Leto XLVII ■ St. 52 - CENA 80 SIT , 78896 @®IMi™©IEKGLAS Kranj, torek, 5. julija 1994 Za odprto Visoko Visoko, 4. julija - Iniciativni odbor Za dvorec Visoko je v nedeljo popoldne pred Tavčarjevim dvorcem na Visokem pripravil srečanje in pozval, da ta kulturni spomenik stavbarstva in arhitekture ostane dostopen vselej in vsakomur. Takšno pobudo je podpisalo že okrog 250 zagovornikov. Več na 3. strani • A. Ž. Neurje pod Kriško goro Sodni dan nad Golnikom Gorenjska Banka * W^ d.d. Kranj Banka d podluhom Kranj, 5. julija • Med četrtkovim večernim neurjem, čeprav je trajalo le dobre pol ure, je bilo kot na sodni dan, so povedali domačini, ki kaj takšnega ne pomnijo. Tolkla je toča, nato pa je lilo. Voda je podirala vse m nosila s seboj, kar se ji je znašlo na poti. Kamenje, blato, skalo, vejevje, debla. Najhuje jo je skupila golniška bolnišnica m nekatere doma- čije nad njo. Kolikšna je škoda, še ni znano. Pravijo, da najmanj 50 milijonov tolarjev, lahko pa tudi 100. Včeraj smo uspeli zvedeti, da kranjski izvršni svet zbira podatke o škodi in da bo poročilo na jutrišnji seji obravnaval izvršni svet. Država je iz solidarnosti kot prvo pomoč namenila 10 milijonov tolarjev. Več na zadnji strani. • J. Košnjek, slika G. Šinik V Suknu spet stavkajo Zapuže, 4. julija - V petek zjutraj so se delavci zapuškega Sukna znova odločni za stavko. Kot pojasnjuje vodja stavkovnega odbora Branko Tadič, gre le za nadaljevanje 24. junija odložene stavke, ker vodstvo ne- spoštuje s tovarnBkima sindikatoma podpisanega dogovora. Njihov lastnik, sklad za razvoj, jih svari, da si s stavko tlakujejo pot v stečaj. Delavci jutranje izmene so se v petek enoglasno odločili, da stavkajo. Zahtevajo takojšnje izplačilo plač za maj in podpis kolektivne pogodbe, ki jim bo jamčila izvajanje zakona o politiki plač za letos. Pričakujejo tudi izplačilo regresa, poleg tega pa so med stavkovne zahteve uvrstili tudi podpis pogodbe za delo sindikatov, razvrstitev delavcev v tarifne razrede in izdajo ustreznih sklepov in vročitev pogodb o zaposlitvi Zahtevajo tudi natančno razjasnitev prodaje počitniškega doma v Novigradu in ocenitev prodaje stanovanjskih objektov. Predsednica upravnega odbora Sukna Zapuže Janja Seliškar - Kovač je stavkajočim, ki so zahtevali sep upravnega odbora, že v petek sporočila, da bo sejo sklicala pod pogojem, da spet začnejo delati. Delavci, ki letos stavkajo že tretjič, so na to odvrnilivda se bodo sami odpravili v Ljubljano, če se upravni odbor ne bo zganil. Tega jim ni bilo treba, saj se je upravni odbor danes dopoldne vendarle odzval klicu k pogajanjem. Stavkovni odbor je vztrajal pri izplačilu majske plače, predstavniki sklada pa so terjali, naj se delavci vrnejo na delo. Češ da bo denar Šele potem, ko bo izdobavljeno blago. Skupnega jezika niso našli, zato sta sindikata ob koncu dopoldanske izmene sklicala zbor delavcev. Ogorčeni delavci niso bili pripravljeni prisluhniti argumentom lastnika, zahtevali so majsko plačo, prepričani, da so jo zaslužili. Okoli tretje ure popoldne so tudi soglasno izglasovali odločitev, da se stavka nadaljuje. * D.Z. Lastninsko preoblikovanje podjetij Sklad ne bo trajni lastnik delnic Brdo pri Kranju, 5. julija - Sklad RS za razvoj je včeraj organiziral posvet s predstavniki vseh družb za uprav -Ijanje, ki so doslej dobile licenco agencije za trg vrednostnih papirjev. Sklad je izmenjal mnenja s predstavniki bodočih pooblaščenih investicijskih skladov o tem, kako bodo potekale prodaje paketov delnic tistih podjetij, ki po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij morajo prenesti delnice na Sklad za razvoj. Direktor sklada za razvoj Uroš Korže poudarja, da Sklad želi čimprejšnji izstop iz lastništva delnic. Franc Šimnovec, ki pri Skladu za razvoj skrbi za izpeljavo projekta prodaje delnic, dodaja, da bo Sklad poskušal prodati tudi "ostanke" tistih delnic, ki so rezervirane za postopen notranji odkup. Povedal je tudi, da bodo prodaje potekale s pomočjo javnega razpisa, izjemoma (če javni razpis ne bo uspel oz. če pride do več ponudnikov z isto najvišjo ceno) pa bo prišla v poštev tudi javna dražba. Po sedanjih predvidevanjih Sklada za razvoj bo prva taka javna prodaja v začetku decembra, vendar je bilo v razgovoru s predstavniki družb za upravljanje oz. bodočih pooblaščenih investicijskih dkladov slišati, da bi ta rok morali predstaviti v prihodnje leto. Predstavniki družb za upravljanje so tudi menili, da bi jih moral Sklad za razvoj preskrbeti čim večje število podatkov o podjetjih, katerih delnice se bodo prodajale v posameznem paketu. Poleg tega so tudi menili, da bi morala podjetja omogočiti pooblaščenim investicijskim družbam (bodočim potencialnim lastnikom teh podjetij) neformalne pogovore, v katerih bi lahko pridobili infor-macije povezane s poslovanjem podjetij. Celovec, 2.julija - S štirimi avtobusi jeseniškega in tržiškega Integrala smo se bralke in bralci Gorenjskega glasa podali na celodnevno rajžo na avstrijsko Koroško. V Celovcu so nas pred mestno hišo sprejeli koroški deželni glavar dr. Christoff Zernatto, celovški župan Leopold Guggenberger in mestni svetnik za turizem dr. Dieter Jandl s sodelavci. Izletniki smo bili v Minimundusu, pa z ladjo po Vrbskem jezeru, v Celovcu smo pogledali viteški turnir in se za Gorenjski glas takole slikali pred celovško znamenitostjo zmajem Lindmirmom. Mesto Celovec je najstarejšo m najmlajšo udeleženko Glasovega izleta obdarovalo s plišastim Lindmirmom, mi pa smo obljubili, da bomo za prvo avgustovsko soboto pripravili nov celodnevni Glasov izlet v Celovec Besedilo in foto: Lea Jeras RAČUNALNIŠKI KLUB 486/40 že od 143.450,00 SIT aH 8321,00 SIT mesečno! Tel./Fai: 064/ 12 10 40 Dr. Janez Drnovšek in Jelko Kacin v Kranju Slovenski premier je pretekli četrtek preživel na Gorenjskem. Najprej je bila na Brdu seja vlade, na kateri so med drugim razčiščevali tudi "stanovanjsko afero". Nato je bil gost žirovske radijske postaje in sodeloval na ustanovnem zboru kranjske Liberalne demokracije Slovenije. Na sliki: premier dr. Janez Drnovšek in obrambni minister Jelko Kacin pred zborom kranjske liberalne demokracije. Premier jim je med drugim dejal, da bi bila vladna koalicija samo dveh strank (LDS in SKD) premalo prepričljiva in da bi kazalo najti ustreznejšo rešitev. Več na drugi strani • J. K., slika G. Šinik Vpis v prvi letnik srednjih šol Danes zadnji dan Ljubljana, 5. julija - Za 24.000 učenk in učencev, ki so v letošnjem letu končali osnovno šolo, se bo danes, v torek, 5. julija 1994, končal postopek vpisa v prvi razred srednjih šol, sporoča ministrstvo za šolstvo in šport. Za tiste, teh je nekaj manj kot 2.400, ki se po postopku izbire glede na uspeh niso uvrstili na nobeno od srednjih šol z omejitvijo vpisa, je na voljo še 5.800 prostih mest v srednjih šolah. Za te učenke in učence je zelo pomembno, da v srednjih šolah, kjer imajo prijavnice za vpis, dans (v torek) dvignejo sezname še Erostih mest ter tabelo, v ateri bodo izrazili svoje nadaljnje želje po vpisu. Izpolnjeno tabelo morajo vrniti v šolo jutri, v sredo, 6. julija 1994. Koro&ha «?. 41 Kranj, tmi.s Stt * 2S& f*rlisali, da je združitev način za ažje premagovanje težav, sicer pa se bodo zavzemali za pravno go Lazar, Marjan Gantar, Franc Benedik, Miran Tivadar, Teodor Žepič, Darko Zupane, Miro Draksler, Miran Hude, Janez Žakelj in dr. Marjan Česen. Na državo, za uveljavitev občinske skupščine kot najvišjega organa oblasti v občini, za spoštovanje sklepov skupščine, za oblikovanje razvojnih programov v osnovnem in srednjem šolstvu, infrastrukturi, turizmu, oskrbi z vodo, zaposlovanju, kjer je občina s svojimi sredstvi zagotovila okrog 300 delovnih mest, podjetništvu, skratka tam, kjer imajo ljudje voljo do dela in za kar ima občina pogoje. Kranj mora biti odprta občina, razvijati se mora skladno, središče starega mesta pa mora biti ogledalo mesta in občine. Zavzeli se bodo za čimprejšnjo rešitev problema bivšega doma JLA. Zbor so nagovorih gostje. Obrambni minister Jelko Kacin je dejal, da je LDS mlada stranka, vendar ni razloga za govorjenje, odkod je kdo prišel, ampak predvsem o tem, kam in kako bomo skupaj šli. Nekateri stalno ponujajo neke delitve na boljše in slabše, nove in stare in podobno, ne razmišljajo pa o Sloveniji prihodnjega tisočletja. Zgodba, kaj in koliko je kdo naredil pred tremi leti, je brezpredmetna. Tudi sam sem bil zraven, je dejal, vendar želim, da se ukvarjamo predvsem z jutri. Sedaj smo sami in nas nihče ne drži nazaj. Prej smo se ponavadi izgovarjati na Beograd. Peter Orehar (Slovenski krščanski demokrati) je izrekel dobre želje v imenu koalicijskega partnerja. LDS je največja stranka, zato ima največ odgovornosti za dobro in slabo. Sodelovanje v Kranju je dobro in kažejo se prvi rezultati. Kranj postaja uspešna občina, vključena tudi v državne projekte. Tadej M ar luč (Zeleni) je ugotovil, da je prijetneje biti priča združevanju kot razdruževanju in zaželel, da bi iz vseh strank pobrali res najboljše, Stane Boštjančič (Združena Usta) pa je zaželel, da bi na lokalnih volitvah še bolje sodelovali z novo stranke. Če to ne bo mogoče, si vsaj napadov ne bi smeh privoščiti. Združena tista zavrača zadnje napade na dr.Drnovška, v občini želi delati v korist vseh ljudi in zaradi sorodnih stališč z LDS doseči skupno večino v novih občinskih svetih. Predsednika kranjskega odbora Mi j a Pičulin pa je med počitnicami obljubila rdo delo za očitno vročo politično jesen. • J. Košnjek, slika G. Sinik Dr. Janez Drnovšek na kranjskem zboru LDS Dvom o uspehu koalicije dveh Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je v pozdravu kranjskim članom liberalne demokracije Slovenije dejal, da je združitev strank na državni ravni uspela, in da tečejo stvari bolje in bolj usklajeno, kot je kdo upal pričakovati, saj so se le združili nekdanji politični nasprotniki. Dvom glede različnosti se je razblinil. LDS želi ostati glavna vladna stranka. Prednost daje gospodarskim vprašanjem in tu so uspehi vedno boljši, zato se napoved o uspešni Sloveniji uresničuje. Glede vladne koalicije je izrazil dvom, da bi bila zgolj koalicija LDS in Slovenskih krščanskih demokratov dovolj močna in stabilna. To so pokazali zadnji dogodki v državnem zboru. Dva v koaliciji bi bilo tveganje, ki bi lahko pripeljalo do politične krize vključno s predčasnimi volitvami. Zato daje dr. Drnovšek prednost širši koaliciji in upa, da se bo našla ustrezna rešitev. Afere ne načenjajo stabilnosti vlade. Probleme odpravimo, stvari razčistimo in poostrimo pravila igre, je pojasnil ravnanje vlade ob zadnjih aferah. Takšno ravnanje je v funkciji večanja učinkovitosti vlade in države. Pravila vladne stanovanjske komisije niso bila dovolj jasna in se je delalo preveč po domaČe. Vlada je sprejela ostrejša merila, minister Kozinc je ponudil odstop in jaz sem ga sprejel, je povedal premier in ministrovo potezo označil kot korektno. Ukinjen muzej na Urhu Protest poslanca Jelinčiča Poslanec Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je državnemu zboru naslovil protestno pismo zaradi uničenja zgodovinskega spomenika na Urhu. Med drugim je zapisal: "Sprašujem ministrstvo za kulturo, zakaj je uničilo kulturnozgodovinski spomenik, kar je bil muzej na Urhu. Cerkev še do danes ni priznala svoje odgovornosti za kolaboracijo 7 okupatorjem m krivde za poboje poštenih Slovencev, ki so se borili za osvoboditev slovenske zemlje izpod okupatorjevega jarma. S tem, ko ministrstvo za kulturo uniči muzejsko zbirko, iz katere je bilo razvidno, kako so domobranci zverinsko mučili zavedne slovenske ljudi (tudi ženske in otroke), omogoča katoliški cerkvi nadaljnje sprenevedanje in zavajanje Slovencev ter potvarjanje zgodovine druge svetovne vojne, kakršno priznava ves svet." Pismo končuie z zahtevo po vrnitvi muzejske zbirke tja, kjer je bila, na kraj grozodejstev domobrancev, čeprav je bila to cerkev. Dorao-ranci so jo s svojimi dejanji onečastili in zato nikoli več ne bo mogla služiti svojemu namenu. • J.K. Mobilizirani Gorenjci v nemško vojsko protestirajo Dovolj je zavlačevanja Zavlačevanje z reševanjem problema je sramota za državo Slovenijo in njeno oblast, je okrog 1500 članov Združenja, zbranih v Dragočajni, zapisalo v izjavo. Dragočajna, 4. julija - "Ogorčeno protestiramo proti skrajno počasnemu in brezvoljnemu reševanju naših upraviče-nih zahtev za popravo polstoletnih krivic," so zapisali uvodoma mobiliziranci, ki so, "nesporne žrtve vojnega nasilja, povzročeno z okupatorjevo prisilno mobilizacijo letnikov 1916 do 1926." Vlada naj pripravi, državni zbor pa sprejme poseben zakon o prisilno mobiliziranih kot posebnih žrtvah druge svetovne vojne, ki naj obsega tudi priznanje posebne delovne dobe za čas služenja RAD, nemške vojske, ujetništva do vrnitve domov, bolnišničnega zdravljenja in dodatnega služenja bivše JLA ter formiranje posebnega sklada s finančnim vložkom Nemčije kot dolžnice. Zakon o vojnovojaških invalidih naj mobilizirance izenači z ostalimi vojaškovojnimi invalidi, zakon o popravi krivic pa naj mobilizirance jemlje kot povojne oškodovance. Naša vlada naj od Nemčije zahteva plačilo odškodnine za mobilizirane in njihove družinske Člane v obliki enkratnega kapitalskega vložka v sklad, vendar na ime in priimek oškodovanca ter zvišanje vseh oskrbnin, ki jih invalidi mobiliziranci Že dobivajo iz Nemčije, iz sedanjih 33 na 60 odstotkov, kot je urejeno za nemške državljane iz bivše vzhodne Nemčije. Zahteve so skladne s pravicami, ki jih imajo mobiliziranci v državah Evropske unije in zunaj nje. V izjavi poudarjajo, da so mobiliziranci doma oČivali svoje dreu- žine, ki so pomagale partizanom, pobegli mobiliziranci pa so izurjeni prišli v slovensko in druga odporniška gibanja, v prekomorske brigade in brigade, formirane v Sovjetski zvezi. • J.K. Obvestilo mobilizirancem Združenje mobiliziranih Gorenjcev v nemško vojsko obvešča člane, da se je pisarna na Poštni 3 v Kranju preselila iz tretjega v prvo nadstropje. Zaradi dopusta bo do i2. julija zaprta, 13. julija pa bodo že uradne ure. Liberalna demokracija Slovenije Tržič V četrtek uradna združitev Tržič, 5. julija - Predsedniki Demokratov, Liberalnodemokratske stranke, Socialistične stranke in Zelenih Anton Kramarič, Marijan Švab, Marica Praprotnik in Niko Ahačič sklicujejo v četrtek, 7. julija, ob 18. uri v dvorani občinske skupščine ustanovni zbor občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije Tržič. Za predsednika odbora je predlagan Anton Horvatič, dosedanji vodja volilnega štaba pri LDS, absolvent Fakultete za elektrotehniko in računalništvo, za podpredsednike predsedniki združujočih se strank, za člane odbora pa Rajko Premrl, Marijan Švab, Frančišek Meglic, Zdenka Oman, Alenka Bedina - Maršič, Janez Kalan, Drago Ficko in Franci Teran. • J.K. GLAS Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji i" uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Zlebir Andrej Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografij«: Gorazd Sinik / Priprava ta tlak: Media Art, Kranj / Hale Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana Ustanovitelj in izdajatelj. / Uredniitvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, teletu: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 2(5 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. KRANJ _ _ ^ co Za dan slovenske državnosti je bilo v Završnici več tisoč Srbov Volim Krajinu i - Završnicu! Žirovnica, 4. julija - Na tretjo obletnico slovenske državnosti so v Završnici izjemno bučno praznovali pravoslavni Vidov dan Srbi iz vse Slovenije in tujine. Bilo je kot na mitingu: verski obred in borbene srbske pesmi so odmevale po Mostah in Žirovnici. Organizatorji so prebrisano iskali dovoljenja za piknik in se predstavljali kot KUD Radovljica - in prelisičili vse po vrsti. Tretjo obletnico slovenske državnosti so prebivalci slovenskih Most in slovenske Žirovnice hočeš nočeš morali proslaviti po pravoslavno in ob divjem grmenju zvočnikov, iz katerih so odmevale hrabre srbske narodne in vojaške pesmi. V lepi dolini Završnice se je po pripovedovanju redkih očividcev zbralo več tisoč Srbov iz KUD Sveti Sava, kakor se imenujejo. Pripeljali so se od blizu in daleč: z avtobusi iz Postojne, z osebnimi avtomobili iz vse Slovenije, Trsta, Avstrije... Praznovali so pravoslavni Vidov dan. Avtomobili so bih vzorno, prav po vojaško parkirani, v dolini Završnice pa zaradi vožnje po makadamu toliko prahu, da je živina morala čakati kar nekaj dni, da je dež spral prah s pašnikov. Provokacija na dan slovenske državnosti? Nekaj tisoč Srbov? Saj nismo mogli verjeti! Na dan slovenske državnosti?!? A naključni obiskovalci in izletniki pravijo: "Ne vemo, koliko jih je v resnici bilo, vendar toliko ljudi Završnica še ni videla. Bilo jih je kot mravelj in po jutranjem verskem obredu so tako navili zvočnike, da jih normalno uho ne more prenašati. Vsaj dvajsetkrat na dan slovenske državnosti so po Završnici odmevale tiste pesmi... "ja mogu u Afriku, Ameriku, a najvišje volim Krajinu in Opanka, Srbijanka.«" ah' kakorkoli že se pojejo srbske pesmi. Policisti so prišli, pogledali in odšli, bučno slavje se je nadaljevalo vse do polnoči. Saj vsakomur privoščiš piknik, ampak takega rompa in pompa pa še ne! Le kdo je dal dovoljenje? Je bila to provokacija na dan slovenske državnosti? Ce je bila, je bila prvovrstna!" V krajevni skupnosti in v Turističnem društvu Žirovnica o tem zletu pravoslavnih Srbov niso bili obveščeni. Prostor je last Elektrarne Moste, njen direktor Edvard Vengar je takole dejal: "Mi vsakomur damo prireditveni prostor za piknik, kajti zemljišče je naša ust, ne dajemo pa dovoljenja za prireditev. Obiskovalci dobijo tudi ključ od električne omarice in za pregrado, ki vodi na prostor. Do zdaj nismo še nikomur nič zaračunali, zdaj pa razmišljamo, da bi za uporabo tega prostora, kjer bo treba postaviti tudi sanitarije, nekaj na osebo Zasedanje kranjske občinske skupščine Plat zvona za stolp na Škrlovcu Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor bosta za sredino sejo predloženi dnevi red obravnavala šele septembra, zbor krajevnih skupnosti pa je sprejel pobudo, da IS zagotovi denar za sanacijo stolpa na Škrlovcu. Kranj, 4. julija - Vročina, druge obveznosti, ki jim tudi praznična sreda "ni bila kos", so bili morda vzrok, da družbenopolitični zbor in zbor združenega dela v sredo na seji nista bila sklepčna. Tako bosta predložene točke s prostorsko ureditveno oziroma urbanistično tematiko obravnavala predvidoma šele na septembrskih sejah. Zbor krajevnih skupnosti pa je bil že po tradiciji tudi tokrat sklepčen in je obravnaval vse predložene točke dnevnega reda in tudi vse sprejel. Zavrnil je le tako imenovano tretjo spremembo iz sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986 -1990. Potem ko je poleg predloženih sprememb in dopolnitev ureditvenih pogojev, družbenega plana in prostorsko ureditvenih pogojev sprejel tudi dopolnitev odloka o javnem redu in miru in pri tem tudi pobudo o zmanjšanju števila preletov vojaških helikopterjev na severnem delu občine in Javni poziv sveta kranjskih sindikatov za ohranitev delavskih počitniških zmogljivosti kranjskih in drugih zainteresiranih podjetij, je zbor KS podprl predlog delegata in predsednika sveta KS Kranj Center o nujni sanaciji stolpa na Škrlovcu. Predsednik Sklada stavbnih zemljišč je opozorilu delegata oziroma predsednika KS Kranj Center pritrdil in se strinjal, da se stolp lahko zruši že recimo ob malo daljšem deževju. Po njegovem mnenju je potrebna nujna in takojšnja sanacija, za katero pa so znani tudi že stroški. Potrebno zavarovanje, ki vključuje ureditev brežin in zidov, je ocenjeno 6,7 milijona tolarjev. Ker pa Sklad stavbnih zemljišč v letošnjem programu nima tega izdatka, je tudi predlagal, da bi Izvršni svet ta sredstva zagotovil iz tekoče proračunske rezerve. Pobudo so delegati sprejeli in se strinjali, da Izvršni svet takoj prouči možnost sanacije na predlagani način. • A. Žalar Listina o sodelovanju Nagolda in Jesenic Jesenice, 4. julija - Ob koncu minulega tedna se je v jeseniški občini mudila delegacija iz pobratenega nemškega mesta Nagold. Na Jesenicah so s predstavniki skupščine občine Jesenice podpisali pogodbo o pobratenju dveh mest in o medsebojnem sodelovanju ter si ogledali turistične zanimivosti Bleda, Planica in Kranjske Gore. V delegaciji iz Nagolda so bili tudi godbeniki na pihala, ki so priredili koncert pred gledališčem Tone Cufar, pred skupščino občino pa so posadili tudi lipo. Z gostitelji so se domenili, da se spet srečajo julija prihodnje leto v Nagoldu. • D. S. vendarle zaračunali. V tem konkretnem primeru smo dobili prošnjo, da bo prostor za piknik zasedla skupina Sava iz KUD Radovljica - potrdilo smo v dobri veri kot v vseh primerih dali tudi KUD Radovljica. Zakaj pa ne?" Potrdilo le za piknik, ne pa za mašo Poklicali smo predsednico KUD Radovljica Alenko Bole - Vrabec, ki je bila seveda na moč začudena, presenečena in kasneje ogorčena: "Pri nas, v KUD Radovljica, nimamo nobene sekcije Sava ali Sveti Sava. Ce je kdo zlorabil nase ime in našo registracijo, ga bomo tožili" Na sekretariatu za notranje zadeve občine Jesenice pravijo: "V tem primeru KUD u Sveti Sava nismo izdali nobene odločbe. Ko so prišli s prošnjo, da kot KUD Radovljica pri -rejajo piknik, smo zahtevali registracijo društva, nakar so znova prišli, da so KUD Sveti Sava iz Kranja. Po zakonu moramo vsakomur izdati potrdilo, da je piknik priglasil in tako smo morali tudi njim, vse ostalo, kar se je morebiti dogajalo • od verskega obreda do ozvočenja - pa je stvar nadzornega organa, policije, ki mora preverjati in nadzorovati. Poenostavljeno: če kdo priglasi piknik, mu moramo izdati potrdilo, če pa se potem dogaja kaj na nacionalni ali dragi osnovi, mora sankcionirati policija." Na sekretariatu za