slovensko gledališče angažirani operni tenorist Jožef D r v o t a , bivši član Vinohradskega divadla, mlad pevec izvanredno lepega glasu, čedne zunanjosti in neprisiljene igre, je še nedavno praško, muzikalno razvaje-no občinstvo kot vojvoda v Rigo-lettu tako očaral, da so bili vsi listi polni navdušene hvale in da so ga Cehi primerjali s svetovnoznanim tenoristom Carusom. Torej je brez dvoma, da si ie Slovensko giedali-šče v g. Drvoti za^iguralo pevca. kakršnih je bilo na našem odru Ie redkokdaj slišati. Za manjše tenor-ske partije je na novo angažiran znani pevec-domačin g. Leop. Kovač, za manjše baritonske partije pa g. Franc Rus, ki £a ima si. občinstvo kot bivšega člana Slov. gledališča še v.najlepšem sponiinu. Gdč. Roza P e r š I j e v a , doslei član operne^'a zbora, je spričo svojih bogatih pev-skih kvalitet letos angažirana kot solistinja za manjše mezzosopranske partije. Ker je intendanca poleg pravkar navedenih novih moči re~ angažirala vse naiboljše lanske moči (gg. Križaj, Bukšek, Pov-he) in g. Bohuslava ter v svoj pevski zbor odbrala samo najzanes-Ijivejše. dobro izsolane pevke in pevce, ji ne bode težko tuđi zares iz-polniti, kar je glede letošnjih glasbe-nih uprizoritev obljubila. Kot stalne-ga gosta si je vrhutega zagotovila gospo O t a h a 1 o v o , koloraturko, o kateri je najznamenitejši češki glasbeni kritik C. Chvala pisal, da so Čehi v njej dobili svojega slavčka. Kakor je intendanca z vso vest-nostjo poskrbela za odbrano pevsko osobje, tako je tuđi dramski personal sestavila na način, ki omogoča vzor-ne uprizoritve. Ohranila ni samo najboljše domaće moči, stenre Slc-venskega gledalisča (dame B. Buk-šekovo, Avg. Danilovo, Vero Daiii-lovo, 1. Oorjupovo, P. Juvanovo, P. Srečnikovo, gospode R. Bukšeka, A. Danila, F. Habiča, T. Križaja, T. Molka. B. Pcčka. 1. Povheta, M. Skrbinška. T. Struklja. A. Verov-ška), marveč zopet pridobila gospo Josinino Kreisovo in gospo A. Š e t f i 1 o v o, g. Fr. Bohuslava in £. E. Groma, poleg tega pa na novo angažirala g. Josipa F i š e r -j a , inteligentnega, elegantnega in priznano izbornega igralca-ljuhinica in si v njem zagotovila modernega in rutiniranega režiserja najodlič-nejših kvalitet. V g. Val. B r a t i n i. ki je bil rodom Slovenec, prošlo sezono član tržaškega Slov. gledalisča, je pridobila ambicijozno novo dn-mačo moč. Tako more intendanca tuđi glede dramskih uprizoritev v bodoči sezoni z vso pošteno resnobo obljubiti naiboljše uspehe z zavestjo, da se ji ne bo moglo očitati, da je obetala več, nego je mogla držati. Ker je poleg tega repertoar sestavila tako, da priđe prav vsak okus v najizdatnejši meri na svoj račun, upa za trdno, da se bode slavno občinstvo njenemu vabilu na čim najštevilnejše udeleževanje njenih gledaliških prireditev drage volje odzivalo in ji na ta način pomagalo srečno prebiti letošnjo prehodno sezono in Slov. gledališču zajamčiti trajen obstanek. V izložbah ČeŠarkove trafike v Šelenburgovi ulici in pri knjigotržeu L. Schwentnerju v Prešernovi ulici je rnzstavljenih nekaj fotografij letošnjih članov Slovenskega gledalisča. Izrecno pripominjamo, da nišo razstavili v s i solisti (pevci kakor igralci). Dnevne vesti. 4- Dopolnilna deželnozborska volitev, Danes so kranjski vclepose-stniki izvolili na mesto barona Schwegla in barona Codellija dva poslanca v kranjski deželni zbor. — Vseh volilcev v velepoststniški kuriji je 76. Pri današnji v*ftitvi ie bik> oddanih 47 glasov in sta bila izvo-ljena soglasno Hugo Veriand knez Windischgratz in Karei Mullev. + Nesramnost. Dr. Lampe se je zopet enkrat osmešil. V imenu dežel-nega odbora je izdal ferman, da morajo sodišča pošiljati deželnemu odboru podatke za odmero davka od prirastka vrednosti. Ta ferman je predrznost, zakaj dr. Lampe in deželni odbor nimata sodisčem ničesar ukazovati in naročati in če hočeta kaj irneti od sodišč, morata prositi višje deželno sodišče, da to ukaže, kar je potrebno. Dr. Lampe si je torej lastil oblast, ki mu ne gre, in to je predrznost. Ker se je dr. Lampe v teh letih, kar je deželni odbornik, že toliko naučil, da ve, kdo je pristo-jen dajati sodišču naročila, je njegov ferrnan Ie izraz tište prepotence, ki je pri klerikalcih postala že kar na-vadna in ki je v tem slučaju narav-nost žaljiva za vse sodnike, kajti tako daleč še vendar nismo, da bi že deželni odbor dajal sodisčem ukaze. Ker smo zavrnili ta prepotentni na-stop dr. Lampeta, si je »Slovenec« privoščil sodnike, specijalno »zaup-nike, ki jih ima »Narod« v sobah c. kr. deželnega sodišča«, ter jih imenuje »ugledu sodišč kvarne elemente«. To ni druge.fr:i. kakor pavšalno žaljenje in nesramno insultiranje vseh tistih sodnikov, ki jih ne smatra »Slovenec« za svoje pristaše. Stara stvar je, da bi klerikalei radi sodnike terorizirali in jih prisilili, biti njihovi hlapci, zato jih pri vsaki priliki žali-jo in sramote, ali vse skupaj, ali po-samezno. Tako tuđi zdaj. A tako žaljenje ne doseže niti zaničevanja, ki ga mora vsak pošten sodnik gojiti do vse te družbe, ki je zbrana okrog »Slovenca«. + Blamirani klerikalei. Okrajna učiteljska konferenca za litijski okraj je bila letos prav zanimiva. Treba je bilo voliti dva za^topnika. SlomŠkar-ji so zgodaj začeli z agitacijo in napeli vse sile ter agitirali na vso moč. Z njimi vred je agitiral tuđi okrajni šolski nadzornik Stiasnv, a ko je bilo že vse storjeno, kar se sploh da sto-riti, tedaj je pa Stiasnv izdal okro-žnico, da je vsaka agitacija — pre-povedana. S tako zvijačo je hotel preprečiti vsako protiagitacijo od napredne strani. Agitacije tuđi res ni bilo proti slomškarskima kandidato-ma, a vendar so se klerikalei blamirali. Zmagala je zavednost in značajnost naprednega učiteljstva in sta bila v okrajni šolski svet izvoljena dva naprednjaka. Stiasnv je bil ves zelen in se po konferenci ni več prikazal med učiteljstvom, marveč je naglo odpotoval. »Slovenec« seveda grozi s pestjo vsem tištim, ki nišo opljuva-li svoje stanovske časti in so volili, kakor jim je velevalo prepričanje in ozir na korist sole in učiteljstva. Zato pa kuje v nebesa Stiasnega in se predrzne biti resnici v obraz ter ga proglasati za nepristranskega in ko-rektnega. Temu se bodo pač še Slomškarji smejali. + Obravnava radi konfiskacije. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodisčem obravnava radi konfiskacije našega lista dne Z3. av-gusta t 1. List je bil takrat zasežen radi notice »Kako pišejo nemški listi o dinastiji?« V tej notici je bil dobe-seden prevod izvajani, priobČenih v listu »AHdeutsches TagbJatt«, ki iz-haja v prestolnem mestu samem, ka-tera izvajanja pa nišo bila zaplenje-na. Mi smo dotična izvajanja pona-tisnili, da pokažemo, kaj je vse nem-škim listom dovoljen-o pisati; ob koncu pa smo pripomnili, da bi nam bil takoj na vratu državni pravdnik, ako bi na primer mi napisali kaj slične-ga. Proti tej konfiskaciji je bil podan ugovor in na ta ugovor se je včeraj vršila obravnava. Konfiskacijo je za-govarjal sam državni pravdnik vitez Luschan. V svojem govoru je pove-dal, da je na Dunaju 24 policijskih uradnikov nastavljenih za to, da či-tajo liste in da potem predlagajo dr-žavnemu pravdništvu konfiskacijo, ako najdejo v listih kaj, kar je po njihovem mnenju konfiskabel. Ti uradniki pa so izvajanja lista »AHdeutsches Tagblatt« prezrli, prezrl jih je pa tuđi državni pravdnik sam. Zato so ta izvajanja neovirano izšla. Ker pa kljub temu vsebujejo dejanj-ski stan po § 63 k. z„ jih je bilo treba konfiscirati potem, ko so izšle v slo-venskem dobesednem prevodu v »Slovenskem Narodu«. — Logika g. državnega pravdnika je vsekakor zelo čudna. 24 policijskih uradnikov na Dunaju z državnim pravdnikom vred, je zanemarilo svojo dolžnost, a mesto da bi se te poklicalo na odgovornost, se je zgrabilo za vrat »Slovenski Narod«, ki ni zagrešii drugega, kakor da je s citatom kon-štatiral, da nekdo ni izvrševal po svoji dolžnosti svoje službe. Sodišče je seveda konfiskacijo potrdilo. — Vzpričo tega se nam vsiljuje vpraša-nje, ki ga borno formulirali v tej - Ie primeri: Juri Kobila je na javnem prostoru ščuval kmete proti državni oblasti. Rekel jim je: »Kmetje, ne plačujte davkov, ne pokorite se od-redbam oblasti.« Vse to je govoril v navzočnosti orožnikov. ^Ti orožraki pa nišo storili svoje dolžnosti in Jur-ja Kobile nišo ovadili. Našel pa se je Primož Kolovrat, ki je bil tuđi na-vzoč pri Kobilinem ščuvanju in ta Je stvar naznanil oblasti. Sedaj pa vprašamo: Ali bo koznovan Primož Kolovrat, ki je stvar naznanil oblasti tako, kakor se je zgodila, ali Juri Kobila, ki je zagrešii htidodelstvo, in tišti orožniki, ki bi ga morali na-znaniti, ako bi izvrševali svojo dolžnost ? I + Škof proti župniku. V Chicagi v Ameriki je pred kratkim izšla sen-zacijonalna brošura, katere so se klerikalei tako ustrašili, da so hiteli kii-cat državnega pravdnika na pomoč. Naslov te brošure, ki jo je spisal Pa-vel Svetlin, je »Škof proti župniku« in, če smo prav podučeni, razprav-lja brošura o nečuvenem postopaniu Ijubljanskega škofa proti župniku Bercetu. — Kdo se ne spominja, kako je ljubljanski škof z orožniškimi bajoneti dal pravilno inštaliranega župnika Berceta odstraniti iz Šore, kako je takrat tekla kri in kako je sodišče nadiktiralo toliko in toliko mesecev ječe ... Te stvari so popisane, dokumentarično podprte in osvetljene s stališča državnih in cerkvenih postav. Kdo se bo čudii, da so klerikalei pritisnili na državnega pravdnika, naj to, za ljubljan-skega škofa tako neprijetno brošuro spravi s sveta. In res — državno pravdništvo je brošuro konfisciralo in tiskovno sodišče je konfiskacijo potrdilo, češ, da je nevarna javneinii miru in redu in varnosti škofove časti. S tem pa še ni izrečena zadnja beseda, kajti proti konfiskaciji bo vložena pritožba in če bi pritožba nič ne pomagala, bo pa prišla stvar v državni zbor. + »Vsem, ki so dobre volje« (da verujejo vsako neumnost brez lastnega razmišljanja) je napisal te dni Slovenec kolobocijo o Ciril-Me-todovi družbi in o narodni obrambi sploh. Slovenec reklamira vse cbrambno delo pri Slovencih za »najmočnejšo in najveljavneišo stranko«, češ, tako delo more uspeš-no voditi Ie stranka, ki ima politično moč. Ne borno pogrevali, kako kla-vrno se je godilo naši C. M. družbi, dokler so jo vodili klerikalei, vpra-samo Ie našo najmočnejšo stranko in njene člane v deželnem odboru in deželnem šolskem svetu, kako so vodili narodno obrambo za Belo peč? Napravili so izdajstvo ter imenovali trdega Nemca za učitelja, dasi sta bila sposobna Slov. v terni. S tem so prepustili Belo peč za večno nem-, škemu posestnemu stanju. Kako br?4 nijo kočevsko Slovenstvo? Do 20ff slovenskih otrok v Kočevju in Li-poldu je brez slovenskega pouka, a tam na jezikovnih mejah pri Crnom-lju rasejo šulferajnske palače, dočim so slovenske občine brez šol, ako jim ne priskrbi poslopij Družba sv. Cirila in Metoda. »Najmočnejša stranka« v deželi vrši torej narodno obrambo s psovanjem in zabavljanjem na tište, ki imajo voljo za de!o in žrtve in ki tuđi res kaj narede. + Žrtev farovškega hujskanja. O zadevi Smuk - Kalan smo že pisali. Pojasnili smo tedaj, kako dalec je pripravil župnik Zabukovec za Časa občinskih volitev v Križih pri Trži-ču svoje župljane s hujskanjem. Saj naprednjaki pred napadi nasprotni-kov niti v cerkvi nišo bili varni; in tako se je dogodilo, da je Janez Kalan po dom. Bukovnik z Golnika $ surovo silo vrgel iz cerkve gospoda Simona Smuka, tovarnarja na Ret-njah, brez povoda. Gospod Simon Smuk je iskala zadoščenja pred sodisčem, in pretekli ponedeljek se je odigral konec te drame pred c. kr. dež. sod. v Ljubljani. Omeniti pa moramo, da je gospod Simon Smuk že pred prvo obravnavo pri c. kr. okr. sodišču v Tržiču ponudil Kalanu poravnavo. Upošteval je pač tačasno splošno razburjenost, ki je vladala po vsej križki občini. Kalan s poravnavo ni bil zadovoljen, in zato je bil pri prvi obravnavi obsojen na 30 K globe in povrnitev vseh sod-nijskih stroskov. Stroški pa so se mu zdeli najbrže premajhni, kajti pritožil se je na c. kr. dež. sodišče. To sodišče pa je sodbo c. kr. okr. sodišča v Tržiču v polnem obsegu potrdilo, in tako si je Janez Kalan preskrbel samo par sto kronic stro-škošr več. — Že takrat, ko se je do-godil ta pretep v cerkvi, smo po-udarjali, da, če priđe do obravnave, pravi krivec ne bo tuđi toženec. To sta obe sodišči tuđi vpoštevali, zato tako nizka kazen. Na zatožni klopi bi moral sedeti naš župnik, ki je s svojo nestrpnostjo pripravil prej tako mirno občino do tega medseboj-nega sovraštva. Tuđi Janez Kalan se ima zahvaliti za svojo obsodbo edino-le svojemu župniku, in edino na mestu bi bilo, da ga toži za povrnitev sodnih stroskov. Ali mislimo, da bi se župnik Zabukovec že izvil, in da bo moral Ie Kalan trpefi vso kazen. Nam se mož smili. Samo enkrat se je izpostavil za žapnika, in takoj tako občutna kazen. Da bi se pa izpa-metoval in se prepriča!, da Ijudje 2& / Stev. 223. SLOVENSKI NX*OD. Stran Hl bukovčeve baze, poznalo kmeta sa-ino takrat kadar ga potrebujemo, to pa ne verujemo. + Steparije pri voiitvah v Dev. Marifl v Polju. Pišejo nam: Pri od-daji glasov je bilo, kakor se je to po-zneje po naključju izvedelo, oddanih jako veliko glasov za posestnika An-dreja Avšiča iz Sneberij h. št. 9. Ker je pa ta mož poštenjak, je razumno, da bi bil klerikalcem zek) na potu, ako bi dobil većino. Sklenili so za-torei, ker so bili tako lepo med seboj (v volflno komisijo namreč nišo pripustili niti enega narodno - misleče-£a moža) se enkrat — seveda po klerikalno — glasovnice pregledali, a glej ga spaka, še vedno je imel mož većino. Sele, ko se je v tretjič po znanim receptu prerevidirak) glasovnice, prišel je ta nebodigatreba v inanjšino — in rešena je bila domovina. In ti brezverski liberalci vredno trde, da se dandanes čudeži več ne dogajajo. Ako pa ta zagoneten slučaj le ni bil čudež, naj nam stvar razjasni slavno glavarstvo, ki ima vse oddane vohltre listke, torej tuđi te s precrtanim Avšičevim imenom sliranjene. -f Nov deželni jezik na Kranj-skern? C in kr. dopolnilno povelj-stvo st. 17. v Ljubljani izdaja že ćelo leto rezervnikom in novincem pozivnice z nemško - italijansko - slovensko tiskanim besedilom. Tako ćaleč smo torej prišli Slovenci pod vlado klerikalne stranke, da si dovo-Huje vojaška oblast vsiljevati nam italijanšČino, ki na Kianjskem nima pravice deželnega jezika in to še ćelo na drugem mestu in pred sloven-šeino! Zdaj naj začneio še civilne oblasti posnemati vojaške, pa bo ita-Hianščina srečno vpeljana kot deželni jezik na Kranjskem. Tako blago-dejno delujejo denarci poltretjega milijona kron, ki jih je v podobi od-i usta davkov in enprocentncga po-sojila od vlade prejel gospodar S. L. S. skof Anton Bonaventura in mora vsled tega S. L. S. molčati k vsem krivicam, ki se gode Slovencem. — Iz sodne službe. Vrhovnemu sodišču na Dunaju prideljeni sodnik v Radovljici g. dr. Janko P o 1 e c je m eno van svetniškim tajnikom vr- ovnega sodišca. — Umrla je včeraj trgovka gospa Marija P o 1 a š e k. Pokojnica je bila znana kot vrla narodna žena. zvesta somišljenica napredne stranke in vzorna mati. Bodi blagi ženi prijazen spomin! — Avtomobiiska nezgoda dr. Pecana. Kakor znano, je imel dr. Pegan pred nekaj tedni blizu Sele v hrvaškem Primorju s svojim avto-mobilom mater. Dr. Pegan se je mu-dil v Selcih na počitnicah in je tam ostal v posebno »prijaznem« spomi-nu. Pridobil si je tam take »simpati-ie-, da ga ne bodo prav nič pogreša-!i. če ga več ne bo tja. Najprej je rbrnil obeno pozornost n?.se s tem, Ja je zahteval od kopališke uprave, naj prepove nekim otrokom — kartanje. Otroci so se kratkočasili in igrali s kvartami in dr. Pegan se je čiKil poklicanega proti tej nedolžni zabavi nastopiti. Seveda se mu je vse smejalo, pa že prav vse. Ta prvi ^peh ga je vzpodbode:. da je poskupi nabrati še drueih lavorik. Napo-M?d se je lotil neke belgrajske igral-l:e in se ž njo sprl, ćeš, da se v kopanju preveč svobodo riblje in da je premalo oblečena. Dr. Pegan kot r-r.vstveni komisar — za poč't! Kdo vc. kaj bi bili kopališki gostje še vse /iveli z dr. Peganom. da ni s svo- o koreto ponesrečil. Očividec vseh teh dogodkov Aam zalriuje, da je ^Slovence« silno nretiraval. ponisu-?oč poškodbe dr. Pecana kot skraj-* o nevarne in izreke! je mnenje, da so »Slovenčeva« pretiravanja nare-kovali oziri na to, da je dr. Pegan znper nezgode zavarcvan za jako visoko vsoto. — Zagrizena klerikalka. Te dni ^ta se muuiia zaradi nekih kuneij dva Ljubljančana v Dobrepolju na Oolenjskem. Po dovršenem poslu sta se podala pokrepčat v gostilno Josipa Grudna. Obadva sta imela saboj dnevna napredna lista in jih v gostilni nrala. Izmed navzočih go-stov je eden prosil enega gospodov, da bi mu dal list brati. Ko ga mu je ta rade volje položil na mizo je ka-Kr>r besna priskočila gostilničarjeva --a. zgrabila za list in ga vsega ......wkala. Ko je gost temu ugovar- '-'. se je izrazila z besedami: pri nas ;c božja »voštarija«. Oče pa je hčer-*ino zagrizenost zagovarjal s tem, ta se naj ji ne zameri zato ker se bode možiia blizu župnišča. — Nogometna tekma. Jutri po--cldne ob 3. se vrši na igrišču ob Lattermannovem drevoredu nogometna tekma med ljubljanskima noštvoma Ilirijo in Vzajemnostjo. To tekmo je smatrati za revanehe-i :atch. Kakor znano, je »Vzajem-nost« podlegla pri zadnji tekmi z 0 : 7 in hoče jutri ta poraz popraviti. Vstopnine običajne, namreč stojisča ^ v, sedeži po 1 K. Dijakom, ki se izkažejo s šolskimi legitimacijamu je dovoljeno znižanje vstopnkie. — V IJubflanskl predlMct |e bilo pretečeno soboto odpovedano sto delavkam in delavcem. Kakor znano so tržaški in dunajski 2idje spravili pod en klobuk različne pf edilnice, tako goriško, litijsko in še marsika-tero drugo in osrednje vodstvo je ukazalo, da je v ljubljanski predilnici odpovedati 100 delavcem. Siromake, ki seveda nimajo prihrankov in ki so jih postavili zdaj na zimo pred vrata, je to seveda hudo zadelo. OsTednje vodstvo je sklenilo odpustiti te de-lavce, ker je nastala v tekstilni industriji veMka kriza. Dr. ŠusteršiČ je šel na osrednje vodstvo na Dunaju prosit, naj bi ljubljanska predilnica obdržala odslovljene delavce in de-lavke in vzel je seboj velevplivnega Gostinčarja. Dosegel je baje obljubo, da se bodo kolikor mogoče ob-držali starejši delavci, za mlajše pa da je prostora po drugih predilnicah. Taka neobvezna obljuba seveda ni dosti vredna. To je pet krav za groš. Na Moravsko ali na Ćeško ne bodo jemali naših ljudi, v Litiji ne bodo razširili obrata, v Gorico pa slovenskih delavcev in delavk ne marajo. To se je že pokazalo. Tište dni, ko so sklenili v Ljubljani odsloviti kakih 100 delavcev in delavk, so za Gorico naročili za enkrat 20 delavk iz Italije, katerim bodo sledile še druge. Če bi bili hoteli ljubljanskim svojim liudem ohraniti kruh, bi jim ne bili dela odpovedali, marveč jih poslali v Gorico. Pa tega nalašč nišo storili, nego raje najeli delavke v Italiji tev se opravičujejo s tem, da so Italijanke spretneiše in da so zadovoljne še z manjšo plačo, kakor slovenske delavke. To dejstvo, da so najeli v Gorici delavke iz Italije, v Ljubljani pa domaće ljudi postavili na cesto, priča najbolje, koliko so vredne tište čisto nedolocne in neobvezne obljube, ki sta jih dosegla dr. ?ustersič in Gostinčar na Dunaju. Osrednji vodia je dr. Susteršiča in Gostinčarja pač »ven izkomplimenti-ra!-. To je toliko boli obžalovanja vredno, ker bi se bilo dalo morda vendar kaj doseči, če bi se bil dr. ^usteršič prej malo informiral. Ni bila namreč nobena tajnost, da bodo v jroriško tovarno vzeli delavke iz Italije. — Če bi se bi! dr. ?usteršič na to orrl. bi bil morda le kaj dosegel. tako pa žal ne verjamemo, da bo imelo njegovo posredovanje kaj uspeha. — Pro?n?a na slav. mestni magistrat ljubljanski. Odkar je Ljubljani-ca zaprta. so bile vse stranke, ki so rabile Lfnbljmčino vodo, močno pri-zadete. Magistrat je napravil mesar-jem kakor tuđi drugim trgovcem priročne vodovode, le na ljubljanski ribji tnsr se je popolnoma nozabilo. Od ribičev se zatheva, da morajo imeti ribe, katere postavijo na trg, žive ?n sveže, kar je pri sedanjih raz-merah popolnoma nemogoče. Dokler je tekla Ljubljanica skozi mesto, so ribiči priDeljali ribe v takozvanih noltarjih, da so bile strankam vedno žive na razpolago. Sedaj so hodili ribiči v privatne hiše po vodo, a po-sestniki hiŠ so jim to prepovedali. Kje hočejo sedaj dobiti svezo vodo? Se huje so ribiči prizadeti radi pomanjkanja vode s tem, da morajo sedaj vse ribe vsak petek prodati ali ^a nroč vreči. Preje, dokler je tekla Liubljaniea. je vsak ribič 1c toliko rib postavi! na trg, kolikor je vedel, da jih bode Drodal, druge je t a hra-nil v poltarjih v Ljubljanici. Srdaj tega ni mogoče. Edino shramho ima sedaj Škaf — a brez vode — v kate-rem vse ribe pomro v teku ene ure. Kaj naj sedaj stori z mrtvimi ribami? Zatorcj prosijo ljubljanski ribiči nuj-ne pomoći, da jim magistrat napravi malo priročno cev od vodovoda, da bodo imeli na razpolago svezo vodo. S tem bode tuđi strankam ustre-ženo, ribiči pa ne bodo imeli tako ob-čutne škode pri itak že borem in tr-pežnem zaslužku. — Prizadeti ribiči. — Dobra letina. Od več strani se nam poroča, da je letos posebno krompir dobro uspel in da se dobe no nekaterih krajih izredno velike in težke eksempiarje krompirja. Tako so na njivi župana Oblaka na Viču iskopali krompir, ki tehta 1 kg in 10 dkg. — Škof proti župniku. Kdor je naročil to velezanimivo knjižico, katere vsebino smo sicer že imeli priliko čitati v raznih slovenskih listih, seveda v odlomkih, naj nekoliko po-čaka. Knjižica je prišla v Ljubljano, kjer pa je vsled dolge vožnje in vsled zaslug dobrih ljudi obstala, da si malo odpočije. V kratkem pa se bo na-potila med slovensko ljudstvo, da osvetli še knjižica enkrat delovanje in nastopanje našega škofa proti svojim podanikom, ki nišo volje v vsa-kem oziru trobiti v njegov rog in ga zalagati z denarjem za njegova brez-miselna in falitna podjetja. Zdravstveno stanje mestne ob-čine ljubljanske. Od 15. septembra do 21. septembra je bilo v Ljubljani no-vorojenih 10, in 1 mrtvorojen. Umrlo j jih je 14 in sicer 9 domačinov in 5 » tujcev. Umrli so 1 za grižo, 3 za je-ttko (med temi 1 tuHx) in 10 za raz- 1 nimi holeznimf. Za Infekcijoznitni boleznimi je obolelo 14 oseb in sicer 1 za škrlatico, 9 za tifusom (vsi tuj-ci) 1 za grižo in 3 za vratico. Ljubljanćani, pomagaimo okoli-čanskim »orai§Ijenikom! Ljubljanska okolica se je začela probujati za narodno stvar. Posavska C. M. podružnica se je oživela ter priredi drugo nedeljo 6. vinotoka veliko veselico, vinsko trgatev; pri predsed-niku g, L. Cundru, ruski car. Pokažimo temu neustrašenemu rodoljubu in svojim posavskim somišljeni-kom sploh z mnogobrojno udeležbo najLo vzpodbujo in slogo za narodno rešitev. Sokolske razglednice. Zgodovin-ske razglednice slovenskega Sokol-stva so prišle danes, v soboto 28. t. m. v promet. Razglednice so krasne in je upati, da bo občinstvo pridno po njih segalo. Poročil se je danes g. Ernest Šerko v Cerknici z gdč. Dano Premrov iz Martinjaka. Čestitamo! Poročil se bo v nonedeljek, dne 30. t, m. v Gorjah pri Bledu odvet-niški kandidat g. dr. 2iga Vodu-š e k z gospodično Jci ico S c h w e -g e 1 o v o iz Gorij, netjakinjo eksce-lence barona Josipa Sclnvegla. Naše najsrčnejse čestitke! Novi dohodki cvetličnih dnevov. Centralni odbor za I. vseslovenski cvetlični dan je prejel v roke g. Mil-ka Nagliča zopet štiri denarne poši-ljatve. Tako smo prejeli potom Ljubljanske kreditne banke 1200 K kot dohodek cvetličnega dneva v Gorici, 280 K kot dobiček cvetličnega dneva na Prošeku in 150 K, katere nam je poslala ga. Verica Mar-molj, blagajničarka C. M. i^družni-ce v Mirnu pri Gorici kot čisti pre-ostanek cvetličnega dneva v Mirnu. V Novem mestu pa se je mesto cvetličnega dneva vršila 21. t. m. veselica narodnih društev novomeških. katere čisti dohodek v znesku 347 K 03 v nam je poslal g. VI. Vojska. --Gdč. Tinca Miknževa, načelnica I. cvetličnega okrožja v III. mestnem okraju je izročila odboru za ljubljanski cvetlični dan v roke g. kontrolor-ja Josina znesek 115 K. Imena daro-valcev se bodo navedla v skupni zahvali sodelovalcem in darovalcem za II. ljubljanski cvetlični dan. — Dosedaj imamo potom cvetiičnih dnevov zbranih 13.643 K, ki so na-ložene v Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico in v podružnici Jadranske banke v Ljubljani. Cercle Franco-Hlyrien. Pouk v francoščini se prične s 1. oktobrom in bo trajal do konca majnika. Pouče-valo se bo, kakor dozdaj, v poslopju ženskega liceja, I. nadstropje, zadnja dvorana, na levo, štiri ure na teden, in sicer v I. kurzu (za začetnike) dve uri, ob torkih od 5. do 6. in v petkih od 6. do 7.! v II. kurzu (nadaljevanje lanskega slovnišk. pouka) 1 uro, ob torkih od 6. do 7.; v III. kurzu (čtivo in konverzacija) 1 uro, ob sredah od 6. do 7. Na željo članov se čas pouka še tuđi lahko izpremeni. V 1. in II. kurzu bo poučeval realčni profesor g. Fr. Šturm, v III. pa Mr. A. Algoud. — Članarina, ki znaša 2 K 5 v na me-seL\ se mesečno pobira po društve-nem slugi, vendar samo v onih me-secih, ko se vrši pouk. Vsak član ima pravico obiskovati vse tri kurze in si izposojevati knjige iz društvene knjižnice. — Doscdanji člani se sma-trajo tuđi še zanaprej za elane, dokler pismeno ali ustmeno ne javijo svojega izstopa; novi člani naj se pa priglase pri predsedniku prof. dr. Ko-runu ali blagajničarki gdčni. Veri Veršečevi. Iz Dev. Marije v Polju. Ćela Kranjska in gotovo se tri sosedne vaši bodo vedele, da imamo mi, in mi sami, med našimi zidovi toli imenitno — slavno orlovsko bando. Kako ime-nitno ta svira, ve vsakdo, ki je imel že nesrećo, da jo je slisal. Največjo in najtežjo trobento celega krdela pa je imel fant Tone, Cmajžariev Tone, da bodete vedeli. In ker je tako dobro trobiU mu je bila mila — razun drugih enakovrstnic — tuđi Bogo-mila Pavlina Pokovec, po domaće: Cenctova. Ali gorje! — Beseda je meso postala in bo med nami prebivala. A Tone, ta grdi Tone, je, kakor hitro je za to nesrečno srečo zvedel, pobral svoja šila in kopita ter odšel na Nemško in pustil svojo milo Bogomilo na Kranjskem. Starši naših junaških oseb se jako vesele pričaku-jočega prirastka, in sicer že iz tega vzroka, da tako vzorni rod, kakor je Čukarija, tako hitro — in brez slave — ne izmre. Občinski odbor idriiski je imel v četrtek zvečer sejo, h kateri je došlo 25 odbornikov in je trajala nad dve uri. Župan je predvsem naznanil, da vstopi v občinski odbor namesto v Most na Češkem odišlega c. kr. nad-komisarja K. Penkota namestnik Jakob Kavčič, in imenuje za overova-telja sejnega zapisnika svetovalca Rupnika in odbornika Knapa. V ob-činsko zvezo se sprejme 11 prosilcev s 35 osebanii, enem prosilcu pa se sprejem odkioni, ker še ne biva po- stavno dobo v fdrijski občini. Lovska zakupnina v znesku 80 K se z većino glasov odobri. Pri 3. točki dnevnega reda v zadevi dovolitve naknadnih kreditov za popravo čest, razširjenje vodovodov in prispevek ubožnemu zakladu pa se razvije dolga debata. Za naznačene postavke zahteva žu-panstvo do konca leta okrogto 14.000 kron več izdatkov, kakor so prora-čunjeni. Samo ubožni zaklad bo imel za skoraj 5000 K več izdatkov. To je nekoliko tuđi posledica Oswaldove-ga rekurza proti podporl društvu za otroško varstvo, ki je vsled zavrnit-ve večje subvencije (3000 K) odklo-nilo sploh kako denarno podpiranje idrijskih podpore potrebnih otrok. Večje izdatke pri popravi čest so po-vzročila neizogibna dela podcestnih zidov na raznih cestah. Vsa dela pa je pregledal stavbni odsek in jih odobrilo mestno starešinstvo, zato je bilo pričakovati, da bo tuđi odbor brez ugovora dovolil naknadni kredit, zla-sti ker se je od vseh strani poudar-jalo, da so bila prav vsa dela izvršit-ve potrebna. Toda klerikalni občinski odborniki so odločno odklonili naknadni kredit, izvzemši prispevek ubožnega zaklada. V resnici čudno je njihovo postopanje, v stavbnem od-seku so glasovali za vsa dela, v ob-činskem pa nočejo dovoliti sredstev. Tako postopanje razumi, kdor more. Nišo se torej izpolnile nade socijalnim demokratom, ki so volili kleri-kalce v občinske odseke, da bodo lahko ž njimi složno delovali na go-spodarskem polju. In sedaj se vidi, kako prav so imeli narodno-napredm občinski odborniki, ko nišo hoteli biti skupaj v odsekih s klerikalci, kajti nečastno je, biti Oswaldova marijo-neta. Po dolgem prerekanju je kon-čno občinski odbor z večino glasov odobril od županstva naknadno za-htevane kredite. Med drugim so med slučajnostmi spravili klerikalci na dnevni red zopet zgradbo gasilnega doma, dasi bi gasilci že davno imeli pošteno gasilno shrambo, če bi Os-\valdovega rekurza ne bilo. V tajni seji so se resile ugodno prošnje idrijskih visokošolcev za podpore. Vsaka narodna zavedna slovenska gospodin ja kupuje samo Kolinsko kavno primes. Zakai to? Predvsem zaradi tega, ker ie Kolinska kavna primes najizbornejši kavani pridatek. Ona ima vse tište lastnosti, ki jih od dobrega kavnega pridatka zahteva-mo, združene v najpopolnejši rneri. Kavi daje izvrsten okus, lepo barvo in prijeten vonj, in je poleg tega tuđi najizdatnejša kavna primes. Z eno besedo: Kolinska kavna primes je glede kakovosti najboljši kavni pridatek. Zato ga vsaka pametna go-spodinja kupuje in se je že prav po-vsod priljubil. Pa Konlinska kavna primes je tuđi domaće blago in sicer edino domače blago te vrste. Saj je Kolinska tovarna v Ljubljani domače podjetje, podjetje združenega našega trgovstva. Naša domaća podjetja, našo domačo industrijo, našo domačo trgovino podpirati je pa sveta dolž-nost vsakega zavednega Slovenca in zavedne Slovenke. Saj ni treba na dolgo govoriti o tem, da borno kot narod napredovali le tedaj, če se bo z drugimi panogami vred razvijala tuđi naša industrija in naša trgovina. Brez svoje industrije in svoje trgovine ne borno nikdar od svojih sosedov vpoštevani. In ker je Kolinska kavna primes domače blago, jo torej vsaka zavedna slovenska gospodinja kupuje. — Pa to ni dovolj; vsaka zavedna gospodinja mora Kolinsko kavno primes priporočati tuđi onim svojim prijateljicam, ki jo morda še ne ku-pujejo. V slovenski družini se mora rabiti samo naša domaća kavna primes. Predrzen vlotn. Ko je preteklo noč ob 1. uri nadstražnik I. ljubljan-skega zavoda za straženje in zakle-panje gosp. Košič revidiral v niši g. Bonaca y Šelenburgovi ulici, je našel na dvorišču v blizini vrat, ki vodijo v trgovino, na tleh pelerino, poleg te nahrbtnik, y katerem je bilo 1 kladivo, 5 vetrihov, 3 pile in 3 navadni ključi. Omenjeni nadstražnik je naznanil to sumljivo najdbo policiji, s katere pomočjo se je v hiši vse na-tančno pregledalo. Vlomljeno ni bilo nikier in tuđi človeka se ni našlo no-benega. Na zahtevo policije izročil je nadstražnik zavoda, ker je moral svojo revizijo nadaljevati, kljuce od veznih vrat policiji, katera je nadalj-no straženje hiše prevzela. Ko priđe zjutraj ob 4. uri omenjeni nadstražnik k hiši g. Bonaca, so mu naznanili, da je bilo med tem časom vlomljeno. Izgubil se Je rjav lovski pes (fer-mač), ki čuje na ime^ »Stop«. Znamko ima št. 33, Spodja Šiška. Oddati naj se blagovoli proti nagradi v Spodnji Šiški štev. 192. Stara znanka policijskih in sod-nijskih zaporov je vsekako dninarica ter zelo pijaci podvržena vtihotapka Jerica Johan iz Ljubljane, kajti dosedaj je bila navedenka Že čez 30krat sodnijsko in češče tuđi policijsko predkaznovana. Tuđi sedaj jo je zopet dohitela nemila usoda. Pred kratkem je bil namreč delavki Fran-čiški SkoDĆevi med spanjem v ne- kem skednju v Trnovem ukraden svilnat robec, v katerem je imela za-vitih 6 K, koje tatvine je bila osum-Ijena Johanova, katero je policija sedaj aretovala in izročiia okrajnemu sodišču. Okraden! pismonoša. Pri pošt-nem uradu v Spodnji rfrušei službu-joci pismonoša Franc Dečman je pustil v nedeljo v kuhinji občmskega predstojnika Frana Korbarja poštno torbico s pismi in denariem, \z katere sta mu bila ukradena dva bankovca po sto kron. Orožništvo v Vodmatu je dognalo, da je tafvine sumljiv bivši pismonoša Anton Sušnik, rojen 1886 v Ljubljani in pristoien v Zelez-nike. Policija je o tem obveščena, Sušnika kmalu izslediia in aretovala. Aretovanec je dejanje priznal in je tuđi že ves denar zapravil v družbi neke ženske. Izročili so ga sodišču. Tatvina. Včeraj zjutraj je bilo bolgarskemu gimnastiku Bozi Le-kofu na južnem kolodvoru v čakal-nici III. razreda ukraden rjav kožnat kovčeg, v katerem je imel za 50 K raznih gimnastiških priprav. Storil-ca, ki te reci nikakor ne bode mogel rabiti sam, se še ni izsledilo. Izgubljena je bila ročna torbica, v kateri je bila crna denarnica z vsoto 10 K, 4 listki za kopanje pri Slonu, zrcalo in stekleničica. — Mitniški hlapec Jurij Skopec je našel srednjo vsoto denarja. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame-riko 87 Macedoncev, 19 Slovencev in 25 Hrvatov; 27 KoČevariev je šio na Dunaj, 19 Hrvatov pa v Inomost. Opozarjamo na današnji inserat restavracije Narodnega doma glede plesnih večerov, zimskega kegljišča in glede večerij, ki se dobe tuđi po gledaliških predstavah. Kinematograf »IdeaU, Danes,/ v nedeljo in ponedeHek predvaja se* krasen posnetek »Nj. Sv. papeža Piia X. in Vatikan«. To je prvi avtor. posnetek papeža in bo gotovo vsakega zanimak) ogledati si ta redki fihn. — Druga privlačnost je najno-vejši naravni posnetek »Evaristične-ga kongresa na Dunaju«* ki se je vrši 1 ob navzočnosti Nj. VeL cesarja Franca Jožefa I., celega ces. dvora, kardinala Rosumma in nebrojnega občinstva. Tuđi drama »V deželi le^ vov« je jako lep in zanimiv koloriran film. Za kratek čas dodasta se dve komični sliki. — Ker je ves spo-red skoz in skoz zanimiv, bo gotova vsak zadovoljen, kdor si ga ogleda, Predstave se vrše vsako uro, na kai se slavno občinstvo posebno opozar-ja, in sicer danes v soboto in v po-nedeljek od 4. popoldne do 10. zvečer vsako uro, v nedeljo dopoldne ob 9., 10. in 11., popoldne od 3, pa do 11. zvečer vsako uro. — Gene na-vadne. Pravi predložnrki iz platovfria-stega linoleia za reklamno ceno 1 K 80 v za kos! — Znana firma pre-prog in pohištva S. Schein, c in kr. dvorni in komorni dobaviteH, Dunaj, I., Bauernmarkt 10, 12. in 14, razpoši-lja, dokler ima v zalogi, samo pri sklicevanju na nas list, po povzetju prave predložnike iz plutovinastega linoleja 70X90 cm velikosti za reklamno ceno 1 K 80 vin, mesto 3 K 30 v za kos. V velikosti 70 X 115 cm za ceno 2 K 50 v, mesto 4 K, za kos in v velikosti 90 X 130 cm po 3 K 50 vin., mesto 6 K za kos. Manj ko dva komada se ne odda. Do preklica se prodaja tuđi pravi, popolnoma preiskušeni plutovinasti linolemu za tlakovanje kuhinj, predsob, korido-rov in kopalnih sob v raznih barvah in z raznimi vzorci po reklamni ceni 4 K 50 vin. kvadratni meter. Vzorci in novi, bogato ilustrovani album za notranjo okrasitev se pašljejo vsa-somur, ki se sklicuie na naš list, za-i stonj in poštnine prosto. Samo malo ljudi ve, kako važno j€ dobro in redn-o prebavanje, zato pa detovanju želodca in črevesa ne posvečamo zadosti pažnje. Ko so se pred desetletji z grenčico budanskih Franc Jožefovih zdravilnih vrelcev napravili prvi poizkusi m je bila njrh vsestranska porabnost znanstveno pripoznana, je pisala »Hospital Ga-zette« v Londonu tako-le: »Naravna Franc Jožefova grenčica je bogatejša odvajalnih soli, nego vse druge ogr-ske rudninske vode. Njen nčinek je v vseh slucajih jako zadovoljiv in je do^ sti prijetnejše slasti nego so pona-vadi zadravila.« — Zahtevajte od le-karnarja, drogista ali trgovca z rud-ninskimi vodami izrecno pristno Franc Jožefovo grenčico, kjer bi je pa ne dobili, pa se obrnite naravnost na razpošiHalno ravnateljstvo v Budimpešti. Izpred sodišca. Osvetoželjnost in blamaža Jesenlške* ga župana Čebulja pred sodlščem. Poročali smo že o budem jeziku klerikalnega junaka Cebnlja na Jese-nicah, ki je bil radi žaljenja, časti že neštetokrat kazeovan. Zadnjič je moral pfačati globe MK) K. 13. avgusia, ker i& žaMl po. Stran 6, SLOVENSKI NAROD. 223 štev. sestnico V. iz Save. fe maščevanja se je skovala en dan potem v občin-ski pisarni jeseniški kazenska ovad-ba proti možu te posestnice Janezu Višnjeviču, češ da je ta leta 1911 spomladi ali jeseni, torej pred enim letom preklmjal boga in storil hudo-delstvo motenja vere. Na podlagi te odurne ovadbe se je uvedla preiska-va proti Višnjeviču in je občinski sluga res potrđil, da je V. nekoč leta 1911 nekoliko vinjen izustil besede >porco dio« in potem opozorjen, kaj te besede pomenijo, iste ponovil tuđi slovenski. Državno pravdništvo je res dvignilo proti Iv. Višnjeviču obtož-bo radi zločina motenja vere in danes se je vršila pred deželnim sodi-ščem razprava. Senatu je predsedo-val nadsvetnik Vedernjak. votantje so bili svetnika Potrato, Persche in sodnik Stockl. državno pravdništvo zastopa dr. Neuberger. Obtoženec se je zagovarjal, da je mogoče res kdaj izreke! podtikane besede, bil je morda vinjen, toda na-mena poniževati boga ni imel, on je iz tržaške okolice doma in tam je ta kletvica v navadi, a nobenemu ne pade v glavo, da bi ovajal koga radi takih besedi, ki so izgovorjene tja v en dan. Občinski sluga Ivan Jekler je iz-povedal, da je bilo to enkrat spomladi ali v jeseni 1. 1911, ko je srečal na cesti obtoženca, ki je nekaj sam s seboj godrnjal in izrekel tuđi besede »porco dio<. Ko ga je opozori! in vprašal, kaj te besede pomenijo, je obtoženi te besede pravilno presta-vil in dostavili ti si pa še večji pra-sec. Na zagovornikovo vprašanje izjavi priča, da obtoženi potem ni več kletve ponovil. Ovadbo je napravil sele letos avgusta. k temu pa ga je pripravil njegov gospod Čebulj, ki je Bog je prasec, ti si pa še večji prasec!« — da je torej imel namen in zavest, da žali Najviš-ie bitje. Zagovornik dr. Oblak je predla-gal oprostitev in pred vsem opozar-ial na odurno zgodovino ćele ovadbe. katera se je skuhala v Čebuljevi pisarni samo iz osvete in grde ma-ščevalnosti. Pred enim letom, ko se je baje zgodilo obtoženo dejanje. ni niti občinskemii slugi y glavo padlo, ovađiti Višnjeviča, niti nišo hoteli orožniki sprcjeti ovadbe, kar je naj-boljši dokaz, da ni resno lemati ćele ovadbe in Jekierjeve izpovedbe. Jekler pa je sam postal najholjši zagovornik obtožencev v tistem hipu, ko je potrdil, da obtoženi kakor hitro je bil opozorjen na izgovorjene besede, istih ni ponavijal. Tuđi ako bi jih bil govori! v treznosti, ni znakov hudo-delstva motenja vere, za katero za-hteva zakon zavest in namen, poniževati Boga, za kar je treba pač še kvalificirane treznosti. Sodni dvor je Ivana Višnjeviča od obtožbe po-polnoma oprosti! iz razlogov, ki jih je navede! zagovornik in še posebej radi tega. ker je znano, da je taka kletvica na Primorskem v navadi, kjer nikogar ne obtožujeK) radi tega zločina moten4a vere, če posebne okolnosti ne kažejo na namen žaliti Boga, — v tem slučaju pa tuđi takih okolnostij ni. S tem pa je bil obenem obsojen tišti Čebulj, ki se je sam ženiral podpisati ovadbo, a vendar na prav ne-časten način isto povzročil. Skril se je za hrbet ubogega občinskega re-darja, ki sam kakor tuđi orožniki. ni hotel ovaditi in vlačiti čez ćelo Ieto na dan pozabliene stvari, ki hi spravile poštenega in pridnega človeka po nedolžnem v kazensko preiskavo. Čebulj se je izkazal s to ovadbo vrednega bratca Lampetovega, dr. Pegana in drugih klerikalnih denun-cijantov, katerih ovadbe se po navadi končajo z njihovo — blamažo in moralično obsodbo. Le tako naprej! Kmalu vas bo lahko pred vsem sve-tcm sram — »na palmah denunci-jantstva«! Izpređ u prav ne ga sodišča. Odvetniški avtomobiii. Upravno sođisče na Dunaju .se je pred krat-kem pecalo z vprašanjem, če so avtomobiii, ki jih rabijc odvetniki za svoja službena pota podvrženi tako-zvanemu davku za iuksus, ali naj se smatrajo ti avtomobiii za službena vozila in se oproste tega davka. Od-vetnik dr. Duschl v Solnogradu si je nabavil avtomobil in ga priglasil obJastkn kot službeno vozilo. Dežel- ni odbor solnograški pa ga kljub temu ni oprostil davka, češ da je dr. Duschl rabil svoj avtomobil tuđi za zabavo in se je peljal z njim na Nem-ško. Proti tej odločbi deželnega odbora se je dr. Duschl pritožil. Po-udarjal je, da rabi svoj avtomobil iz-ključno le za službena pota, ker ima slabe železniške zveze in se je peljal v Nemčijo le na dopust, kar pa ni merodajno za kvalificijo vozila. Upravno sodišče je pritožbi dr. Duschla ugodilo in razveljavilo sklep deželnega odbora solnogra-škega. S tem je avtomobilski davek (11)0 kron) odpravljen, ker je upravni dvor v principu priznal, da so avtomobiii odvetnikov davka prosti, tuđi če ga odvetnik rabi sem in tja za neslužbene vožnje. Društvena naznanila. Sokolski zlet I. 1913. Stanova n j s k i odsek ima v ponede-ljek 30. t. m. ob pol 9. zvečer sejo v zvezni sobi Narodnega doma. Ker se bodo na tej seji konstituirali podod-seki, se bratje člani vabijo, da se seje zanesljivo udeleže. Prijateljski sestanek narodno-naprednih akademikov priredi akad. fer. društvo -Sava.c v Ljubljani da-nes zvečer ob 8. v prostorih restav-racije pri »Zlati kapljisc (hotel Trat-ntk). Ker odide većina kolegov v ne-katerih dneh na visoke sole ali k vojakom, vabimo vse gg. tovariše ^Savane« in »Triglavane«, častite gg. starejšine ter vse prijatelje »Organizacije svobodomiselnega narod-no-naprednega dijaštva« k temu akademskemu večeru. Narodne soc. Zveze ustanovni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 6. oktobra ob pol 10. dop. v mali dvorani Nar. doma v Ljubljani. Vabimo vse narodno in napredno čuteče de-lavce. da se tega obenega zbora pol-noštevilno udeleže, ker N. S. Z. bode v korist delavstva sploh in ko bode-mo trdno organizirani, bode tuđi v korist splošni narodni stvari. Želimo tuđi da se tega zborovanja udeleže tišti, ki sočutstvujejo z narodnim de-luvstvom, vstran vse predsodke in priznajmo, da je N. S. Z. nujno potrebna, zato je tuđi nujna potreba, da se jej vsakdo ki narodno čuti pridruži. Prihodnje dni se pričnejo raz-pošiljati vabila za občni zbor. Kdor bi ga pomotoma ne dobil. naj se primasi pri pripravljalnem odboru N. S. Z. v Nar. domu. Pristaše N. S. Z. po deželi prosimo, da se občnega zbora N. S. Z. po zastopnikih udeleže, ker je nujno potrebno, da se N. S. Z. razširi po ćeli deželi. Isto želimo tuđi za Štajersko in Koroško. Ako želi kdo natančnej-s i i i podatkov. naj se obrne pismeno do predsednika pripr. odbora R. Ju-vana. Oledališka ulica 10, Ljubljana. Pripr. odbor N. S. Z. ima v to-rek. dne 1.oktobra ob 8. zvečer v društvenih prostorih važno odhoro-vo sejo. Radi važnosti dnevnega reda prosimo polnoštevilne udc-ležbe. — Predsednik. Pevsko društvo i>Zarja« v Rož-ni dolini priredi jutri 29. septembra popoldne ob 4. vinsko trgatev pri Končanu, kamor vabi vse prijatelje vinske trte. Narodna čkalnica in fanfovskl klub v Kamniku priredita v mdeljo 28. septembra veliko dramatično predstavo »Kovarstvo in Ijubezen«. Fposvefo. »Slovenske Matice« odhorova seja bo 30. septembra ob 6. zvečer v društvenih prostorih. Slovensko gledališče. V loreV:, dne 1. oktobra se otvori letošnja sezona s Calderonovim igrokazom * Sodnik Zalamejski«. Calderon spada med prve svetovne dramatike, njegov »Sodnik zalamejski« je na repertoarju vseh odličnih gledališč, in po pravici je pričakovati, da se tuđi pri nas udomaći in ostane stalna pridobitev za naš oder. Ravno nam Slovencem bi utegnila postati ta drama prava ljudska igra v najboljšeni poinenu besede, zakaj po svoji ideji je kakor nalašč za nas pisana. Pedro Crespo, poštena kmečka grča, brani svoj čast proti vojaški nasilnosti in plemiški nadutosti ter ostane na-posled vkljub tragičnemu konfliktu moralno zmagovalec nad svojimi protivniki. — Okoli njega in njegove ličerke se vrsti v pisanem vrvežu ćela množica markantno orisanih zna-čajev — od robatega, a dobrodušne-^a generala, strastnega stotnika pa do viteza klavrne postave Don Men-da in njegovega sluge, katerih gra-cljozno-burleskni nastopi skrbe po-leg veselega parčka Chispe in Re-bolleda za smeh. Karakterji se kre-šejo v burnih nastopih, resno dejanje je prepojeno z Ijubeznivim hu-morjem in oštro satiro, drama ima mnogo slikovitosti in nekaj organič-no vpletenih pevskih točk z original-nimi kornpozicijami mojstra Hraz-dire, tako da včinkuje vkljub visoko Uinetuiškemu zasnutku razvedrilno. Poskrbljeno je tuđi za nove kulise, da se ne bodo kretali Spanci med niirenberškimi hišami. Razne stvari. * Deževno poletje. Deževno vre-me letošnjega poletja je občutno ško-dovalo turistiki v švicarskih alpah. Tako n. pr. je obiskalo lani Matter-horn 2000 turistov, letos pa ga je obiskalo meseca juliia samo 5. avgusta pa noben turist. Na italijanski strani je bil obisk gora boljši. ;" Mesno vprašanje v Neničiji. Neka amerikanska družba je ponđdi-la mestu Frankobrodu dobavijenje svežega mesa. Mesto je to pomidbo sprejelo. Cena za funt mesa znasa 52 pfenigov t. j. 624 vf prodajna cena bo znasala pri mesarjih nekako 82 pfenigov. — Mestna uprava v Kasslu je sklenila, da bo dobila meso z Danskega ter da bodo kaselski mesarji to meso prodajali. * Mednarodni kongres trgovsUh zbornic. \r Bostonu se je sestal včc-raj V. mednarodni kongres trgov-skih zbornic. katerega se je udeležilo 44 zastopnikov iz Avstrije, 22 iz Ogrske, 88 iz Nemčije in 6 iz Rusije. Kongres se zaključi danes z banketom, katerega se udeleži tuđi predsednik Taft. * K roparskem umoru pri Juden-burgu poročajo zanimive vesti glede morilca Dominika Polca. Pole je prestal že 15 kazni in mora biti strašno rafiniran človck. Državno nravd-nistvo v Ljubnem na Zgor. Štajer-skem je dobil-o obvestilo od okraine-ga sodišča v Aussee, da je pisal Pole nekemu gostilničarju v Spodtiji Ka-niši, da ne sme več dolgo ostati v Aussee in bo sci v Leibnitz. ker so mu »špiceljnU za petami. Odpotoval bo in se bo moral klatiti nekaj časa okrog pod drugim imenom. Glasom tega obvestila so res uvedli preiskavo, ki je dokazala, da je Pole res pet dni stanoval v Leibnitzu. Nato so ga videli v Knittelfeldu, kjer je šel še ćelo v razne gostilne. Obiskal je tuđi svojo ljubico, neko Petermanovo, katero so aretirali in zaplenili pri njej več pišem, katere ji je nisal Pole že po dovršenem zločinu. Polcu so sledili nato do Maribora, kjer so njegov sled izgubili. Detektivski inspektor .lobstel se je pripeljal v Maribor, od-keder je odpotoval v Slovenske gorice, kamor je baje Pole pobegnil. Telefonsko in brzojavna poročila. Trgovci pri trgovskem ministru. Dunaj, 28. septembra. Včeraj se je ogiasilo odposlanstvo centralne zveze avstrijskih trgovcev pri trgovskem ministru Schusterju ter ga opozorilo na neobhodno potrebno sodelovanje trgovcev pri delih za pripravo trgovinskih pogođb. Trgovci morajo vztrajati na tem, da se končajo neznosne razmere, ki so zavladale zlasti vsled draginje in kar-lelov. Minister je vzel to navodilo na znanje in polno priznal potrebo sodelovanja trgovcev pri trgovsko-političnih delih. Zakon nadvojvodinje Izabele. Dunaj, 2$. septembra. Žena princa Jurja bavarskega, pred kratkim poročena nadvojvodinja Izabela, je zapustila svojega moža ter prišla na-zaj k svojim staršem. Pravijo, da je zakon nesrečen, po drugi verziji pa s>o vzrok, da je zapustila moža, pre-piri na havarskem dvoru. Princ Ju-rij je prišel danes s svojim očetom na Dunaj po svojo ženo. Gališka volilna reforma. Lvov, 28. septembra. Včeraj do-poldne se je zopet vršila konferenca načclnikov poljskih deželnozborskih strank. Načelnik ljudske stranke po-slanec Stapinski je bil pred konfercn-(jo pri deželnem maršalu ter je tam izjavi I, da se mora vsled dosedanjih izkusenj močno premagovati. da se udeleži nadaljnih pogajanj. Sele potem more zopet sodelovati, če se odločijo konservativci za volilna okrožja s samo enim mandatom. Do tedaj pa nima za njega ponizna, da bi se udeleževal konterenc. Zato se tuđi te seje ne bo udeležill. Izjavi! je, da je samo potrata časa, če bi se spuščal v kako diskusijo, predno ni rešeno vprašanje konstrukcije volil-nih okrožij. Na opazko deželnega maršala, da je to nekako isto, kakor če bi bil sploh odpovedal sodelova-nje, je odgovoril Stapinski, da so potekla že 4 !eta, odkar se vrše poga-janja glede volilne reforme, ne da bi bilo prišlo do kakega resultata. Vo-lilci so se naveličali vednih obljub, zato noče biti odgovoren za nadalj-nje zavlačevanje. S tem je zapustil Stapinski pisarno deželnega maršala, ki je nato obvestil o iziđu poseta druge načelnike klubov. Konferenca je bila nato prekinjena ter se skliče * sele za prihodnji torek zopet k seji. Ogrski miaistrski svet. Budimpešta, 28. sept. V opozici-jonalnih ogrskih krogih razHčno ko-mentirajo včerajšni ogrski ministr-ski svet. Po eni verziji se bavi nn-instrski svet z mirovnim nacrtom, ki ga je baje izdelal domobranski minister Hazai skupaj s Khuen-Heder-varyjem. Po drugi verziji pa se bavi ministrski svet z zakonskim nacrtom, ki izreka, da izgube renitentnl postanci svoje mandate. Baje se je sklenilo, da poslanci ne izgube takoj mandata, marveČ da se sprejme v zakon določilo, ki omogoča kazno-vati renitentne poslance najprej z denarnirni globami, potem pa đovo-Ijuje tuđi poslance zapreti. Vojna nevarnost na Balkanu. Kako sodijo v Petrogradu. Petrograd, 28. septembra. Dasi-ravno je bilo še pred dobim tednom naziranje o dogodkih na Balkanu precej optimistično, sedaj merodajni politični krogi položaj presojajo pre-cej pesimistično. Rusija pa se bo iz-ognila, če le mogoče, vsaki vojni, ker carstvo na znotraj ni pripravljeno in ker se vrše, odkar je bil Katsu-ra v Petrogradu, na Daljnem Vzhodu dogodki, ki zahtevajo proste roke, če priđe do velike razdelitve. Poleg tega se ruski kapital upira bolgarski podjetnosti. Kljub temu v političnih krogih ne upafo, da bi mogli Bolgar-sko zadržati, dasiravno ji odrekajo vsako podpora. Sofija, 28. septembra. Najjas-nejsi dokaz, da so velekritični do-uodk'i že blizu, je đejstvo, da je bol-tarska vlada dala vse železnice pod vojaško upravo. Solun. 