notranje zadeve jesenje občine so bih torej edini dosadni in zahtevah registracijo dn*tVa, za potek .dogodkov so pa p0tem odgovorni drugi. A več kot očitno je, da v nobenem primeru m" §i0 za nedolžen piknik - vsaj po številu udeležencev ne in tudi Zato ne, ker smo kljub vsemu zvedti^ da je bila soorganizator piknika z verskim obeležjem prav njihova cerkvena oblast! Vidov dan ali miting? Spoštujemo praznike drugih, tudi pravoslavne. A recimo bobu bob: to, da so na HE Moste naslovili prošnjo, da so KUD Radovljica, zastonj dobili prostor, vodo in elektriko, da so se tudi na občini najprej pojavili kot KUD Radovljica, kaze, kako prebrisano so za več tisoč Srbov dobili prostor v Završnici, kajti v Kranju, kjer so registrirani, so jih zavrnili. Zdaj je, kar je! Prav na dan slovenske državnosti in z odlično notranjo obveščenostjo - o kakšnem plakatu ali sporočilu, da imajo nekakšen miting, ni bilo v javnosti ne duha ne Muha • so pač hrupno, kot se le da, praznovali. Praznovali Vidov dan, bili na mitingu ali najraje kar oboje? Kakorkoli: zdaj se lahko nekje pošteno muzajo in ko jim prihodnjič uspe tako nekaznovano prelisičita vse po vrsti, naj iz hvaležnosti do slovenske naivnosti v svoj repertoar vključijo še: "Volim Krajinu, a mila mi je i • Završnica!" • D. Sedej Triglavski narodni park o črnih gradnjah Park odkriva vedno več črnih gradenj Bled, 4. julija - V Triglavskem parku ocenjujejo, da ie črnih gradenj se enkrat toliko, kot so jih črnogjraditeljf doslej prijavili Teoretično si lahko za stalno prijavljen tudi na Kredarici, zato je in bo eden velikih problemov v tem, ker se lahko za stalno prijaviš v počitniško hišo, v parku pa so prepovedani vikendi ne pa bivalni prostori. ■9 Na pobudo radovljiškega predstavnika v svetu Triglavskega narodnega parka so člani sveta parka na minuli redni seji obravnavali tudi posebno in nedvomno aktualno točko dnevnega reda: črne gradnje v Triglavskem parku. Po mnenju zavoda Triglavski narodni park in članov sveta so črne gradnje v parku tudi po zakonu o legalizaciji črnih gradenj nesprejemljive, saj je bil zakon o parku vendarle sprejet prav zaradi varstva okolja in preprečevanja vsakršnih posegov v ta prostor. V prvi vrsti naj bi preprečevali vsakršno gradnjo, zato legalizacija vseh črnih gradenj postaja hudo vprašljiva. In kaj pravzaprav lahko stori Triglavski park? Po mnenju direktorja Janeza Bizjaka velja prepoved gradnje počitniških hiš v vsem parku in brez izjem, kajpak pa se postavlja vprašanje, kako in ali sploh ločiti tiste objekte, ki so bih grajeni pred letom 1981 in po njem, kajti tedaj smo šele sprejeli zakon o Triglavskem narodnem parku. Nekateri so mnenja, da mora za vse počitniške hiše v parku veljati enak ukrep - rušiti in to čimprej, drugi spet pa se zavzemajo za neke kriterije. Tako v Tolminu pravijo, da so v Triglavskem parku ločili objekte, ki jih je možno legalizirati, objekte, ki so pogojno lahko legalizirani in počitniške hiše, ki jih bo treba porušiti. Pri tem pa je nedvomno zanimivo to, da sta po sprejetju zakona o legalizaciji Črnih gradenj dve občini dah predlog za legaliacijo tudi tistih na črno zgrajenih objektov v Triglavskem parku, ki so bih zgrajeni Šele pred dvema letoma! V nekaterih občinah pa so dali predloge za legalizacijo objektov, ki ne morejo biti legalizirani niti po precej liberalnem "JazbinŠkovem zakonu". Takoj pa se postavlja tudi vprašanje, koliko počitniških hiš je sploh v parku. V Triglavskem parku pravijo, da je število prijavljenih črnih gradenj vsaj za polovico manjše, kot je v resnici vikendov po Pokljuki, Jelovici, v Trenti. V parku torej ocenjujejo, da je crnih gradenj še enkrat toliko, kolikor znaša uradna številka tistih, ki so črne gradnje prijavili, še nadzorniki v Triglavskem parku odkrivajo vsak dan nove. In v Čem je največji problem Črnih gradenj v Triglavskem parku? Kot smo slišali v razpravi na seji sveta, je poglavitini problem v tem, ker je v naši drŽavi že tako, da vse pravice izhajajo iz prijave stalnega bivališča - za stalno bivališče pa se lahko sam in svobodno odločiš. Teoretično je celo možno, da imaš stalno prebivališče na Kredarici! In ker si stalno prijavljen tam, kjer sam hočeš, se lahko prijaviš tudi v počitniški objekt v Triglavskem parku, kjer pa so prepovedani vikendi, ne pa bivalni prostori] In vtem je in bo precejšen problem legalizacije ali rušitve črnih gradenj v parku! • D.Sedej Srečanje pred Tavčarjevim dvorcem Za odprto Visoko "Tak kulturni spomenik stavbarstva in arhitekture more in mora biti dostopen vsakomur in vselej, saj predstavlja temeljni del naše kulturne dediščine. Visoko,' 4. julija - Kljub izredno vročemu zgodnjemu nedeljskemu popoldnevu se je srečanja na povabilo Iniciativnega odbora Za dvorec Visoko udeležilo dobrih sto somišljenikov, med katerimi niso bili le krajani iz Loga, da po ureditvi Tavčarjev dvorec na Visokem ostane vselej odprt vsem in vsakomur. Program, v katerem so nastopili kvartet Spev iz Škofje Loke, igralci Roman in Maja Končar, Majda Potokar in citrar Tomaž Plahutnik, je na visoki umetniški ravni, sicer pa povsem nestrankarsko m nepolitično, spodbudil in podprl vsebinsko opredelitev urejenega Tavčarjevega dvorca v prihodnje. Ostane in najmenjen naj bo vsem, saj predstavlja temeljni del naše kulturne dediščine. Čeprav je bilo srečanje, za katero je pobudnik Iniciativni odbor Za dvorec Visoko, odgovor svetu krajevne skupnosti, da njegovo mnenje, da dvorec dolgoročno prevzame v najem nadškofijski ordinariat Ljubljana, ne odraža prepričanje in voljo vseh krajanov, in tudi ne dobršnega dela ljudi izven krajevne skupnosti, ni izzvenelo kot uniformiran protest. Predsednik Iniciativnega odbora Janez Demšar je sicer opozoril, da so prenovo dvorca do danes financirala vsa podjetja v občini, občinska in republiška kulturna skupnost, in zato mora po prenovi ostati odprt vsem, je dobro poldrugo uro dolgo srečanje spodbujalo, da se vsi, ki so poklicani, odgovorni in so tega voljni in pripravljeni stopijo skupaj in skušajo skupno najti tistega, ki bo dvorec dokončno uredil. Namenoma, da ne bi srečanja "spolitizirali", je povedal predsednik odbora Janez Demšar, niso k mikrofonu (in v program) vabili ne predstavnikov občine, ne posameznikov, ki so morda zagovorniki pobude, da bi dvorec uredil in ga vzel v najem Naškofijski ordinariat. Koliko je pobudnikom uspelo s srečanjem omogočiti konstruktiven, demokratičen, objektiven dialog vseh zainteresiranih, ki so jim besede egoizem, zdraharstvo, nevoščljivost, binavščiua in spletkarstvo tuje in grde, je težko ocenjevati. Menda so bih dopoldne "v dolini tudi precej glasni pozivi",da popoldne na Visoko nikar hoditi. Velja pa najbrž resno prisluhniti javni prošnji, naslovljeni na vse odgovorne, da Visoko ostane odprto in dostopno za vse, kot je bilo do zdaj. Skupno pa naj bi bilo iskanje tudi rešitve, da bo Tavčarjev dvorec res čimprej odprt. • A. Žalar V1BR0, d.o.o., ŽIRI Tovarna elementov in sistemov za avtomatizacijo Novo vaška ul. 147 64226 Žiri Iščemo: OBLIKOVALCA KOVIN, 1 delavec (lahko tudi pripravnik) Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, za dobo enega leta s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljejo do 15.7.1994 na naslov: VIBRO, d.o.o., Žiri, Novovaška 147, 64226 Žiri. O izbiri vas bomo obvestili v 8 dneh. KUHINJE IZ UVOZA Pokličite w. Ftrgovina TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Besnlca 81 POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 Stečajni upravitelj stečajnega dolžnika Servisno podjetje, p.o., v stečaju Kranj, Tavčarjeva 45, na temelju Sklepa Temeljnega sodišča v Kranju, enote v Kranju, opr. št. St 2/94 z dne 24. 6. 1994 OKLICU JE JAVNO DRAŽBO dela premoženja stečajnega dolžnika - premičnih stvari (kleparskega, pleskarskega, parketarskega, ključavničarskega, zidarskega, vodovodnega, mizarskega orodja). Spisek stvari, ki jih prodaja stečajni dolžnik, je nabit na oglasni deski Temeljnega sodišča v Kranju, Enota v Kranju, Zoisova 2, Kranj, hkrati pa je tudi na razpolago pri stečajnem dolžniku. Javna dražba bo dne 13. julija 1994 ob 14. uri v prostorih stečajenga dolžnika v Kranju, Tavčarjeva 45. Na javni dražbi lahko sodeljujejo fizične osebe ali pravne osebe, ki najkasneje tri dni pred javno dražbo vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene posameznih prodajnih stvari, na žiro račun stečajnega dolžnika številka 51500-690-90478 pri SDK Kranj in se z dokazilom o vplačilu izkažejo na javni dražbi. Pooblaščenci kupcev se morajo na prvi dražbi izkazati s pooblastilom. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim pa vrnjena brez obresti v roku sedem dni po javni dražbi. Uspeli ponudnik mora skleniti kupno pogodbo v roku treh dni po končani javni dražbi in plačati kupnino v 15 dneh po sklenitvi pogodbe. Prodane stvari bodo izročene kupcem po plačilu celotne kupnine in morebitnega davka za prodane stvari, ki ga plača kupec. Vse informacije o prodaji premoženja dolžnika so na voljo pri stečajnem upravitelju gospodu Franciju Perči-ču. Prodajne stvari si je mogoče ogledati na sedežu stečajnega dolžnika dne 9. julija 1994 od 8. do 12. ure. Odprta vrata Predsednik občinske vlade je po končanem programu na srečanju pred Tavčarjevim dvorcem na Visokem v nedeljo popoldne odprl vrata dvorca in s kretnjo povabil vse, da si ogledajo notranjost in se hkrati prepričajo o doslej opravljenem delu pred leti Vtis, da bo bodoči dolgoročni najemnik dvorca moral vloiiti še precej denarja vanj, je bil nedvoumen. Telko pa bi kljub trditvi in programu na srečanju izločili dvom, da je poziv organizatorjev srečanja v celoti uspel. Vroče nedeljsko popoldne, ki je podobno kot program srečanja, vabilo v senco in k nerazgretemu premisleku, je bilo kljub ne ravo veliki množici skorajda težko obvladovati-Čeprav je bilo slišati glasno razmišljanje, da dvorec ob sedanji ponudbi ne bi bil zaprt ali preveč zaprt in so drugače prepričani želeli ostati na ravni pomirjevalnega in hkrati nedvoumno zgovornega kulturnega programa, so odprta vrata bila najlepši odgovor, da različnost zavzemanj in pogledov sedanjega petletnega obdobja iskanja ključa, ki bo vrata resnično odprl, lahko traja še lep čas. Morda pa skupno iskanje skupne rešitve le ni in ne bi smelo biti tako težavno. Nedeljsko simboliko nenazadnje ni težko razumeti, da je bila pred dvorcem prireditev, kakršnih bi bilo lahko več in večkrat in bi morda tudi tako spodbujali in pripomogli k iskanju skupne rešitve, namenjene vsem in za vse. Tako odprta vrata bi prav gotovo veliko bolje vabila, da dvorec čimprej tudi znotraj spremeni dosedanjo brezizhodno in neugledno podobo. Nenazadnje je bilo prav takšno prepričanje v nedeljo popoldne tudi tista osvežilna spobuda, ki se je velja oprijeti. • A. Žalar Podpisali so pobratenje Podnart. 4. julija - Gasilsko društvo Podnart, Id je lani od Gasilskega društva Sele-Borovnica iz Avstrije dobilo gasilsko vozilo, je v soboto po po/dne na svečanosti v Podnartu podpisalo listino o pobratenju s tem koroškim društvom. Podpisala sta jo gredsedmk GD Podnart Janez Ennan in predsednik GD Sele-iorovnica Toni Wassner. V kulturnem programu sta nastopila Mešani pevski zbor društca Sele in Molki komorni zbor DPD Svoboda Podnart. Slovesnega podpisa, po katerem je bilo veselo srečanje, sta se udeležila tudi župan Radovljice Vladimir Čeme in občine Sele Berti VVassner, podpredsednik GZ Slovenije Vili Tomat in predstavniki občinske in gasilske zveze za Gorenjsko. Slavnostni govornik je bil Milan Valjavec iz Tržiča. • A. Z. Gasilci Predoselj dobili avto Predoslje, 4. julija - V Predosljah so gasilci v nedeljo popoldne prevzeli novo orodno vozilo, ki so ga kupili s prispevki krajanov in podjetij ter še posebej Protokolarnega servisa Brdo, Oljarice Bntof in občinske gasilske zveze. Ob navzočnosti gostov in predstavnikov občine je vozilo blagoslovil župnik iz Predoselj Janez Kokalj, botra pa sta bila Elica Bolka Gostima Krištof in Stane Stern Salon Ark Maja Predoslje. * A. Ž. Barletov memorial Cerklje, 4. julija • V okviru letošnje razstave v Cerkljah je bilo tudi tradicionalno gasilsko tekmovanje za Barletov memorial. V 'streljanju" v tarčo in črpaj u vode se je pomerilo 13 članskih in 10 mladinskih ekip. Pri članih je zmagala ekipa Mavčiče I, pri nladincih pa Cerklje II. Absolutno prva v črpanju vode pa je bila kipa GD Hotemaže. • A. Ž. Praznovanje v krajevni skupnosti Bistrica pri Tržiču Delamo, kolikor je denarja Gradijo kabelsko TV, v programu pa imajo urejanje cest, kanalizacije, javno razsvetljavo. Gasilci so razvili nov prapor. Bistrica pri Tržiču, 4. julija • V Bistrici pri Tržiču, z okrog 4J5O0 krajani nairečji krajevni skupnosti v tržiski občini, so konec tedna Miroslavih* krajevni praznik. Že med tednom so bila na programu portna tekmovanja (balinanje), v petek pa so gasilci skupaj s sosednjima društvoma Peko in Brezje pri Tržiču imeli gasilsko vajo, v soboto popoldne so razvili nov prapor, v nedeljo pa je bilo skupno praznovanje na Bistriški planini. "V krajevni skupnosti zelo dobro sodelujemo z gasilci in športniki. Probleme, predvsem na področju komunalne infrastrukture rešujemo dokaj uspešno; seveda glede na to, koliko imamo denarja. Zdaj imamo v programu ureditev in asfaltiranje nedokončane ceste Pod Šijo in treh krakov kanalizacije na tem območju ter ureditev dela javne razvetljave," je med praznovanjem povedal predsednik KS Vladimir SeidL Za obdobje tega mendata predsednik Seidl pravi, da so program vedno usklajevali z denarnimi možnostmi. Veliko so pri raznih delih, predvsem kanalizaciji, prispevali krajani sami. Skrbeli so za čimbolj prijazno in urejeno okolje, postavili so več klopi. Večinoma sami so Na Logu urejali kanalizacijo, Na Jasi pa tudi Svno razsvetljavo in asflat. V omu na Bistrici so poskrbeli za centralno ogrevanje, sicer pa imamo v domu prostore gasilci, krajevna skupnost, nekaj prostora so oddali v najem, v njem pa načrtujejo tudi bodoči studio kabelske "Kabelska TV z internim kanalom se postopoma gradi. Zdaj so nanj priključeni že na K ovo rs ki cesti, Zelenici, Deteljici, dela potekajo v Zgornji Bistrici, lastniške oziroma zemljiške težave pa so v Ročevnid, Na Jasi in Na Logu. Sicer pa v vodstvu KS izgradnjo podpiramo. Ko bo zgrajen, bo sistem imel okrog 2000 priključkov, kasneje pa je predvidena širitev tudi v mesto." O načrtih v tem trenutku je težko govoriti, saj so povezani predvsem z denarjem. Na podlagi programa urejanja komunalne infrastrukture pa imajo z lastnim delom in deležem že do zdaj toliko izkušenj, da tudi v prihodnje računajo na skupno m sporazumno pripravljenost in delo. • A. Žalar Krajevna skupnost Ljubno Poslovilne vežice in odpadki sklenili, da bo svet KS o tem sklical delni zbor s krajani Otoč. Nemalo vprašanj in mnenj pa je zbudilo tudi vprašanje o možnosti za bodoče odlagališče Na referendumu se je več kot 65 odstotkov volivcev v anketi odločilo pL^™*^"^-jeT i . . v. *jr . . . , ... skupnosti. Postopek je pojasnila za nameravano gradnjo poslovilnih vežic Krajam, ki gravitirajo na direktorica jp Komunala Ra-pokopališče v Otočah, so tik pred zborom sporočili, da odstopajo od ^?xliica Bernarda Podlipnik. načrtovane skupne gradnje. Ljubno, 4. julija - Na rednem letnem zboru krajanov v krajevni skupnosti Ljubno v radovljiški občini je bila poleg poročila o delu za minulo leto in prvo polovico letos ter plana za letos osrednja točka dnevnega reda gradnja poslovilnih vežic in razširitev pokopališča v Ljubnem. Precejšnje zanimanje in razpravo je sprožila tudi pripomba, da je na območju krajevne skupnosti tudi možna načrtovana lokacija bodočega odlagališča odpadkov. Na referendumu konec maja, ko so se v krajevni skupnosti odločali o območju bodoče občine, je vodstvo krajevne skupnosti z anketo preverjalo tudi pripravljenost krajanov za gradnjo poslovilnih vežic in razširitev pokopališča v Ljubnem. Rezultati ankete so pov- sod (v Otočah in Ljubnem) potrdili že prejšnje opredelitve za izgradnjo vežic. Na zboru krajanov v soboto zvečer so se dogovorili, da bo dela vodil poseben gradbeni odbor pod nadzorom sveta krajevne skupnosti. Po posameznih delih KS bodo pooblaščeni predstavniki Končan praznik cvetja Uspela razstava v Cerkljah V nedeljo zvečer so zaprli 27. razstavo cvetja in 24. razstavo lovstva, ribištva, čebelarstva ter domače in umetne obrti. Cerklje, 4. julija - Razstavo, na kateri je od srede zvečer, ko jo ie odprl predsednik IS občine Peter Orehar, sodelovalo 400 razstavljalcev, si je do nedelje zvečer kljub vročini ogledalo okrog 3500 gledalcev. zbirali tudi denar. Izračun na podlagi projekta kaže, da bi moral vsak polnoletni krajan v krajevni skupnosti pet let vsak mesec prispevati nekaj manj kot tisoč tolarjev za uresničitev programa. Takšen finančni izračun pa je tik pred zborom krajanov na neki način zapletlo sporočilo predstavnika krajanov v Otočah, ki gravitirajo na pokopališče Otoče, ki so se že po referendumu ponovno opredeljevali in odloČili, da odstopajo od načrtovanega programa gradnje v Ljubnem. Zato so razstava in zares lepo so jo pripravili. Kar žal bi mi bilo, če je ne bi videla. Turistični delavci in gospodinje na tem območju zaslužijo res pohvalo, da so pripravili tako lepo prireditev." • A. Žalar in J. Kuhar Več o načrtovani gradnji, odla- fališču in delu v KS v Gorenjs-em glasu v petek. • A. Žalar S cvetjem je na razstavi sodelovalo 140 gospodinj iz vasi pod Krvavcem ter 50 zasebnih vrtnarjev in cvetličarjev. Uspešne so bile predstavitve aktiva kmečkih žena, zanimive f>oslikane paniske končnice, ončarski izdelki, vrtni program. Z likovnimi deli sta se Sredstavila tudi Damjan štirn iz tefanje gore in Franc Petrič iz Pšenične Police. Na razstavi so se predstavila tudi nekatera turistična društva. Pohvaliti pa je potrebno tudi nastop in predstavitev Čebelarske družine Cerklje, Ribiške družine Bistrica pododbor Pšata in lovce, ki so predstavili okrog tisoč trofej. V nedeljo je bilo tudi tekmovanje harmonikarjev. Zmagali so Uroš Križnar (do 16 let V Matija Naglic (od 45 do 65 let), Vojko Ukmar (od 16 do 45 let). Andrej Ro-pret, predsednik TD W %■ Cerklje: "Mislim, da nam je prireditev uspela, pričakovali pa smo vendarle večji obisk. Najbrž je bila kriva vročina. Nismo pa najbolj zadovoljni s sodelovanjem na nekaterih področjih; na primer na gostinskem. Pohvala in zahvala pa gre ie posebej vsem gospodinjam, ki so za razstavo prispevale najlepše cvetje in vztrajale na njej do konca." Svetozar Guček, etnolog iz Ljubljane: "Z etnologijo se ukvarjam ljubiteljsko že 65 let. Na razstavi v Cerkljah sem bil prvič 1978. leta. Mislim, da imajo Cerklje oziroma to območje vse možnosti, da postanejo center oziroma šola za narodopisno ustvarjalnost in oblikovanje z vezenjem, lesom, glino, usnjem, železom. Mislim, da bi bilo to dobro tudi za razstavo, da ne bi postala monotona." Francka Urbanija iz Spodnjih Jarš: "Pred leti sem si to razstavo prvič ogledala, tokrat sem tukaj drugič. Zares lepa Izžrebne vstopnice na razstavi v Cerkljah: 2305, 558, 636, 2313, 662, 2367, 1242, 2665,1532 in 2572. Počitnice v Španiji je dobil lastnik vstopnice s številko 2572. Nagrade srečni izžrebanci dobijo v pisarni turističnega društva Cerklje, informacije pa po telefonu (064) 422-506. Krstni koncert na Jezerskem Jezersko, 4. julija - V dvorani kulturnega doma na Jezerskem je bil v soboto zvečer krstni koncert prof. Arija Bertonclja pri novem klavirju, Id ga je za kulturni razvoj in širjenje dejavnosti podaril Proloco Jezersko, d.o.o. Podjetje je bilo ustanovljeno za nego in razvoj jezerske doline m bo že 10. julija skupaj z Glasbeno šolo Kranj na Jezerskem organiziralo poletni seminar za mlade violiniste in pedagoge. Tečaj bo trajal do 16. julija, vodd pa ga bo prof. Tomaš TulaČek. Krstnega koncerta na novem klavirju se je poleg predstavnikov sponzorjev seminarja udeležil tudi podpredsednik izvršnega sveta občine Kranj Ferdo Rauter. • A. Ž. Pokrovitelja letošnje prireditve v Cerkljah sta bila Izvršni svet občine in Gorenjski glas Kranj. Sopokro-vitelji pa so bili še Turistična agencija Odisej Kranj, Fotokopiranje servis fotokopirnih strojev Canon Ciril Bilbasn C. Staneta Žagarja 28 Kranj, Zavarovalnica Triglav OE Kranj, Avtosalon trgovina in zastopstvo Alp com Kranj, Mesarija Ivan Kepic Cerklje in RDA Elektrotehnika Ro-pret Cerklje. OSNOVNA ŠOLA PREDOSLJE razpisuje prosta dela in naloge: 7. UČITELJA angleškega In nemškega jezika aH angleškega Jezika s polnim delovnim Časom za nedoločen čas 2. UČITELJA fizike In tehničnega pouka s polnim delovnim časom za nedoločen čas 3. UČITELJA razrednega pouka PB s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji: Končana višja ali visoka šola pedagoške smeri in strokovni izpit. Zaželeno je poznavanje dela z računalniki. Prošnje sprejemamo 15 dni po objavi. Začetek del je 1. 9. 