28. septembra. Da Je položaj na Balkanu skraino kritičen, dokazuje med drugim tuđi dejstvo, aa tukajšnji franeoski generalni konzulat ne daje svojih pišem na tukajŠ-njo pošto, marveč pošilja vsak dan i so korespondenco s posebnim selom na srbsko obrnejno pošto v Ri-stovcu. Belgrad, 28. septembra. Ves te-den so se vršili deloma v ministr-stvu zunanjih del, deloma v privat-nem stanovanju ministrskega predsednika Pašića tajni sestanki srbskih in bolgarskih državnikov. Ministrski predsednik Pašić in minister Jova-nović sta bila med tednom inkognito v Sofiji, kjer sta imela tajno konfe-renco z bolgarskim ministrom Gešo-vim. Tajnih sestankov v Belgradu se je udeležil tuđi predsednik bolgar-skega sobranja dr. Danev. Ta je na to odpotoval v Sofijo ter je referiral o uspehih svoje misije v Belgradu pred ministrskim svetom. Med Srbijo in Bolgarsko je skienjena posebna železniška konvencija za slučaj vojne. Sofija, 2S. septembra. Privatni tajnik carja Ferdinanda se je izrazil o stališču carja Ferdinanda nasproti vojni tako-le: Car Ferdinand želi za svojo osebo, da se ohrani mir. Toda on je konstitucijonalen vladar, kf prepiišča odločitev glede vojne vladi in narodnemu sobranju. Belgrad, 2S. septembra. Kralj Peter bi moral včeraj oditi v Topolo, a je svoje potovanje ođložil radi kritičnosti položaja. Belgrad, 2S. septembra. Vlada je ukazala, da morajo posestniki dati polovico nakošene otave vojni upravi na razpolago. Srbska municija. Solun, 2S. septembra. Turska vlada je preklicala prepoved prevoza srbskega vojnega materijala. Sofija, 28. septembra. Vlada je danes ustavila tovorni promet na več bogarskih železnicah. Sasonovovo svarilo. Sofija, 28. septembra. Iz diplo matičnih krogov poročajo, da je bilo svarilo Sasonova na bolgarsko vlado zelo rezko. To svarilo vsebuje jasno določbo, da bodo samo velesile uredile in resile orijentsko vprašanje. Turski manevri. Carigrad, 2$. septembra. Veliki manevri v jedrenskern vilajetu so prvi poskus razporedbe vojske. — Splošno se sodi, da bo bolgarska odgovorila z mobilizacijo dveh obmej-nih divizij. Sofija, 28. septembra. Iz vero-dostojnega vira se poroča, da je dobila bolgarska vlada od turske vlade zagotovilo, da so veliki manevri samo koncesija razburjeni turski javnosti brez kake osti proti Bolgarski. Albanija. BitoH, 28. septembra. Pred hotelom Orient v glavni cesti v Bitolju je eksplodirala včeraj bomba. Atentator je baje neki bolgarski terorist. Solun, 28. septembra. Na trgu so vjeli osla, ki je bil obložen z dinamitom. Našli so tuđi tlečo lunto. V zvezi s tem atentatom so aretirali več Bolgarov. Srbski vojni minister in srbski poslanik v Sofiji. Dunaj, 28. septembra. Belgrad-ska vlada dementira vest, da bi bil srbski vojni minister odpotoval v tajni misiji v Sofijo in da bi bil dospel predsednik bolgarskega sobranja s specijalnim naročilom bolgarske vlade v Belgrad, kjer bi bil imel konfe-rence z vodilnimi srbskimi držav* niki. Belgrad, 28. septembra. Srbski poslanik v Sofiji, Spalajković, je do. spel sem ter je imel daljši razgovor z ruskim poslanikom Hartvigom. Italijansko-turška vojna. Rim, 28. septembra. Italijansk;o vojno brodovje križari v blizini Mi-tilen v polni moči ter je pripravljeno na boj. Milan, 28. septembra. »Secolo? poroča iz Rima, da so pogajanja zaradi ekspedicije San Fiiippo Sforza končana. Člani ekspedicije so baje že na poti v Tunis, kjer jih oddajo fran-coskim oblastim. Trst, 28. septembra. »Picoolo« poroča iz Rima, da so brzojavne zveze s Spodnjo Italijo sistirane. Najbrže je to v zvezi z novo ekspedicijo v Egejsko morje. Mirovna pogajanja. Carigrad, 28. septembra. V »Tanzimatu«, organu liberalne en-tente govori bivši poslanec Lutsifi-kn o italijanskih mirovnih pogojih; Kiub želi skleniti mir, nočenio miru pod pogoji, ki bi tako težko žalili narodno samoljubje ter imeli za po-siedico mogoče hude nevarnosti za Turčijo. Nimamo povoda, da bi pod-pisali slab mir. Italija nas ni mogla premagati v Tripolitaniji ter potre-buje bolj kot kdaj prej miru, ker se pripravljajo veliki dogodki v Sredo-zemskem morju. Rim, 28. septembra. Posredo-valci so prepričani, da se jim posreći napraviti mir. Pariz, 28. septembra. Baje se je posrećilo najti posredovakem formulo, ki je bila sprejeta tuđi v Carigradu. Vse je odvisno od tega, Če bc inogoče pregovoriti šefa v Tripolitaniji se bojujočih Arabcev, da sklene premirje. Samos. London, 28. septembra. S Samo sa poročajo: Hud boj med četami vlasti pokroviteljic in vstaši se vrši na otoku. Angleške in franeoske bojne ladje so izkrcale pomorščake v varstvo konzulatov. Na maršu v Vathy jih je napadla gruča vstašev, ki pa so se morali po kratkem boju umakniti v gore. Morilec trgovca Schwarza. . Lfutomer, 28. septembra. Dane5T dopoldne so v občinski pisarni aretirali mesarja Dominika Polca, ki je 13. t. m. umoril živinskega trgovca Schv,rarza vr Judenburgu. Jukićev proces. Zagreb, 28. septembra. Snoči ]e imel zbor lječnika v kraljevini Hrvatski in Slavoniji zborovanje, na katerem je sklenil po referatu reso-lucijo, ki obsoja izvedeniško mnenje psihijatričnih izvedencev dr. Langa in dr. Širovčiča kot nepravifno in medicinski vedi neodgovarjajoče, ki je v stanu hrvaško zdravnistvo pred ceiim svetom spraviti v slabo luč. Kraljevi komisar Čuvaj grozi, da bo razpustil zdravniško organizacijo. Gospodarstvo. C. kr. avstrijske državne železnice. Izvleček iz voznega reda, ve- Ijavnega od 1. oktobra 1912. Casi oahoda, oziroma prihoda so navedeni v srednje - evropskem času. Odhod iz Trsta državni kolodvor. Ob 5. uri zjutraj: Osebni vlak v Her-pelje - Kozino z zvezo na brzo-vlak in mešanca v Kanfanar, Rovinj. Pulj (direktni vozovi U II. in III. razreda.) Ob 5. uri 52 min. zjutraj: Mešanec y Koper, Portorose, Buje, Poreč. Ob 5. uri 55. min. zjutraj: Osebni vlak v Gorico drž. kolodvor Ajdovščino. Ob 7. uri 37 min. zjutraj: Osebni vlak v Herpelje - Kozino, Diva-čo, Ljubljano južni kolodvor, Dunaj južni kolodvor. Ob 7. uri 45,min. zjutraj: Brzovlak čez Prvačino (Ajdovščino) v Gorico drž. kolodvor, Jesenice, Celovec, Leoben, Dunaj južni kolodvor (direktni vozovi I., II. in III. razreda), Berolin (direktni voz I., II. in III. razreda čez Pyhrnsko železnico — Prago-Dečin - Draždane), Beljak, Bad, gastein, Berlin (direktni voz I., II. in III. razreda čez Solnograd-Miihldorf - Landshut - Regens-burg - Hof - Leipzig). Kolonj (direktni voz I., II. in III. razreda čez Solnograd - Miihldorf - Mo-nakovo - Augsburg - Ausbach-Aschaffenburg - Darmstadt -Matnz). Jedilnl voz Trst - Monakovo. Ob 9. uri 05 min. zjutraj: Osebni vlak v Gorico drž. kotodvo*: Siev. 223 SLOVENSKI NAROD. stran t. Jesenice, Celovec, Trbiž, Ljubljano, Beljak, Badgastein, Solnograd, Dunaj. Qb 9. uri 10 min. zjutra]: Osebni vlak v Herpelje - Kozino, Kan-fanar, Rovinj, Pulj (direktni vozovi I., II. in III. razreda.) Ob 9. uri 15 min. zjutraj: Mešanec v Koper, Portorose, Buje. 0b 2. uri 50 min, popoldne: Osebni viak v Gorico drž. kolodvor: Ajdovščino, Jesenice, Trbiž, Ljubljano, Beljak. Celovec. 0b 2. uri 40 min. popoldne: Mešanec v Koper, Portorose, Buje, Poreč. 0b 4. uri 2 min. pop. Oseb. vlak v Gorico drž. k., Jesenice, Trbiž, Ljubljano, Beljak. od Jesenic brzovlak na Celovec, Dunaj zap. kol. (direktni vozovi L, II. III. razreda čez Amstettrn), Linč (direktni voz I., II., III. razreda čez Selzthal). Ob 4. uri 42 min. Osebni vlak v Her-pelje-Kozino, Kanfanar, Rovinj, Pulj (direktni vozovi I., II.. III. razr.) Divačo, Ljubljano j. k., Punaj j. k. Ob 6. popoldne. Brzovlak (Turski ekspres) v Gorico d. k., Jesenice, Ljubljane, Beljak. Badgastein. Inomost (direktni voz I., IL. III. rozreda čez Schvvarz-ach-St. Veit) Solnograd. Mona-kovo (direktni voz III. razreda), Pariz (direktni voz I., II. razreda čez Miinchen - Stuttgart-Pforzheim - Karlsrube - Strass-burg - Avricourt. Spalni voz: Trst - Stuttgart. Ob 7. uri 35 min. popoldne. Mešanec v Koper. Portorose. Buje. Ob 7. uri 40 min. pop. Osebni viak v Gorico d. k.. Ajdovščino. Ob S. uri 22 mnr. pop. Osebni vlak v Herpelje - Kozino z zvezo na brzovlake v Pulj (direktni vozovi I.. II., III. razreda). Divačo, Ljubljano j. k„ Puna: j. k. Ob 8. uri 40 min. pop. Brzovlak v Gorico d. k.. Jesenice. Beljak. Badgastein. Salzburg, Munchen. Berolin (direktni voz I., II.. Til. razreda čez Solnoorrad. f*Vahl-dorf. Monakovo, Nurnber?, Pio-botzella, Jena in direktni voz I., II., IH. razr. čez Salzburg, Linč, Prago, Oečin. Dresden, Vlissin-geii (direktni voz I., II. razr. čez Solnograd, Miihldorf, Monarhovo, Ingolstadt, Ansbach. Aschaf-burg, Frankfurt o./M.. \Vlesba-den. Kolonu Dusseldorf. Crcfe'd. Ooch. Spainf voz: Trst-Mona-kovo. Ob 10. uri 39 m-n. pop. Osebni vlak v Gorico d. k., Jesenice. Ljubljano, Celovec, Beljak, Badgastein, Bischofshoien (direktni vozovi I., II., III. razr.) Solnograd. Zabavni vlaki ob nedeijah In praz-nikih. Ob 2. uri 14 min. pop. Osebni vlak v Hernelie-Kozino, Divačo. Ob 2. uri 20 min. pop. Osebni vlak v Gorico d. k. *> Ob 5. pop. Osebni vlak v Koper, Isola. Portorose. *) Vozi do vključno 3. novembra 1912. Prihod v Trst državni ko!od\or. Ob 5. uri 47 min. dop. Osebni vlak iz Dunaja, Solnograda. Bischofs-hotena (direktni vozovi L. IL. III. razr.) Bad^asteina. Roljnka, Celovca, Ljubljane, Jesenic, Gorice d. k. Ob 7. uri 04 min. don. Osebni viak iz Dunaja j. k.. Ljub-iane j, k., Di-vače, Herpelji-Kozine. Ob 7. uri 25 m!n. dop. Osebni vlak -z Gorice d. k.. Ajdovščine. Ob 8. uri 23 min. don. Mešanec iz Buj. Portorose. Kopra. Ob 9. dop. Brzovlak iz Vlissingena (direktni voz I.. II. razr. čez Goch, Crefeld, Novi Koloni. Co-blenz, \Viesbaden. Frankcbrod c/M., Ascnarfenburg, Anshach, IngroJstađt, Monakovo, Munl-dorf. Solnograd), Đerolina (direktni voz L. II., III. razr.) čez Jena, Probstzella. Nurnberg. Monakovo, Miihldorf, Solnograd in direktni voz I.. IL III-razr. čez Draždane, Deein, Pra-go, Linč, Solnograd), Bad^a-steina. BeljaKa, Jesenic. Gorice drž. kol. Spalni voz: Monakovo-Trst. 0b 9, uri 35 min. dop. Osebni viak iz Pulja (direktni vozovi I., II- III. razr.), Rovinja, Kanfanara, Herpelj-Kozine. 0b 10. uri 17 min. dop. Osebni vlak iz Jesenic, Gorice d. k. 0b 11. uri 25 min. dop. Brzovlak (Turski ekspres) iz Pariza (di- rektni voz I„ n. razr. čez Avricourt, Strassburg, Karlsruhe, Pforzheim, Stuttgart, Monakovo (direktni voz III. razr.) Solnograd, Inomost (direktni voz L, II. razr. čez Schwarzach, St. Vid, Badgastein, Beljak), Dunaja zap. kol. (direktni vozovi I., II., III. razreda čez Amstetten, Celovec), Linča (direktni voz 1., II., III. razr. čez Selzthal). Spalni voz: Stuttgart - Trst. Ob 12. uri 43 min pop. Mešanec iz Poreča, Buj, Portorose„ Kopra. Ob 2. pop. Osebni vlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Bcljaka, Ljubljane, Jesenic, Gorice d. k., Aj-dovščine. Ob 3. uri 37 min. Osebni vlak iz Pulja (direktni vozovi I.. II., III. razreda) Rovinja, Kanfanara, Herpelj-Kozine. Ob 4. uri 32 min. pop. Mešanec iz Buj, Portorose, Kopra. Ob 7. zv. Osebni vlak iz Dunaja, Linča. Celovca, Solnotrrada, Bad-gasteina, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice d. k. Ob 7. uri 05 min. zv. Osebni vlak iz Dunaja j. k., Ljubljane j. k„ Di-vače, Pulia (direktni vozovi I., II., III. razr.), Rovinja, Canfana-ra, Herpelj-Kozine. Ob 8. zv. Brzovlak iz Berolina (direktni vez I.. IL, III. razreda čez Leipzig, Hof, Regensburg, Landshut. Muhldorf, Salzburg), Kolonja (direktni voz I., IL, III. razreda čez Mainz. Darmsticlt, Aschaffenburg, Ausbach, Augs-burg, Monakovo. Muhldorf. Solnograd), Badgasteina, Beljak?, Berolina (direktni voz L, l!.. III. razreda čez Dresden. Dečin. Prago. Pvhrnsko železnico), Dunaia j. k. (direktni vozovi I., II., III. razr. čez Leoben). Celovca, Jesenic. Gorice, Ajjđov-ščine. Jedilni voz: Monakovo-Trst. Ob 10. ori oopoldne: Mešanec iz Poreča, Bui. Portorose. Kopra. Ob 10. uri 23 min. popoldne: Osebn-vlak z zvezo na brzovlake iz Dunaia južni kolodvor, Ljubljane. Divače, Pulja (direktni vozovi I. TI. in III. razreda), Po-vinja, Kanfnnaro, Herpelj - Kozine. Ob 10. uri 57 min. popoldne. Osebni vlak z Dunaja, Linča. Celovca, Solnograda, Badsrasteina: Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Gorice državni kolodvor. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznik ih. *) Ob 9. uri 30 minut zvečer: Osebni vlak iz Portorcse, Isola, Kopra. Ob 9^ uri 37 minut zvečer: Osebni vlak iz Gorice (drž. ko!.). Ob 9. uri 41 minut zvečer: Osebni vlak iz Divaće. Herpelj-Kozine. *) Vozi cio vkliučno 3. novembra 1912. Furlanske proge. Odhod iz Trsta (iuž. kol.). Ob 5. uri 40 mmut zjutraj: Brzovlak čez Nabrežino-Tržič v Červi- njan. Oradež-Itniito. Ob 9. uri dopoldne: Osebni vlak čez Nabrežino-Tržič v Cervinjan, Gradež in čez S. Giorgio di No- £aro v Vid em. Ob I. uri 20 minut popoldne: Oschni vlak čez Bivij-Tržič v Cervi- nfan, Gradež* 0. Italiio. Ob 4. uri 10 minut popoidne: Osobni vlak čez Nabrežino-Tržič; od Tržiča inešanec do Cervinjjna. Ob 7. uri 5 minut zvečer: Brzo^ jak čez Bi vi]-Tržič v Ćervinjan, Grcdež, Italijo. Ob 9. eri 20 miniit zvečer: Osebni viak čez Bivii-Tržič v Cervinjan. Prihod v Trst (juž. koL). Ob 7. uri 40 min. dopoldne: Osebni vlak čez Tržič, Nabrežino iz Cervi- njana. Ob 8. uri 45 min. dopoldne: Brzovlak čez Tržič, Nabrežino z zvezo na mešanca iz Cervinjana. Ob 10. uri 33 minut dopoidne; Brzo-vluk čez Tržič-Bivij iz Italije, Gra- deža, Cervinjana. Ob 2. uri 48 minut popoldne: Osebni vlak čez Tržič-Bivij iz Italije, Oradeža**), Cervinjana. Ob 6. uri 55 minut zvečer: Osebni vlak čez Tržič, Nabrežino iz Cervinjana. Ob 11. uri 13 minut zvečer: Osebni vlak čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža, Cervinjana. Na progi Červinjan-Gradež o. p. vozijo le mešanci. Promet med oseb-nim postajaHčem Gradež in zdravi-viščem Gradež se posreduje s par-niki in motorskimi čolni lagunske parobrodne družbe »N. I. D.« po sle-dečem voznem redu: **) Vozijo iz Cervinjana v Gra-d-ž in nazaj v oktobru in aprilu vsak <&n, v dmgih rncsecih, t j. od no- JauJiji M objega U strani. Iadajatelj in odgovorni urednik: Valentin KopitaF. Laatnina in 4i»k »Narodne tiskarne«. Darila. Upravništvu naših listov so poslali : Za Ciril-Metodovo družbo: rno-ška podružnica Cirila in Metoda v Ribnici 21 K, nabral za 22. septeinber Jože Klun, stud. med., v Ribnid; Er-nest Šerko v Cerknici 50 K, mesto običajne fantovsčine. in Franjo Maj-cen v Poljčanah 10 K, darovali že-lezniški uradniki v Poljčanah. — Skupaj 82 kroti. Ziveli nabiralci in darovalci! Poslano. Razburjenim duhovom v pomirjenje!!! Dotični, ki imajo od mene kaj terjati naj predlože svoje račune pri blagajni moje trgovine, kjer se bo vsak, tuđi najvišji znesek ta-koj izplačal. 3513 Modna veletrgovina Kenrik Rgiiujiii lisne. WeteorolefiEi!C ^pclia. Višim nad morjem 306-1 Srećnji zraćri tlak 731 mm ćas Stanje 2« ^ °Pazo- melr°a 15 Vetrovi Nebo S van^a v mm £ B 27. 2. pop. 7377 ! 7*8 |p.m.szah. dež „ 9.zv. 74a2 i 72 sr. szah. oblačno 28. I 7. zj. i 741-6 ! 7*2 brezvetr Srednja včerajšnja temperatura 7"2r, ro.mn. 133^ Pađavina v 24 urah 40 mm. Žitne oene v BudimpeitfB Dne 28 septembra 1912. Termin. Pšenica za oktober 1912. za 50 kg 11*02 Pšenica za april 1913 . . za 50 kg 11 61 R? za oktober 1912 . . . za 50 k* 9*53 Rž za april 1913 .... za 50 k? 999 Ove* zr* oktober 1912 . za 50 kg 1027 Oves r.1 april 19t3 . za SO U% 10 4! Koruza za septeirber 1912 . za 50 k« 9 2> Koruza ;a maj 19H za £0 kg 7*61 3433 Sp2r»«£fan«£ »« krojaški vajenec H E N R 1K 6AUER, krojaški mojster, Gosting pri ----- — Gradca, Anpasse 17!. ---------— port Rožnikom prodam po nizki ceni. Kdo, pove upravništvo »Sloven-skega Naroda« 349O foirjena šivilja za |ope se sprejme takoj Hil^arjeva nUca št. 7a. 3530 Spre|me m*~ 3545 gospodična na stanovanje in hrano. Kje, pove upravništvo »SIov. Naroda«. Naprednjak!, prlsperafto za Narodni sklad! tfcgdlio/ Najbolje iz lobe v 25 letu, dobro izvežban v manufakturni, specerijski, ^alanterijski in želez-ninski stroki, iŠČC službe Vstop po želji. — Naslov pove upr. »Si. Naroda«. 34S0 sprejme v trgovino mešanega filaoa Peter Durjava v Škocijanu. Proda se i9 i soiiia!" trgovino ter vrtom za zelenjavo na Rečici blizo kolodvora na Bledu. 3443 Več se poizve pri lastniku Franc Rovtarju na Rečici, pošta Bled. Notar dr. Jos. Barle v Kozjem 3499 (t-u.đ-1 2ssLĆetxxIls:a*). Su&e iedllne gotie In med kup ti; e žn sprsjema posudbe HYKEK SNEJDAREK pošta Erk (istra). 3528 Mlad in teli gen ten 3523 uredni k s komorsko prakso išče primerne slzitbe v mestu ali na deželi pod ugodnimi pogoji. Nastop lahko takoj. Naslov pove upravn. „Slov. Naroda". Fređa ali zamenja se 3526 oioloriiiiiiitli" 6—7 HP s priklopnim vozom proti lažjemu z 2 ali 3 HP, — Več se izve pri g. Albert Dergancu, brivcn, Franca Jožefa cesta šiev. 1. s rćistilnim eksrraKfom] J 3538 Tužnim srcem naznanjam vsem so-rodnikom, prijateljem in znancem pre-Žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga oziroma mati, gospa parija Rulic danes ob 4. uii zjutraj, po dolgi, raućni bolezni, v starosti 83 let, previđena s tolažili sv. vere mirno preminula. Pogreb nepozabne rajnke se vrši jutri, v nedeljo popoldne ob pol 4. uri iz niše žalosti, Karlovska cesta št. 19, na pokopališče k Sv. Križa. Posmrtne maše se bodo brale v župni cerkvi Sv. Jakoba. V LJUBLJANI, dne 28. sept. 1912. Žalujoši ostali. _______.________^ Sprejment takoj dobro izvežbano prodaialko za svojo manutakturno trgovino, zmo-žno tuđi nemškega jezika. 3509 T. Ogrin, Novo mesto. Ljubljana. Mn in S111 to. Sprejme se 3540 wm %M «BL mi M ttK ■■ JA CK v trgovino s specerijskim blagom, vešča slovenskega in nemškega jezika. Nastop lakoj ali prvega novembra. Plača po dogovoru. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. Za upeljavo dobičkonosnega eksport-nega podjetja se išče 3522 kompanjon z 8000—10.000 kronami. Prometa se napravi do 150.000. — Pojasnila daje upravništvo »Slovenskega Naroda«. UP VG ^^ ^9 V šB^ pošiljam od 1. oktobra naprej v po- Ijubnem številu vsakemur na dom! Naroča se osebno ali po dopisnici v pekarni prest 3531 BIZJAK, Poljanska cesta 25. Krepkega dečka iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo, ter pridnega trpovskeoa pomomika sprejme večja eksportna firma na Dolenjskem. Oni, ki razumejo nekaj nemški in imajo prakso v mešani stroki imajo prednost. Ponudbe pod „344 pOStO re« stante, Karmel". 3465 Dobro idoče v večjem mestu Štajerske, letni dobi-ček ca K 4,500— se za kron 16.CXX) takoj lahko prevzame Natančnejša pojasnila daje 3524 Prometna posredov. ,Rapid« Maribor ob D, črnest S^ko — Dana Premrov CerJ^nica poročena, 28. septembra (Mesto vsakega đrugega obvestila.) 4 Jitariinjak. 3571 ^ loj 12-25 400 9-on i odhod Gradež o. p. prih. | 7-55 11*55 3'40 8*40 ^ 40 {12*50 4*25 9'25 j prihod Gradež zdr. odh. i 7-30 11-30 3-15 8*^5 Stran 8. SLOVENSKI NAROD. 223 štev. Svarilo. Svarim tem potom vsakega mojom« sin. Viktor!« Korsikn denar ali drage vrodnostl dati, kor |ax zanj nlsem plačnlk. Nadalje naznanjam, da mo|a tvrdka AL Eorslka ni v nobenl zvozl s tvrdko Viktor Eorsika. »» AL Kor«ika. ^^--:r*r^>*^;3£'.-:. ■*»* Zahvala. Povodom prebridke, nenadomestne izgube nepozabne soproge, ljubljene mamice, hčere, sestre in sinahe, gospe yinicc Voglar roj. Knapič učiteljeve soproge v Celju izrekamo globoko gmjeni najtoplejSo zahvalo vsem dragim sorod-nikom, prijateljem in znancem za izkazano srčno sožalje in dokaze odkritosrčnega sočutja in za časteče spremstvo da njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gg. dr. Janko Scrnecu in dr. M. Schmirmaulu za njiju požrtvovalnost, častiti duhovitim, zlasti vele-čast gosp dekanu za pretresljiv govor ob rani gomili, vsem darovateljem krasnih vencev ter sploh vsem, ki so počastili spomin predrage nam ranjce. 3339 Žalujoči rodbini Voglar-Knapič. Od neizrečene žalosti potrti naznanjamo, da je naSa iskreno ljubljena, srčnodobra sestra, oziroma svakinja, gospodična Marija Eger, Iastnica tvrdke Terezija Eger danes opoldne po dolgem, mučnem trpljenju, previđena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu preminula. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 29. septembra, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Franca Jožefa cesta bt. 5, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. masa zadušnica se bo darovala v župni cerkvi Marijinega oznanenja v poneđeljek, dne 30. t m., ob 10. uri dopoldne. V LJUBLJANI, dne 27. septembra 1912. Zalujoči ostali. I. kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlet Krsmpir in orehe zdravo, prtno. debelo ter soho io onlteno kupuje v vsaki množini in ćele vaf one dostavljeno na kolodvor ali v 1. ljubljansko javno skladiiče Ijubljana, po solidnih dnevnih cenah, tvrdka 354? Iv. B. Min Dasi. A. Toni pisama Marije Mije i Ljubljana. Prve vrste tvornica gumiega Iga ss išče ss spretnega zastopnika za razpečavanje svojih pnevmatik. Ozira se samo na prve vrste moč, ki je v tej stroki že z dokazanim uspehom delovala. Prijazne ponudbe pod „Erstfelassig 10069" na Ru-doHa Mosse, DunaJ I., Seilerstitte 2. 353 ■va lnrttaa 3501 Mjinki pomoćnika sprejme takoj v trajno delo, Ant. Brecelj, Ljubljana Sv. Jakoba trg 6. 3stotam se sprejme tndi vajenec. G. Flux •^- Sosposka ulica 4, « 1 nadstropie, levo 3417 Uradno do voljena, ie 20 lot obsto-ječa iiaš&iarejsa ljubljanska posredovalnUa stanovao! in ižeb je v udobnost cenj. občinstva zopet v središču mesta. s Priporoća in nameića le bolfše :: službe iajoče vsske vrste kakor privatno trgovsko in "josttlnlško osobje Izbira razlfčnih sliiteb, zlasti za tonske Vestna in kolikor moino hitra postretba zapoto vijena. %515 Pri vnanjih vprašanjiti se prosi znamka za odgovor. : Zaradi dru/inskih razmer : se proda takoj v m\m niiKtrijskem krajn na Sp. Štajerskem trgovi 2 il blagom i 11 gostilna z 10 sobami za tujce in z vso potrebno opremo in gospodarskimi poslopji. Promet jako velik. 3543 Ponudbe pod „Štajersko'- na upravništvo „Slov. Naroda". ^^* *a± *^£ *^^ ^fcr ^^£ \đk! ^itf ^t^ ^tt£ ^tc «atf ^tž irftf ^W* ^K ^fn ^^S ^^ ^^^ T^K ^^S^^K ^^T ^^K ^^R ^^i 3P* 3zdčiovaicem :: pohištva:: pošliem na zahtevo svoj bogato obse- žni katalog z dodatkom, zanimanja, gratis jn franko 3537 Adolf Schon, velezalooa vseh intzarskiii Đofrebštin. Praga, Vaclavske namčsti 53 §ilf> Izvoz v vse đežele. ~1/N$ ĐOHoaan „J^aroOni dom" v Ijubljani. SS: Pozor plesale!. ^ Jutri v nedelfo 29. t. m. in potetn vsako nedeljo in praznik plc$ni vecer v areni ,Narodnega doma1. Začetek ob 7. uri. Vstop prost Zimsko kegljišče je vsako nedeljo in praznik ves dan in zvečer na razpolago, ravnotako ob delavnikih do pol 8. ure zvečer. Arena in restavracijski prostori »Narodnega doma« se za društvene prireditve, veselice, pleše, shode, zborovanja in klubove večere brezplačno na razpolago. Dobra kuhinja la piiaća. — Većerje .-. tuđi po gledalUkih predstava** .-. Za obilni poset se vljudno priporoča Marila Dratil, 3544 gostilničarka. P. n. občinstvu se priporoča , 3579 velika zaloga pobistva lasfneoa izdelka. Iz finega stthega lesa, najmodernolši Izdelek za hotele In vile, posebno se priporoča novoporočencem v nabavo popolne hiŠne oprave, Za vse izdelke jamči ^^ . _1 Mafef uogaiay mizar na Biedu. Proračuni na xabteYO brezplačno. Proračuni na zahtevo brezplačno. v celjski okolici, isto leži ob državni cesti v Gaberjih v najživahoejšera delu pred. raestja, ter obsega arondirano 16 oralov hraeljišč, travnikov, njiv, vrta in park] (veCinoma stavbeni prostori), ter elegantno opremljeno enonadstropno vi|Q] :: :: :: in prostorna gospodarska poslopja. Pol ure oddaljen je :: :: -1 rigolani vinograd | v krasni legi s poslopji, gozdora, sadonosnikom, travnikom, njivo arendirano 6 oralov, V blizini se nahajajo še njive in travniki. Proda se vse skupaj, ali na drobno, eventualno se sprejme veščak za parcelacijo. Naslov: Adela dr. Dečkova, Celje (Livada). 352S' poleg Narodne kavarne. Gosposka ulica. Slav. občinstvu in rodoljubom z dežele vljudno naznanjava, da sva I otvorila novo, moderno restavracijo. Točilo \i bo prisfeo vino iz ome Đomavo, đolenlsko in blzeljslia I ter budjeviško pivo. Skrbelo se bode tuđi za dobro kuhinjo. I ,53, Fran in Marija Krapes. j St. 5081,12. ^BH mm ^g ^ 35: V zmislu sklepa obč. sveta od 20. septembra 1912 se s tem razpisuje lia! za isto flrugega olfttga zdiailf s sedežem v Matuljah ali v blizini Matulj. Letna plača s pavšalom za kor. se ustanavlja po odločbi občinskega zastopstva na K 4080'—, plačljivih v mesečnih anticipativnih obrokih. poleg tega bo pa prejemal določene pristojbine za zdravniške obiske. Zdravnik mora zastonj zdraviti popolnoma siromašne, dočim se mu potn; stroški plačajo iz obč. blagajne, in kakor zdravstveni organ občine vodit' zdravstveno uradovanje. Službena pogodba, ki se lahko pogleda pri podpisanem, se sklene i zdravnikom potem, ko ga je občinski zastop imenovah Prosilci morajo vložiti svoje prošnje do 27. oktobra 1912 podpisanemu občinskemu poglavarstvu ter priložiti diplomo vsega zdravilstva. izpričevalo o dosedanjem službovanju in državljanstvu. Prosilci morajo biti hrvaške ali slovenske narodnosti. Glede informacije naj se pa obrnejo na podpisano poglavarstvo. Občinsko poglavarstvo Kastav, dne 25. septembra 1912. Načelnik: Jelušić s. r. OL« 4.\j*+0\J+19 ^^^^^^k ^^^^ ■^^MF ^^1^^ ^^B ^^^M V Žniemberku je oddati mesto provizoričnega deželnega živinozdravnika. S to službo so združeni dohodki letnih 1600 K in sicer pripade od tega zneska 1000 K na deželni zaklad, 600 K pa na okrajno blagajnico za sodni okraj žužemberški. Prosilci za to službo naj pošljejo podpisanemu odboru svoje z doka-žili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški usposobljenosti opremljene prošnje 3441 do 31. oktobra 1912. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 25. septembra 1912. I pioščeitd. I __ Ljubljana. == X 1=1 X Stopnice, balkone, spo- menlkl, stavbni okr-aski itd. X Išl X . 223 Star. SLOVENSKI NAR3D. Stran 9. Za kratek čas. Dobrosrčen gospod naleti na olici na berača, mu podari deset vi-narjev in mu pokaže v blizini stoje-čo hišo. — Poglejte, v to hišo pojdite, tam dobite dobro deio; tri klaftre drv je požagati... zaslužek bo do-ber. — Hvala za svarilo, odgovori berač in izgine na nasprotno stran. Agent: Zavarujte se, gospod! Zavarajte se na 5000 K. Ce umrjete, dobi naša soproga kar 5000 K! Gospod: Ne, ne,... se pre-več boj i im. Agent: Bojite se — Ja, česa pa? Gospod: Veste, moja žena ima pasjo srečo. Če bi se jaz zava-roval — čez par mesecev bi gotovo imela tistih 5000 K. Pasjo srečo ima! Učitelj: Oprostite, gospod župnik, meni se zdi, da sedite na mojem klobuku. Fajmošter: Ali je vas klo-bak trd ali mehak? Učitelj: Mehak. Fajmošter: Potem ne se-dim na vašem klobuku. Pri Smoletovih so imeli strica-duhovnika za gosta. Ko se je vsa rodovina vsedla za mizo. je stric-duhovnik sklenil nad krožnikom roke, povesil glavo in pregibaje ustni-ce molil. PepČek ga je nekaj časa z zanimanjem gledal, potem se je obrnil do očeta in vprašak rAta. zakaj se pa ti nikoli s krožnikom ne pogovarjaš?« Petosolec: Prosim, gospodična Nežika. za prihodnji valček. Ne ž i ka: Tega sem že obljubila svojemu bratrancu Jošku. Petosolec: Da, ampak veste, ta ga je meni prodal za tri bol-garske jubilejne marke. Igrale c: Ali že poznate naj-novejsi priimek našega ravnatelja? Igralka: Ne! Igralec: Zdaj mu pravimo *slepič . ker je vedno razdražen in ker noben človek ne ve. Čemu ga imamo. P e p č e k: Mama. kaj je huje, če padem z drevesa — da si noi2ro zlomim ali da si hlače strgam? M a t i: Pepček! Veš, da je huje, Če si nogo zlomiš! Pepček: No, potem pa le vesela bodi — jaz sem si samo hlače strgaL Pr v a kuharica: Ti. ali greš *r ttedeljo v gledališče. Dali bodo -Ločeno ženo«. Druga kuharica: Ne grem. **čeno ženo bom kmalu videla doma srospod in gospa že igrata zadnje uejanje. — TI si bil na Laškem — ali si vhtel Vezuv, ko ogenj bljuje? ~ " = Ne! — Ti, lahko ti je žal! = Hm — ali si ti že videl mojo jer •. kadar ogenj bljuje? :— Ne! = Ti — lahko si vesel! Mati: Ti, stari, Janez je pisal. F-ajtar je postal in piše, da bi mu poslal kaj denarja. Oče: Ja kaj pa dela ta fant z denarjem? Plačo ima, in lani sem mu poslal dve kroni__ * Žena: Daj, daj, ostani nocoj doma in pazi na otroke. Mož: A jaz? Ja, slišiš... Žena: Ne gre drugače, služki- e š!a na Brezje, jaz pa imam no-■;• v našem klubu predavanje o materinskih dolžnostih. ♦ < a p 1 a n: I kaj ste pa cef teden &'■'''■* v Ljubljani? Župnik: 20 vrčkov piva sem vsak dan špil. Kaplan: To je bilo vse? Župnik: Seveda — ker več ne prenesem. ♦ ♦ * — Halo, tukaj gospa Mavrica — kdo tam? = Tukaj frizer Brilantinovič. — Jaz bi se danes rada dala frizirati. = Prosim, milostiva — ali morate sami semkaj priti ali pošljem lahko k vami na dom po lase. S o d n i k: Obravnava je torej končana. — Kaj pa se hočete? Obtoženec: Prosim, naj glavno sodišče pri odmeri kazni vpo-števa mladost in neizkušenost mojega zagovornika Bojišta lajftfjik vojsko-vodij. Aspern in Essling. EHmaisko posadko je peljal nad- I vojvoda Maksimihjan ob levem bre-gu Donave k glavni vojski, ki se je vtaborila pri Stammersdorfu in Lan-genzersdorfu. Oba dela sta se združila 16. maja. Mostove čez Donavo so uničili Avstrijei in so čakali ugodne prilike, ko bodo zamogli Fran-coze napastf. Tuđi Napoleon je ko-maj pričakoval konec vojne v odlo-čilni bitki. Pustil je zgraditi več mo-stov med desnim bregom I>onave in otokom Lobau. V treh dneh so se postavili na otoku maršali Lannes, Bes-sičres in Massena. Med tem so naredili Francozi med Lobavo in levim bregom en 116 metrov dolg most in binkoštno nedeljo, 21. maja, je začela odhajati francoska vojska raz otoka na lev breg Donave med vasmi Apern in Essling, ki so bile dva kilometra narezen. Nadvojvoda Karei je stal med Bisambergom in Nussdorforn z okro-glu 110.000 mož. Francozi so spravili 35.000 mož na levo stran Donave. Maršal Massćna je zasedel Aspern, maršal Lannes Essling. Opoldne je poslal nadvojvoda Karei svojo vojsko 75.000 mož z 288 topovi v petih kolonah proti Francozom in ob 3. po-poidne se je pričela krvava bitka, ko je začel streljati princ Hohenlohe pri Breitenavu z baterijami 2. vojnega kora v tri francoske kavalerijske divizije, za katerimi so bili grenadirji, inianterija, garde in divizije 2. in 3. vojnega kora. General Hiller in grof Bellegarde sta vzela s svojimi vojn. kori precej v početku vas Aspern z naskokom. a sta jo trikrat izgubila. Tuđi v Esslingu ni bilo mogoče užu-gati Francoze, vse pa je bilo odvisno od teh dveh vaši. Napoleon je več-krat poskusil predreti avstrijski cen-trum z eno oklopniško in dvema la-hkima divizijama, skupaj 44 škadro-ni, toda stanovitnost avstrijske pc-hote. ki se je postavila tu prvikrat v polne četverokote, je odbila vse napade. Postala je noč, smrtnonosen boj se je usta\ ii. Gorje avstrijski ar-madi, če dobe francoski kori drugi dan svoje junaške tovariše iz Lobave v svoje vrste! V noči so šli čez mostove Quidi-notovi grenadirji, divizije St. Hilaire, dve brigadi lahke artilerije in topni-čarski vozovi, ter so se postavili v bojne vrste. Ob 4. zjutraj 22. maja so zapeli napadati nasprotniki zopet I Aspern, toda maršal Massena je bil tu, da brani vas. Ta imeniten junak, čegar hladnokrvnost, neustrašenost in vojni talenti se nišo pokazali ni-kdar lepše. kakor v težavnih sluča-jih, ni le odbil vsak avstrijski napad, ampak je napadel nasprotnika in po-gnal v beg njegove kolone. Napoleon je poskusil predreti avstrijski cen-trum s 400 topovi; maršal Lannes je peljal mlado gardo proti sredini avstrijske armade in vse se je umikalo pred pogumnim vojvodom Monte-bello. Bitka je bila odločena in zma-ga Francozom zasigurana. Tu je do-bil Napoieon poročilo, da je narasla Donava nenadoma in potrgala mostove, s katerimi je bilo zvczano desno obrežje Donave in otok Lobau. V boju nahajajoča se tran^ >ska vojska je izgubila cdino zvezo z »stalo armado. Napoleon, ki je ime ko-maj ,50.000 mož pri sebi proti l'-'.OOO nasprotnikov, vstavil je napre rvanje iz zapovedal svojim marš om, naj varujejo satno svojo Iego, da jim bo mogoče umakniti se na otok Lobau. Ko je zvedel nadvojvoda Karei nesrećo francoske vojske, ki je bila oropana tako mahoma streliva za ar-tilerijo in pehoto, je vzel v roke zastavo regimenta Zach in peljal 16 svežih bataljonov grenadirske re-serve v boj. Trikrat je napadel Aspern in trikrat je bil odbit. General Monton se je odlikoval na čelu strel-cev tako, da ga je povzdigriil Napokon v grofovski stan s pridevkom Lobau. Cesar je zapovedal zvečer, naj se umakne armada na Lobau. maršal Lannes pa je imel varovati bojno polje. Maršal in pehota so dovršili to nalogo z veliko vdanostjo v Esslingii do drugega jutra, in resili lep del vojske, ki je bila v toliki nevirnosti. Ko je poveril cesar še vrhovno povelj-stvo maršalu Massena, odjahal je na Lobau; o polnoči se je prepeljal v čolnu z Berthierom in Savaryom v Ebreichsdorf. Avstrijei so izgubili v bitki pri Aspernu in Esslingu 23.400 mrtvih in ranjenih, med temi 12 generalov; Francozi 44.373 mrtvih, ranjenih in vjetih. Med mrtvimi se je nahajal general St. Hilaire, med ranjenim! maršal Lannes, vojvoda Montebello, ka-teremu je odtrgala, odnosno zdrobila kanonska krogla že proti koncu bitke stegna. Ko so prinesli ranjehega maršala k cesarju in ko je prišel k zavesti, objel je Napoleona in zgovoril: »V eni uri boste izgubili tistega, ki bo umri v slavi in prepričanju, da je bil Vaš najboljši prijatelj!« Napoleon se ni mogel zdržati solz. Dne 31. maja zjutraj je Lannes umri in Napoleon je poročal takoj svoje srčne bolečine ljubljeni Josipini, pri kateri priliki so mu ušle besede: »Tako vse mine.« (Dalje prihodujič.) lili Vas otrotiCeh U hodi ? Ali ste svojemu otročičku, ki Se ne zna hoditi, ze kdaj dali Scottove emulzije? Scot-tova emulzija malega krepi in zlasti njegovim kostem dovaja potrebni S^rob, da se bo kmalu postavljal na nožice, za neka) Časa pa shodi!. SCOTTOVA EMULZIJA ij je zato tako uspešna v takih slu-čajih, ker je nenavadno bogata redilnih snovi in obsega zlasti za tvoritev kosti neobhodno potrebne rudninske soli. Ribjega olja ni mogoče nuditi v nobeni boIjSi obliki kakor je Scottova emulzija, ki je tako lahko prebavna in slast-na, da jo ćelo najmanjši radi uživajo in tuđi dobro prenašajo. Bmo,r nristn^ Se ttova emulzija. Cena originalni Bteklenici 2 K ftO ▼. Dobiva se po vseh lrkarnah Proti vpo*iliat'i "0 v v pismenih znamnab dobite od tvrdke SCOT & I1OWNE, d. «. o. z na Dunaju VII tkltcevaje »e na naš list enkratno vpoiiljatev poiz .