1994. Družina Šahmanovič zaman čaka na stanovanje Ali nas je bog pozabil? Družina Šahmanovič je ena od mnogih, ki je ob novembrskem razpisu za socialna stanovanja računala, da bo na ta način prišla do strehe nad glavo. Kljub visokemu številu točk so ostali praznih rok. Gorice, julija - Nazlija in Ragip Šahmanovič, mlada zakonca z dvema otrokoma treh in dveh let, z enajstletnim "stažem" v Sloveniji in tukajšnjim državljanstvom, pa oba brez zaposlitve, zlepa ne moreta priti do stanovanja. Lep čas sta se kot podnajemnika potikala naokrog, menjavala stanodajalce in naslove in Čakala na ugodno priložnost Ta se je ponudila novembra, ko je občina Kranj objavila razpis za socialna stanovanja. Predtem sta Šahmanovičeva dolgo oblegala socialno službo in občino, naj družini vendarle najdejo stanovanje. Stanovah so na Ljubljanski cesti, vendar je lastnik stanovanje prodal m morah so se izseliti. Na razpis za socialno stanovanje so ju napotili na občini in od tega sta si veliko obetala. Po osnutku prednostne liste je družina s 350 točkami dosegla šele 137. mesto na prednostni lestvici, kar ob 22 razpoložljivih socialnih stanovanjih ni obetalo rešitve. Na prednostno hsto so se pritožili z utemeljitvijo, da stanujejo v veliko slabših razmerah, kot so jih točkovali. Ocenjevali so namreč njihove bivalne razmere na Golniku 112, kjer so bih podnajemniki, medtem pa so se preselili v stanovanje na Golniku 48 a. Izvršni svet je pritožbi ugodil in nova komisija si je šla ogledat, kako živijo Šahmanovičevi na omenjenem naslovu. Ponovno točkovanje je Šahmanovičeve uvrstilo dovolj visoko na prednostno hsto, da bi jim pripadalo eno od stanovanj iz razpisa. Sekretar za urbanizem in gradbene zadeve Miha Perčič je dejal, da je njihov sekretariat dal pozitivno mnenje izvršnemu svetu, toda smola. Iz stanovanja na Golniku 48 a, kjer so bili protizakonito, so jih nedavno tega izselili. Pravzaprav so nameravali delo-žirati stanovalca, ki je bil na tem naslovu prijavljen, vendar tu ni živel, naleteli pa so na Šahmanovičeve. Njihovo po- Šahmanovičevim so pohištvo in drugo premoženje ob izselitvi deponirali, zato si tudi mizo pogrnejo kar na tleh. po glasovanju je izvršni svet odloČil, da Šahmanovičevi stanovanja ne dobijo. Odtehtal je argument vlade, da bi bilo treba pn točkovanju upoštevati stalno bivališče te družine, ki je uradno še vedno na Ljubljanski cesti. Njihovo nenehno selitev z naslova na naslov niso pripisali dejstvu, da družina nima kam iti, temveč so bili (vsaj večinsko) prepričani, da si skušajo na ta način le "popraviti" potreben seštevek točk. Šahmanovičevima pa jo je poleg tega še enkrat zagodla bistvo in drugo premoženje je kranjski Domplan deponiral na posebnem mestu, njih pa izselil. Zakonca z dvema majhnima otrokoma, od katerih ima eden hude zdravstvene težave, nista mogla ostati na cesti. Zatekla sta se k že preizkušenemu načinu: nasilno sta se vselila v prazno občinsko stanovanje v Goricah. Občina ga namerava obnoviti, zato je popolnoma prazno in brez elektrike. Ker so bili Šahmanovičevi po deložaciji iz stanovanja na Golniku tudi brez svojega pohištva, so bile bivalne razmere seveda neznosne.Dobri ljudje so jim darovali jogi, da sta vsaj otroka lahko dostojno ležala. Oblačila in skromno premoženje, kolikor so ga lahko prinesli s seboj, so zložili po tleh. Mleko za otroka jim pogrejejo pri sosedih... Toda tudi tem okoliščinam bi bili nekako kos, ko bi vsaj obstajalo upanje na socialno stanovanje. "Ključe sva imela tako rekoč že v rokah," pravita zakonca Šahmanovič. "Gospod Perčič nama je že čestital, češ dobili ste stanovanje, potem pa nas je izvršni svet s svojo odločitvijo izvrgel iz skupine 25 srečnežev. Ogorčeni smo in nesrečni, ker nas že toliko časa spremlja smola in ne moremo priti do svojega doma. Oba sva brezposelna, delala sva v Doni-tu in Tekstilinusu, otroci so bolni. Ko da je bog pozabil na nas!" Šahmanovičevima se ne zdi prav, da so se sklicevali na ocenjevanje stanovanja, v katerem ne živijo več. Toda kaj lahko storita? Možnost pritožbe vsekakor imata, toda zakonca se zavedata, da so sodna pota dolgotrajna in da terjajo veliko živcev in nemara tudi denarja. Dolgo mletje sodnih mlinov pa ima za to družino tudi svojo dobro stran. Občina bo Šahmanovičeve tožila zaradi nasilne vselitve v stanovanje v Goricah, ker zavirajo obnovo. Medtem ko bodo čakali na sodno odločitev, jih ne bodo mogli izseliti, kako dolgo pa bodo lahko strpen brez elektrike in drugega, pa je seveda nekaj drugega. • D.Z.Žlebir Junij je bil mesec boja proti sladkorni bolezni S sladkorno boleznijo v pozna leta V Sloveniji trpi za sladkorno boleznijo 70 tisoč ljudi, dobri trije odstotki prebivalstva. V dispanzerju kranjskega zdravstvenega doma jih obravnavajo 3800. Kranj, 5. julija - Ves letošnji junij je bil posvečen boju proti sladkorni bolezni, 27. junija pa je bu mednarodni dan diabetikov. Javnost premalo pozna to neozdravljivo bolezen, ki lahko da z dobrim poznavanjem te bolezni, dosledno samokontrolo, discipliniranim zdravljenjem in kar se da zdravim načinom Življenja lahko bolnik obvlada bolezen in z njo doživi tudi znosno starost Sladkorna bolezen ogroža najmanj dest milijonov Evropejcev, zato so se v okrilju Regionalnega urada za Evropo Svetovne zdravstvene organizacije in Mednarodne federacije za diabetes že pred petimi leti dogovorih, kako zmanjšati visoki davek v obliki smrti in bolezni, ki ga terja diabetes. Nastala je Saintvincentska deklaracija, ki je pozvala k izdelavi programov za preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje sladkorne bolezni na lokalni, nacionalni in evropski ravni, zlasti pa za preprečevanje komplikacij, kot so slepota, odpoved ledvic, gangrena in amputacija, poslabšanje koronarne bolezni in kap. V Evropi so uresničili že nekaj petletnih ciljev iz te deklaracije in zmanjšali posledice sladkorne bolezni, medtem ko pri nas šele začenjamo. Med petletnimi cilji kaže omeniti ozaveščanje bolnikov in svojcev, opremljanje ambulant, statusne ureditve, spremembo družbenega odnosa do te bolezni, preventivo... Če bo država poskrbela za te ključne cilje, bo v prihodnje prihranjenega veliko denarja, ki ga terja zdravljenje posledic sladkorne bolezni in invalidnost. Tudi sladkorni bolniki sami sodelujejo pri uresničitvi ciljev v zvezi s svojo boleznijo. Združujejo se v številna društva. Tudi na Gorenjskem jih imamo. Društvo sladkornih bolnikov Kranj in Tržič, ki ga vodi Miha Logar je eno najbolj dejavnih. Ob letošnjem mesecu boja proti sladkorni bolezni je izpeljalo nekaj odmevnih akcij. Pripravilo je srečanje s klubom sladkornih bolnikov iz Doma oskrbovancev v Potočah, kjer sta bih tudi dve predavanji. Velikega odziva pa je bilo deležno občinsko srečanje diabetikov v Kranju. Ob tej priložnosti so se sladkorni bolezni posvetih trije predavatelji: dr. Janez Rojšek je govoril o duševnih dogajanjih pri sladkorni bolezni, dr. Marija Krašovec - Potočnik o poznih komplikacijah sladkorne bolezni in dr. Janja Kreč - Šorh o načinu življenja sladkornih bolnikov. Zdrava hrana, rekreacija, samokontrola in spoštovanje zdravnikovih napotkov so najpomembnejši kažipoti, ki sladkornemu bolniku lahko zagotovijo, da bo dočakal starost. Govorih so tudi o novostih v diabetični ambulanti kranjskega zdravstvenega doma. Društvo sladkornih bolnikov se jelotilo zbiralne akcije za novo opremo dispanzerja. Za zdaj so vanjo zajeli 22 podjetij in obrtnikov, do jeseni pa nameravajo zbrati še nekaj denarja za boljšo opremljenost. Društvo je sicer nanizalo še nekaj problemov, ki bi jin poleg posodobitve ambulante še rado rešilo: lastne prostore za dejavnost in srečanja, pridobitev stalnih sponzorjev, več članstva... Če nas je več, smo bolj vplivni, pravijo, bolnikom pa je članstvo tudi sicer v korist. V društvu dobijo veliko novih informacij o tem, kako kljubovati bolezni, tudi druženje in rekreacija blagodejno delujeta na boljše počutje. Na tokratnem srečanju pa so priredili tudi degustacijo zdrave hrane, ki so jo prispevali sponzorji: Perutnina Ptuj, Mesoizdelki Škofja Loka, Mlekarna Kranj, Pekarna Kranj, Živila Naklo in trgovina Jerebika. • D. Z. Zlebir Devetdeset let gospe Age Kiler Vse življenje eno samo garanje 15. junija je v Radovljici praznovala devetdeseti rojstni dan Aga Kiler, Id je sicer doma v Prekmurju. In ravno ta prekmurščina oziroma naša gorenjščina sta nam delah kar nekaj preglavic pri "sporazumevanju , saj gospa Aga govori pač v svojem narečju pa tudi vsi domači se pogovarjajo po prekmursko, čeprav že dolga leta stanujejo v Radovljici. Tako nam je veČino stvari povedala Agina hčerka Agica, h kateri se je mama preselim pred desetimi leti. Kako ste živeli v Prekmurju? "Mama se je rodila v vasi Bogojina, poročena je bila z Ivanom, s katerim sta imela pet otrok, dva sta že umrla. Oče je padel v partizanih tako, da se ga otroci komajda spominjamo. Tako je mama ostala sama z otroki. V življenju res ni imela nič lepega, eno samo garanje. Delala je kot kuharica v vrtcu v Bogojini in ljudje, ki so bih tedaj še kratkohlačniki, se je še danes spominjajo in so ji pred dnevi tudi poslali čestitko ob rojstnem dnevu." Kako pa je z zdravjem pri teh letih? "Moram reči, da se kar dobro drži. Sama skrbi zase, vidi dobro tako, da še vedno šiva brez očal. Tudi spomin ima zelo dober. Sicer so pa v družini po mamini strani vsi doživeli visoko starost. Kakšnega posebnega recepta, kako učakati taka leta, nima, res pa je, da nikoh ni kadila, kakšen kozarček vina je že popila, jedli so pa tako v glavnem zelje in krompir, saj drugega dostikrat ni bilo." Jo muči domotožje po Bogojini? "Na trenutke ji je res tako hudo, da se kar zjoka. Že odkar se je preselila k meni, nismo bih v Prekmurju, vleče nas pa zelo in tudi jaz sama bi raje živela tam. Za mamo je bilo težko zlasti v začetku, tam je imela hišico, tud pa živimo v bloku. Potem se je počasi navadila, dobro se razume tudi s sosedi, ima nekaj prijateljic. Rada gre malo naokrog, še vedno veže trto, ki jo imamo zunaj, skrbi za rože, sama postilja, tudi zunaj rada pomete." Kaj pa jo najbolj zanima? "Precej gleda televizijo, ki jo v Bogojini ni imela in ne zamudi nobenih poročil. Pozna vse predsednike, za politiko se sploh zelo zanima. Najbolj všeč pa ji je seveda Kučan, saj je doma iz njenega konca. Čeprav je res dobra kuharica, saj je kuhala tudi po ohcetih m fostilnah, tukaj tega ne dela, saj se, kot mnogi stari ljudje, boji plina, a tudi silim je nič, saj je vse življenje trdo delala in šele zdaj malo počiva. Pa tudi to ni tisti pravi počitek, saj je dela tako navajena, da postane kar nervozna, če ga nima. Kako pa boste praznovali mamin rojstni dan? "Zbralo se nas bo okrog osemnajst kar tule, pri meni doma. Vsak bo prinesel kaj dobrega, iz Bogojine so že poslali paket s poticami in tortami. Kar veselo bo. Mama ima že tudi pet pravnukov, s katerimi ima veliko veselje, saj je vse življenje delala med otroki. Ob koncu pa bi rada pozdravila in se zahvalila družini Benčevih iz Prekmurja, pri kateri je naša mama preživela vrsto let." • E. Gradnik Upokojenci slovenski javnosti in oblasti Dostojno preživetje na starost Več kot 10 tisoč slovenskih upokojencev, Id so se nedavno tega zbrali na Rogli, je s tega srečanja slovenski javnosti in oblasti poslalo sporočilo, da se bodo z vsemi legalnimi sredstvi borili za dosežene pravice in interese. Zapisali so, da so sedanji slovenski upokojenci v najtežjem obdobju slovenske zgodovine prispevali k temu, kar imamo danes, *ato upravičeno zahtevajo, da se to upošteva pri odločanju in varovanju z zakoni zagotovljenih pravic in interesov. Zahtevajo takšno socialno varnost, ki bo na starost zagotavljala dostojno preživetje. Nasprotujejo omejevanju ali celo ukinjanju doseženih upokojenskih pravic. Pripravlja se nov sistem pokojninskega zavarovanja. Upokojenci pričakujejo, da bo narejen skrbno, strokovno in dolgoročno ob upoštevanju slovenskih možnosti in posebnosti za nove generacije zavarovancev. Nove generacije si bodo lahko zagotavljale primerno socialno varnost tudi z dodatnim zavarovanjem, kar sedanjim upokojencem in tistim delavcem, ki bodo upokojeni v naslednjih letih, ni bilo omogočeno. Upokojence vznemirja neprestano očitanje, kakšna sredstva gredo za pravice upokojencev. Pri tem se pozablja, zakaj in po čigavih odločitvah je v zadnjih letih skokovito raslo število novih upokojencev, zakaj je padalo število zaposlenih, stagniral bruto domači proizvod in se celo zmanjševal. Tega upokojenci niso krivi. Tudi so pripravljeni prispevati svoj delež za ozdravitev siromašnega gospodarstva, ne želijo pa biti pri tem prvi in najbolj prizadeti. Prvi delež naj dajo tisti, ki imajo preveč. Upokojenci in zaposleni to zagotovo niso. Ohraniti žehjo tudi sedanji sistem usklajevanja pokojnin po gibanju plač, ki je po njihovem edino pošten in realen za ohranitev prave vrednosti pokojnin. Upokojenci, organizirani v 410 upokojenskih društvih in povezani v Zvezo društev upokojencev Slovenije, napovedujejo, da se bodo za svoje pravice borih. Tudi na voliščih. Prihajajo položnice za dohodnino Država izterjuje, kar ji gre Kranj, 5. julija - Z davkarije že prihaja pošta, ki od davkoplačevalcev terja plačilo lanske dohodnine. V prejšnji številki Gorenjskega glasa smo na kratko ie prikazali primer, kako država od delavke s plačo, nižjo od zajamčene, neusmiljeno terja dohodnino, višjo od njenega mesečnega prejemka. Kaj lahko stori? Se lahko le huduje m obupuje ali ima še kako drugo možnost? Davkoplačevalci smo dolžni odmerjeno dohodnino plačati v 30 dneh od prejema odločbe. V primeru, da so nam jo izračunali narobe ah da se nam zdi previsoka, pa se lahko oglasimo na davčni upravi. V prvem primeru napišemo pritožbo in opozorimo na (morebitne) napake. Če pa je dohodnina za naše finančne zmožnosti previsoka, lahko napišemo prošnjo, v kateri zaprosimo bodisi za odpis plačila bodisi za plačilo v več mesečnih obrokih. Če prosimo za odpis, moramo prošnjo utemeljiti tudi z dokazili o (slabem) gmotnem položaju družine. Predložiti je treba podatke o dohodkih družine v zadnjih mesecih. Svoje obveznosti do države pa lahko poravnamo tudi v več mesečnih obrokih, največ šestih, ah pa nam za tohko časa odložijo plačilo. Pritožbo, ki jo naslovimo na davkarijo v primeru, da so nam napak odmerili dohodnino, moramo vložiti v 15 dneh od prejema odločbe. Vlogo za odpis, odlog ah večobročno odplačilo dohodnine (po 118. členu zakona o dohodnini) pa moramo oddati najkasneje v 30 dneh od prejema odločbe. S prejemom odločbe o dohodnini torej še ni vse zapečateno. Čeprav nas zneski nemalokrat ženejo v jezo ali obup, država pušča odprta še kaka vrata. Z novim zakonom o dohodnini je sicer marsikomu že prihranila skrb in nejevoljo (denimo upokojencem), vsem pa ne. Tistim ostanejo nadležna pota na davkarijo in pogajanja z birokracijo. • D.Ž. Sredi julija krvodajalska akcija Radovljica, L juliia - Občinska organizacija Rdečega križa iz Radovljice v juliju pripravlja dvodnevno krvodajalsko akcijo, in sicer v torek in sredo, 19. in 20. julija, od 8. do 14. ure v Zdravstvenem domu na Bledu. Da bi krvodajalcem prihranili težave in stroške prevoza, jih bo na Bled vozil kombi Zavoda za transfuzijo Slovenije. V torek, 19. julija, bo ob 8. uri odpeljal z avtobusne postaje Krnica, se ustavil v Zgornjih in Spodnjih Gorjah ter v Zasipu. Ob 10. uri bo odpeljal iz Krope, v Kamni Gorici bo ob 10.15, na Lancovem 10.20, v Radovljici 10.30 in v Lescah 10.40. V sredo, 20.Julija, bo ob 8. uri odpeljal iz Bohinjske Bistrice in ob 8.25 z Bohinjske Bele, ob 10. un iz Begunj, 10.05 iz Zapuž, 10.10 iz Radovljice in 10.20 iz Lesc. Povratek domov bo organiziran z enakimi postanki. Krvodajalce vabijo, da se odzovejo tudi tokratni poletni akciji, saj nesreča in bolezen tudi poleti ne počivata. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNIKA ŠKOFJA LOKA, Stara Loka 31, razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA MATEMATIKE IN RAČUNALNIŠTVA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: - visoka strokovna izobrazba - učitelj računalništva z matematiko pedagoške smeri - opravljen strokovni Izpit - dve leti delovnih izkušenj - dopolnilna znanja Iz tiflopedagogike Poskusno delo traja štiri mesece. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati prinesejo osebno v splošni sektor v 8 dneh po objavi razpisa. O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Glasbena Loka 94 V TEH MLADIH JE NEKAJ VEC Sk. Loka - V organizaciji škofjeloške Ljudske univerze je bila pretekli teden v prostorih Puštalskega gradu že četrta poletna glasbena šola. Namenjena je bila učencem, ki so zaključili vsaj tri letnike glasbene šole in letos se jih je prijavilo več kot petdeset. Teden dni so mladi flavtisti, kitaristi, trobentači in klarinetisti pod vodstvom priznanih mentorjev bogatili svoje znanje. V soboto so imeli zaključni koncert Kot so povedali mladi glasbeniki, so se poletne glasbene šole udeležili zato, ker si želijo spoznati čimveč novega in zaradi zanimive družbe vrstnikov, s katerimi jih vežejo podobni interesi. Prišli so z vseh koncev Slovenije, nekateri že četrtič. Z delom so začeli vsak dan že ob devetih dopoldne in pridno muzicirali tja do enih po- roldne. Hladni prostori škofje-oške glasbene šole v Puštalskem gradu so tudi v vročih poletnih dneh omogočali nemoteno delo. "Pridno vadimo nov program. Poudarek je na individualnem delu in skupinskem komornem muziciranju," je povedala prof. Draga Ažman, predavateljica na škofjeloški glasbeni šoli in srednji glasbeni šoli v Ljubljani. V njenem razredu je bilo letos štirinajst učencev. "Pri nas se takšen način dela šele uveljavlja. Poletnih šol za mlade glasbenike ni vehko. Cilj takšenga druženja so seveda najprej prijetne počitnice, povezane z delom, ki mlade veseli. Prijetno s koristnim, bi lahko rekli na kratko. Tehnično pa je seveda namen šole izboljšati način dela, pokazati mladim, kako naj vadijo. In jim morda še enkrat povedati že znane stvari na način, kot ga niso navajeni. Mislim, da se učenci tu dobro počutijo. Delamo po literaturi, ki sem jo izbrala posebej za to priložnost in vse skladbe so se zelo hitro naučili. Po večini tudi z veseljem poslušajo koncerte, ki se vsak večer vrstijo v kapeli Puštalskega gradu." Mladi glasbeniki so še povedali, da so, razen v zadnjih dneh, ko je vnema tudi zaradi hude vročine že malce popustila, vadili tudi popoldne. Nekatere namreč čakajo še sprejemni druge koncert in tekmovanja že kmalu v začetku jeseni. Prof. Andrej Grafenauer je imel v svojih dveh razredih skupaj kar šestnajst učencev. "Poletna šola je koristno dopolnilo k običajnemu glasbenemu izobraževanju, ne more pa biti njegovo nado- V petek se je udeležencem poletne glasbene šole in ostalim ljubiteljem glasbe v kapeli Puštalskega gradu predstavil mladi klarinetist Andrej Zupan. Je prvi klarinetist Ljubljanske opere in učitelj klarineta na glasbeni soli v Ljubljani. mestilo. Zanjo naj bi se odločali seveda nadpovprečni učenci, tisti, ki hočejo vedeti več kot ostali, vendar pa dejansko sem prihajajo s povsem različnim nivojem znanja. Nekateri se pač za udeležbo odločajo sami, in si sami poletno šolo tudi plačajo, za druge to stori njihova glasbena šola," je povedal Andrej Grafenauer. "Moji kitaristi delajo tisto, kar želijo sami. Skladbe, ki so se jih že naučili doma in jih tu le še izpopolnjujejo. Popravljamo tisto, kar ie v bistvu že narejeno, saj bi bilo učenje popolnoma novih skladb za vse ostale, ki v določenem trenutku pač le poslušajo, povsem nezanimivo." Prof. Grafenauer se je odzval povabilu na poletno šolo v Škofji Loki zato, ker je prepričan, da bo tako koristil številnim mladim kitaristom. "Nivo učiteljev kitare je v naših osnovnih glasbenih šolah zelo različen. Tu pa se zberejo iz vse Slovenije in vsaj približno vedo, kje so. Poleg se lahko poletne glasbene šole udeležijo vsi tisti, ki jih nisem mogle vzeti k pouku med šolskim letom. Če so dobri, jih lahko usmerim v resnejše delo innadaljevanje študijo. Letos imam tu kar nekaj zelo nadarjenih mladih glasbenikov, ki se bodo morda lahko z glasbo nekoč celo poklicno ukvarjali. Poletno glasbeno šolo, ki se je iz leta v leto udeležuje vedno večje število mladih glasbenikov, bodo v Škofji Loki, z nekaj spremembami seveda, imeli tudi v prihodnje. Predvsem načrtujejo zaradi izjemno velikega zanimanja udeležence ločiti na aktivne in pasivne. Za slednji način dela se zanimajo predvsem glasbeni pedagogi, ki bi na ta način spoznali tudi drugačne, morda primernejše in učinkovitejše metode dela. Tako kot doslej bodo tudi prihodnja leta organizirah poletno glasbeno šolo za instrumente, za katere je veliko zanimanje in za katere imamo v Sloveniji vrhunske mentorje. "Pri nas je premalo dobrih glasbenih pedagogov in šole, ki se zavedajo potrebe po kakovostnejšem znanju, so svoje, so svoje najboljše učence - poslale še sem," je povedal Valentin Bogataj, ravnatelj škofjeloške glasbene šole, ki je soorganiza-torica prireditve. "Vehko mladih ima v načrtu nadaljevanje izobraževanja na srednji glasbeni šoli, vstop vanjo pa je izjemno zahteven. Zanj je nujno imeti čimveč dobrega znanja, ki jim ga omogoča tudi naša poletna šola. Poleg tega mladi glasbeniki tu stopijo v stik s svojimi bodočimi profesorji, in kar je še pomembneje, z ravnijo zahtevanega znanja." Ne najmanj pomembni pa so seveda tudi skupni obiski koncertov v kapeli Puštalskega gradu, kjer so med drugim pretekli teden nastopih kitarist Uroš Usenik, violinist Volodja Balžalorskv s pianistom Hinkom Haasom, kitarist Andrej Grafenauer in nazadnje klarinetist Andrej Zupan. "Želja po srečevanju mladih glasbenikov je velika in ceniti jo moramo," poudarja Valentin Bogataj. "To so otroci, ki praktično obiskujejo dve šoli - glasbeno in običajno. In kljub dolgemu in napornemu" šolskemu letu imajo še vedno dovolj energije, da prvi teden počitnic preživijo z glasbo. To so vehke zahteve in obremenitve, ii zaslužijo vse spoštovanje. • M. Ahačič, foto: G. Šinik Ob 260-letnici rojstva Antona Janše FAKSIMILE JANŠEVIH KNJIG 0 ČEBELARSTVU Ljubljana, 4. julija - Pretekli četrtek je založba Agens v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani prestavila faksimile Janševih knjig o čebelarjenju. Izvirnika v nemščini, ki je bil tiskan na Dunaju leta 1775 in faksimila prve slovenske izdaje, ki je bila v prevodu Janeza Goličnika tiskana v Celju, leta 1792. _ Cankarjeva založba izdala monografijo Sezona pekla KDO SO LJUDJE, KI UBIJAJO DRUGE? Predstavitev monografije o Sarajevu fotografa Zorana Filipovica Ljubljana, 4. julija • Zoran Fllipovič, ki je svoje delo "Sezona pekla", razen s črnobelimi fotografijami, opremil tudi s tekstom, je svetovno znan profesionalni fotograf, ki sodeluje z najboljšimi časopisi in revijami po svetu. Roien je sicer v Brčkem, a je ob začetku tragedije v Sarajevu začutil, da je njegova moralna dolžnost biti tam in živeU z ljudmi, ki so ostali v Sarajevu. Kot fotograf bi lahko izkoristil zaščito Unproforja in prebival v hotelu Holidav Inn, kot je to običajno, vendar se je odločil drugače in preživel zimo 1992/93 tako kot vsi drugi prebivalci. Z njimi je delil lakoto, mraz, grozo, strah. Tako je, nehote in nenačrtovano, nastala pretresljiva monografija, ki z 88 črnobelimi fotografijami, ki so včasih bele skoraj do izbrisa in zgodbami o vsakdanjem življenju Sarajevčanov, zgodbami o ljubezni in predvsem z osrednjo pripovedjo o zločincu, četniku Borislavu Heraku, govori o peklu, ki je, kot pravi avtor v knjigi, po definiciji obče mesto ZLA. In ravno to je tisto, kar Zorana Filipovica tudi zanima: zakaj ljudje ubijajo druge, kdo je tisti, ki ima to ogromno moč, da drugemu vzame življenje in od kod jemlje to moč. Prepričan je, da je v človeški naravi, da dela dobro, in da je težko biti zločinec. Fihpovič sam zase pravi, da se je naučil ceniti življenje, da ga zanima mistika religije, on sam pa je iskalec življenja. Knjigo je posvetil svojemu prijatelju in kolegu Alojzu Krivogradu - Futvju, fotograf, s katerim sta skupaj hodila po Bosni, pa se je jeseni 1992 nekje okoli Sarajeva za njun izgubila vsaka sled. Avtor se zaveda, da knjige ne morejo spreminjati sveta, vendar pravi: "Če bo ta knjiga enega samega človeka, ki sedi zgoraj in igra Obe knjigi dopolnjuje še publikacija Po bečelah se vižej, študija o Janševem življenju in delu, ki jo je napisal Stane Mihelčič in o prevajalcu Janezu Goličniku izpod preresa Marije Humar. Obe sta Boga, soočila s stvarnostjo m ga spremenila, potem moj trud ne bo prevedeni tudi v nemški jezik, prav tako kot kratka predstavitev zaman." Poudaril pa je, da v Sarajevu ljudje tudi danes, ta trenutke Čebelarskega muzeja v Radovljici kot dopolnilo h knjigi. Kot je na predstavitvi poudarila Marija Humar, je delo pomembno tako za čebelarsko stroko kot tudi za jezik, saj je bil Goličnikov prevod Janševe knjige prvo in kar petdeset let tudi edino slovensko delo o čebelarjenju. Dvojezična pubhkacija, ki jo bodo jeseni predstavili tudi na Dunaju, sodi v program knjižne zbirke Pot kulturne dediščine, kjer je do sedaj že izšla knjiga Slovenski kozolec, načrtujejo pa še slovensko-angleško-špansko publikacijo Slovenski ljudski godci in glasbila. Avtorica projekta, ki bo obsegal knjigo in CD ploščo, je Mira Omerzel - Terlep, sicer pa ta čas prof. Jože Šifrer ureja Vodnik po poti kulturne dediščine, v katerem bo osem avtorjev predstavilo kulturno - zgodovinsko izročilo Prešernovih krajev. • M.A. žive v kletki, kjer jih Unproforjevci sicer hranijo, da imajo nekaj boljše pogoje kot npr. Pozimi, edina razlika pa je ta, da zdaj umirajo bolj siti in čisti - edina razlika je torej, da so zdaj lepa trupla. • E. Gradnik Nagrada za žensko prozo ZAZNAMOVANA Ljubljana, 1. julija - Urad za žensko politiko in časopis Republika sta predstavila nagrajenke razpisa za kratko zgodbo z naslovom Zaznamovana. Za objavo so izbrali dvanajst zgodb, najboljša po mnenju komisije pa je bila delo Neja Kos. KULTURNI KOLEDAR KRANJ • V galeriji Prešernove hiše so na ogled likovna dela udeležencev 3. likovne kolonije v Premanturi. V galeriji Mestne hiše je razstavljen izbor predvojnih likovnih del slikarjar Ljuba Ravnikarja (1905-1973). V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala. V hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Cernigoja. V galeriji Pungert razstavlja slikar Janko Kastelic. V Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. JESENICE - V razstavnem salonu D olik je na ogled razstava fotografij članov Foto kluba Maribor. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je po novem odprta od 8.30 do 16. ure, ob nedeljah od 11.30 do 17.30 ure, ob sobotah je zaprta. VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo barvne fotografije člani Fotokluba Janez Puhar iz Kranja . V prostorih Gorenjske banke so na ogled slike Nataša Rozman z Brezij. V galeriji Šivčeva hiša razstavlja slike z religiozno tematiko Marta Jakopič Kunaver. Od 1. julija dalje je galerija v popoldanskem času odprta od 17. do 19. ure, dopoldan pa od 10. do 12. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Stavbna dediščina Begunj na Gorenjskem, avtorja Mirka Majerja. BLED - V hotelu Astoria je na ogled prodajna razstava ruskega akad. slikarja Jurija Kravcova. SKOFJA LOKA - V galeriji Fara razstavljata oblikovalki Lena Šajn in Majda Mrze lj. V mini galeriji Občine Škof j a Lokarazstavlja Marjan Prevodnik iz Ljubljane litografije na temo Tihožitja. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava likovnih del slikarke Mirne Pavlovec V galeriji Fara razstavlja akad. slikar Janez Hafner. Likovna dela otroškega Ex tempora 94 si je moč ogledati v Mali galeriji Žigonove hiše. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je odprta razstava čipk iz Železnikov in dražgoškega kruhka. KAMNIK • V razstavišču Veronika je na ogled razstava slik Daniela Fuggerja Od Domžal do Kamnika. KONCERT V KRANJSKI ŽUPNIJSKI CERKVI Kranj, 4. julija - V kranjski župnijski cerkvi sv. Kancijana in tovarišev sta prejšnji ponedeljek nastopila avstrijska gosta iz Gradca: orgamst Herbert Bolterauer in flavtistka (kljunasta in prečna flavta) Gudrun Hoelzl. Napovedani pevec - basist Andreas Orasch je zadnji hip odpovedal gostovanje. Na sporedu so bila solistična orgelska in flavtistična dela ter eno od del za (kljunasto) flavto in orgle. Tako smo tokrat po zaslugi zlasti še odličnega organista Bolterauerja slišali troje solističnih orgelskih del skladateljev Muffata, Francka in Heillerja. V vseh teh treh delih je solist-organist dodobra razigral ta naš kranjski orgelski inštrument, pa ne le v sklepni in sodobni skladbi (Predigri in poigri iz Vesper, 1977), tudi oboje predhodnih del že navedenih skladateljev je izzvenelo v igranju res odličnega koncertanta. Pa tudi flavtistka, ki je najprej odigrala d'Herveloisovo Suito v G-duru, op. 6/3 skupaj z organistom na kljunasto flavto in sklenila svoj kranjski nastop s solistično Partito v a-molu (BMW 1013) za prečno flavto, ni bila od muh. Tako smo sicer v skoraj prazno zasedeni ladji kranjske župnijske cerkve doživeli lep glasbeni večer ob orglah in flavtah (kljunasti in prečni). Organist Bolterauer (roi. 1964 v avstrijskem Steverju) ie od leta 1987 organist in zborovodja v graški cerkvi Marije Pomagaj, poučuje pa tudi na graškem Konservatoriju za cerkveno glasbo. Flavtistka Hoelzlova je rojena v Gradcu, kjer od leta 1984 poučuje in koncertira. • F. K. SPET KISELŠTAJN KULTRI Kranj - Na vrtu gradu Kiesselstein bo tudi letos potekal poletni otroški festival Kiselštajn živi kulturi. Tudi tokrat si bodo lahko vsak četrtek v juliju in avgustu ter prva dva septembrska najmlajši ogledali zanimivo bero desetih kvalitetnih lutkovnih predsta. Ze ta četrtek bo ob 19. uri nastopil kranjski lutkar Cveto Sever s predstavo H. CH. Andersena Cesarjeva nova oblačila. Ob slabem vremenu se, tako ta četrtek kot vse druge, prireditev seli v Prešernovo gledališče. Zaradi finančnih zadreg bo letos mnogo manj prireditev za odrasle. Kljub temu pa bo ta petek zvečer zanje nastopila glasbena glasbena skupina Transcendence. • M.A. Med sto dvaintridesetimi prispelimi besedili so dah prednost tistim avtoricam, ki se, kot je dejala Nedeljka Pirjevec, niso zjokale nad svojo usodo, članica komisije Marjeta Kajzer Novak, v kateri je bila poleg Novakove in Pirjevčeve tudi Lela B. Najtin, pa dodaja, da je pila presenečena nad veliko kakovostjo prispelih tekstov, njihovo raznolikostjo in sodelovanjem že uveljavljenih pisateljic. Kljub temu je komisija menila, da nobeno delo ni tako vrhunsko, da bi zaslužilo prvo nagrado. Drugo nagrado je zato dobila Neja Kos, podeljene pa so bile kar tri tretje: Ani Marjanovič, Barici Smole in Gitici Jakopin. Med dvanajstimi najboljšimi, katerih teksti bodo objavljeni jeseni v posebni publikaciji, še to poletje pa v postopoma v dnevniku Republika, so bile poleg treh nagrajenih tudi Helena Kos, Saša Vegri, Maja Novak, Berta Bojetu, Bernarda Pavlovec, Beatrix Logar in Marija Švajcer. • MA. M OSNOVNA ŠOLA M t A. T. LINHARTA RADOVLJICA razpisuje prosta delovna mesta 2 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom 2 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (šol. leto 1994/95) s polnim delovnim časom 1 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas s polnim delovnim časom - nastop dela 1. 9. 1994 do povratka delavke z bolniškega in porodniškega dopusta 1 UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom 1 UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen čas (sol. leto 1994/95) s polnim delovnim časom 1 UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA s skrajšanim delovnim časom za določen čas (šol. leto 1994/95) 1 UČITEUA LIKOVNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom 1 UČITEUA GOSPODINJSTVA, TEČAJNEGA POUKA PRVE POMOČI IN RAČUNALNIŠTVA v projetku PETRA s polnim delovnim časom za določen čas (šol. leto 1994/95). Zahteva se dodatno znanje iz računalništva. Izveden bo predhoden preizkus znanja. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o osnovni šoli. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na šolo v 15 dneh po objavi razpisa oz. razpis velja do zasedbe delovnih mest. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Srečanje slovenskih gospodarstvenikov s hrvaškimi Vsi za večje in boljše sodelovanje Predstavniki hrvaške Gospodarske zbornice in hrvaških podjetij so prišli na pogovore v Slovenijo Ljubljana, 1. julija • V prostorih Gospodarske zbornice v Ljubljani so se srečali predsednik Gospodarske zbornice Hrvaške Mladen Vedriš, njegovi sodelavci in predstavniki hrvaških podjetij s predsednikom slovenske Gospodarske zbornice Dagmarjem Šustrom in nekaterimi predstavniki slovenskih podjetij. Obravnavali so aktualna vprašanja glede medsebojenga gospodarskega sodelovanja, predvsem so bile poudarjene želje po intenzivnejšem gospodarskem sodelovnaju med državama. Vemo, da je razbitje Jugoslavije, osamosvojitev njenih bivših republik, vojna v njih, tudi na Hrvaškem, pustilo strašne posledice na več področjih življenja, tudi na gospodarske. Pojavljati so se zaceli veliki problemi, ki bi sicer bili bolj obrobnega pomena, a so precej vplivali na poslabšanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško. Tu so mišljene predvsem težave državnih meja, elektrarne Krško, problemi okrog Ljubljanske banke. Uvedba kontingentov V razgovoru so sodelovali ljudje iz vodstev podjetij, združenj, direktorji. Poleg gospodarskih so se dotaknili še drugih vprašanj. Vedeti je treba, da je uvedba kontingentov pri razvrščanju blaga na uvoz in izvoz na Hrvaško povzročila zmanjšanje izvoza na Hrvaško, pri čemer so bila prizadeta mnoga slovenska podjetja, kot na primer Alpos, Slovenijavino, Ljubljanske mlekarne, MIP Nova Gorica. Pri carini so za plastično embalažo uvedli še dokaj visok ekološki davek, ki ga domača podjetja plačujejo le v polovičnem znesku. To za izvoz tega blaga pomeni nekon-kurenčnost, davke bi morali izenačiti. Poleg visokih carinskih uvoznih dajatev so na Hrvaškem uvedli odlok o pla- čevanju posebne dajatve pri uvozu blaga. Carino je potrebno izenačiti, dajatve pa ukiniti. Obstajajo tudi neurejena lastninsko pravna razmerja med državama, kar prinaša kopico težav pri razvojnih in komercialnih odnosih, tako pri bivših slovenskih poslovnih enotah na Hrvaškem kot obratno. Blagovna menjava je bila v prvih štirih mesecih letos manjša glede na isto obdobje v lanskem letu. Lanskoletni statistični podatki kažejo, da imajo pri izvozu največji delež mineralna goriva In olja (tako je tudi pri uvozu), sledijo pa jedrski reaktorji, kotit, papir, farmacevtski proizvodi Širiti tržišče Kot je poudaril Dagmar šuster, poskušajo v največjem obsegu, široko zajeti spremembe, razumeti specifičnosti ene in druge države. K problemom je treba pristopiti s strani države, ki marsikatero delo lahko zelo olajša, določiti je treba delo Zbornice in kaj lahko storijo podjetja sama glede na svoje interese. Slovenija bo morala v naslednjih letih precej povečati sodelovanje, vendar se je treba orientirati ne samo po zahodnoevropskih tržiščih, ampak tudi na področja, kjer je obstajala gospodarsko sodelovanje že včasih, se pravi na Hrvaško. Takega izvoza sicer, kot je bilo nekdaj, verjet- V Iskri Števci poslujejo zelo dobro Za polovico povečali proizvodnjo Izvozili za skoraj 70 odstotkov več kot lani v prvem trimesečju Kranj, 4. julija - Kranjsko podjetje Iskra števci posluje zelo dobro, podatki za letošnje prvo trimesečje so odlični, zato je razumljivo, da si Iskra Holding iz Ljubljane želi takšno tovarno spraviti pod svoje krilo, če ne zlepa pa z grda. Marka pri vsakem električnem števcu bi namreč koncernu navrgla veliko denarja. Fizični obseg proizvodnje so v letošnjem prvem trimesečju glede na enako lansko razdobje povečali kar za 57,4 odstotka. Zaradi tako povečane proizvodnje in pri večjem številu redno in pogodbeno zaposlenih za 26 odstotkov, se je produktivnost povečala kar za 25 odstotkov. Plan proizvodnje so izpolnili oziroma presegli pri večini izdelkov, pri nekaterih zaostali za načrtovano proizvodnjo. Glede na lanskoletni prvi kvartal so proizvodnjo znatno povečali pri najpomembnejših blagovnih skupinah, razne pri trifaznih dvotar-ifnih in posebnih števcih, kjer so precej zaostali za lanskoletnim rezultatom. Izvoz je v letošnjem prvem kvartalu po carinskih deklaracijah znašal 29,4 milijona nemških mark, s tem so dosegli skoraj tretjino letošnjega izvoznega plana, lanskoletni izvoz v tem času pa so presegli za 69,1 odstotka. Tako povečan izvoz je posledica dodatnih naročil v Zahodni Evropi, predvsem v Nemčiji. Prodaja na trgih bivše Jugoslavije je znašala 5,5 milijona mark, glede na lanski prvi kvartal je bda nekoliko manjša, dosegli pa so dobro četrtino letošnjega plana. V letošnjem prvem kvartalu so uvozili za 5 milijonov nemških mark reprodukcijskega materiala, v primerjavi z enakim lanskim razdobjem je bil uvoz večji za 71,2 odstotka. Uvoz je bil z izvozom pokrit kar 486,5-odstotno, lani v tem času je bila pokritost 493,8-odstotna. Ob koncu letošnjega marca je bilo v družbi Iskra števci zaposlenih 1.327 delavcev za nedoločen in določep čas, v primerjavi s preteklim letom se je število zaposlenih zmanjšalo za 23. Poleg zaposlenih za neodločen in določen čas je bilo v povprečju zaposlenih še 464 delavcev po pogodbi. Izkoristek delovnega časa se je glede na lanski prvi kvartal nekoliko poslabšal, med opravljenimi urami pa je bilo 5,4 odstotka nadur, bilo jih je 26,1 odstotka več kot v lanskem prvem kvartalu. Povprečni cisU osebni dohodek na zaposlenega je v letošnjem prvem trimesečju znašal 59.437 tolarjev, skupaj z nadurami pa 63.915 tolarjev. Februarja je bil povprečni čisti osebni dohodek (brez nadur) za 18,6 odstotka nad povprečjem slovenskega gospodarstva. Za investicije so v letošnjem prvem kvartalu porabili 1,9 milijona mark, od tega polovico za posodobitev proizvodnje. • M. V. no ni pričakovati, je pa lahko vsaj približno tako. Obstaja seveda tudi večja konkurenca. Slovenija je že podpisala sporazume z določenimi državami, želi pa to storiti z vsemi, ki so zmožne svobodne trgovine. Struktura uvoza in izvoza po državah kaže, da ima v tem velik delež prav Hrvaška. Največ izvažamo in uvažamo iz Nemčije, velik izvoznik in uvoznik pa sta še Francija in Italija. Majhna prednost Slovenije Mladen Vedriš je prikazal okoliščine, ki so privedle do upada medsebojnega sodelovanja, in dejal, da je bilo hrvaško gospodarstvo tako rekoč na robu popolnega zloma, da je bil boj za obstanek zelo težak. Hrvaško še čaka težko uveljavljanje v svetu, kar jeSlo-venja v dobršni meri že dosegla. Dejstvo je tudi, da imata obe državi majhno ekonomijo. Tako postajajo najpomembnejša vprašanja konkurence - cene, kvaliteta. To je danes svetovni trend in k temu je potrebno izdelati pameten pristop. Važna je podpora države. Na Hrvaško pride veliko Slovencev Gledano z vidika turizma je Slovenija za Hrvaško zelo zanimiv in pomembne partner, so poudarili gospodarstveniki v nadaljevanju. Ogromno je tur- ističnih agencij, poslovnih partnerjev. Tudi za same goste iz Slovenije imajo določene termine in cene, ker jih žehjo čimveč privabiti. Izražene so bile želje, naj se politiki ne bi vmešavali v komercialne zadeve, tudi ministrstva za turizem ne. Kompasov predstavnik Janez Pergar je poudaril, da Kompas pripelje na Hrvšako daleč največ gostov, več tudi kot v Slovenijo, čeprav se v javnosti o tem ni vehko govorilo, a vmešavanje politike naj ne bi sodilo zraven. Meje dežel, kot sta tradicionalno dobro povezani Hrvaška in Slovenija, naj ne bi bile ločnice, ampak naj države povezujejo. Še pomembnejša pa je svobodna trgovina, visoka strokovnost. Rešitve gelde hrvaških ukrepov, ki škodijo Sloveniji, niso v negativi reciprociteti, ampak v boljši, pametni politiki. Spoznanja obeh držav pa je treba dobro izkoristiti. Podan je bil predlog glede sodelovanja med državama - Milivoj Jurištč, direktor sektorja za trgovino, turizem, gostinstvo in kmetijstvo, le dejal, da glede na trud, ki ga vlagate obe državi v napredek turizma, bi lahko nastopili s skupnimi projekti, na primer za smučanje v Sloveniji in za letovanje na hrvaškem morju. Obstajajo pa možnosti še za marsikaj drugega. • Špela Vidic, foto: Gorazd Šinik BANČNI NASVET V Gorenjskem glasu z današnjim dnem uvajamo novo rubriko "BANČNI NASVET". Na aktualna vprašanja iz sveta financ vam bodo odgovarjali strokovnjaki Gorenjske banke, d.d., Kranj. Tudi vas, bralke in bralci Gorenjskega glasa, vabimo, da kakršnakoli vprašanja v zvezi s financami naslovite na naš naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1 ali pa kar na Gorenjsko banko, d.d., Kranj, Bleiweisova 1, s pripisom "BANČNI NASVET". v* spppsp^ • *'* •» Za začetek pa vprašanje, na katerega ob najemanju posojil tudi pozabljamo. Obravnava temo pravnega področja. Kaj pomeni, če grem nekomu za poroka? S podpisom poroštvene pogodbe se boste banki kot posojilodajalcu zavezali, da boste izpolnili veljavno in zapadlo obveznost osebe, ki ji boste šli za poroka, če ta oseba sama ne bi pravočasno poravnala svojih obveznosti do banke. Vaša obveznost seveda ne more biti večja od obveznosti do osebe, kije glavni dolžnik, boste pa odgovorni za izpolnitev cele obveznosti, za katero ste prevzeli poroštvo vključno s stroški, kijih bo banka imela z izterjavo dolga od glavnega dolžnika. Banka praviloma najprej zahteva izpolnitev obveznosti od glavnega dolžnika in šele nato od poroka, v nekaterih z zakonom določenih primerih pa lahko banka zahteva izpolnitev obveznosti neposredno od poroka ali pa kar od obeh hkrati. V primeru, da bi kot porok poplačali banki terjatev glavnega dolžnika, pa imate v skladu z zakonom od dolžnika pravico zahtevati povračilo vsega, kar ste plačali z obrestmi od dneva plačila kakor tudi pravico do povračila stroškov in morebitne škode. V vsakem primeru je potrebno dobro premisliti, komu greste za poroka. Gorenjska Banka W W d.d. Kranj Vlada z ukrepi podprla prizadevanja Banke Slovenije Znižanje pasivnih obrestnih mer Realne pasivne obrestne mere so v slovenskih bankah že presegle 8 odstotkov Kranj, 4. julija - Podjetja, ekonomisti, tudi tuji, Id so se mudili pri nas, so v zadnjem času vse pogosteje opozarjali na nenormalno visoke pasivne obrestne mere v naših bankah. Po izračunih Banke Slovenije so v povprečju že presegle 8 odstotkov, k temu pa je seveda potrebno prišteti še veliki R. Tako visokih pasivnih obrestnih mer pa dalj časa ne bi preneslo niti bistveno večje in uspešnejše gospodarstvo, zato so vladni ukrepi pričakovani, z njuni pa je vlada podprla prizadevanje Banke Slovenije po znižanju pasivnih obrestnih mer. Tako je Banka Slovenije sprejela ukrep (objavljen je v petkovi številki Uradnega lista), da bodo morale banke, ki bodo za več kot polovico prekoračile povprečno efektivno obrestno mero, objavljeno pri omenjeni banki, obvezno rezervo v celoti držati na posebnem računu. Če tega ne bodo spoštovale, bodo morale plačati zamudne obresti. Neposlušnim bankam torej grozi, da se jim bo zmanjšala fleksibilnost uporabe lastnih rezerv. Banka Slovenije je že sprejela metodologijo za izračunavanje in spremljanje efektivne pasivne obrestne mere slovenskih bank. Ker je Banka Slovenije ukrepe sprejete tri mesece, preden bodo začeli veljati, bodo imele banke dovolj čase, da Preračunajo, kaj se jim bolj splača: spoštovati sklep Banke lovenije ah vztrajati pri visokih pasivnih obrestnih merah. Ker so opozorila o previsokih obrestnih merah doslej prihajala tudi iz poslovno uspešnih bank, lahko pričakujemo, da so zanje ukrepi Banke Slovenije dobrodošli. Vsako dosedanje, tudi najmanjše, znižanje pasivnih obrestnih mer, je namreč povzročilo hiter odliv depozitov v druge banke. Ukrepe Banke Slovenije pa je podprla vlada, ki je prav tako sprejela ukrepe za znižanje pasivnih obrestnih mer, kar seveda lahko stori kot lastnik bank v sanaciji, državnih skladov in podjetij kot tudi v skladu z novimi merili za deponiranje likvidnostnih presežkov proračuna pri bankah. Prav tako pa lahko Službi družbenega knjigovodstva priporoči, naj zniža svoje provizije za nakazila in vračila kratkoročnih depozitov, saj ob vse nižji inflaciji vse bolj prispevajo v visokih pasivnih obrestnim meram. Vlada je tako banke v sanaciji pozvala, da od državnih skladov, družb in agencij, zavodov in javnih podjetij, ne smejo sprejemati kratkoročnih depozitov (do enega leta) po obrestni men, ki presega najvišjo dovoljeno obrestno mero. Finančnemu ministrstvu pa je naložila, da presežkov proračuna ne sme deponirati pri bankah, ki niso neto upnice na medbančnem trgu, kar bo onemogočilo prelivanje akumulacije iz gospodarstva v banke. Lanski poskus dogovora o znižanju pasivnih obrestnih mer v okviru Združenja bank Slo veni j ni uspel, saj vse banke niso bile zanj. Medsebojno zaupanje pa je še vedno premajhno, da bi poskusih znova. Zato je Banka Slovenije od podpori vlade ubrala drugo pot, ukrepi pa so bih vsekakor pričakovani, saj odločno previsoke zlasti pasivne obrestne mere za kratkoročne depozite. • MV. ^ttJELOVICA U Škofja loka. Kidričeva 58. 