- ■■-- ..— . -— — kušnje od kake lekarne------------—--—_^ :- _ — - ftmroAawo zdravllo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krep-čuiočc. kot mr.zilo dobro znano „MolloTO franeosko igan|e in sol", katero se splosno m uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkili prehlajenja. Ccna ste-klenici K 2m—. Po poštnem povzetji razpo-šilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalaojatelj na Dunajo, Tnch-lanben 9. V zalo^ah vo deželi je izrceno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 5 19 Svila za nevsste 7d 1 K 35 vin. meter naprei v vseh barvah Franko in ie orus-itijeno se poSilja aa dom. Bogata izbira vzorcov se ooSijc b prvo pošto Tovarna za stIIo H^tt-nebfrc '* Gr leti. 3 164 Za otrc&ke fcoleinS od zdravnikov prav rada priporočena. —"----- alkalična kisfina 0b žeiodčni kislint Skrofeljnih. racnitis otekiosti žlez katarjih oslovskera kašlju. s^ode in ^ospe pripo- ■^^'^'^^^^^^^■» S__ ««•- mm ioča ifvozna hi5a -_ ■■■«% m llKnll'—-—- '"/Frmr UllllH Vsorclnazahterob-an-LLI I HL ko. Zeta zmerne oene. ^^^^^^^^^^ Ka teljo da tuka] Uno- ^«^h ^^^HHI^^^I toviti »bieke za §o«p. H^HHRRH^ Eleganten In trpežen je pravi 3192 kaTtakov podpetulk. Dobiva se v vseh toztdevnih trgoviiah. 1 je trpežna ^ in hrani tok _ I Dpiii zavod Jos. Ph. Goldstein Ljubljana. Pod tranCo 1 priporoča svojo bogato zalogo naočnikOT, šćl-nalniknv, daljno^lcdov in vse v to stroko spa-:: dajoče predmete. :: .Slavenska FiHiannonija* v Ljubljani razpisnje 3476 isto upravitelja Nastop takoj. Pismene prošnje je vlo-žiti pri odbora, (pisama v Vegovi ulici št. 5. v hiši Gtasbene Matice). LJtiđ©irif Borovnik puškar v Borovljah (Fer-Sach) na Konoškem. se priporoča v tzdelovanje vsakovrstnlh posek za lovce in strelce po na|noyejših sistemi^ pod popolnim jamstvom. Tuđi pr«-Aelaf^ 3tare samokresnice, sprejema vsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro vivršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-zalnici in od mene preizkušene. — Iluatro-31 vani oenlfcl zastonj. nl]l Hiliii \ Kronja ———— (Kranjsko). ^—^^ NajveČja proizvajanja priznano naji boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izviralo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pe-kovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaioge: 34 V lin^Iiani, Cerkn'Ci, TrnOTem, Podgradu, Trstn, Pulin, Eeki, Zadra, Spletu, Ercegaovem, Kotora, Sv. Luci«i ob Soči. Be!?£ku( Celovcm Inomosla, Bolsana in Tridentn_ Brzojavi: VaBjćni mlin, Kranj. FRANC KOS Iiiizblšana, Sodna ulica št. 3. Specijelna mebanična pietiina industrlio ;n trgovina n površne in spodne iopice, moderčhe. te-'ovnike, nogavice, rt) avtcp. posebne ob!e-ke zoper trganje p!e* tiini materijal i. 1.1*. na drobnoin debelo Sivalci siroji od 70 K naprei; iU^T* pletilni si noj "^g patent »VVederman« je edina in naj-uglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zago-tovljeno;ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 232 r. Podpirajte domačo industrijo. :: Proti 18 idi in gnjiii zoh Izborno đelnfe dobro *«»«■ aniiseptična Melusine ustna in zobna voda ki ntrdi dlesno in odstrmninfe oeprif etno smpo lx u*t 1 steklenica z navodilom 1 krono. Deželna lekarna Milana Leusteka ▼ Lfnblimni, Reslfeva cesto stor. 1 poleg Franc Jožefovega jabilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tuđ] člani bolniških blagajn jnž. ieleinicc c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne ? Ljubljani. Malosine-nstna in zobna voda. Sunja, Hrvaško, 22: febmarja 190a Blag. pospod lekamar! Prosim vljuđno, pospite ml zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče amttstattftM nt«lnslne-«atn« zobn« ▼od«, katera je neprekošljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporoćaL Spoštovanjem Mato Kaurfnović, kr. poSte meštar MOJA STARA I izkušnja je in ostane, da za pregnanje peg ter za pridobitev in ohranitev ne2ne, mehke polti ni boljšega mila nego svetovnoznano lilijsko mleĆno milo s konjičkom, znamka konjiček tvrdke Bergmann & Co., Dečin n. L — Komad po 80 vinarjevse dobiva po lekarnan, drogerijah, parfumerijah in vseh enakih trgovinah. — istotako se Bergmanova litijska krema „Mancia" čudovito obnaša za pridobitev nežnih, mehkili damskih rok. V pušicah po : : 70 vin. se dobiva povsod. : : £epo posestvo s prvovrstnimi zemljišči, večinoma stav-biŠČi in najmoderneje urejenim umetnim mlinom s stalno vodo, na izbornem mestu, brez konkurence, v nekem se razvijajočem, velikem kraju na Spod. Štajerskem, z okrajnim glavarstvom, 5 minut od kolodvora, vse arondonirano, :-: je radi d Akih razmer ceno na prodaj. :-: Ponudbe pod fJA. B. 10." na uprav. >Slov. Naroda«. 3343 <<^V dobro in cebo platneno ^^ ^V*' .'B pavolnato blago, naj piše za *3g_ -«S^ dfljJisijico za ceniSin viorce iMjifi iz- *^k ^ ^e/kar, in h so: kanafasi, platio, brisah <#» ------------- grizeti Hl iti — Vsak ostanek 3 — 3 m dolg, stalne barve. Pošilja se s povzetjem. Kar ne ugaja nazaj Vzorci od ostanka se nepošiljajo. A Aru cefirjev za s raj te in obleke, barbentov. I/ |Q T"u OSTAMM kanafasa, fceiega platna iti *V IO. :: TKALN1CA IN:: I i V CVAni RAZP0Š1UALNICA JAIl 3IVUUA C iiVE.V V HOSTELEC, ČESMO. Ta tvrdka se kar najboli priporoča. 3000 najfineje kakovosfi po 5, 7, 1 9 in 12 kron — vs© vrste ^ lasne podiage in mrežice — ra lasnlje, brade in drage po- wj trebščine za maskiranje vse ^i! po zmernih cenah priporoča b > SteSan Sfrmoliy brivec in lasniČat* Ijubljana, pod Jrančo št. 1, (zraven čevljarskega mostu). Izdeluje vsa lasnićarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. 1788 Zoiomčen uspeh ali denar nazaj. Zđravnlški izkaz o izvrstnem učinku. Bujne, lepe prsi dobite ob rabi med. 5r. fi. Rixa kreme za prsi oblastveno preiskano, s[ar. neškodljivo za vsako starost, ranesljiv uspeh. Rabi se zunanje. Poizkusna pusica K 3, velika pusica, zadostna za uspeh K 8*— Razpošiljanje strogo diskretno. 3069 Kos dr. A. Rix. laboratorij, Dunaj LI, Bergrjasse 17/E Revmatizem, protin, nevralgije in ozebline veikrat provzročajo nemosne bolciine. Za njih hitro pomirjenje in potolaienje, za. oplahnjenje oteklin in obnovo premičaosti členkov ter odstranjenje občutka mrgoJenja očinkuje presenetljivo ----------------------- sanesljivo----------------------- minuui A h«w>*nw mniiti (mentolosaUsl- JC ^mm XUm k » > K6-— > 5 lončkov ( -g 1 ^H > » > K 9-— > to » I Š o ^^H Izdelovanje in glavna zaloga ¥ ^H B. Fragnerja lekarni, ™ c! in kr. dvorni dobavitelji, Praga-m^ ^H *t¥. 103. ™i Posttt na tmć izdeika tn I zalope v ^H V Ll«bl|aBl: lekarne Jos. Majr9 ^h dr. %. Floeoli, Ja«. Climtt. ■ Stran 10. SLOVENSKI NAROD. 223 štev. Franc Vlsjan Ljubljana, Kolodvorska ulica 25 priporoča svojo bogato zalogo 43 Mvih !■ i« raUlnlh vozov. C. kr. priv. tovarna za cement I Trbovel)ske premogokopne dražbe v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise e^Iede tlakovne in podorne trdote dalftć nađkrilinjoći dobroti kakor tuđi svoje priznano uvrstno apno. Priporočila in izpričevala 2307 raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9. Kadar hoćete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko Katinka WIdmayer „pri SOLNCU"za vodo, ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobrvh vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila! nogavice, rokavice, vsakovrstno penlo itd. — Postrežba točna. — Cena najnižje. Prosim prepričajte se! 3440 Prosim, prepričajte se! Zaloga pohištva in fapetniskega blaga Ijubljana, JKarije Jcrezije cesta št. 11, JColizej. Solio blago, postrež&a na! ,- ta nizke! Spi) piipoiil.: •• Povest — Spisal Blaž Pohlin. Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vm., s Đošto 20 vinarev več Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec. Cena broš. 1 K 80 vinM vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinariev več. Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi priao-oća najtopleie JlaroDna knjigama v fiubljani. SPZocfii salon 3tt. Sedej-Strnad 3320 pzipotoča ccttfcnttn Sarnatn faloSufie Ic najfonejoe i&inSSe* jSa fni fito&uk*> vedrio v za logu čfteoeznova ulica. — cfalača tnestne ftuznilnicc. SI Najpopofinejše Hi in zajamčeno zanesljivo motorno kolo (te konstrukcije prvo na Kranjskem) 1204 H iitementoi Ha ogled in mili na razpelago za paskosoje foZaje pri firfti Karei Čamernik&Ko. Ljubljana, Dunajska cesta stev. 9—12. To motorno kolo je izdelek I. vrste, priporočljivo je vsakomur zlasti pa lajikom ali osebam, ki bolehajo in bi jim vožnja z motornim ko-lesom radi tresenja utegnila škodovati. Sigurna in lahka vožnja ob vsakem vremenu, bodisi dežju, blatu ali na zanemarjenih cestah. Vsled izredno mirnega delovanja stroja je vsaka utrujenost izključena, zato tuđi posebno pripravno bodisi za službene namene, kakor zabavne vožnje. Vozi brezhibno s hitrostjo 7—65 km na uro. Izvrsten jemalec klancev. Radi nedosežnega izdelka so defekti kot popravila malodane izklj učene. — ZabtOT<* craikl August Repit sodar v Ljubljani v Trnovem, izdeluje in popravlja vsakovrstne sode po na|nii|ili cenah. Kupuje in prodaja stare vinske sode Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg 11 pnporoča cilindre, čepiće itd. najnovejše fasone ===== po najnižji ceni. Ilustrovani ceniki zastooj in poštninc prosto. Najcenejše Mol is soIflčDlke domaćega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4. Naii in nieni nakop! Fr. P. Zaiec Ljubljana, Stari trg 9. Predno se obrnete drugam, oglejte si mojo bogato zalogo pravih, najfinejših švicarskih ur iz zlata in srebra, ure za dame z diamanti in briljanti, zapest- nice, uhane. vratne verižice, poroćne in druge prstane, krasne nastavke iz kina srebra, na- mizna orodja itd. Zahterafte cenlk, posijera ga zastonj! Vsa popravila izvršujem v svoji lasta , :: delavnici točno in solidno. : Teodor Kom (poprej Henrlk K«rn) pokrivatec streb io Uepar, vpeljalec strelafBdov, fer Instalater vodovode? Ljubljana, Poljanska cesta St. 1. Priporoča se si. občinstvu za izvrše-vanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivati je z angleSkim, franeoskim in tuzemskim Skriljem z astast mntihi Skrili« (Ettrmit) mtnt ktsdnk z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-parska dela v priznano solidni izvršitvi, Bh n Inkniska m*. NsMdim pmfe Poprave točno in ceno. Proračuni brezpUčao in post. prosto* Avstrceresitna družbazciDunaj^i^rtinsstrasseTi. T. Tel.22Z88 Sipflpin nrnlnl ofilsh tfi%aw|u i'i u ini i^ i iii) frfii najmoderr.ejše pralno sredstvo! 3sn se dobiva v paketih po 30 i n 50 vinarjev pri Ivanu Pintarju V Spodflji ŠiŠki, |w celju! Slovenska tvrtka. * ceuui Izdeiiije velike mostoe tehlnice n tehtanje živine in vozove vseii sisfemov in veliKsstL ■ ----------- Prevzame jih tuđi v prenovljenje. ----------- I Mm io Hmetni ključavnitar IVAN REBEK Mle. Polianska ulica St. U. | fm^Iza nabavo mtmiM železnins se priporoča | _^ HlnjAm. i želeiio MerRur \w ■ CltOl^ isldlSSiO B9 is^SlilC Ns sv@fu že povsod poznalo izborno razkužilo lysoform (orig steklenica 80 vin.) za umivanje rok in in-strumentov, za vsakdanje intimno damsko toaleto, dalje za vsake vrste odpravljanje duha, vendar še povsod nevednost o tem, da izdelujemo tuđi izborno razkužilo za usta, ki je znanstvena preizkušeno in učinkuje točno in zanesljivo. — To razkužilo za usta lysoforin s poprovo meto Poizkusite enkrat! se prodaja v 100 gramskih steklenicah po K 1"SO\ Malo kapljic v steklenico mlačne vode da izborJ no ustno vodo, ki takoj odstrani disanje iz ust in konservira zobe. Silno izdatno, zatorej jako ceno. Ena steklenica zadostuje ob vsakdanji dva-kratni rabi za okoli 3 mesece. Za grgranje pri naho-du, vratnem katarju, kašljanju, izborno preizkušen. Poučno in od odličnega zdravnika spisano brošuro o »Zdravju in desinfekciji« Vam posije kemik HUBMANN, referent »Lysoform-vverke« Dunaj XX., Petraschgasse štev. 4, takoj gratis in franko. Priporoča se domača najnovejša konfekcijska trgovina Maček & Komp. Franca Jožefa cesta 3. 119P Sprejemajo se naročila po meri, ter se izvrše točno in solidno. Založniki c. kr. priv. juž. žel. Solidna postrežba. Najnižje cene. 9ttoderna damska konfekcija fatkor plašči, fastumi, fu'šne halje, vrhnja krilce v krasni i^bin po selo solidnih cenah v modni in šporfni trgovini ih kreacijah vsaj nekoliko vpoštevajo pariško modo, četudi se vobče še vedno ndano drže dunajske mode. Začetek je le storjen, sem si rekla in sem se spomnila lepih studij, ki sem jih Istos čitala na letovišču, ker mi je vedno deževje zabranje-valo nžhaii naravo. Učeni možje in estetiki so spisali te knjige o slogu m modi, a ker mi je tuđi druga literatura o modi precej znana, smem že v preprostih besedah povedati, kaj sem pri tem čitanju knjig in modrih žurnalov profitirala in na lastne oči spoznala, da je resnično. Znana stvar je, da je pradomovina mode Pariz in ravno tako je znano, da je v Parizu ob istem času večkrat ćelo pet ali šest različnih mod v modi. Izmed teh mod pridejo v inozemstvo vedno le tište mode, ki najbolj v oči bijejo, ne pa tuđi tište, ki so najboij pariške. Vzrok temu je, da ye prava najfinejša pariška moda za London alt Berolin dosti preveč fina. Znano je dalje, da v noberrem kulturnem mestu na svetu ni tiranstvo mode tako majhno, ka-kor ravno v Parizu. V drugih velikih mestih, od katerih je potem od-visno vse polno malih mest. se vse strogo pokorava modi, naj bo še tako neoknsno. Spominjajmo se le ian-skih zimskih plaščev. Tišti koci so bili skrajno neokusni; to so bile bolj konjske odete kakor ženski plašči, a vendar — kako malo dam je bilo, ki so se tej modi uprle; pravzaprav so srorile to samo tište, katerim so sredstva dopuščala. da si nabavijo kaj bolfšega in dražjega. Parižanka se pa ne da tiranizirati nrti od mode, nikdar in za nobeno ceno se ne uda modi, če ji to odlično ne pristoja. kar moda veleva. Parižanka ne obleče kostuma. ki bi nje-iiega telesa ne izpopolnjeval. Moda ie zanjo pač nekaka boginja, kateri e udano klanja, dokler povećava ijeno lepoto, proti kateri pa takoj nrezobzirno revolucijonira, če spoz-:ia, da bi vsled nje njena zunanjost crpe I a. Eden tistih učenjakov, katerih spise sem čitala letošnje poletje, je ■'.apisal med drugimi tuđi to-Ie resni--o: Obleka ima nalogo povećati te-esno lepoto in vrednost ženske ose-be. Do tega spoznania so Parižanke r>rišle menda že pred stoletji, kajti ravnale so se po tem načelu že od nekdaj. Parižanka boce dopadasti in zato se tuđi v modnih stvareh zelo -ada udaja lastnim inspiracijam. In nrav rz teh lastnih inspiracij nasta-*ajo mode. Kako se to zgodi, kazeta sledeča drastična slučaja. Wagnerjeva : Wa!kiira« le bila ',e nestetokrat igrana na vseh nem-ških gledališcih, a ne eni Nemki ri ^rišlo na misel. da ie v tej muzikalni Irarni dobiti kaj takega, kar se da orabiti za žensko toaleto. A ko je risla »\Valkiira« v Pariz in so dane zapazile peroti na šljemu mo-.ročne Brunhilde, so takoj spoznale, ia bi bili klobuki s takimi perotmi lekaj posebnega in — čez par dni so fali taki kfobuki že v modi in čez par mesecev sq nosili take klobuke v vseh ncmških mestih, ne da bi kdo slutff, kako je ta moda nastala. Hriig izgled: Amerikanska serpen-tinska plesarka Loe Fuller je priš'a teta 1892. v Berolin. Vzbudila je nekaj pozornosti, a čez nekaj tednov so se je v Berolinu že naveličali. Sla 'e pozneje v Pariz. Ondotni konfek-^ijonarji so nameravali za tisto zimo vPeIjati kostume v empire - slogu s *rojnimi pelerinskimi ovratniki. Te-j^i le nastopila Loe Fuller in je z bajnim čarom svojih barv vse tako-~ekoč opijanila. Plesala je v 60 me-*"'>'." širokem pHsse - krilu, ki je varalo na vse načine m v sto barvah — in čez pet tednov je bila empire-^ocJe s pelerinskimi ovratniki pokojna in ves ženski svet se je nosil * la Loe Fuller. Parižanka hoće dopadati. To ji Je prirojena potreba, na to pazi vse syoje življenje. Zato pa tuđi ženske ^ikjer na svetu ne ostanejo toliko ^sa mlade, kakor v Parizu; še v prosti 40 do 45 let reprezentira . parižanka po svoji figuri, izrazu in I I držanju tip »mlade gospe«. Na drugi strani pa tuđi ni nikjer toliko »tepih starih gospe« z bogatimi snežnobe-Ihni lasmi in dostojanstvenost*) matrone v na^epšem pomenu te bese-de, kakor na Francoskem. Moda nastaja v Parizu vsled noiranle potrebe vsega ženstva. Toaleta ni Parižanki samo na sebi na-men, nego naj služi, da pomaga te-lesni lepoti do največje veljave. Obleka ni toliko varstvo telesa, kakor kinč. Prav zato pa preminja vsaka Parižanka veljavno modo tako, kakor se ji zdi primerno njeni osebnosti, zato ima individualni okus tak vpliv na modo, med tem ko drugod n. pr. v Berolinu ali v Londonu pariško modo suženjsko po-snemajo, tuđi če je značaj telesa po-polnoma drugačen. Nasprotno so pa tuđi angleške ženske toalete, ki so ustvarjene in prirejene po slokem angleskem telesu se razširile tuđi v deželah, koder kar nič ne odgovar-jajo značaju ženskega telesa. Francoska moda je koketna, gracijozna in primerna samo za srednjevitke ženske. Aneležinja je preveč vitka, in preveč širokih prs za to modo, Dunajčanka preveč okrogla, Beroltnčanka preveč okor-na — vse tri imajo premalo gracije in okusa, da bi mogle pariško modo prekrojiti in tuđi premalo individu-valne samostojnosti. Kakor sem že zgoraj rekla, sem zapazila to jesen v Ljubljani nekaj inđividualnega v ženskih toaletah. Naše dame — nekatere namreč — so se toliko osamosvojile, da se ne-čejo več slepo pokoravati ukazom AViener iMode«, da so zaČele studirati tuđi pariško modo in poslušati glas svojega inđividualnega okusa. To je gotovo vesel pojav. kajti tuđi v ženski obleki naj se spozna, da je Slovenka nekaj drugega, kakor Ita-lijanka ali Nemka. In ker je gotovo, da imajo naše šivilje toliko fantazije in okusa, da bi lako izhajali ž njim trije pesniki, in ker je takisto gotovo, da ima naše ženstvo vobče do-ber okus in smisel za pravo elecran-co in distingviranost. zato je le žeie-ti, da bi se vse bolj odvadile slepe-ga posnemanja tuje mode in pri toaletnih vprašanjih dajale čedalje več veljave lastni inspiraciji in pa indi-vidualnemu okusu. Pravijo, da je slovensko ženstvo lepo: naj priđe do tega. da je to ženstvo obleceno z izbranim okusom. Zora. Kdor je izpostavljen mraza, trpi večkrat na revmatizinu, protinu. trganjti in ozeblinah. Dobrodejno, točno delujoc-e sredstvo za vdr^rne-nje, ki se je hitro priljubilo, je Con-trh^uman iz lekarne B. Fragner v Pragi. Glej inserat. III. a Ustna voda Zobna krema yvpoiio /Gffinejfe vseh •----------------------------------n - » ^>'— ™ tataiii ta u odri« h amijmi rtvHftn, ui m *te. Z lahko vestjo spričujera, da je zdravilo od vGoudroDa de Guyot« uapešno sredstvo fn dekije kar aajbolje proti boleznim, za katere je bilo naročeno. 