64220 SKOFJA LOKA ^Tel. :(064)631-241 m , m Fax:(064)632-261>/ H/OOI-ZHI _ t . fff Kovinski okna vrata senčila /rnont. stene prenovo oken I brezplačen prevoz za nakup nad 70.000 SIT I možnost obročnega odplačevanja ŠKOFJA LOKA Kidričeva 58, 064/632-270 KRANJ, Partizanska 26, 064/221-232 MURKA Lesce, Upice pri Lescah, 064/718-110 a|na mesta želim, da mi poSljete naslednje prospekte: —□stavbno pohištvo [□montažne stanovanjske in počit, hiše □montažne stene in poslovni objekti □prenova oken □prenova vhodnih vrat__ Ime in priimek:.............................................. iNaslov:........................................................... ...................................Tel.:........................ POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK &k NA ŠTIRIH KOLESIH Test: Volksvvagen Golf variant 2.0 GT GOLF PLUS Ko so pri Volkswagnu sredi sedemdesetih prvič predstavih model igolf, so želeli z njim zapolniti praznino, ki je nastala z odhodom egendarnega hrošča. Po skoraj dvajsetih letih je v tretji generaciji golf prekosd tudi samega sebe: z novo, tretjo generacijo, Id se ji je pridružila tudi karosenjska različica hišno imenovana variant. Golf variant je v družini od lanske jeseni, k njegovemu rojstvu pa je prav gotovo pripomoglo evropsko povpraševanje po karavanskih zadkih. Tisti, ki so na takšno golfovsko možnost čakali skoraj dve desetletji, so zdaj lahko potolaženi. V golfu vanantu so dobili 4,34 dolg kombi, s povsem nespremenjenim sprednjim delom, rahlo oblimi in predvsem podaljšanimi bočnimi linijami m z dodanima bočnima stekloma za obema paroma bočnih vrat, ter seveda nepogrešljivimi petimi (prtljažnimi) vrati, ki zapirajo uporaben in temeljito obdelan 466-litrski prtljažni prostor. Če odmislimo podaljšani zadek, ni v tem golfu nič takega, kar bi odstopalo od njegovih krajših bratov. Nasploh je voznikov delovni prostor značilno voIkswagnovski, z globoko nameščenimi merilniki, uporabnimi stikali in dobrim volans-kim obročem, ki pa bi bil lahko nekoliko debelejši. Oprema, ki sodi v oznako GT, vključuje električna stekla za vsa štiri vrata, od znotraj nastavljivi bočni ogledali, tonirana stekla, osrednjo ključavnico,, servooja-čevalmk za volan in potovalni računalnik. Sedenje na katerem koli sedežu v tem golfu ie prijetno, ker je prostora tudi za nekaj daljše noge dovolj, ker je voznikov sedež vsestransko nastavljiv in ker je celotna notranjost temeljito obdelana. Prtljažni prostor je s prevrnitvi-jo deljive zadnje klopi še po-večljiv, s skoraj poldrugim kubičnim metrom uporabnega Erostora pa je golf variant že ar modificirano tovorno vozilo. HVALIMO: oblika - udobje -temeljita obdelava - močan motor, GRAJAMO: zaleta-vost motorja - trdo vzmetenje - lega na mokri cesti VW Golf Varianti golf z novo dimenzijo. Kakšen motor bi prisodili temu golfu? Pri Volkswagnu pravijo, da mora biti močan. Pod motornim pokrovom testnega avtomobila je bil znani hišni 1984 kubični štiri valj ni k. Če je 115 konjskih moči za večjega passata ravno prav, potem je jasno, da jih je za tega golfa več kot dovolj. Motor, ki je sicer kultivira in prožen v vsem območju delovanja, ima v sebi tudi nekaj športne krvi, toda pri hitrem prestavljanju petstopenjskega menjalnika se zoprno zaganja, kar udobni vožnji vsekakor ni najbolj v prid. Podvozje je volkswagnovsko, zato se je na njegovo trdoto in slabo poziranje cestnih grbin potrebno privaditi. Enako velja takrat, ko cesta ni suha in kaže biti nekoliko previden, saj ta golf (resnici na ljubo tudi zaradi slabih Dunlopovih gum) soraz- merno hitro pobegne s prave smeri in takrat je potrebno kar nekaj krotenja volana. Seveda, v normalnih pogojih vožnje je ta avtomobil med ubogljivejši-mi, pa tudi zelo solidna hitrostna povprečja, ki še poudarjajo družinske lastnosti, so zlahka dosegljiva. Zunanja dolžina pa ni takšna ovira, da bi vožnjo z njim preprečevala tudi nežnejšim rokam. CENA do registracije: 39.885 DEM (Porsche Inter Auto, Ljubljana) Prav zato ima golf variant v svojem podaljšanem zadku več adutov: prvič, prihaja iz hiše, katere ime je tudi pri nas vredno spoštovanja, drugič, golfova uporabnost ima novo dimenzijo in tretjič, pod končni testni vtis se lahko vpiše precej vehk plus. Notranjost: enaka kot pri bratih. Zadek: tudi do 1425 litrov temeljitega prtljažnika. DAN ODPRTIH VRAT vsako sredo od 14h do 18h MAKETARSKO POPOLDNE vsak četrtek od 14h do 16h Mnoge najboljše trgovine z igračami se oskrbujejo pri nas. Ker pa trgovci ne poznamo vseh skritih otroških želja, vas vabimo, da nas obiščete. & - OTROCI, MAMICE IN OČKI BABICE IN DEDKI TEHNIČNI PODATKI: vozilo: kombl s petimi vrati, spredaj nameščenim motorjem In pogonom na prednji kolesi. Motor: štirivaljni, itlrltaktnl, vrstni, nameščen spredaj prečno, 1984 ccm, 85 KW/ 115 KM, elektronsko "dl-gffant" vbrizgavanje goriva, katalizator z iambda sondo. Mere: 4340 x 1695 x 1430mm. Najvišja hitrost 195 km/h (tovarna), 191 km/h (test). Poraba goriva po DIN normativih: 5.9/ 7.6/ 10.5 litra neosvlnčenega 95 okt. goriva na 100 km. Poraba na testu: 10,11. • M. Gregorič, slike Gorazd Šinik Pridite, poglejte, preizkusite, poigrajte sel In predlagajte nam, kako še izboljšati našo ponudbo. Našli nas boste blizu VODOVODNEGA STOLPA, ob cesti proti Rupi, Kokrškega odreda 18. Vroči teletonl: 212 479, 221 650. OTBOCV B VOZILA S Španskim POOBLAŠČENI TRGOVEC ZA VOZILA SEAT AALPO PRODAJA IN SERVIS C. Staneta Žagarja 30 064/331-656 Delovni čas: 8.-16. Skupina Volkswagen CIUINČAS POTOVANJA, PRIJAVE MEDUUN • UŽNJAN PIZZERiJA DARE T«l:221 -051 | HMBMMMMMMMMaaMMMMMR i KAM NA KOSILO, VEČERJO ? BI IME GOSTINSKEGA OBJEKTA KRAJ SPECI ALITETE MENU ODPRTO PIZZERIJA DARE KRANJ POD I JELENOVIM KLANCEM PIZZLPI^ANCLODOJKI, PEČENKA IZ KRUŠNE PECI I 550 SIT I VSAKDAN 12 04 Pl-IIP DOSTAVA 8-02 TEL: 221-051 GOSTILNA JAMA TEL:4M25 SiNfUi IDOMAČA KUHINJA. DOPOIDAMSKF MALICE, NEDELJSKA KOSILA. srfciiAUTETt naTaku IEDBJSKA K0SHA7MSI1 0DP0N.D0S0I. OD 6. DO 13. i MED. i -20 mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 Cene krmil V mešalnici krmil Mercator KŽK v Škofji Loki veljajo naslednje cene krmil: Krmila 50 kg 25 kg 10 kg PL sta rte r 39,00 40,10 41,80 TL pit 1 32,50 33,50 TL pit 2 29,10 30,20 K 12 30,20 31,80 K 18 32,50 33,60 NOVICE VW: Pred kratkim so imeli v Wolfsburgu pomemben jubilej. Iz proizvodnje so pripeljali model golf z zaporedno številko 15 milijonov. Tohko so jih namreč naredili od začetka proizvodnje sredi sedemdesetih let. Slovesnosti ob jubilejnem avtomobilu golf posebne serije pink floyd se je poleg najvišjih predstavnikov koncerna VW na čelu z gospodom Piechom, udeležil tudi ministrski predsednik dežele Niedersachen, gospod Schroeder, ki je dejal, da je golf skupaj s Volkswagnom dobršen del Nemčije. Golfa sicer izdelujejo v več tovarnah v Nemčiji in drugod, skozi dvajset let pa je doživel tri generacijske pomladitve in vrsto izvedenk od osnovne do kabrioleta, dostavnega caddvja in lansko leto še karavanskega varianta. Jubilej so imeli tudi v Volkswag-novi tovarni gospodarskih vozil v Hannovru. Tam so naredili pol milijona transporterjev četrte generacije. ŠKODA: Slavili so tudi pri češki škodi, kjer so v sedmih letih naredili milijon avtomobilov iz družine favorit/forman/pick-up. Med milijon avtomobili je bilo 762.000 favoritov, 190.000 formanov in 48.000 pick-upov. Tovarna bo sicer prihodnje leto praznovala svojo stoto obletnico, od leta 1905 do 1925 je predstavljala avtomobile pod blagovno znamko ustanoviteljev Laurina m Klementa, leta 1925 pa se je združila z industrijskim gigantom Škoda Plzen. Jubilejno milijonto vozilo je bilo z desnim volanom in namenjeno na angleški trg. Prvo naslednje vozilo favorit komfort line so pri škodi podarili v dobrodelne namene tistemu, ki ga je predlagal Komite dobre volje, ki mu predseduje soproga prvega moža češke, gospa Olga Havlova. • M.G. Strokovnjak odgovarja informacije na tel.: 064 218-381 Kaj moram storiti, ko bo uraden začetek zbiranja certifikatov? Bo nekdo potrkal na moja vrata In ga prišel Iskat, gram z nJim na banko aH pošto, naj poiščem sedež investicijske družbe, za katero sem se odločil...? Ob začetku zbiranja certifikatov je najprej potreben temeljit premislek o sami naložbi certifikata. Načeloma lahko Izbirate med tremi osnovnimi možnostmi naložb: - v podjetje, v katerem ste bili ali ste zaposleni - v podjetje, ki bo objavilo Javno prodajo delnic - v pooblaščeno investicijsko družbo Svetujemo vam, da se odločite svoj ceritfikat naložiti v pooblaščeno investicijsko družbo, razlogi za to pa so najmanj trije: - zaradi razpršenosti bodo naložbe bolj varne - skrb za vašo naložbo prevzamejo strokovnjaki za ta področja - naložbe v pooblaščeno investicijsko družbo bodo preglednejše, saj bodo njihove delice kotirale na borzi Poleg navedenih treh razlogov Je naložba v PID tudi bolj zanesljiva, saj bo nad zakonitostjo in pravilnostjo njihovega poslovanja bedela državna Agencija za trg vrednostnih papirjev. Ko se odločite za vrsto naložbe in za PID oz. podjetje, v katerega boste vložili svoj certifikat, je odločilni korak že za vami. Vpisna mesta bodo objavljena v časopisih. S seboj na vpisno mesto prinesete potrdilo o lastninskem certifikatu, ki vam ga je poslala vlada Republike Slovenije ter enega od osebnih dokumentov za vašo verodostojno predstavitev. Če vpisujete certifikat še za svoje sorodnike, pa to niso vaši otroci, potrebujete tudi njihovo pooblastilo. S pomočjo sodelavcev na vpisnem mestu izpolnete lastninsko nakaznico, ki jo shranite doma. Vaše delo z lastninskim certifikatom je tako opravljeno. Odslej sledite gibanju cene vaših delnic na borzi oz. spremljate poslovne rezultate podjetja, v katerega ste se odločili vložiti certifikat. Sem slovenski državljan, vendar le nekaj let živim v tujini. Sem upravičen do certifikata in kako ga dobim? Pravico do dela družbenega kapitala, ki se bo lastninil, imajo vsi slovenski državljani, torej tudi tisti, ki bivate v tujini in ste si medtem lahko pridobili že tudi tuje državljanstvo. Razlika je le ta, da zdomci certifikata niste prejeli na dom. Obvestilo o odprtem certifikatnem računu pridobite tako, da pri najbližjem slovenskem diplomatskem predstavništvu v tujini vložite zahtevek za izdajo tega obvestila. Zahtevek mora vsebovati naslednje podatke: - vaše ime in priimek - datum in kraj rojstva - spol - naslov vašega zadnjega stalnega ali začasnega bivališča v Sloveniji ali naslov stalnega ali začasnega bivališča vaših staršev v Sloveniji (če vi bivališča v Sloveniji niste imeli) - vašo enotno matično številko občana (EMŠO) - naslov vašega stalnega bivališča v tujini Za namen vpisa certifikata pa vam ni potrebno posebej prihajati v Slovenijo. Dovolj ie, da za to pisno pooblastite svojega sorodnika ali prijatelja (državljana RS s stalnim bivališčem v Sloveniji). Takšno pooblastilo mora biti overjeno na konzularnem predstavništvu Slovenije v državi, kjer bivate. Triglav Pooblaščena investicijska družba za Gorenjsko d.d. v ustanavljanju rolo se bo vre« LUNINE SPREMEMBE Po Herschbvem vremenske!!) kt}»fo natbl bik lepo ob severa of I zabodniku, del ob jug« ali jugozahodnih c ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnji torek smo objavili kakih šestdeset let staro razglednico, na kateri je bila spet ena od priljubljenih izletniških točk na Gorenjskem, tokrat kar blizu Kranja, saj je bila na sliki Šmarjetna gora s takratnim domom. Prav veliko vaših odgovorov sicer nismo prejeli, očitno tudi vas zdeluje že kar neznosna vročina, (kaj šefe bo, verjetno se bo treba res kar podati v kakšno senčko in tam prebirati Gorenjski glas). Žreb je nagrade razdelil takole: 1. Magda Kogovšek, Cegelnica 20, Naklo; 2. Igor Peternel, Sorska 3, Kranj;3. Urša Kobal, Pot na Jošta 31, Kranj; 4. Marija Martiniak, Češnjevek 2, Cerklje; 5. Nada Kepic, Britof 132, kranj. Čestitamo! Tokrat objavljamo razglednico po videzu staro kakih osemdeset let prikazuje pa vas, katere ime morate ugotoviti vi in nam tudi kakšne značilnosti napisati na dopisnice, ki jih pošlite do petka, 8. julija, na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, žreb pa bo razdelil pet nagrad v vrednosti po 1.000 tolarjev. * KUPON Z GESLOM NAGRADNE KRIŽANKE GOSTILNA 5ARJAf ki je bila objavljena v petek, 1. julija, pošljite ali dostavite v Gostilno Zarja Trboje 26, 64000 Kranj do jutri, 6. julija, ko bo tam ob 20. uri javno žrebanje. Vanj bomo vključili tudi vse kupone, ki jih bomo do istega dne do 17. ure prejeli v Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj. Omenjeno obvestilo je pri razpisu križanke v petek odrezal tiskarski škrat. Pokrovitelju križanke in cenjenim reševalcem se opravičujemo! POPOTNIK Z DUŠO IN TELESOM Slovenci radi potujemo, raziskujemo, ali pa bi lahko rekli, da v dolgih potovanjih iščemo samega sebe?! S tem se strinja Marjan Ulčar, mladenič z Bleda, ki se je pred nedavnim odločil, da se bo s skupino podobno mislečih podal na enomesečno potovanje v daljni Nepal. Če bi iskala snov za pravljico, bi jo našla v tej deželi? Vsekakor. Ze Bangkok je sicer sodobno velemesto, a z značilnim vzhodnjaškim direndajem, ki na prvi pogled deluje strašno kaotično. Na cestah se firerivaio rikše, vsi trobijo, ko-esarji križarijo sem ter tja, vse je tako zmešano, pa vendar deluje brezhibno. Vozijo se po sredini ceste, tako rekoč ene proti drugemu, a zadnji trenutek se le izognejo srečanju." Iz Bangkoka ste se odpravili proti Burmi. "Burma je več ali manj v vojni. V džungli, kamor je naš zdravnik nesel zdravila, je stala begunska vas - študentje, otroci, žene, starejši so pribežali iz notranjosti Burme. Tja smo vstopili ilegalno. Živeli so kot v nekakšni komuni in z nami v svoji revščini in hvaležnosti dehli hrano. Nazaj grede sem pa preživel veliko strahu -avtobus je po ozkih serpentinah vozil kot za stavo, brez zaviranja, tako da sem imel občutek, da se bo razlomil." Kmalu ste se odpravili v Nepal. "Katmandu, prestolnica Nepala, pomeni uresničitev mojih mladostniških sanj. Kot da bi padel v neke pretekle želje. Rekel bi - vse poti vodijo v Katmandu, kajti tja so se stekali ljudje s Himalaje, veliko je zahodnjakov. Mesto v naših očeh izgleda neurejeno, recimo, vola koljejo kar na cesti. Vodič, ki nas je popeljal do bližine baznega Kampa Mt. Everest, je bil iz rodu ljudstva Sherpa, ki so dobili to ime pri prihodu pred 500 leti s Tibeta. Sherpa people so iskali nov življenjski prostor. Med drugim smo videli način shranjevanja oziroma sežiganja mrtvih - na grmado so vrgli mrtveca, zavitega v cunje. Budi so na oltarjih žrtvovah živali, skratka, utrip tega življenja začutiš v sebi." Kaj te je posebej prevzelo? "Preprostost teh ljudi sije iz njihovih oči. Tako so revni, a njihove duše so tako polne. So mirni, sprijaznjeni z življenjem, vse je mistično, globoko, da človeku jemlje sapo. Prevzele so me misli, da sem najsrečnejši otork na tem svetu. Pokrajina je čudovita. Ko živiš s temi ljudmi, vidiš, kako malo rabiš, da si srečen." Potovanje vsakemu pomeni nekaj drugega. "Generacija šestdesetih let, ki se je upirala starejšim, ustaljenim normam, materialističnemu načinu življenja, je že iskala globlje vrednote življenja in tako so prihajali tudi v ta del sveta. Danes se svet obrača drugam, išče duhovne izpolnitve. Iskanje, raziskovanje življenja je enkratna izkušnja. To življenje, ki sem ga živel v teh deželah, je preteklo, v njem se kaže prvinskost, ki se je v našem svetu davno izgubila." • Špela Vidic V teh pasjih dneh ni druge teme kot: vročina. Ampak ne vročina zaradi kakšnih mukotrpnih afer in aferi c, ampak dotična vročina kot taka. V teh dneh, ko vsi molimo Jezik iz ust in nam kaplja in curlja po čelu, je kvečjemu aktualna tema kakšen bazen -ček - čisto navadni mestni, kamor se ponavadi hodimo namakat In ko takole čofota-mo v mestnem kopališču ali na kakšnem savskem produ, nam spet in spet prihaja v misel naša vrla postanka, ki da si je doma omislila lastni bazen. Ah, kako jI Je fletnol Tisočkrat dotična oseba lahko zanika, da ga v resnici gradi njena sestra, njeno ven vrieno stanovanjsko poslansko posojilo je meso postalo: bazen gradi, grdoba! Ž našim, davkoplačevalskim denarjem in poceni posojilom! Ker je tako lepo zanikala, da bazena ne gradi, ampak popravlja staro hišo, ker jI verjamem In se tradicionalno vedno postavim na stran tlačenih in zatiranih in odfovšije obirtih Slovenk, nekaj misli v premislek tistim, ki zdajle po mestnih bajerjih rjovejo od nevoščjivosti, kdo da ima doma bazen na davkoplače-valske stroške. Pod prvič: Američani bt rekli: smo svobodna dežela in dotična poslanka doma za hišo lahko zgradi tudi hokejsko halo, če hoče trenirat hokej. Ni prodajala ne orožja ali kako drugače kradla - če pa je bil pravilnik o stanovanjskih pufih tak, kot je bil, naj se pa stanovanjska komisija in vlada v zadregi sama praskata za ušesi, ne pa ona! Pod drugič: bazen graditi ie prava mora In za te alpske kraje prava izguba! Če ni tudi zimski in ne bo tržno ponujen - lučk za osvežitev po plavanju v lastnem bazenu, nevoščljivo zbadali: čof, čof, a vi pa plavate? Če generalno vzamemo, je zaradi slovenske nevoščljivosti totalna neumnost graditi kakšen pošten domači bazen kjerkoli že prebivate! Kupite rajši helikopter! Nad privatniki, ki ga danes Toma tedna Pod nebo - ne pa v vodo! Na gradite bazena - ta v nobenem primaru na splača. V vsaki štacunJ bi se od nevoščljivosti drli za vami: s vi pa kar cof, čof! Kupita rajši helikopter! pa sploh! Tu so stalni vzdrževalni in ogrevalni stroški! Moraš pa že biti vsaj kalifornijski milijonar, da si omisliš lastni bazen z vso pripadajočo infrastrukturo, vključujoč minimum služinčadi, ki ti furt na furt pridržuje brisače in te jutra s sladoledi in sadnimi solatami Torej: če nimaš bazena vsaj nekje na kalifornijskem ranču, obdane m z Žico in varnostniki za zagotovljeno zasebnost, je v nekem Stražišču prav nesmiselno graditi kakršenkoli bazen. Mene že ne bi v bližnji štacunci, kamor zaidem po par Že imajo, se niti približno nihče ne zmrduje - razen Triglavskega parka, ki se nad hefikoptrskimi ekspedicijami zasebnikov mora pridušati, saj plašijo divjad, da drvi kot nora. Pa jim nihče ne more dokazati hrupa, ker ga nihče ne merLTorej: če posedujete helikopter, se lahko neomejeno furate gor in dok kaznovali vas ne bodo, ker ne bodo imeli podatka, kakšna je bila količina motečega hrupa. Razen tega pa vas nevoščljivi Slovenci kot zasebnika tudi ne bodo registrirali: zanje so helikopterji še vedno samo vojaški ali policijski - te pa seveda še vedno prenašajo na moč tolerantno, z nekim podedovanim strahospoštovanjem in rešpek-tom. Skratka: pod nebo, ne pa pod vodo! Med oblaki boste svobodni kot ptiček na veji, predvsem pa povsem neopaže-ni! Če pa ste vendarle tak ljubitelji vodnih kapljic, kot so po krivem naprtili naši ?ostanki, potem skoknite v lejski alt bohinjski bajen Še sta za silo pri življenju! Če pa vas bodo zvečer v TV dnevniku obtožili, da z množičnim kopanjem nesramno onesnažujete naše vodne alpske bisere, poznavalsko zamahnite z roko: italijanska industrija je po luftu poslala v bohinjsko vodo toliko kemikalij, da so ob primerjavi z njo razne kreme za sončenje In druga nesnaga, ki jo izpušča kopajoči človeški faktor, manj kot nič. Skratka: čeprav so ven na ven aktualni bazenčkt vseh vrst, se vrzite v kakšno drugo poletno rekreacijsko infrastrukturo. Če vam letos zmanjka kakšna marka do nakupa helikopterja, nabirajte gozdne sadeže, gobe. recimo. Morda jih boste sploh zadnjič, kajti že letos velja zakonska omejitev - 2 kile gob na dan. Kaj veš, kaj nas v smislu nabiranja gozdnih sadežev v prihodnje še čaka! • D. Sedej ^^Jesenicef94^ ^( k Turistično društvo Jesenice / Titova 18, tel.: 064/81974 NAGRADNA IGRA ismm, glas Vsi, ki boste poslali vse dele maskote GLASBENEGA MARATONA, boste lahko sodelovali na PRIREDITVI v velikem žrebanju desetih nagrad. Nagrade naj ostanejo skrivnost. Naš naslov Je: TURISTIČNO DRUŠTVO JESENICE Titova 18 tel.: 81974 Glasbeni maraton bo v petek, 8.7.94, ob 19. url v hali Podmežakla na Jesenicah. ZADETEK V PETEK V petek se je spet splačalo aktivno - z Gorenjskim glasom pred seboj in telefonom v bližini - poslušati nočni program Radia Žiri, kajti na sporedu je bil "Zadetek v petek od A. do Ž". Zaradi njega je spet skoraj pregorela telefonska napeljava, saj je bilo klicev v oddajo na stotine (ravno tako pa dopisnic s kuponi m označeno srečno črko). Tokrat so najbolje ugibali polna polja: Alenka MEZEK, Strmica 4, Selca (Cocktali bar Dare); Tatjana CIPRANIČ, Frankovo nas.76, Šk. Loka (Miramar ); Slavka MIKLAVČIČ, Ljubljanska 5, Šk. Loka (Velosport); Janez PORENTA, Hafnerjevo nas. 53, Šk. Loka (ARO); Jure KIKLAVČ, Ljubljanska 5, Šk. Loka (Kopirnica Ziherl); Zlata DEMŠAR, Frankovo nas. 68, Šk. Loka (Trgovina Kostanj); Evgenija OMAN, Zoisova 3, Kranj (Trgovina Jure); Marija ČADEŽ, Hotavlje 62 (PE PTT Krani); Daša RUPAR, Pionirska 1, Žiri; Ana Sovinca, Frankovo nas. 69, Šk. Loka in Dragica HABJAN, Zminec 76 (nagrade Gorenjskega glasa). Čestitamo uspešnim v tej oddaji - v oklepaju so napisani pokrovitelji polnih polj, ki so jih uganili navedeni bralci Gorenjskega gldsa oziroma poslušalci Radia Žiri in prejmejo nagrade. Najavljamo pa družinski ZADETEK V PETEK, ki bo že tretjič na sporedu v petek, 8. julija. Letos je LETO DRUŽINE in k sodelovanju za naslednje oddaje vabimo družine, kt bt želele preizkusiti znanje in se potegovati za lepe nagrade (vsak pravilni odgovor prinaša nagrado v vrednosti 1.500 SIT). Družinska ekipa mora imeti tri člane, med oddajo bomo dovolili tudi dve zamenjavi članov ekipe. Rezervni tekmovalci morajo seveda biti izmed družinskih članov ali sorodnikov. In najvažnejše: kviz oddaje Zadetek v petek potekajo pri družini doma, potreben je le telefonski priključek zaradi direktnega prenosa. Če želite tekmovati, prijavite se na RADIO ŽIRI - pisno ali po telefonu. Za najpogumnejše družine, ki bodo tekmovale, bomo pripravili posebna presenečenja. Vabljeni pred radijske sprejemnike v petek od 19.30 do 22. ure na 91,2 MHz (frekvenca Radia Žiri). Pokrovitelji petkove oddaje Gorenjskega glasa in Radia Žiri ZADETEK V PETEK od A do Z so bilk Trgarina$ tekstila* Forme 12 Škofa Loka TeL 064032415 MIRAMAR TRGOVINA S HRANO, OPREMO M SREDSTVI ZA NEGO DOMAČIH ŽIVALI PRODAJA MAUH ŽIV ALi, OKRASNIH RIB M IZDELAVA AKVARIJEV PROIZVODNJA IN TRGOVINA F* I POD JELENOVIM KLANCEM vsak dan od 12.00 do V€LO SPORT TtgnMna bi tenis koitsankt OpfCfltf trg. Blatan uL 2. teL: 064/623-300 trvim Vmearfe 30. teL: 0047833-690 04230 đfatfta Loka FOTOKOPIRANJE IN RAZMNOŽEVANJE ZIHERL JURE Poljanska 2, Šk. Loka tal.: 064/621-465 ■ ■m TflOOVINA Jf/*9*V z MEŠANIM agVO^L BLAGOM . ffgcB KOSTANJ Zmriec 50,64220 Školja Loka, telefon: 0S4VS21-765 PTT POD|ET)t SlOVtNI|t fC^ OBLAK ■ C0MMERCE d.0.0. Trgovina s tekstilom JURE Šolska ul. 2 del. čas: 9.00 - 19.OO sobota: 9.00 - 12.00 KMOANl TTlTJtoMLMKAđJE hHna centrala L C 2*20 ■ f« ^__:____. 241-Ml PE PTT KRANJ §4000 Kranj IMcalMrfcaVADNOVAU —--------- WPVrevretku. Po kopeh je treba eči v pogreto posteljo. Tudi rane in čire je moč zdraviti s to kopeljo. Nadalje je v ljudskem zdravilstvu zelo cenjena uporaba gorske rese ah plahtice pri vodenici, slabokrvnosti, poapnenju žil, revmatizmu, protinu in kapi. Tudi pri sladkorni bolezni je dobro skozi daljšo dobo uporabljati plahtico. Cenjena je tudi v živinoz-dravstvu: konji zelo radi jedo plahtico, samicam domačih živali vlivajo mnogo čaja, ko po vrže j o mladiče. STUDIO V STUDIU VAM NUDIMO: HUJSANJE PO NOVI METODI r Z "B0DY SLIM LINE" Trg Prešernove brigade 6/4 Kranj •NEGO OBRAZA •ZDRAVLJENJE IN ODPRAVLJANJE AKEN •ODPRAVO CELUUT1SA OZ. ODVZEM MAŠČOB NEG A TKIVA •DEPILACIJOZIGLO INPINCET0 • LIMFNO DRENAŽO l^šA,^ -..^mmm^.-_-_J •SOLARIJ Lk OCO'OOO DELOVNI ČAS: OD 9. D012. IN OD 16. D019., SOBOTA OD 8. D013. URE Iz šolskih klopi KRESNIČEK v počastitev 125-letnice Osnovne šole Žabnica -Letošnji zaključek leta je bil med žabniškimi šolarji še posebno slovesen. Kar stoletje in četrt je že stara žabniška šola in tovarišice in otroci so se za ta veliki praznik dodobra potrudili. NaštudiraU so nič več in nič manj kot pravo malo opereto, mladinsko spevoigro Radovana Gobca KRESNIČEK. Kar nekajkrat so jo zaigrah in zapeli pred številnim občinstvom v žabniškem zadružnem domu. Pohvala gre vsem! Nastopajočim in učiteljicam; sami so naredili sceno, aranžirali oder, sešili kostume (izredno domiselne!), spevoigro zrežirali, jo glasbeno opremili, poskrbeli za odlično klavirsko spremljavo... Skratka, Žabničani in okoličani so imeli priložnost videti sproščeno otroško igro in poslušati odlične mlade glasove. KRESNIČEK iabniške osnovne šole je brez dvoma delo, ki bi ga lahko mirno povabili v goste, ne bi bilo pa napak, da bi ga obiskal kakšen TV-snemalec - Foto: D. Dolenc Dogodivščine norih matematikov iz Kranja Junaški ep v petih poglavjih s cenzuriranim slikovnim materialom Pod tem smešnim naslovom nam kranjski gimnazijci popisujejo, kako je potekalo tekmovanje v matematiki, kako so se udeležili državnega tekmovanja in nagradnega izleta v Italijo. Junaški ep v petih poglavjih, kjer se družilo različni (literarni) slogi, je na žalost predolg, da bi ga v celoti objavili v časopisu. Upamo, da bodo zanimivo branje objavili v kakem gimnazijskem listu, kjer bo v veselje in zabavo prihodnjim generacijam. Nadarjeni matematiki z zapisom dokazujejo, da niso nikakršni "štrebarji", kot {'im običajno pripisuje (zmotno) javno mnenje, temveč so tudi za lece. Avtor zapisa je Boštjan Gorenc - Pižama. Mi iz junaške pesnitve povzemamo le najbolj suhoparni del. Takole pravijo v tretjem poglavju: "V četrtek so v konferenčni dvorani kranjske gimnazije podelili nagrade najboljšim matematikom. Čitso najboljši se bodo udeležili državnega tekmovanja v Kočevju, skupaj z malo manj najboljšimi pa bodo odšli na dvodnevni izlet v Italijo. Organizatorji tekmovanja, pa tudi nagrajenci, se najlepše zahvaljujemo sponzorjem, ki so prispevali nagrade: ASTEC, d.o.o., Ljubljana, Zavarovalnica Triglav, Poslovna enota Kranj, Sava Kranj." Četrto poglavje je zgodba zase in govori o nekakšnem tekmovanju: sobota, 23. aprila, STOP državno tekmovanje STOP tudi naši so (smo) zraven STOP solidne uvrstitve STOP pohvale sta dobila Saša Anžej 1. letnik in SAMO PIRC 4. letnik STOP solidna hrana STOP soliden popoldanski program STOP konec telegrama STOP rekli so mi, da lahko za isto ceno napišem še BADUM BADUM BADUM STOP Peto poglavje, ki govori o nagradnem izletu v Italijo in je obenem najdaljše v tem junaškem epu, pa kdaj drugič. STOP. Obisk Bil je lep junijski dan. Na naši šoli smo pričakovali obisk. Učenci iz 2. razreda neke ljubljanske šole so se ustavili v Kokri, da si ogledajo majhno vaško šolo. Opisali smo jim vas, dolino, reko in jim zapeli nekaj pesmi. Predstavili smo delo na naši šoli. 27. junija pa smo iz Ljubljane dobili tole pisemce. Ker so že Eočitnice, nam ga učiteljica ni mogla prebrati. Pokazala mi ga je, er sem sem blizu šole doma. Jaz vam ga pošiljam, da ga objavite. Preberejo pa naj ga še moji sošolci. Lep pozdrav iz Kokre! • Damjana Lesjak, 3. razred OŠ Kokra Dragi otroci! Po stranskih ulicah Ljubljane po dvoriščih in igriščih poskakuje nekaj drugošolčkov s kolebnico. Kako neki je fant iz tiste male šole v dolini Kokre znal tako čudovito skakati? Ponavljajo in ponavljajo... Mogoče bodo čez čas znali. Pa tista pesem - kaj kmet počne z ovsom? Ne znajo je. Pa nastanek šole, pa opis doline, vasi! Koliko znajo ti kokrški otroci! Ljubljanski pa ne vedo kaj dosti o svojem kraju, našem glavnem mestu. Vedo povedati, da imamo Ljubljanski grad, Rožnik, park Tivoli, živalski vrt... Pa kaj bi to -nič posebnega! Otroci iz Kokre so super! Tako pripovedujejo naokoli. Med babicami je tudi Ela Peroci. Tudi ona zdaj to ve. • Ena od mamic Naj.. naj zobki V uredništvo smo te dni dobili prijazno pismo učiteljice Eme Trojar iz osnovne šole Toneta Čufarja na Jesenicah. "Zahvaljujem se vam, ker ste pripomogli, da je bilo teh mojih 23 učencev še srečnejših s pomočjo Gorenjskega glasa, ker so bih izbrani za "naj razred" po čistih zobeh," je zapisala razredničarka 3. č razreda, ki je bil letos med vsemi v Sloveniji izbran za razred z najlepšimi zobki. "Za nagrado smo bili tudi v tovarni Lek. Njim in vam pošiljam zapise vtisov s tega obiska. Če vam bo kdaj prav prišlo za vašo šolsko rubriko, bomo veseli." Tudi mi smo veseli takih odmevov. Izmed vseh prispevkov pa smo izbrali naslednjega. Zobe sem si rad umival - ker me je sestra Tanja pohvalila Amir - ker bi rad imel zdrave zobe Matjaž - ker ne maram plombic Erika - ker me je priganjala mami Slavka - ker bi rada imela lepe in bele zobe Jožica - da ne bi bilo treba hoditi k zobozdravniku Petra - da bi me punce rade gledale Jernej - da bi se mi pri smejanju svetili Zala - ker seštevam točke Nina - ker me vsak dan mama na to spomni Gašper - ker nas je na to vsak dan po malici spomnila razredničarka Tinka - ker bi bili radi najboljši Frančiška - da bi bilo na zbirnem plakatu veliko točk Andrej • 3.č razred OŠ Toneta Čufarja Jesenice Če bi bila novinarka... Ko bom velika, bom mogoče spoznala kakega urednika, ki me bo navdušil za novinarski poklic, Čeprav sem vedno rdečih lic. Spraševala bi ljudi vse mogoče stvari. Najraje o naravi bi spraševala in na odgovore bi se smejala. Toda vedno ne bi bilo lepo, saj kdo bi me pogledal grdo in zopet rdečica bi se pojavila, komaj bi mu izdavila: "Hvala in nasvidenjef" • Tina Lipovec, OŠ Gorje NA MEJI Priloga Gorenjskega glasa o gorenjskem delu občin Ljubljana Šiška, Kamnik in Domžale (6) Iz Kranja kmalu lažje v Medvode Komunala tudi na lastnih plečih Krajevna skupnost je soinvestitor priključka pri nogometnem igrišču - Zakaj se na referendumu niso odločili za svojo občino. Medvode, julija - Na področju komunalne in še posebej prometne oziroma cestne infrastrukture je v Medvodah, za katere je že pred časom predsednik krajevne skupnosti Alojz Izlakar rekel da so kraj na prepihu, že nekaj časa precje živahno. Po lanski izgradnji mostu čez Savo, so potem letos pred nedavnim dobili most čez Soro, zdaj pa potekajo obsežna dela pri izgradnji ceste ob nogometnem igrišču. Pa vendar jim prav na cestah težav še ne bo zmanjkalo, saj je na primer predsednik občine LJubljana Šiška Stane Žagar, ko so v Valburgi krajani zaprli regionalno cesto na odseku slabih 200 metrov, rekel daje njihova odločitev generalka, ki se bo čez mesec dni zgodila na magistralni cesti, v Medvodah. Ob dnevu državnosti je bilo na območju krajevne skupnosti več prireditev. Se posebej zanimiv pa je bil koncert Glasbene šole Franca Šturma - Medvode v atriju blagovnega centra Medvode. Poleg dijakov je nastopil tudi pihalni orkester Medvode. Učenci Glasbene šole Franca Šturma, podružnica Medvode, so v šolskem letu 1993/94 dosegli nekaj lepih uspehov. Klemen Peklaj na je na 2. šolskem klavirskem tekmovanju 18. aprila prejelpohvalo. Mitja Koželj je na tem tekmovanju takrat prejel drugo nagrado. Rudolf Cerc pa je na 23. tekmovanju mladih glasbenikov R Slovenije v Ljubljani od 20. do 27. marca letos prejel diplomo z drugo nagrado v igranju orgel. RRJT Za ta mesec je napovedana izgradnja priključka pri nogometnem igrišču. Zakaj niso izglasovali občine? Zanimive so ocene, zakaj se ponekod na območju načrtovane bodoče občine Medvode niso odločili zanjo. Menuu je v taksne ocene večina tudi prepričana, Ob nekaj nad SO-odstotni udeležbi na celotnem območju Jf za občino glasovalo 49,6 odstotka volivcev* V centru Medvod so bul menda tako za trdno prepričani, da bodo Medvode občina, da jih precej sploh ni prišlo na volišča. Krajani Sare so glasovanje bojkotirali, ker še vedno nimajo šole. V Medvodah so glasovali prod, ker Še ni bil odprt spodnji most (in so tako dali podporo tistemu, ki Je bil "kriv" za to), V Smledniku pa je bitvzrok, ker so se razširile govorice, da bo občina Medvode ustanovila svojo gasilsko brigado v Pirničah. Z izgradnjo novega priključka pri nogometnem igrišču, katerega izgradnja naj bi bila konča- STUDIO ZBILJE ♦ČUDOVITI IZDELKI KERAMIKE, STEKLA, PORCELANA, * DEKORACIJA PO NAROČILU * POSLOVNA DARILA *• TOVARNIŠKE CENE * ARANŽIRANJE DARIL * MOŽNOST NAKUPA Z ODLOŽENIM PLAČILOM ODPRTO VSAK DAN - 14h - 20h SOBOTA 9h-14h tel.: 061 611-469,739-365 na ta mesec, bo olajšan dostop v Medvode iz tako imenovane kranjske smeri. "Izgradnja priključka za izhod iz Medvod Eroti Kranju pa je zastala ob ►onitu v Medvodah zaradi instalacij," ugotavlja tajnik krajevne skupnosti Medvode Tomaž Glažar. "Ker most čez Soro dovoljuje obremenitev le do 12 ton, bo mestni potniški promet potekal prek obeh priključkov. Skoda, da je za brv m most čez Soro zmanjkalo denarja. Sicer pa je tudi pri gradnji priključka ob nogometnem igrišču krajevna skupnost soinvestitor. Prispevati moramo kar 10 milijonov tolarjev. Zato smo se obrnili na donatorie in uspelo nam je zbrati do zdaj okrog 60 odstotkov potrebnega deleža, krajevna skupnost pa je iz lastnih sredstev tudi ze primaknila dober poldrugi milijon." Cesta oziroma prikjučki pa niso edina gradnja v krajevni skupnosti. Na Svetju poteka izgradnja kanalizacije, obnova vodovoda in plinifikacija v zahodnejm delu. Investitor so mesto Ljubljana oziroma Sklad stavbnih zemljišč in krajani. Slednji sofinancirajo plin in kanalizacijo. Investitor obnove vodovoda pa je Vodovod Kranj. S potekom del na tem območju pa so v krajevni skupnosti zadovoljni. • A. Žalar turizem se vrača Dragočajna, julija - Kamp v Dragočajni, s katerim upravlja Turistično društvo Dragočajna - Maše, Je najlepši barometer; kako Je letos z našim poletnim turizmom. Kaže, da bolje kot lani, vendar še vedno ne tako, kot je bilo včasih. V teh vročih dneh je v kampu na začetku prave turistične sezone kar živahno, vendar prevladujejo domači gostje, ki imajo kar lepo število svojih prikolic v kampu. Tistih prehodnih gostov, ki so včasih odhajali na jug k morju, skorajda ni. Vendar pa tudi gostom, ki se za dan ali dva ustavijo, pridejo čez vikend ali kar za dopust, v kampu ni dolgčas. Sava seje menda tudi že malce otoplila, predvsem pa je bilo junija ker nekaj lepih dni za sončenje. • A. Ž. KAKO NAJHITREJE PRITI DO KUHINJE, DNEVNE« OTROŠKE SOBE... OBIŠČITE SALON POHIŠTVA Titov trg 7 (na avtobusni postaji) SKOFJA LOKA Tel.: 064-623-276 h Odprto: Gostilna MIHOVEC Mihaela & Jernej Petač Za. Plrnlč« 54 61 215 M«dvod« Tml.z 061/621 ISO Tal./F.n.: 061/621 897 12.00 - 22.00h pot., »ob.: 12.00- 1.00h ŽIVA GLASBA nodollr 11.00 ■ 20.00h, »radi: uprto_ TURNC Šmarna gora Gledališče v naravi Pripravljajo Divjega lovca na prostem. Medvode, julija - Šmarna nom Turne. Pod pokroviteljst-gora, ki ie izletniška poseb- vom predsednika občinske nost Ljubljane in okolice, ima skupščine Ljubljana Šiška Sta tudi enkraten prostor z ime neta Žagarja nameravajo na tem območju urediti Gledališče na prostem. Vodja pro-jetka je Roman Robas, dela pa že nekaj časa potekajo in je bila v prostoru ob dnevu državnosti tudi prireditev z nasolovom Pozdrav poletio. 25. junija so nastopili Pihalni orkester Donit Medvode, Lovski pevski zbor, Mešani Sevski zbor iz Šentvida in evski zbor z Lubnika, KUD Oton Župančič Sora in KUD Ivan Novak Očka. Ko smo pred dnevi obiskali in si ogledah Turne, smo bih presenečeni. Takšno naravno gledališče je težko najti. Seveda so prostor s prostovoljnim delom že precej uredili. Čeprav smo le za las zgrešili vajo Za ureditev Turnca oziroma Gledališča na prostem zbirajo denar. Donatorji ga lahko nakažejo na žiro račun: CICIGLEJ - ZA TURNC 50104-678-85733 za predstavo Finžgarjevega Divjega lovca na prostem, ki fa z igralci pripravlja umetniš-i vodja Peter Mihtarov, smo srečah Bojana Trampuža, člana odbora za ureditev Turnca. Zaupal nam je, da delajo prostovoljno in brezplačno že tri mesece in da je dela še Erecej. "Bo pa lepo. Prostor o namenjen kulturi Divjega lovca bomo najbrž videli ko-nec avgusta alf v septembru. Sicer pa bo v tem gledališču, pri katerem smo za ureditev veseU vsakega donatorja oziroma sponzorja, prostora za okrog 1000 gledalcev. • A. Ž. Kljub slabemu vremenu je na letošnjem rekreacijskem kolesarskem maratonu v Mostah startalo okrog 100 kolesarjev iz različnih krajev Slovenije. Kolesarski maraton Moste 94 Tradicija se nadaljuje Moste pri Komendi - Poseben odbor, t katerem Miro Žibert že vsa leta sodeluje, dela in je hkrati Audi organizator, pri krajevni skupnosti Moste v kamniški občini je tisto deževno junijsko nedelo, ko so bile odpovedane številne prireditve, pripravil tradicionalni kolesarski rekreacijski maraton v dolžini SO kilometrov. "Včasih smo imeli v Mostah se> kakšne druge prireditve; tudi kulturne. S kolesarjenjem pa nadaljujemo in upam, da bo ta maraton še naprej ostal v slovenskem koledarju," je povedal Miro Žibert Malo je manjkalo, da bi vožnjo kolesarjev zaradi slabega vremena odpovedali. Vendar je iz različnih krajev Slovenije prišlo na start v Moste toliko kolesarjev, da so rekreacijski maraton vseeno organizirali. Udeležilo se ga je okrog 100 kolesarjev. Vodja prireditve Miro Žibert iz Most pa je kljub ne najbolj množičnemu startu kolesarjev zadovoljen povedal, da je poleg zimskih ieer kolesarski maraton ena od prireditev v Mostah, ki je postala poznana po vsej Sloveniji in jo bodo skušali še naprej obdržati v koledarju tovrstnih prireditev v Sloveniji. Glavna pokrovitelja letošnjega maratona sta bila Pivovarna Union in Trgovska hiša Scorpio. • A. Ž. Mengeš že domala kot občina Zdaj imajo tudi železniško postajo oleg stanovanjsko poslovne hiše, tržnice oziroma garaže, kjer tudi težav ne manjka, »odo v Loki zgradili kanalizacijo. - Od 1. julija železniška postaja Jarše Mengeš. Mengeš, julija - Referendumski program na področju komunalne infrastrukture v krajevni skupnosti, ki je že zdaj domala kot prava občina, uspešno uresničujejo. Letos bodo v Loki dokončno zgradili kanaliozacijo. Program zadnje- ?a samoprispevka, ki bo končan 997. leta, pa so že uresničili. Zgradili so prizidek k šoli in obnovili mrliške vežice. Medtem ko bo 210 hiš v Loki letos dobilo kanalizacijo, se jim po malem zatika na kompleksu, kjer je poslovno-stanovanjski objekt in načrtovana parkirna hiša. Prizadevajo si, da bi razrešili problem z dostopno potjo, sicer pa se stanovanja v poslovno stanovanjskem objektu že naseljujejo. "Pomembna pridobitev bosta avtobusni postaji v Loki pri Mengšu. Urejeni bosta v kratkem, sicer pa so prizadevanja Martin Ogrincje bil pred dobrim poldrugim mesecem ponovno imenovan za tajnika KS. za ureditev tega dela trajala kar pet let Križišče pa je tudi dobilo lepši in urejenejsi izgled, saj smo uredili znamenje," poudarja tajnik KS Martin Ogrinc, ki je bil pred dobrim poldrugim mesecem ponovno imenovan za tajnika KS, prizadeven pa je in dela ima tudi tohko, kot da bi bil Mengeš že zdaj občina. Sicer pa je Mengeš pred dnevi dobil še eno (vrnjeno) novost. Od 1. julija, z novim železniškim voznim redom, ima namreč spet železniško postajo z imenom Jarše Mengeš. Železniško postajo je imel Mengeš vse od tedaj, ko je bila zgrajena železniška proga pa do leta 1953. "Ja, odločili smo se za svojo občino. Mislim, da so ljudje pravilno presodili. Sicer pa nas v prihodnje tudi čakajo naloge, ki so tudi sicer podobne občinskim nalogam. V programu imamo namreč plinifikacijo, gradnjo obvoznice, kabelsko televizijo in nenazadnje nam bo slej ko prej prišla zelo prav tudi športna dvorana." • A. Žalar Pet let so mi prizadevali za ureditev avtobusnih postajališč. Mengeš ima zdaj spet železniško postajo. Nakup v Domžalah N££gfS£K je lahko tudi prijeten izlet Napredek trgovina, delniška družba je največja trgovska organizacija na področju Domžal, ima štiridesetletno tradicijo in s svojo dejavnostjo pokriva skoraj polovico vse trgovine v občini. Ime napredek je dobro znano tudi Gorenjcem, saj so Domžale znan in pomemben trgovski center, v katerem se velja ustaviti na poti proti Štajerski ali pa nakupe združiti s prijetnim izletom. Prav v centru Domžal ima Napredek svojo največjo trgovino, blagovnico Vele. Blagovnica je lahko dostopna in ob njej so velike parkirne površine, tako da s parkiranjem nikoli ni težav. Prodajne površine so velike kar okoli 8.000 kvadratnih metrov, blagovnica pa je bogato založena tako z domačim kot tudi s kvalitetnim uvoženim blagom. Blagovnica je klimatizirana, kar je v teh vročih dneh še posebej pomembno, za vse drugo pa poskrbijo vedno prijazni in strokovno usposobljeni Napredkovi prodajalci, ki dobro poznajo tisto, kar imajo v prodajnem programu. Med vsemi oddelki so v Napredku najbolj ponosni na oddelek s konfekcijo in belo tehniko, seveda pa ne smemo pozabiti tudi drugih. Na oddelku s konfekcijo imajo pestro izbiro ženskih, molkih in otroških oblačil vrhunskih znamk domačih in tujih proizvajalcev. Na oddelku z belo tehniko imajo izjemno veliko izbiro vseh aparatov in strojev, kupci pa se lahko prepričajo, da je njihov ponudba tudi cenovno zelo konkurenčna. V blagovnici Vele so poskrbeli tudi za otroke, ki jih čaka poseben oddelek z igračami. Posebnost na tem oddelku je Lego kotiček skupaj z igralnico in najbogatejšo ponudbo priznanih otroških kock. V sklopu blagovnice je tudi oddelek z živili in potrebščinami za gospodinjstvo, imajo pa tudi lastno pekarno, kjer pečejo izvrsten kruh in prijetno dišeče pecivo. Pred kratkim so na novo odprli še prehrambeni diskont, kjer imajo na voljo živilske izdelke in potrebščine za gospodinjstvo po diskontnih cenah, v blagovnici pa imajo vsak mesec redne akcijske prodaje, kjer so po znižanih cenah v prodaji izdelki, po katerih kupci najbolj povprašujejo v posameznih sezonah. V Napredku so se odločili, da bodo nakupe olajšali z ugodnimi plačilnimi pogoji. Nudijo možnost nakupa na šest čekov brez obresti, gotovinske popuste pri takojšnjem plačilu za določene skupine blaga In ugodna potrošniška posojila tudi do 12 obrokov. To je samo nekaj utrinkov blagovnice Vele, v njej pa boste našli prav vse kar potrebujete za dom in družino. Samo korak čez cesto, v neposredni bližini blagovnice Vele, je Napredkov salon pohištva z zelo lepo izbiro, prav tako blizu pa še specializirana trgovina Cešminka, kjer ponujajo kvalitetna italijanska oblačila in obutev predvsem za otroke in mladostnike, seveda po ugodnih cenah. sCMkWm»JmwB^ j a * Trgovsko podjetje Napredek ima v Jaršah pd Domžalah tudi veliko skladišče z diskontom, kjer se z blagom oskrbuje okoli 300 manjših trgovcev, tudi Iz kranjske občine. Tudi ob skakjišču je dovolj parkirnih mest, ponudba je izredno bogata, saj imajo okoli 7.000 različnih Izdelkov od živil do izdelkov, s katerimi mora biti založena vsaka manjša trgovina. Trgovci, ki imajo s podjetjem podpisano pogodbo, lahko na enostaven način poravnavajo svoje obveznosti, blago lahko odpeljejo sami,večje pošiljke jim dostavijo, plačilni roki pa so lahko tudi več kot dvajset dni. Skratka, nakup pri Napredku je zanimiv in ugoden, lahko pa se združi tudi s prijetnim izletom v Domžale in okolico. Blagovnica Vele vas pričakuje vsak dan od 8. do 20. ure, ob sobotah pa od 7.30. do 13. ure. Skladišče z diskontom v Jaršah je odprto med tednom od 8. do 12. ter od 14. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. naprede: DOMŽALE Evropsko glasbeno središče na Malti Pepca Blejc Mengeška ekipa na Igrah brez meja Najlepše je biti godec Slovenska promocija Mengša na Malti je uspela. Mengeš, julija - Napori, utrujenost, tekmovanje in tudi odrgnine so zdaj že za njimi Vsi skupaj so si sicer želeli boljšo uvrstitev, vendar je bila zato veliko bolj uspešna predstavitev in hkrati promocija države Slovenije. Mengeš je namreč na Igrah brez meja tudi sicer opozoril nase in na Slovenije in tako k že priznanemu Evropskemu glasbenemu središču dodal še eno uspešno "blagovno" znamko. V letošnjem ciklu zabavnih Iger brez meja je bila poleg Švice, Češke, Velike Britanije, Grčije, Madžarske, Italije, Malte in Portugalske tudi Slovenija. V La Valletti na Malti je slovenske barve zastopala ekipa Mengša. Osvojila je četrto mesto. Uspeh pa so Mengšani s predsednikom krajevne skupnosti oziroma županom Janezom Perom zabeležili tudi na srečanju s predstavniki držav, katerih ekipe so tekmovale, še posebej pa pri srečanju z županom in predsednikom Malte. Slednja in tudi predstavnike drugih držav so Mengšani tako rekoč zasuli s spominki, ki simbolizirajo Mengeš in Slovenijo. V zahvalnem govoru sta tako župan kot predsednik Malte nekajkrat primerjala Slovenijo z Malto, ki se je angleških Mengeška maskota je bila bac s harmoniko, ki so mu na Malti hitro dali ime Men-go. In zakaj ravno bac (koš-trun). Mengšani so bili te od nekdaj baci, tako kot je za Topole poznano ime korito, za Loko rž, za Trzin skirca, za Križ špaga in za Dobeno tepka. Tekmovalno ekipo na Igrah brez meja na Malti so sestavljali: kapetan Franc Jerič, tekmovali pa so Majda Žun, Nina Kravanja, Sonja Bokalič, Jana Jene, Mojca Likar, Matej Pajnič, Matjaž Loboda, Fredi Blejc in Slavko Pišek. kolonizatorjev otresla šele 1964. leta, podobni pa sta si obe tudi po velikosti oziroma majhnosti. Ob nastopu, predstavitvi in tekmovanju je krajevna skupnost Mengeš izdala tudi turistični prospekt v obliki zanimive zloženke v treh jezikih. Prospekt je izoblikoval Lina design Damjan Uršič, avtorica zloženke pa je Larisa Hercog. S seboj na Malto so ponesli tudi maskoto Mengša - baca s harmoniko. Predstavili so tudi turistični simbol Mengša -polje, planine, slamnik in harmoniko s sloganom S pesmijo v srcu, saj je Mengeš poznan tudi v tujini kot Evropsko glasbeno središče. Avtorica maskote in slogana je Andreja Aljančič iz Hotemaž, avtorica turističnega simbola Mengša pa Irena Vovk iz Grosupljega. Obe sta bih za izdelavo maskote in simbola izbrani na podlagi natečaja, ki ga je razpisala krajevna skupnost. • A. Žalar Sponzorji Iger brez meja so bili Filc Mengeš (glavni sponzor), VGP Hidrotehnik Ljubljana, LE K Mengeš, Dom počitka Mengeš, Ško-čaj Milan Domžale, SKB banka, d\d., pe Domžale, Lagoja Anton Trzin, Skupščina občine Domžale, Seme-sadike Mengeš, Premk Anton Dobeno, Gregor c Franc Mengeš, Trak Mengeš, Hranilno kredima služba Domžale, Stranka SLS podružnica Domžale, KSP Domžale, Obrtna zbornica Domžale, Petrol Ljubljana, ETI Elektroelement Izlake (Svit Kamnik), Svila* nit Kamnik, Mi amigo, do.o., Mengeš. III »j dom Moj dom je najlepši poleti Za večino ljudi je poletje najlepši čas. Takrat si brez skrbi privoščimo nekaj lenobnih dni. Če Ie ne bi bilo tekanja po trgovinah. In razbeljene pločevine. Letos se bomo rajši dodobra spočili. V senci. V družbi svojih najbližjih. S hladno pijačo v roki. Z zajetnim katalogom IIloJ dom v naročju. Hej! Kdo pravi, da je nakupovanje sredi poletja naporno? Mi že ne mislimo tako! Iltoj tlom I" ■I Pošiljajte mi brezplačni prodajni katalog Iltoj dom na naslov: Ime in priimek:----------— - Ulica, hišna št.: _.---—---------- Pošta, poštna št________,------- Tel.: Naročilnico pošljite na naslov: IBN - JT p.o., 61000 Ljubljana, Slovenska ulica 27-29 Q Katalog lahko ludi naročite po telefonu: 061 / 1259 060 e Najstareja harmonikarka v Sloveniji je bila rojena v Lom nad Tržičem, zdaj pa že 44 let živi v Mengšu. Mengeš, julija - Na tretjem gorenjskem prvenstvu harmonikarjev v igranju na diatonično harmoniko minuli mesec v Desnicije Pepca Blejc v starostni skupini nad 65 let osvojila prvo mesto. Tako seje uvrstila v tekmovanje za 14. zlato harmoniko Ljubečne. Njena zmaga v Desnici pa ni bila presenečenje, saj je Pepca Blejc s tekmovanj harmonikarjev v preteklih letih tn desetletjih prinesla domov že vrsto priznanj. Gabrcevemu Alešu z Loma Eod Storžičem, ..očetu edine čerke, čeprav je imela Pepca kar 12 bratov, ni bilo nič prav, da se je Pepca pri 22 letih tik pred vojno 1939. leta odločila za igranje harmonike. "Za dekleta je to grdo," je godrnjal. Mama Pepca pa mu je prigovarjala, naj ne bo siten. Pepca, ki jo je učil Janez Rihtaršič s hotela Dobrča pri sv. Neži, pa je kmalu toliko znala igrati, da je potem očetu kakšen liter vina prinesla domov. "Začela sem te učiti na bratovi harmoniki. Ni mi je pustil in celo zaklenil jo je. Vendar nisem odnehala. Danes sem še veliko bolj prepričana, da je najlepše biti godec. Zelo osamljena bi bila, če ne bi imela harmonike. Med volno smo imeli doma vedno obiske. Enkrat Nemci, pa spet partizani. In Nemd so tudi harmoniko vzeli, da ne bi partizanom igrala. Vendar pa smo eno skrili in sem jo potem po vojni imela.*4 Nekaj časa se je Pepca učila tudi klarinet po notah. Pa je potem ostala raje pri frajtonar-lci, čeprav je veliko težja za Križanke so bile vedno trd oreh Križ, julija -12. junija so na Križu, kjer je redek krajan, ki ni gasilec, praznovali 40-letnico gasilskega društva. Takrat jim jo je precej zagodlo slabo vreme, tako da napovedanega vsakoletnega srečanja z ansamblom Lojzeta Slaka tn pevci ob 30-letnici ni bilo. Bila pa je vseeno parada, v kateri so sodelovala številna gasilska društva, s katerimi gasilci s Križa že vsa leta sodelujejo. Pokrovitelj jubileja in sloves- prihodnje zaželel še veliko us- nosti je bila krajevna skupnost posehov, društvu pa podelil Križ m njen predsednik Ivan umetniško sliko. Spominsko dar- Hlade je društvu ter gasilcem v ilo pa so jim prinesli tudi gasilci AS DOMŽALE ZAGOTOVLJENE NIŽJE CENE V ZALOGI TUDI AUDI A6 AS DOMŽALE p.o. Ljubljanska 1, Domžale Tel.: 061/715-059 Fax: 061/711-501 učenje kot klavirska. Pravi, da ima doma že 26 let staro Kapšovo harmoniko in da ji je Kapš ponujal novo, če mu staro prinese nazaj. "Pa mu je nisem dala. Je preveč dobra.'" S harmoniko je Pepca kar precej prepotovala in igrala na tekmovanjih. Na Pokljuki je bila dvakrat najboljša, dvakrat druga, dvakrat tretja in samo enkrat četrta. Bila je edina Slovenka na prireditvi v Beogradu in igrala je tudi na Ohridu. "Mož, ko sva se preselila v Mengeš in naredila hišo, mi ni branu igrati." 18 let je igrala pri folklorni skupini v Mengšu. Naučila je igranja tudi kar nekaj mladih. "Mislim, da v Sloveniji ni veliko žensk, ki igrajo frajtonarico, zagotovo Sa sem pri 76 najstarejša v loveniji, Id jo igram. Je pa danes za ta inštrument vedno večje zanimanje med mladimi. Pa tudi pogoji so drugačni. Ko sem se jaz urila, sem imela pet ur hoje tja ni nazaj do učitelja." Pravi, da bi bila zanjo največja nesreča, če ne bi mogla igrati. Pa se ji nekajkrat zgodilo, da je za "za las" ušla takšni nesreči. Še najmanj zaskrbljena je bila takrat, ko si je zlomila peto in je potem z mavcem na nogi z B orišem Kopitarjem snemala prvi Video Meh. Ko pa si je zlomila ključnico in rebra, sploh pa ko jo je zbil motor m si je poškodovala roko, je le z voljo spet razgibala prste. In če je res, da je najlepše biti godec, potem je prav tako res,da so godci veseli ljudje. Pepca Je prav gotovo med njimi. Želimo ji še veliko srečnih in zdravih dni s harmoniko in uspešen nastop Ljubečni. Prepričani pa smo, da bo tudi vnuka naučila, kako se igra frajtonarica. • A. Žalar Vera Hlode, desetarka ženske gasilske desetine s Križa pri Komendi. GD Dogoše. Na svečanosti so podelili tudi občinska priznanja. Prejeli so jih Vera Hlade, Mojca Hribar, Adolf Potočnik in Edo Grmšek. Vera Hlade, ki je gasilka že od 1980. leta, ko je bila stara sedem let, ie desetarka in članica ženske desetine za državno prvenstvo, ki bo 7. in 8. oktobra v Kranju. "Vsako leto smo na tekmovanjih in vedno smo med najboljšimi. Sicer pa smo bife Križanke na gasilskih tekmovanjih vedno trd oreh za Kamnik. Trenutno počivamo, po dopustih pa bomo začele s pripravami za tekmovanje, ki bo oktobra." • 0K>HivAHE 13 MEDVODE TEL: 061/614 665 ODPRTO: PON. - PET. 7.30 -19.30 SOB. 7.30 -13 h NED 8.00-11.h VLjudNO VAblJEN* Potem ko so Jo krajani pred nedavnim zaprli, so prejšnji teden začeli obnavljati regionalno cesto v Valburgi. Krajevna skupnost Smlednik Končno dočakali nadaljevanje del Smlednik, julija - Če je nedavna zapora manj kot dvesto metrov dolgega odseka regionalne ceste, za katero so se odločili krajani ob cesti v Valburgi, vendarle pospešila začetek urejanja tega odseka, se v krajevni skupnosti Smlednik in krajani Valburee ne sprašujejo. Zadovoljni so, da se ie končno vendarle začelo in da bo tudi ta odsek, ki lih je nevzdržno "prašil", urejen in asfaltiran. Še posebej so med nedavnim obiskom (dela so se začela prejšnji teden; pohvalili izvajalca in letošnjega delovodjo. Sicer pa je ta odsek precej zahteven zaradi komunalne infrastrukture v cestišču. Upajo, da bodo dela tudi v prihodnjih dneh hitro napredovala, saj na tem delu ni nobenih lastninskih težav z zemljiščem oziroma soglasji. Ker z ureditvijo križišča niso mogli začeti, pa so v smeri proti Zbiljam začeli graditi tudi pločnik proti šoli. Tako bo ta cesta, katere obnova in gradnja pločnika v smeri od Vodic proti Valburgi je trajala kar nekaj let, končno urejena. Otral pa je še en "trcr oreh m sicer križišče v Valburgi, kjer pa dogovarjanje in iskanje sporazumne rešitve traja tudi že lep Čas.... • A. Z. Učenci bodo imeli jeseni varnejšo pot do šole. Hkrati z obnovo regionalne ceste namreč gradijo tudi pločnik. Urhova nedelja v Smledniku 4fBRMH$MM&F**W^* '^^^"^MMMMMMMMMMIl^ CgasIrOnom) Gastronom, d.o.o., l.O.C. Trzin Blatnica 10, 61234 Mengeš tel.: 061/714-783, fax: 061/714-810 T"V"' GENERALNI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO In expre$ aparati za kavo in ostala gottinsko oprema POOBLAŠČENI DlSTBlBVttU ZAUOVIHUO konvektomati ana. V^mlkrovolovne peči ROTOR meialmki, kurerji Prizadevanja za kulturno oživljenje Praznik sv. Urha, zavetnika župnijske cerkve v Komendi so med obema ojnama redno praznovali. V nedeljo pa so nekdanji običaj skušali spet oživiti. Smlednik, julija - Prizadevanja za postopno kulturno oživljenje na območju krajevne skupnosti oziroma celotne fare Smlednik potekajo že nekaj časa. V nedeljo pa so Župnijski urad Smlednik, Turistično olepševalno društvo Smlednik in Gostišče Urh Smlednik pripravili kulturno družabno srečanje. Po pritrkavanju in slovesni maši ob 9. uri so najprej odprli razstavo del otrok Osnovne Šole Simona Jenka v galeriji Gostišča Urh ob cerkvi. Nastopila sta tudi Mladinski pevski zbor pod vodstvom Mateje Jenko in Pihalni orkester Donit Medvode pod vodstvom Vilija Ben-edikoviča. Pravo praznovanje s seman-jim dnevom, narodnimi nošami, muzikanti, pritrkovalci, petjem in nagovori pa se je začelo popoldne, ko je bil tudi orgelski koncert učencev orgelskega oddelka Glasbene šole Franca Šturma pod vodstvom Franceta Bana. Turistično olepševalno društvo Smlednik pa je potem pripravilo kulturno družabni program s citrarko Karmen Bonča, harmonikarjema Simo- nom Ciperletom in Boštjanom Kozamernikom, nagradnim kvi- zom o poznavanju zgodovine Smlednika in družabnimi igrami. Za razvedrilo in ples pa je v večernih urah potem igral nar-odnozabavni ansambel Milana Resnika. Pri pripravi ponovno oživljenega starega oziroma nekdanjega običaja so si še posebej prizadevali Mirko Gantar, predsednik Turističnega olepševal- nega društva Smlednik, Franc Ravnikar, podpredsednik TD in ravnatelj Zavoda, župnik Rafko Kralj in upravljalec Gostišča in galerije Urh Lojze Nučič. Med obiskom pri pripravah nedeljskega Urhovanja so poudarili, da se bodo v prihodnje še bolj prizadevali za oživljanje različnih oblik kulturnih dejavnosti v Smledniku in okoliških krajih. • A. Žalar Krajevna skupnost Komenda Polemike, ki ničesar ne rešujejo Medtem ko v Komendi že poteka plačevanje samoprispevka za telovadnico, so v sredo proslavili tudi ureditev Plečnikovega trga. Komenda, julija - Medtem ko so Komendčani priča medijskemu dopisovanju in pisanju o referendumskem samoprispevku za gradnjo tetovadnlce, ki naj bi Jo z zagotovitvijo lastnega deleža na podlagi samoprispevka zgradili med prizidkom k šoli in pošto, poteka dokaj nemoteno tudi plačevanje samoprispevka. "Po vseh zapletih, mislim (ne vemo pa v svetu KS natančno), da zadeva glede ugovora na referendumsko odločitev še ni končana. Vendar pa glede priprav na začetek gradnje delamo vse tako, kot je bilo predvideno. Denar priteka na poseben račun, imamo lokacijsko dokumentacijo in mislim, da bomo v nekaj dneh imeli tudi lokacijsko odločbo. Imamo tudi zagotovila, da ni nobene spremembe glede občinskih sredstev in sredstev ministrva za šolstvo in šport," je konec minulega tedna povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Roman Grošelj. O zadevi glede telovadnice pa smo povprašali tudi pre- dsednika IS občine Kamnik Mihaela Novaka. Potrdil je že pred referendumsko izjavo, da bo ob lastni udeležbi krajanov zagotovljen tudi občinski denar, nobenih sprememb pa ni tudi glede dogovora z ministrstvom za šolstvo in šport. "Čeprav se nekatere izjave na trenutke izkrivljajo, mislim, da Komendčani v veliki večini podpirajo izgradnjo telovadnice. Najbrž pa je potrebno resno pretehtati projekt oziroma velikost bodoče telovadnice. Žal sedanje polemike stvari samo zapletajo, ničesar pa ne rešujejo. Kar pa zadeva Sredi minulega tedna, na praznik sv. Petra, ki Je zavetnik cerkve v Komendi, Je bila zvečer s slovesno mašo in blagoslovitvijo otvoritev Plečnikovega trga, ki so ga začeli urejati lani. Mašo in blagoslovitev Je vodil pomožni škof mag. Alojz Uran. program sedanje občine Kamnik, velja tudi opredelitev o izgradnji potrebnih učilnic čez dve leti. • A. Žalar Kamp v Dragočajni Precej domačih prikolic Čeprav v Turističnem društvu Dragočajna - Moše "pogrešajo" nekdanje številke o prenočitvah tako imenovanih prehodnih gostov, so letos z obiskom kar zadovoljni. Dragočajna, Julija - Konec Junija je bilo v kampu v Dragočajni precej živahno. Vroč začetek poletio, precej občasnih in tudi nekaj stalnih domačih gostov, ki so letos svoje počitniške prikolice pripeljali v kamp in ob koncu tedna tudi precej pogosti pikniki, dajejo kampu že pravi dopustniško poletni utrip. "Junija smo zabeležili okrog 800 prenočitev, sicer pa se ne zgodi, kot se je recimo pred dvema letoma, da bi bil kamp Sizen oziroma brez gosta, to smo letos z obiskom kar zadovoljni. Sicer pa tudi gostom in občasnim obiskovalcem ah izletnikom ob koncu tedna ni dolgčas. Poskrbeli smo za tenis, košarko, namizni tenis, balinanje, ribolov, čolnarjenje... V kampu imamo zdaj dve okrepčevalnici, zraven je trgovina; skratka, kamp, za Trenutno ima v kampu prikolice okrog, BO domačih gostov. Jože Rozman katerega dobivamo glede urejenosti vse več pohval, postaja vse bolj priljubljen kraj za domače goste in izletnike," je pred dnevi povedal predsednik Turističnega društva Dragočajna Moše Jože Rozman. • A. Žalar SREDA, 6. JULIJA 9.36 Otroški program 10.25 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo 10.55 Zgodovina 12 evropskih držav, angleška dokumentarna serija 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 14.20 Videostrani 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Cobi in prijatelji, španska risana serija 18.40 Kronika, kanadska dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.10 Iz parlamenta 20.35 Film tedna: Namišljeni nasprotnik, ameriški film 22-25 TV dnevnik 3, Vreme 22.50 Sova; Popolna tujca, ameriška nanizanka; Delo na črno, ameriška nanizanka 15.00 Videostrani 16.10 Potovanje v grozo, koprodukcijska nadaljevanka 17.00 Made in Slovenia 18.00 Sova, ponovitev 18.30 Delo na črno, ameriška nanizanka 19.30 TV Dnevnik, vreme 20.10 Športna sreda 21.46 Omizje 10.00 Poročila 10.06 Poglejte življenju v oči 10.36 Orkan 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Monotoni 3.20 Elitne bojne enote 14.10Murphy Brown 14.35 Dokazi 15.25 Cieopatra Jones, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.30 Loto 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.45 Poročila 21.50 Kulturna krajina 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 0.00 Sanje brez meja 16.30 TV koledar 16.45 Skrivnosti, nadaljevanka 17.35 Vrnitev v Paradiž, avstralka nadaljevanka 18.25 Svet živali od blizu, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 16.30 Dnevnik 20.15 Polna hiša, humoristična nanizanka 20.45 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 21.35 Svet Eddija VVearija, angeliški film 23.15 Melodije hrvaškega Jadrana 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem Slatnu 1225 Luč svetlobe, amer-ika nadaljevanka 13.15 Rodeo 13.56 Spot tedna 14.30 Borza dela 14.45 CTM 15.20 Spot tedna 16.05 Na velikem platnu 16.35 Državnik novega kova, ponovitev 17.20 Smrtonosna ključavnica, ameriški film 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 20.00 Call selection 20.30 Bevehy Hills 90210, 9. del ameriške nadaljevanke 21.20 Poročila 21.30 Album show, glasbena oddaja 22.20 Varuhi zemlje, dokumentarna serija 23.50 Spot tedna 23.35 Na velikem platnu 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Očarljiva Jeannie, Moja hudobna sestra 9.30 Audimax 10.30 Zlati gas, ameriški glasbeni film 1200 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Levi iz Alhambre 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v alikl 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Doktor Trapper John 20.15 O, Počitnice, avstrijska komedija 22.00 Pogledi od strani 22.10 Izpoved rdečega agenta, ameriški film 23.45 Čas v sliki 23.50 Made-Wne in mornar, francosko-rtalijans-Ka melodrama 1.25 High Chaparral «•10 Poročila/Ex libris 9.00 SP v nogometu 9.00 Vremens-*• panorama 12.50 1000 mojstrovi 13.00 čas v sliki 13.10 SP v nogometu 13.45 Fantastične zgodbe Stevena Spielberga 14.10 Gozdarski inšektor Buchholz 15.00 Vohun z mojim obrazom, ameriški film 16.25 The Bee Gees 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Čas v sliki 18.30 Ali je tores? 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Argumenti 21.30 čmo na belem 22.00 čas v sliki 22.35 Šport 23.35 Pionirji prihodnost 0.20 Hallo Austria, Hello Vienna 0.50 Poročila/1000 mojstrovin 19.00 30. letnica SSD Tabor" Žiri - svečana akademija društva (2. del) 20.00 Moda in mi - T. Prezelj (17. oddaja) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vaak dan od 20. do 21. ure. TELE TT 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Pod lipo: Zeleni šum Voglje 21.00 Sopotja: Mirjam Tozon 21.50 3. Gorski tek na Kriško goro '94 - Memorial Janka Likarja 22.35 Promocija kasete Čuki 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 dm v ■ ■ io zin FM STEREO : 91,2 MHz - Škofja Loka 89,8 MHz - Poljanska dolina in Zin 96,4 MHz - Selška dolina 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.00 Gremo v Primadono 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Pamas 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Zbiramo kuharske ideje 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni utrinki 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi -čestitke 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Za srečen danes in zdrav jutri 17.00 Glasbeno popoldne: zabavno glasbena lestvica in klepet ob glasbi 19.00 Odpoved programa Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV starao 88,9 In 96 MHz ter srednjemv slu 1584 KHz. Ob 16.10 prisluhnite obvestilom, nato aktualnim informacijam, ob 17. uri bomo pobrskali po novostih v tržiških videotekah, pa po dobrih knjigah, nato pa nadaljevali z izbranim glasbenim programom. Ob 16.50 ne pozabite na temo o sončenju. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 6.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet Iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, SREDA CENTER amer. akcij, film ALJASKA V PLAMENIH ob 18. in 20. uri STORŽIČ Danes zaprto) ŽELEZAR amer. ljub. drama GOSPOD JONES ob 18. in 20. uri STARI MAYR - LETNI KINO amer. kom. FINI GOSPOD ob 21.30 uri SKOFJA LOKA amer. akcij, film USODNI VAL ob 18.30 in 20.30 uri ČETRTEK, 7. JULIJA 10.40 Tedenski izbor: Tudi to je Amerika, Tam je vrtec, tam je grad 11.20 Kronika, kanadska dokumentarna serija 11.45 Dobra volja, švedska nadaljevanka 13.00 Poročila 17.25 Porabski utrinki, oddaja Madžarske TV 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Zmigaj se, športna oddaja za mlade 18.40 2e veste 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 šport 20.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 21.05 Tednik 21.50 Poletni navdih, turistična oddaja TV Maribor 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.32 Šport 22.40 Sova: To je ljubezen, angleška nanizanka; Delo na črno, ameriška nanizanka 11.05 Kinoteka - Soočenje, ameriški film (čb) 15.00 Videostrani 15.20 Svet poroča 15.50 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka 16.45 Osmi dan 17.35 Sova, ponovitev 18.05 Delo na črno 19.30 TV dnevnik 18.55 Šport 20.30 Poslovna borza 20.40 Krila nad svetom, dokumentarna oddaja 21.30 Slovenija tos-tran in onstran Ekvatorja 22.20 Mojstrovine 23.20 Mats Ek: Gi-selle 0.50 Videostrani 12.50 1000 mojstrovin 13.00 Čas v sliki 13.10Šport 13.45 Fantatične zgodbe Stevena Spielberga 14.10 Gozdarski inšpektor Buchholz 15.00 Velik neotesanec, nemška komedija 17.10 Mongolski vihar 18.00 Zlata dekleta 18.30 Pa smo vas 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Zlata vrtnica Montreuxu '94 21JS0 Novo v kinu 22.00 čas v sliki 22.35 Natalie Cole & orchestra 23.35 Sporna vprašanja 1.05 Twin peaks 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene (16. oddaja) 20.00 VI. Groharjev teden v Sorici (6. del) vsak dna - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. TELETI 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 Miha Pavliha (v živo -otroška oddaja) 21.00 Otvoritev Petrolovega bencinskega servisa Zlato polje II. 21.30 3 - 2 - 1 gremo (v živo - videospoti) 24.