2e weč let me je napadal krvični ka-šelj, kl je začenjal redno v jeseni in je do-spel po zimi do take stopnje, da sem potre-boval ćelo poletje, da sem se okrepčal, dasiravno me ta kašelj ni nfkoli popolnoma zapustil. No dobro: »Goudron de Guyot« preka-ša vse druge preparate, sirupe, pastilje itd- Potem ko sem zavzel samo nekaj, je tako moćan kafielj, ki mi je večkrat lomljenje provzročal in me je prisilil, da eem moral ćele noći sedeč prebdeti, ta popolnoma prenehal; in zato jaz na tem mestu iz-ražam svojo hvaležnost. Vse moje zdrav-ljenje je trajalo deset dni in ono dzravilo mi je zadobilo popolno zdravje, za katero aera se boril prej već let. Vsi oni, ki so v istem stanu, naj se zatećejo k temu sredstvu, jaz sem gotov, da se bodo potem veselili z menoj, zadobili bodo zopet mirno spanje in dober tek, edina dva faktor ja za pritobitev telesne moći. Frano Borgb*'im. Jaz sem pripravljen zgoraj otnenjeno potrditi s prisego in izrekam še onkrat svojo hvaletnost izumitelju tega zdravila. Naslov: Franc Bergheim, Kosslarm, Nemćija, S. februarja 1896. Zaporedno uživanje zdravila »Goudron-Guyot ne zaupajte, ker se gre edinole za dobiček. Je brezpogojno potrebno, Če hoće kdo ozdraviti od bronnitov. katarjev, starih in zanemarjenih revmatizmov, da za-hteva pravi ^Goiidron - Guyot«. Dela se iz katrana, neke posebne vrste obrežne smreke, ki raste na Norveškom in je napravljeno od izumitelja raztopljivega katrana; in to zadostuje v dokaz, da je uspešnejSe kot vsaka podobna sredstva. K zaključku, da preprf čite vsake zmešnjave, pazite na znamko. Fravi »GouđrojD ,f Guyot« Ima ime Guyot natiskano v velikih črkah in podpis v treh barvah: v vijoličasti, zeleni in rdeči počrez kot naslov: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariz. Zdravljenje stane samo 10 vin. na dan in turti ozdrari. P. T. — Oni, kl se ne morejo prrvaditi okusa katrana, lahko nadomestijo »Goudron - Guyot« a »krogljicami Guyot« iz nor-veškega katrana obrežne smreke, vzemši po dre ali tri krocrlice pri vsaki jedi. Na ta način ei lahko pridobe iste zdravstvene učinke in tuđi enako zdravje. Zavzete pred jedjo in tndi vmes, so te kroglice lahko probavljive skupno z jedmi in delujejo kar najbolje na želodec in telo sploh. Prave »Krogljico Guvot« fo belo in podpis Guyot je crno natiskan na vsaki krogrljici. Glavna zaloga: Maison Frere, 19, rue Jakob, Pariz. Nadalje se še dobiva v le-karnab: Gabriol Piccoli, Sušnik, Ub. pl. Tmko<~zy, Ph. Mr. Jos. Cižmaf in v vseh boljših lekarnah. lk sadni vrt pripraven za stavbišča, 10 min. vožnje od železniške postaje Lescena Gorenjskem, ^^ ie proda === Več pove Iv. Jallen, Begunje ŠU 73, Gore n|sko. 3435 Ohranitev zdravega želodca cariii po?l»Titno ▼ »hranitri, po«p3Aevaiifti in aramavanju preh»Tljenia fer ođatranitvi zoprne^a tolenTrni^a »aprtia. Frei»kui^no, ia i»hr»no Baj-bnljftih in najbolj ućinkojočlh BdraTilnih celiM •krbno prlpraTlieno. t*k ibnjajo*«, prebtvo po-np^finjoč*1 in roli»o ortTft.fajoče dom»če s^rsTilo, kl nnenfinje In odstrani« snan« naaleđke n©-KmeraoBit slabe đtote, prmhkafrmomtl In sopr-nafa tol««Be«a saprlta, n. pr- a*r«61co, nape-B|ante, arM&M tvarltev klsUn« tirkrtal •«• leftin«, te DB. MOUM ■IlilM XA ŽKLO0BC lakanM B. Pragner « PragL _ ^ Svarilu! Vb1 *** *mw9^ J$*-1u2?\ Glavna žalo«« s tokaru - *^ te$£ ^ B. FRAGNER, V c ■ kr. *ffim 1*nm \W fPri 6rffi«m orluS Praga V »ili tt» dl Ipiln*^*! ^L itohkalM 1 L Ako poiU«topo po*, IA napr.i K M9. 'I »bit« 1 malo stekl»- , fA aico, ako K *Wt eao T«iiko st«k]«- A« iJco, aa K ¥1% dn wlild Msklmici. \ V e» K +— 4 velik« atekl , »m K»— W pa U velikih ateklanio poM&ia« prosto ¥ na tm postaj« Aratro-Offr. monarhij« L cEv. Mm i MMh limite* A. KUMST Mrtllaaa Židovska ulica štev. 4. Velika zaloga obu val UstneM iadelka sa dame, gosp#de la ovoke ie vodao na Izbero. Vsakršna naročila se izvršajejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjojejo in zazaamojejo. — Pri znnanjih naročitih naj se blagovofi vzorce poslati. 40 G. F. JDRASEK pri c. kr. dež. sod. zapriseženi strokovnjak io koncesijonirani oglaševalec in trgovec giasovirjev v Ljubljani. Poljanska c. 13. Glasoviri e, pla nlne in harmonije iz prvovrst-nih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi, bogato izbiro po solidnih cenah. Jamčim pismeno deset let! Tuđi stare glasovirje imam vedno v zalogi. Uglaševanje vseh srstemov glasovirjev in harmoflijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare glasovirje ugodno zamenjam! — Svarim pred naknpont event. falzifikatov in navidezno cenega pofelca, ter nudim vsakomur ogledati si mojo prvovrstno zalogo V Glasbeni Matici uglašuje izključno le G- F. Jur^sek. Mi \ mW Zastonj dobi vsak 1 ploš čo in 200 igel, ako naenkrat na-ti roči 6 plošč. :: : Zastonj : dobi vsakdo 1 album m 200 igel, ako naenkrat naroČi 10 plošč. Gramofoni že od 21 K na prej Aviomati že od 8O K naprej tndi na prav primerne mesečne obroke. Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr. Preprodaj alci dobijo popust. Zahtevajte cenik, pošljem ^a zastonj. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. Josip Stupica fermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Pri poro cara svojo bogato zalogo oajrazKtnejšib konjskih oprav —----krasno opremi] ene ===== kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tuđi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-is &člnef že obi*abljene vozove in s: ———— konjske oprave. ——— Hl [UH Hl HEJ Hl [U® I Spetiia trgovina Mnih ročnih del TONI JA6ER v Lfnbljanl, Židovska ulica Ste«. 5. Predtiskarija | | Tamburiranje Montiranje :-: | | Plisiranje :-::-: Ali ste oženjeni? Potem zahtevajte nove ▼zorce 3 za 1 K, 6 za 1 K 80 h, 12 za K 340. llustrovan cenovnik z zdravniškimi nasveti gratis in franko (zaprto 30 h) — I. Singer, hlgienićna manufaktura, Dnnaf I., Wlesingerstr. 8 F. loden in modno blago za gospode in dame rarpoSilja Karei Kocian, tvornica sukna v Humpolcu y Vzorci franko. Tvorniške ceu«. H&dležns Kocins na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah Or. I Rixa od- \\\wM Kodfl. Zaj. neškodljivo, gotov uspeheh. Pusica za 4 K zadostuje. Raz« 2395 pošiljanje strogo diskretno. Kos. dr. A. Rixt laboratorij. Dunaj IX., Berggasse 17 E. Gramofonske plošče IHkonl ia Sava-RH z najnovejšimi slovenskimi posnetki so izŠIe in se dobe v :: ateljeju za gramofone :: A. Raip, Wm Sodna ulica št. 5. IlajMja zalogu gOuiidJitiavtoraatov in gramolonov. ten}, gg. gostilnčarjein posojnjem godbene av tomate brez vsakega plačila in dajem še od nabranega denarja od-stotke. — Kdor rahj tedaj avtomat, naj se zglasi — tndi pismeno Ako imate gramofon, pišite po seznam r*aj-:: novejših plosi. :: Superfosfati mineralni in 2ivalski, najfcolj preizkušeno, najzaneslivejše in najcenejše gnojilo s fos- forjevo kišimo za vse IPP" vrste zemlje "^Bg Vsebina strogo zajamčena. Najzanejsljivejše in najhitrejše ožfvljenje krmskih nasadov, doseženje velikih dono- sov fosforovih soli polne krme. = Superf osf al ===== povzroča pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvoritevzrn in požlahtnenje sadu, tako tuđi pri krompirju, repi itd. dalje amonijakove, kalijeve in solitrove -■■ superfosfate -■- dobavljajo 4323 vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, po-ljedelske zadruge in druStva. Centralna pisama; Praga, Pfikopy 17/HI 9Qr Od leta 1868 se ^ftB Bergerlevo medicinsko kotranovo milo G. Hella & Comp. kl ga. prlfOroćajo odli£ai zdravnlki, skoro t rseh erropskll držarab z odličnim aspehom oporablja proti vsake vrste izpuščajem lasti proti kroalčnfm Ilšajem Itt paraz. Jzpaščajcm, loskJoan aa plavi in v bradi, ima t sebi 40 odstotkov lesnega kotrana !n se razlikuj« bistveno od vseh drngib kotranovih mil, ki se nataajajo t trgOTiaJ Pri poltnih boleznih rabite jako nspcšoo Bergerjevo kotranovo žvepleno milo. Kot blažje kotranovo milo: Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, -----------------------Dalie: ----------------------- Bergerjevo boraksovo milo ia sicer proti ogrcem, agorenju. pegam, mo« zoljem in drugim neprslikarn kože. Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 70 vinarjev. novo: Bergerjevo tekoče kotranovo milo se izfntnega učinka pri kožnih boleznih, la- jjk ■* A sktnam na glari In v bradi kakor tuđi kot j« J&Sji&L Wk iredstvo za rast las. Steklenica 1 K 59 vin. ]S&y\ T^đK Zahterajte po lekarnah in zadevnih trgovinafa^F^ J±-ij.^^B liklltćio Bergerjeva Kotranota mila inH . ^, F* patite na polee stojefo varstveno znamko ^^ * p,^ li na polegstofeil firmio podpis S7 J& ^ a. Hell A Ćo. na vsatl eti- &&Z/%?*r ^ Uti. Odlikovan s častno diplomo JrZrt&Z^^Z-t***** aa Danajn I8S3 in * zlato S-______ r^ svetinjo nm avetovni razstavi v Parizu 18OO Tvornica: fl. Hali 9t Comp^ atnaaj, L, Biberstrasse 8. V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milana Imstka dadići, Ph, Mr. Josip viftmr, J. Majr, 8. Piccoii, Ukald pL Trak6csj ia r T»eh dragih lckaroib at Kranjskcfii Stran 12. SLOVENSKI NAROD. 223 štev. Privatni plesni pouk. Usojam si p. n. občinstvu naznananiti, da sem dospel v Ljubljano la prićnem s plesalat poukom iač«tkoni oktobra. Posetae ure vsak čas dneva za vse stare in moderne plesove po lahki in hitro priučljivi metodi. PriporoČam se slav. družbam, klubom in rodbinam in prosim za pravočasno prijavo, da lahko določim poučne dni, ker sem na več ur že vezan. Gg. p. n. dijakom, ki bi se hoteli zbrati v klube, dovolim rad posebna olajšila. Prljave in vpisovanja vsak dan od 11. do 12. dopoldne in od 2. — 4. popoldne ▼ hotelu pri Slonu, soba ftt 73. 3391 Z velespoštovanjem GillliO MortePrap avtor. plesni nttttl|. Potniki v Severno in Južno Ameriko se vozijo sedaj le po domaći avstrijski progi Avstra - Amenkana Trst — Hew York, Buenos Alres, Rio de Janerio, Santos itd. z najnovejšlmi brzoparniki z d veni a vijakoma, električno razsvetljavo. brezžičnim brzojavom, na kiterih je za vsakega potnika preskrbljeno, da ===== dobi đovolj đomače tirane z vinom, sve? krah, posteljo, kopelj itđ. ========== BDHOD PtRUIROT: T SeTenio Amerika vsako soboto, i Južno Amerika vsakih 14 Ini. Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaia vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. ^^^^^b ^^^^B ^a^^B £&* J£ S^k^v j^k i jL^,^ ^IHSt b^Lk^I al aH ^aVa^al Hs Ik^^S s^^S «H b^ ^^J9i ^a^^^f av^ ' a^av jaEatSft3w& a "^ J Hl Iju I IVU. Ubili. Ul ULIJU Jii. jUuJbl Ljubljana, Sv. Petra testa 4. ■ Kraiij. = Kotevjg. > novo mesfo. Prlporočarao specijalno damsko in otroško konfekcijo zelo solidne tvrdke NI. Kristofič-B&sčar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. Velika izbira najmodernejših kostumov, oblek, jop, plaščev, kril in pelerin v vsaki velikosti in fazoni, tuđi po meri. Blnzei noćne halje, prcžpasnikc, pcrilo, medno in športno blago, nanovo vpeljana kožilllOVina po najnižjih cenah. Otroške oblekce, plaščke, pelerince, čepiće in klobučke. Bigieoično perilo in drage potrebsčžne x& novorojenčke. ■V Posilja na izbiro tudi na deželo. "^« Pripovedovanje enega častnika. Nancy, 8. februarja 1887. Gospod di Robotard, častnik pri konjikih, trpel je dolgo časa na želodcu in n^ Eevih. Njegova bolezen se je že povišala, vsled žalostnih razmer. Bil je nervozen in vzne-inirjen. Nehote se je solzil ter hlipal. Bil je v resnici v Zalostnem stanju. Poskusil je kopelji, železo itd. to da vedno brez uspeha. Nek prijatelj mu je svetova! naj poskusi. »Oglje Belloc.« V začetku se je branil vsled crne barve. Neki dan pa je imel hude bolečine v želodcu več kot navadno vzel je eno žlico Oglja Belloc. Bil sem iznenađen (pravil) ker nisem čutil slabega okusa. Ta-koj sem vzei še drugi dve žlici, in moje iznenađenje je bilo tem večje, ko sem čutil po malo minutah neko mirnost, katero nisem popred dolgo čutil, ter sem nadaljeval z vzemanjem »Oglja Belloc«. Bolečine v želodcu se nišo več vračale, prebavanje je bilo lahko, ter v kratkem času sem popolnoma ozdravel. Le skozi vporabo »Oglja Belloc,« sem popolnoma ozdravel. Maks di Robotard, dragonski stotnik. _ . . , . „ . V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem kosilu Gospod doktor Maksp0 2_3 žiicCf da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da Robortad. cei0 zastarele bolezni in take, ki s€ zopersUvljajo vsakemu drugemu Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek pospeSuje prebavo in od stranjuje telesno zaprtje, Oglje Belloc je neprekosljivo sredstvo proti težavam v Želodcu proti migreni, ki je posledica siabega prebavljanja, proti gorečici, proti vzpebavanju kakor tuđi proti vsem Živčnim boleznim želodca in čreves. Najpriprostejše sredstvo vživati oj>lje Belloc v praSku je, da se v kupici na čisti ah poslaieni vodi pomesa in naenkrat ali v presledkih spije. ,,,.,.. ,. . . . Oglje Belloc lahko sama koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoh množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah. Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo oič, ker so pač slabo pripravljene. . . . . Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki stekleruci ime Belloc in naslov laboratorija: iMaison L. Frerc 19, rue Jacob, Pariš. Oni ki se ne inorcjo privaditi ogljev prašek pozirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. 2-i nastiiie po vsaki jedi in kadar nastopijo žclodćne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo teti gotov učinek. Pastilje vsebujcjo čisto oglje Bclloc. Zadostuje v usta jih "*> ^ 'Ssf/M^- &™ b, Plccoli, lekarna Suiaik, lekaraa U. pL Trnkaczy A. Bohiac lekarna Ph. Mr. Jos, .Ćižm^f. Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdova Polfanskl nasip it 8. Reichova hiša. Velika zaloga štedllnlta ognjišč. IzTritno iB solidno delo. Cene zmerne. Popravila se i i točno izvrftujejo. i i Rajntia zaloga navadnih do naiftneJšiH otroških vozičkov ln navadne do naifineJAe zime. M. Pakič ¥ Llublianl. Beinanim narofnikom s« DOft-ia 5 povietjent r Josip Kojina I krojač prve vrste I se nahaia sedaj v lastni hiši i \w.i Jozela ci!st9 i konkurira z na i veći i mi tvrdkami glede f inega kroja in ele- j j^antne izvršitve. !j TvornišKa zaloas naifine]š!li angl. | in franc. specijalitet Hiaga. j: Zavod za uniformiranje.: ife=ir=ir=4^=ii==iF=J P" Najboljši kosmetiški predmeti za olepšanje polti in telesa so: A«! 4» milo po 8C h, Hd :: cream po » Ja :: Menlhol :: MH astna voda po zobni pra&ek 90 60h; za ohranitev in rast las: ^S a lasna voda po ,■„ ■ iasna p oma da Im I O Ti izdelki BAda*t ki so oblastveno I varovani, so naprodaj lev k1 Ph. Mr. Josip Cižmar v Ljubljani. I Kupajte zitjpno te domaće izdelke! • Piiporoča svoje prve vrste, za vsa podnebia solidno narejene planiit«, kl«*virje in harmonije tuđi samolgralne sa gotov donar, na dolna od-plaćUa ali aaposodo. Poprave in uglaSevanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. .afTftćfa trorml«a sa ai«trlfsć«ni tugn Modni salon Stuchlv Maschke Priporoča cenjenim damam tu in na deželi svojo krasno :-: zalogo zimskih klobukov za dame in deklice. :-: Popravila točno. Cene znano nizke« Zalni felobuki vednd w zaSogi. oruzeni cevliarn FS^X3fKao~ ▼ Lfulillaiii, Wolfova ulica št. 14 priporočaja svojo bogato zaloga otuvai za poletno sezijo. Vse vrste iacških, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itđ. vedno v največji izberi. Spaciailstl n prave gorske in lovske M\t. Izdelujejo se po meri v lastni deiav-nici, sprejemajo se tuđi popravila. PostreŽba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenike. raznih vrst perila in Švicarskih vezenin posameznih prtov in spodnjih kril, se prodaja po zelo nizkih cenah. Opreme za neveste Platno, Sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, oprave za / / / / .• / kavo, nogavice in žepni robei. .* .* .' / .• / Glavna žiga i Ir. t piii. tovaren platna in vseb platnenih izdelkov Norbert Laager & Sokce znano najboljši izdelki, originalne tovarniške cene. Fožine: Jcden&arg (StajeTsHo) Centrala: Dunaj VI., Wallgasse 39 i ■99 B^Bk **. ju h-H Izdeluje najboljsa elektn jekla za :: orodje, konstrukcijska jekla, :: Jekla za vrtanje kamenja, jeklo za sekire, nože in različno domaće orodje, :: pile, kladva L t. d. :: s; najboljše kakovosti. s; Dopisuje: slovensko, hrvaško, srbsko, rusko« :: franeosko, angleškoy itaUjansko itđ. :; ^vtomobilske vzmeti. |H| ^vtomobilske vzmeli. liče se pri detajlnih odiemalcih uveden zastopnik za Kranjsko in primorsko. UF Slflll I 1 najbolji! plesk za mehka tla. ; ■■ 4ft||"* IfllKV Keil-OTa bela glaznra za nmivalne miže . 90 v \ 99 MM 19 999 99 Kcil-ova voščeaa pasta za parkete . . 90 „ 99 9^99 III Im Keil-ov lak za pozlatenje okvirov . . . 40 „ Bvk%p99 I9AI9 Keil-ov lak za slamnike ? vseb barvah • Keil-ova pasta za čevlje......30 n 3070 Dobiva se vedno pri Leskovicu A Medenu v Ljubljani. « Skofja Loka: Matej Žisron Idrija: Valentin Lapajne. Crnomeli". Anton Znrc. ..... rt Ramnlk: 1. Petek KranJ: Franc Đolenz. :: :: Hadovljlca: Oton Horaan. Novo mesto: Ivan Picek, Kočevje: Franc Lov. :: :. 223 št cv. SLOVENSKI NAROD. stran i«. Fran Sax, elektrotehnik Ljubljana, Gradišće 7 oblastv. konc. instalater za električne naprmvm, I«61, pronos sile | dalje hlftnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne naprave 1 Poprava v stroko spadajočih del. V zalogl blago prve vrste, proračuni na razpolago. Opremljen tem z najboljslntl In najne-vejšimi preskuševalnimi aparati. — Cene in delo solidno I Steetifnikje. oečd... li*'; 23d bcjjru. n/LS&n/L se uscJzesnu nazneznijo gBUtmtđitaoaena ŠtedilniM0O inpeči *.x.o.z..Wets c*..:- Scacenje .••" t..- ■nnumaitaf rr-.............."-w "in—Tiirinii—-tr-mi'-ruMrir^ LAURIN & KLEMEfIT d. đr. v Mladi Boleslavi ^ AUTOMOBIL = Zastopnikai Nikodem A Wetzka — Gradec. Nsjnovejša iznajdba! se zamore lahko in na^lo pogasiti samo s Smek&I^Timi brlzgalnicami s 40 delavske sile pomanišaniic ravnotetemnove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem'položajo delujoče kretanje brizealnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj r.aročila te vrste brizgalnic sledeča nasilna društva Krčko, Koštan je vic 2, Sohinfska Bistrica, Metlika, Šeaćur, Koro&ka Bela Hrušica, Zgornja Siska, Dravlje, Spodnja Idrfja, Pređo sije, Šora, Stob Trxia, Žabnica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, 3tožice, Valta vaa St. Peter na Eolenjskem. R. A. SMEHHL ▼ Zagrebu skladišce vseh gasiKnih pred mete v, brizgalnic, cevi, pasovj sekiric, sekalk in gospodarskih stro« jer ter motornih itiSinov« Odplačevanje na obroke, 78 H9T 129 odlikovanja ~3K ELCRTROTCHNip yUfiRA DRUŽBA PREJE KOLBEN IN ĐR. ^RAGA-VYSOCANY Dinamo strofi In električni motorfL a Naprave za električno r&zsvetl|a*o ln prcvajanje električne sile. :: Električni Obrat ¥seh vrst. s; VeotUator]L ss Tir-bogeneratorji, električne želeulco bi lokomotive, ierfavl in dvigala. ss Obloč-nice in tarnlce v*eh vrat :: Vodao tarbine vseb sestavov (Francls, Pelton). :: Točna, cena in hitra popravila vsoh električnih itrojev dmglh tvrtt. c ¥§o potrebe za instaliranje, a k s s ss Anton Mer krojač Ljubljana, Sv. Petra c.16 prlporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzor-cih in najnižjih cenah izvršujejo. Pekarija, slaščičarna in kavarna Jak. IaU Stari trg štev. 21. Filiales Glavni trg št. 6, Kolodvorska ulica št. 6. 5. CaOež v Ljubljani Mestni trg št. 14 polcg Urbančcve mannf. trgovine priporoća klobuke slamnike imi razno mošKo perilo, kravate, ovratnike itd. itd. Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. L. HIKDSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber de^nikov in eolnčnikov. Popravila se izvršujejo točno in solidno. ' Prvi zavod za uniforme, ta in izdelovatelj čepić i U a 11 i fl. Llijana, Ma ulica priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih uniformskih predmetov za vojake, uradnike, železnlčarje. orožnike, gasilce itd.; kakor: čepiće, cake, sablje, rokavice, pasove, egalizirunge itd. itd. — Izdelovanje vsakovrstnih vojaških, gasilskih, društvenih, civilnih, železničarskih, orožniških čepić itd. Cene nizke, postretba točna. 2913 Cene niike, postrežba točna. k Cenike za gasilske in orožniške uniformske predmete zastonj in poštn. prosto. Pozor! Velikanska zaloga! — Oglejte si! Šerife! zapriseženi strokovnjak e. kl*, dež. sod. in učitelj Glasbene IMatice« »Zvezda« nasprott I ;nh1iq}iQ ITnnnroctii im ^i 1^ »Zvezda« nasproti : nunske cerkve : LjUDljaiia, IVOngreSIll trg SI. IO . nung^e cerkve : Za žolsko leto knpile na obroke od 10—15 K naprej klavir ali harmonij prvih sve-tovnih tvrdk — Bdsendorfer, Czapka, Stelihammer, (nepre-kosijivi klaviru) H, Heltzmann (naiboliši pianini ali amer. har-monii) Horngel (od 90 K naprej). lOletća postavnoveljavna garancija ! Naiemnik klavirja postane lastnik istega dočim doseže najemnina visino kupnine. — Uglaševanje in popravila - . točno inceno! = Violine, tamburice, strune in vse glasb. o rod je po tvorniških cenah. — Solske muzikalije kompl. v zalogi! — Zahtevajte specijalni cenovnik najboljših barsnonik. — WP Svarim pred nakupom event. falxifikatov in navidezno cenega polelna! "5DO Hajvel!ja in naispasobnella Mte u avstrilskem iop! — Prevzema sestave aiMiov, \ml ztiorov itd. Wm TVm Š®¥ČIl£ ZiđovsRa dL7. puškar priporoča svojo veliko zalotJO raznovrstnih 58 pušk in samokresom lastnega izdelka, kakor tuđi belgijskih, sulsfeih in čeških strogo preizkUŠCRih pUŠk, za katere jamčim za dober strel. Posebno pripo-ročam lahke trocevke in puške Bock s Kmppovimi cevmi za brez- dimni smodnik. — Priporočam tuđi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah. "^g Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo. Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto« Haikraiša in nainila pot V AlMiKO z modernimi velik i mi brzopamiki iz Ljubljane čez Antwerpen v flew-York 32 je proga Red Star Line deča zvezda Na naših pamikih Finland, Kroonlanđ, Vaderland, Zeeland, Lapland ln Samland, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4in6oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. OOhod iz ljubijane Ysah forek popoldne, Naši parni ki vozijo tuđi na mesec po večkrat Cei Sanado v Severno Amerlko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi Vork. Pojasnila daje vladoo potrjen zastopoik Franc Dolenc v Ljubljani, | Kolodvorska ulica , stev. 26, od južaega kolodvora oa Jcto pred znaop gostilao Hprl Starem TUUor]oci Stran 14. SLOVENSKI N4ROD. 223 štev. I : - VARAŽDINSKE TOPLICE ™ ^ F kltnUka, p^tu, »!«■»—hi. trn *"»»»™ i■■«■!■, |W Noyv ztfravilisfcl hotel z oloktHčno rusvetljavo. ~fN I _^^^^^BI^^t-^ Staroalavne radioktivne ŽV«pt«ae tOplfo« plus &•• C P"- poročljivo proti pretinu, revnri, Isehlas L t i Bitnu Tflnvliaata t'rl trdovratnih bolesnih v vratu, jabolku, prtih, Električ. nas*ia, ložnc, oglJkovokislinske io soloćaekopeli. Vm leto otvorfvao. Mtterin k»iwt—-t. M*v4 hoteli Fr*kr««ui okolica. Vodika §*4fca. T«ptttXi sdravnlfc «r. J. L*cbert- rr««»«*tt »at—i Kajboljši češki raknftni Tir. QenQ posteljno perje! 1 kg. siv epa, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2 40 K; prima polbclcga 280 K; belqja 4 K; bclega puhastega 5lo K; kjf velefinrg^ snelnobelefja, puljenega, 6*40 K, 8 K; kp puha, sivega 6K.7K, beleea, finega 10 K; najfineiši prSni puh 12 K. NftKfiU ©tlj^fce ntpMi franko. zsotovllene postelje: LeerobS i"e^»e„eSo» nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, i dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm š'it^ polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastira perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, li K, 14 K, 16 K, iglavnice 3 K, 3*50, 4 IC Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gTadla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetiu, od 12 K naprej franko. Lahko se franko laraenia za neu^aiajoče se vrne denar — Natančni cenovniki gratis in franko. S Benisch, Dešenice *t- 767, Češko. »PRIHRANITE SI MNOGO DENARJA! Se! s ! P'Site po vzorce ostankov! : s |Danes! S|||a ^. volnenega^ ^m • mane j& moditcga %* pralne tvrdne o : jjiaga : o svile Ltd. V. J. Havlf ček In brat, kopaliiče Pođebrađy. Vzorci Iranko samo kratek ias. 2994 Ravnotako razpošiljamo iudi novo zbirko novih modnih barhentov, tlanel in jesenskega blaga. — 1 zavoj 40 metrov krasno izbranih ostankov pralnega blaga za 18 kron franko po poStnem povzetju. Od teh ne pošiljamo vzorcev. — SanO pri aas prislni I I Mihael Kastner I Najcenejši nakup za: špeceri]sko blago, kuhinjsko In iivinsko sol. Petrolej, tuđi v originalnih pločevinastih bangljah, obdavčeni In neobdavčeni bancin (za motorje In aviomobile). Gaso-lin, ligroln (za razsvetljavo). Snrllno olje za Dieselove motorje. Vseh vrst strojna olja. Parafin. Vse mineralne vode in vsi proizvodi lzvirkov vedno svežl v zalogi. Ljubljana, Kongresni trg 10. Ivan Jax in sin v Ljubljani, Dunajska cesta 17 :; priporoča svojo bogato zalogo :: voznih koles. ŠIvalni stroji za rodbino in obrt, BrEinIafni korzi za nzenie y Mi Prti sinji JDLEt Pletilnl strofi vseh velikosti. :: Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana: Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih napib vencev in trakov z napisi. Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. :: Cene brez konkurence. s: V zalogi je vedno do 500 koto« od 2—60 II komad, tako da si vsakdo lahko izbore. FRb IGbLIC Mestni trg 11-12. Ob nedeljah se dobivajo venci w isti hiii v I. nadstr. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenab EMIL KRAJEC preje F. Hiti Pred Skofijo »tev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoča svo optični zavod kakor vsakovrstna očala in sćlpalnike, toplomere, irakomere, hygrometre, dalf-noglede vsch vrst, kakor „Zelss, Busch, 0oerxu itd., ter vse v to stroko spada-)oće predmete. Vsa popravila izvrsni em točno in solidno v svoji z električnim obratom urejenl delavnicl. Zahtevajte cenik, pobijem ga zaston). I parno barvarstvo I ter kemično čišćenje in snaženje oblek. • Apretura sukna. . ■jos. reich! I Poljanskl nasip - ĐzKa ulica št 4. | Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3. IPostrežba točna. Solidne cene. ■ n v l|util]Jii Dunajska cesta 21 Velika zaloga steklenine, porcela- na, svetllk, zrcal, sipi kozarcev, vrčkov Ltd. gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. FliMjira Liiiaoa, SeHraova ulica i i priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnlh pušk in samokresov lenkih potrebiCn, vreli del ktles (lidkln) kakor tudl ometalm med po oainižiili cenah. Popravila pušk, samokrtsov in biciklov točno in solidno. Ceoovnik sastonj in poštnine prosto. Tomosovo±:žllndio: se, kakor učijo skušnje, sigurno in dobro splača pri Jesenskih setvab, traTBlklh In painikih. — Ima prednost, da je pocem in da se njene redilne snovi čez zimo ne izgubijo v zemlji. — Vam]te 80 ponarejani in maB| vredne llindre. — Naročila na ćele vagone in na drobno sprejen- veletrgovina i železnino „Jflcrkur", peter JVfajdič v Celju kjer fe zaloga in prodala tvrdite Tbomaspbospbatfabriken, Berlin W 35., '; Tovarna oljnal to, laka in Ma = Brata titoslikaiia. lakirana, slavta Prodajalnica s Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela 9tUnion". EBERL io pohišfvena plesKarja;. *, 243 Delavnicas Igriška ulica štev. 6. Električna sila. V I F. L Popper čevlji \ ^ za gospode in gospe so nogam mm B najbolj priležni, lični in najboljŠe . h kakovosti. Naprodaj samo pri " JULIJI STOR, Ljubljana ^ Prešernova ulica št. 5, ^L Goysserski čevlji za turiste, higijenični •A čevlji za otroke iu Lawn-tennis- čevlji. v. Nainiije cene. lovama pištua 1. J. Naglis Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. 237 Napija zali po ft a za spalne In fedilne sobe, salone In gosposke sobe. Preproge, zastor}^ modroci na vzmet iimnatl modroci! otrošU vozičU Itd. Najselidnelše blago. * llajcenejša io najMa vožnja v Ameiiko s parniki „SevcronemšKega Llojila' IZ 2911 , /F Bremna NewYork 8 cesarskiml brioparniki „KAISER WILHELM", „KRONPaiNI WILH£LM(<, „KAISEB VILHELM d. OROSSE". Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. ™ Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega ^ narobrodnega društva kakor tuđi tistke za vse proge amensluh železme dobite m^mf v L|ubliani edino le pn »g EMIIUO. Kolodvorska A M. I & nasproti občeznani gostilni „pri starem Tišlerju". Odbod Iz LJubllane Je vsak torek, ćetrtek In soboto. — Vsa M poiasnUa, ki se tikajo potovanja, točno In brezplaćno. — « Postreiba poštena, reelna in solidna, g Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor colorado Meksika, Kalifornijo g Arizou, UUh. Wiowing, Nevadt, Orcgon in Washington nudi nas« 4rustvo posebna N ugodno in iz redno ceno čez Salvesteo. Odhod na tej prcua iz Bremn Q enkrat mesečno. ^^ se dobivajo pa tuđi listki preko Baltimora in na vse ostaU dele sveta kakor ■■■ Braiilijo, Kubo, Bnenos-Aires. Colombo. Singapore v Avstrallj« ttd. 223 5tev. SLOVENSKI NAROD. Stran 15. Lepa drožinska najomninska M čavka prosta, 6°/o čistega donosa, se ceno proda v >\ariboru, imenovanem Štajerski Meran. Vpra- Ican^a ustmeno ali pismeno na hišnega poscstnika L liariliora, NagyieTa cesta 4tor. 19. Stampilije vseh vrst sa oraidO! đntitv«, tftfovoc itd. Anton Cerne graver ta ixdclovatel| Untiljana, Star! trg Z3. Cealki truko. 235 [eno leiki pOiižijoo seije 1 kg sive ga očisčencga 2 K. bolUe K "2-4O. napolbclo K 3-60, belo K 4-80. prima mehke ______ K 6—,veleprima K7*20. Naj- : bolise vrste snežno belo perje K 960. — i I lliAiSBA IMVtfiHO iz ncProdirnega Nečega, j * UHIK POilCIj" modregra, belega ah rrne- * i nega posteljnoga inleta. Prav dobro napol- * njeno' Pernica sli blazina, 180 on dolga, 116 cm široka K 10*—, K 12*—. K 15-— in K 1S— 2 metra dolca, 140 on >iroka K 13--, K 15-—, K 18-—, K 21*—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3—, K 3'50 i„ k 4—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4-50. K 5-50 in K 6— - Nepovoljno se za-menja ali denar nazaj. — Natančni ilustro- van; cenik gratis in franko. 2915 bKtikf kksti. lita 2.15. |ri Raji u teko. ^•riftK^SaCT^ Straoo nMn nalstareiše doiača t¥rdka. Juvefi, zlatnina, srebrnina ter razne ure. Popravila žn sova dela po i\i ceni. Idiss zslona m z znarriko Lnd. Cerne, ;uvelir, trgovce z cr&rai ter saprl-seženi sodni ccmlec. Ljubljana, Wolfova ulica št.3. Ce&ik: zasloni ta poftBina prosti. SINI " duu Miim parae destilerlje CftMIS S lm Barko vije i aradns plombiranib stskiuicah. Dobiva se povsod! Skušnjave Tomaža Kr so ravnokar izšle v dveh zvezhih, kl obsegata skupa] 456 strani. Oba zvezka veli at a broširana 2 K40 y, vezana 3 K 20 3 pošto 20 v ved. Poiilia se samo po povzetja ali če se denar naprej posije. HEHBIK LHMZ MfiHMHEIM Največja in najpomembnejša lokomobilna tvornica na Nemškem priporoča —=-7=— z delovanjem do 1000 MP. -»-Za vročo paro najbolj pripracen obratni stroj. Avstrijska prodajalna pisama: E1sCXXj "ZZ. CITI&MA.K', jZ-c.n.^/, T2^. 2733 Gospodinje ! Pozor!! Ne kupujte presaega masla ali nadomestila zanje, dokier niste poizkusile slovite s^iošno znane svetovne znamke ..UMIKUMst'". dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev in posojila nanje. paptrjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplaćila In nakazila v Ameriko In iz Amerike. 1660 ~—.^——«————m— Ifstmena in pismena pojasnila In nasveii o vseh « bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. —^————__ F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA ss tovarna zarezanih stresnikov zz ponudi vsako poljubno množino patent dvojno larezanl strešnik zak ri vač s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem MARZOLA". Brez odprtin navzgorl Streha popolnoma warna pred neviiitam#I HijiriirKtEja. timfr ii nWi kritle streh sedonjosH. @ ^1i£^ir^Š ,