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 1205 TV koledar 1215 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Monoton 13.20 Elitne bojne enote, dokumentarna serija 14.10 Murphv Brown, nanizanka 14.35 Dokazi 15.20 Moški v rjavi obleki, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15lz strankarskega življenja 20.55 Nocoj z vami 21.45 Poročila 23.35 Slika na sliko 23.50 Glasbeni večer 0.50 Poročila v nemščini 0.25 Sanje brez meja 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna Gorenjska danes 14.30 Planinsko špornti kotiček 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 1820 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj 16.05 TV koledar 16.15 Mednarodni atletski miting 16.35 Skrivnosti 17.35 Vrnitev v Paradiž 18.15 Kulturna krajina, ponovitev okvirja 19.30 TV dnevnik 20.15 Ko se srca vnamejo, humoristična serija 20.50 vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 21.45 Propad hiše Usher, ameriški film 7.00 Borza dela 1200 Na velikem platnu 1225 Luč svetlobe, ponovitev 13.15 Call selection, ponovitev 13.45 Spot tedna 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.20 Spot tedna 16.25 Na velikem platnu 16.50 Album show, ponovitev 18.10 Beverlv Hills, 90210, ponovitev 1. dela ameriške nadaljevanke 19.10 Luč svetlobe 20.00 Magnetoskop 20.40 Drakula, ameriška nadaljevanka 21.10 Poročila 21.20 Izgubljeni bratranec, ameriški film 23.00 Zdrava videoglava 23.45 Spot tedna 23.50 Na velikem platnu 0.15 CTM 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.06 Zlata dekleta ?;?{L ~em|Ja in IJudJe, ponovitev 10.00 Slika Avstrije 10.25 TV mre-« 12.20 Posočje - krvava zemlja 13.00 čas v sliki 13.10 Levi iz Alhambre 14.45 Pogledi od strani '15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Dr. Trapper John 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Iris in Violeta 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 MacGvver 22.00 Led na ročaju -počitnioška ljubezen, komedija 23.20 Čas v sliki 23.25 V navzkrižnem ognju, ameriška kriminalka 1.30 Poročila/1000 mojstrovin 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Oddaja za upokojence 9.30 Glasbo izbirate poslušalci •10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanje in pobude 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Vse o cvetju 17.00 Novice 17.30 Oddaja iz kulturno verske zgodovine 18.30 Iz zgodovine naših krajev 19.00 Odpoved programa Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter sradnjemv slu 1584 KHz od 16. do 19. ure. Najprej boste lahko prisluhnili obvestilom, ob 16.30 oddaji Spremljamo in komentiramo na Radiu Tržič, ob 16.40 se pričenja oddaja Poiščite nas, nagrada vas čaka. Po 17. uri 20 minut bomo zaplesali v oddaji Pod kozolcem. Na koncu bomo dodali še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, ČETRTEK CENTER amer. akcij, film ALJASKA V PLAMENIH ob 18. in 20. u ri STORŽIČ prem. amer. kom. GLEJ, KDO SE ZDJA OGLAŠA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. ljub. drama GOSPOD JONES ob 18. in 20. uri LENTI KINO STARI MAYR amer. kom. GLEJ, KDO SE ZDJA OGLASA ob 21.30 ur BLED amer. akcij, trill. POBEG ob 20.30 uri SKOFJA LOKA amer. akcij, film USONDI VAL ob 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. kom. NUNE POJEJO 2 ob 18.30 in 20.30 uri PETEK, 8. JULIJA 10.25 Pasja pripoved ali kako je bilo..., češka nanizanka 10.55 Izbira, ameriški film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 15.50 Omizje, ponovitev 1&00 TV Dnevnik 18.10 Otroški program: Slike iz Sečuana 18.40 Znanje za znanje 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum 20.30 Korenine slovenske lipe: Spoznanja, umetnost, ki nas določa in združuje 20.55 Ljubezen, laž in uspavanka, ameriški film 22.30 TV dnevnik 22.55 Sova: Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka; Delo na črno, ameriška nanizanka 0.10 Brane Rončel izza odra 15.00 Videostrani 16.15 Rim tedna: Namišljeni nasprotnik, ameriški film 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.10 Podeželski utrip, angleška nanizanka 21.05 Koncert ob 300-letnici G. Tartinija s slovenskimi solisti 22.35 Videostrani 16.45 Družina Merian 17.30 Operacija Noetova barka 18.00 Čas v sliki 18.05 Zlata dekleta, zabavna nadaljevanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Od poštnega goloba do poštne rakete 21.05 Trailer 21.25 Šiling 22.30 Čas v sliki 2235 Na lepi modri Donavi 0.15 X-large Night-line 0.55 Četrta dimenzija 1.15 1000 mojstrovin 19.00 Otroški program 20.00 Muzej v Železnikih (6. del) vsak dna - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.25 In 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. NAJBOLJ ISKAN ČASOPIS NA GORENJSKEM: GLAS 8.00 Poročila 10.05 Mali veliki svet, oddaja za otroke 10.35 Humcans, risana serija 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 1215 Divja roža, serijski film 12.45 Monoton 13.25 Elitne bojne enote, dokumentarna serija 14.20 Murphv Brovvn, humoristična serija 14.45 Dokaži, serija 15.30 Droga, francoski film 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Latinica 21.00 Split, melodije hrvaškega Jadrana, prenos 22.45 S sliko na sliko 23.45 Split, melodije hrvaškega Jadrana 0.05 Gabriela, brazilski film radio triolav 96 MHz TELETU 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Petkov tedenski pregled 20.30 Kolovrat domačih viž: Ansambel Gašperji 21.30 3. Evropsko prvenstvo v jadralnem padalstvu 2200 Tema: Kranjska noč da ali ne?, Gorenjski turizem in njegova perspektiva 22.30 Kolesarska dirka za Veliko nagrado Kranja: Ekipni kron-ometer (ponovitev) 23.30 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I 16.35 TV koledar 16.45 Skrivnosti, serija 17.45 Vrnitev v Eden, serija 1625 Vojne v miru 19.30 Dnevnik 20.15 Beverly Hills 21.00 Turizem, svetovna sila 21.45 Peta prestava 22.20 Shanonova igra, serijski film 23.10 Hit depo 7.00 Borza dela 1200 Na velikem platnu 1225 Luč svetlobe, ponovitev 13.15 Magnetoskop 14.00 CTM 14.30 Borza dela 14.45 CTM 15.56 Na velikem platnu 16.20 Ameriških deset, glasbena oddaja 16.55 Drakula, nanizanka 17.25 Izbuljeni bratranec, ponovitev filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, glasbena oddaja 20.30 Beveriv Hills 90210, 2. del 21.20 Poročila 21.30 Teden na borzi 21.40 Alžir, ameriška drama 23.20 Spot tedna 23.25 Devlinova zveza 0.10 Album show, glasbena oddaja 1.00 Erotični film 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Od tu in tam 11.00 Filmske zanimivosti 13.00 škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes • jutri 15.30 RA Slovenija 16.15 Nasvet za izlet 16.30 Zrcalce, zrcalce 17.00 Velike družne 19.30 Družinski kviz 22.00 Odpoved programa 9.00 Čas v sliki 9.05 Zlata dekleta, zabavna nanizanka 9.30 Iz sveta živali 10.15 Oh, te počitnice 1200 Zgodovina stekla 12.10 Loto studio 13.00 Čas v sliki 13.10 Prišel je kot tujec 14.35 Pogledi vstran 15.00 Rakuni, risanka 15.30 Am, dam, des 15.45 Nekoč je bilo življenje 16.10 Deklica iz mesta 17.00 Mini CVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.10 Mi 18.30 Glavni zdravnik dr. Trapper John 19.22 Aktualna znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.20 Derrick 21.20 Pogledi vstran 21.30 Boeing-Boeing 23.10 Večerni šport 23.50Smrt ne pozna povratka 1.40 Aktualni teletekst 1.45 1000 mojstrovin TfAVSTRI 1250 1000 mojstrovin 13.00 Moje pustolovščine in raziskoanja v morju 13.45 Fantastične zgodbe Stevena Spielberga 14.10 Gozdni inšpekotr Buchholz 15.00 Dvakrat Rim in nazaj 16.30 Evroturizem Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 68,9 in 96 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Najprej bomo obveščali, ob 16.30 spremljali in komentirali, nekaj več povedali o kulturnih dogodkih. Ob 17.30 bomo iskali tržiški zaklad, nato pa glasovali še za Gorenjca meseca. 5.00 Dobro jutro (vreme, ves-ti)7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 1200 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Gorenjka, Gorenjec meseca 14.00 Melodija tedna 14.10 Kulturna dediščina 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 lil tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, PETEK SKOFJA LOKA amer. kom. NUNE POJEJO 2 ob 18.30 in 20.30 uri RADOVLJICA amer. akcij, trill. POBEG ob 20.30 uri KOMENTAR LDS-LSD, SKD-SDV Vročina in sopara nočeta popustiti, kot napetost in afere v politiki V LDS menijo, da je z odstopom Kozinca končana stanovanjska afera ( R + 3%), toda javnosti ie preseda sprenevedanje in opravičevanje vodilnih mol LDS. Sedaj je postalo tudi jasno, da sta bivša predsednika demokratov in ekosocial-cev Bavčar in Tancig dobila kredita zato, ker sta svoji stranki priključila k LDS. Minister Kozinc se je sicer končno pojavil pred novinarji, toda očitno prepozno. Priznati mu je potrebno vsaj malo načelnosti, ker je obljubil, da bo kredit vrnil. Zato lahko pričakujemo, da bodo novinarji začeli obletavati ostale politike, ki so dobili kredite in jih spraševati, ali bodo sledili Kozinčevemu zgledu Stanovanjska afera je LDS potisnila v krizo, ki je v marsičem podobna krizi, v kateri se je LDS znašla zaradi nasprotovanja osamosvojitvi Slovenije po vojni za Slovenijo poleti 1991. Takrat je stranko praktično rešil dr. Drnovšek z vstopom v LDS. Toda tokrat se je sam znašel v žarišču stanovanjske afere. Zato ni čudno, da so v LDS takoj pohiteli s trditvami, da je Kozinčeva komisija delala "zakonito", čeprav ni imela niti pravilnika. Dr. Drnovšek je namreč odkupil hišo v Mur-glah, ki je bila prej protokolarni objekt in sicer seveda še pod veliko bolj ugodnimi pogoji, kot so bili v aferi R + 3 %. Poleg njega je na isti način odkupil protokolarno hišo tudi Milan Kučan. Obe hiši so domiselni pravniki iz protokolarnega objekta spremenili v druibeno lastnino in oba predsednika sta hiši, sicer vredni več kot 300.000 DEM končno odkupila po stanovanjskem zakonu na obroke za okoli piška-vih 40.000 DEM. Zato so Jote Novak razumljivi izgovori vseh vpletenih v afero R + 3 %, ker, kar je dovoljeno onim na Jupitru, je tudi njim, ki so samo nekaj stopnic nižje. Znani izrek, ki pravi, da prebrisani živijo od neumnih, neumni pa od dela, bo potrebno nekoliko spremeniti, ker danes prebrisani živijo od zakonov. V LDS so s svojimi izgovorom, "češ v prejšnjem režimu so ugodne kredite dobivali tudi nižji funkcionarji", spravili v zadrego Janeza Kocijančiča, predsednika ZL, ki je trdil, da njihova stranka nikoli ni bila vmešana v takšne afere. Nekateri v Kranju opozarjajo, da so si z ugodnimi krediti komunistični in občinski veljaki v preteklem desetletju zgradili velike hiše, nekateri celo niso izpolnjevali niti minimalnih formalnih pogojev. Krščanske demokrate je pretekli teden pretreslo anonimno pismo, ki sicer kritizira zadnje kadrovske zamenjave v vrhu policije, s katerimi so napredovali tisti, ki so jih "pošteni policisti" ožigosali kot "nepoštene policiste". Toda najbolj zanimiv je drugi del tega pisma, v katerem neznani avtorji obtožujejo deset vodilnih politikov krščanske demokracije sodelovanja s Službo državne varnosti (SDV) in različnih kaznivih okoriščanj. Med to desetorico sta tudi Gorenjca Nace Polajnar in Ivo Bizjak. Polajnar je takoj povedal, da v SKD ne bodo odgovarjali na anonimne obtožbe, toda v politiki se tudi temu žal ni mogoče izogniti. Zato ima SKD sedaj sijajno priložnost, da spet v parlamentu obudi Demosov predlog in predlaga zakon za odprtje arhivov SDV. To je ravno Nace Polajnar nekoč že tako vneto zagovarjal v prejšnjem parlamentu. Že preteklo leto sta ministra Janko inKozinc po razkritju Jelinčiča kot "Padalca" pripravljala osnutek zakona za odprtje arhivov SDV. Toda očitno je osnutek končal v predalu kakšnega veljaka. V parlamentu mu bodo nasprotovali samo tisti poslanci, ki so sodelovali s SDV. Pri takšnem zakonu bi se lahko oprli na izkušnje evropske, nemške demokracije. Leta 1990 so vse tri najmočnejše nemške stranke, socialdemokrati, krščanski demokrati in liberalci pripravile osnutek zakona za odprtje arhivov vzhodnonemške tajne policije Stasi, ki ga je pozneje Bundestag sprejel z veliko večino. Zakon omogoča žrtvam, da dobijo kopije vseh dokumentov tajne policije in da zvedo, kdo jih je vohunil. Med sodelavci Stasija so bili tudi nekateri politiki npr. celo zadnji vzhod-nonemški ministrski predsednik Lothar De Mazier in nekateri ^poslanci prvega parlamenta združene Nemčije. Seveda so vsi, potem ko so bili razkriti kot sodelavci Stasija, morali takoj odstopiti. Ker dr. Drnovšek v Slovenijo uvaja evropske norme demokracije, lahko pričakujemo, da bo potegnil iz kakšnega zaprašenega predala osnutek tega zakona in s tem prispeval, da bo tudi Slovenija sledila na tem področju evropskim normam. PREJELI SMO Tavčarjev dvorec Ljubljanski nadškofiji? (Gorenjski glas, 14. junija 1994) V zapisu z zgornjim naslovom, podpisanem z M. A., nastopajo tri osebe: Elizabeta Štravs - študentka, Vincencij Demšar • predsednik loškega izvršnega sveta in že omenjeni podpisnik (ali podpisnica) sestavka M. A. Pri še tako pazljivem branju ni mogoče natančno ugotoviti, čigave so posamezne ideje v njem, pa bi zato povprašam kar vse tri (morda pa bo pomagal še kdo iz uredništva), čigava je naslednja genialna pogruntavščina: najprej lahko preberemo, da si loška občina ves čas prizadeva dobiti za Tavčarjev dvorec na Visokem v Poljanski dolini novega lastnika, ki bi izpolnjeval ustrezne pogoje občine, vendar pa ga doslej ni uspela dobiti, ker se je menda izkazalo, da je nakup celotnega kompleksa za posameznike prevelik zalogaj, kajti občina ni hotela spuščati cene prenizko; takoj zatem pa piše (menda tako pravi gospod Vincencij Demšar), da se trenutno dokaj resno pogajajo z nadškofijskim ordinanatom v Ljubljani, ki naj bi dvorec Visoko vzel v najem (oboje podčrtala N. M.) in ga uporabljal v duhovno izobraževalne in rekreacijsko športne namene. Sedaj pa moje skromno mnenje: vsak navaden zemljan, tudi če ni šel skozi ne vem kakšno duhovno izobraževalno proceduro, ve, da prodati ni isto kot dati v najem. Pa se seveda potem vpraša, zakaj posamezniku ni mogoče prodati dvorca, če le-ta ne odveze mošnje toliko, kolikor zahteva občina, zakaj pa naj bi dobila dvorec cerkvena gosposka kar tako, v najem Ta isti zemljan, pa naj bo kristjan ali ne, bo verjetno rekel: ali naj velja tudi za častite duhovne gospode, naj si dvorec kupijo po ne prenizki ceni", če imajo denarja dovolj, ali pa naj občina (ali pa gospod Vincencij Demšar) ponudi dvorec tudi kateremu od tistih navadnih (neposvečenih) Zemljanov, ki se za dvorec zanimajo, pa nimajo dovolj denarja, da bi ga kupili. Tako vsaj jaz mislim. Naša Miktavčič Gosposvetska 13, Kranj 27. Tradicionalna šuštarska nedelja v Tržiču Leto je hitro naokoli in spet se približuje prva nedelja v septembru. Na ta dan se Tržič spremeni v Suštarski sejem. Nobena šuštarska šega ni pozabljena, najbolj pa je šuštarska nedelja znana po ugodnih nakupih. Organizator prireditve je Turistično društvo Tržič. Prireditev vsako leto privabi najmanj 60.000 ljudi. Prijave za prodajo na letošnji suštarski nedelji, ki bo 4. septembra 1994, zbira in druge informacije daje Turistično društvo Tržič, Predilniška 2, 64290 Tržič, tel.: 064/50-892, fax: 064/50-473, delovni čas od 7.30 do 11.30 ure. Pridite v nedeljo, 4. septembra, v Tržič. Pričakujemo vas. v Caj za dva Ko se je torej tresla gora, nagrmadenih, resničnih in še več namišljenih problemov okoli SKD, se ni rodilo nič, nič pretresljivega. Razen seveda konsolidacije znotraj stranke, kar pa je bilo za zunanje faktorje najmanj zaželeno, saj to pomeni vsaj dvojno stabilnost: strankarsko in koalicijsko. Pa tudi, nekaj se je vendarle "rodilo", namreč Ljudsko krilo SKD, in to dejstvo prej omenjeno stabilnost stranke vendarle postavlja pod vprašaj. Ne glede na zagotovila pobudnikov, celo nekakšnega trgovanja krila s stranko, da bodo namreč poslanci Ljudskega krila glasovali enotno, kot celotna stranka SKD, če bo Svet SKD krilo potrdil, je jasno - če človek pozna njihove somišljenike - da razmerja znotraj stranke ne bodo potekala preveč preprosto, ne dialoško. Trenutno so še vendo lahko preglasovani s svojimi pobudami - jedro stranke ima vse niti še vedno v trdih rokah - toda čas, kot da bi delal zanje. Lokalne volitve, namreč, in cincanje LDS, zlasti njihovega predsednika, premier-ja dr. Drnovška, glede dvostran-karske koalicije, zna vso težo problemov postaviti spet na začetek V nadaljevanju seje Sveta SKD je bila tako postavljena zahteva, ultimat tako vodstvu SKD kot LDS, da se ideja o novi koaliciji reazlizira najkasneje septembra. To je pa rok, ki mu, kakor kažejo izkušnje in ne glede, da je tovrstna naveza že nekaj mesecev aktualna, dr. Drnovšek ne bo kos. Iz več Janez Poštrak razlogov - na vse pa bo prežah prav in najbolj Ljudsko krilo, ki v takšno navezo, popolnoma odkrito, sploh ne verjame, še več, proti je. Kljub zagotovilom o enotnem nastopu, je njihov politični cilj vendarle združitev, pa čeprav le programska, s strankami opozicije, predvsem s SLS in SDSS. (Nakar še z izrazito desnico.) Torej je tudi za prestop SKD v opozicijo, ki bi se tako konsolidirala kto enotna fronta desnokonserva-tivne "nove" demokracije popu-listične "ljudskosti" in ideološke ekskluzivnosti. Tudi formula LDS + SKD = SKD, SLS in SDSS, ki so jo zagovarjali v Zagorju, takšne namene le še potrjuje (ne glede na to, da je bil predlog gladko preglasovan). Sploh pa, ali ni iblo iz vladnih, bolje LDS krogov, slišati nekaj o tem, da bi se v vlado pritegnilo SLS? Če bi vladajoča stranka ne imela nič proti temu, bi tudi SKD zamisle podprli, toliko rajši, ker bi bila SLS garant za izločitev ZL SD. Ampak, res je pa tudi, da so SLS prav nič ne mudi v vlado, če bi ne iztržila "nemogoče". Kar pa ni mogoče. In tudi posredno dajanje pomoči vodstvu SKD najbrž ni njihov namen. Zdaj, ko so z Janšo, Vidmarjem in Gošnikom, računajoč tudi na Podobnikovega tasta, bodo že rajši udobno čakali novih državnih volitev. In na odgovor ultimata. Pa na lokalne volitve. Glede zadnjega, lokalnih volitev, so mirni, "programska koalicija" je vzpostavljena, spet lahko povsem mimo čakajo na odločitev SKD glede morebitne pridružitve. Zlasti še, ker naj bi o tem odločali občinski odbori SKD, tam pa je "ljudska front-nost" še kako živa, zlasti med bazo, članstvom. Glede tega pa sta tako ta prostor in ta čas sekira v med za Ljudsko krilo. Že, že. Pogovori pa bodo potekali predvsem z vodstvi odborov. Z njimi pa je podobno kot s sestavo Sveta SKD. Ne bodo pristali na radikalne spremembe. Zato jih tudi na oktobrskem izrednem kongresu stranke ni pričakovati. Tudi zato ne, ker se nihče ne domisli izrednih občnih zborov po občinskih odobrih, ki bi edini lahko zamenjali strukturo delegatov. Ko se potem zdi, da je vse silno preprosto in enostavno, ostane prav nadležno le Se - za miren ravzvoj SKD - bistveno v tej strankarski dramaturgiji: bo dr. Drnovšek naročil čaj za dva? Najnovejši dogodki okrog sv. Urha Okrog cerkve Sv. Urha pri Ljubljani, povojnem spomeniku NOB, se zadnje čase zopet dviga prah. Cerkev so namreč leta 1947podržavili in v njej leta 1955 postavili muzejsko zbirko (fotografije in drugo dokumentacijo urhovskih dogodkov med H. svetovno vojno). Po zakonu o denacionalizaciji so cerkev vrnili Cerkvi Pa ni problem v vrnitvi. Težave so v tem, ker je Mestni muzej Ljubljana po izreku odločbe zbirko izselil. Najprej so dvignili prah LDS, potem pa združena lista in borci. Vsi kričijo, da je treba zbirko vrniti in očitajo Cerkvi, da na vsak način hoče zabrisati zločine na Urhu Ker očitno nekaterim stvari niso jasne, zato čutim potrebo, da kot varuh ključa cerkve Vašemu novinarju Š. Ž. (Želi Cerkev zabrisati zločine na Urhu? z dne 17. junija 1994, str. 2) in drugim dogodke nekoliko razjasnim Cerkev je samo želela, kar ima po zakonu pravico, da krivično odtujene nepremičnine na Urhu (cerkev, mežnarija, stanovanjsko - gospodarski objekt, zemljišča) vrnejo pravemu lastniku, to je, župniji Sostro. Cerkev so po odločbi Ministrstva za kulturo RS že vrnili Cerkvi Ostale nepremičnine so v postopku Zbirke ni izselila Cerkev, kar bi po Vašem poročanju sklepali, temveč muzej. Vsakomur pa mora biti jasno, da v prostorih namenjenih za bogoslužje pač ne more biti istočasno omenjena zbirka. Usoda zbirke ni skrb Cerkve in zastonj je pričakovati, da bo Cerkev sama spodbudila vrnitev zbirke s protivojnim sporočilom, kot bi vsekakor hotela liberalna demokracija in še nekateri Sploh pa je nezakonito vračati zbirko v mežnarijo, tako predlagajo, dokler traja postopek za denacionalizacijo. Cerkev ne nasproUije takim zbirkam, če so zgodovinsko resnične (urhovska je nekoliko vprašljiva), vendar naj bodo tam, kamor sodijo, v muzej, ne pa v cerkve in prostore namenjene bogoslužju In še: Cerkev ne želi zabrisati resničnih zgodovinskih dogodkov, pa naj gre za dogodke NOB ali kakršne koli druge. Graditi želi na resnici, odpuščanju, spravi in sožitju Želi pošteno in nezlaga-no demokracijo. Želi, da bi cerkev na Urhu odslej bila kraj miru, molitve in sprave za vse poštene in dobronamerne ljudi P. Mirko Pihler Sostro Tavčar ne molči Kdo ne pozna Tavčarjevega dvorca. Že iz šolskih klopi nam je ta kraj dobro poznan in marsikdo je tja odšel na izlet. Danes se pa tam spogledujeta liberalizem in dobrota. Dvorec je danes kot španska vas. To ste Lahko prebrali iz zadnjih časopisnih novic. Kdo mu bo dal pravi zagon in še več, kdo bo zmagal! Po 45 letih mencanja in kolobarjenja so se prebudili čudni duhovi Nekdo je hudiču stopil za vrat tako močno, da se je zaslišalo po celi KS Log, novica je prišla na televizijo, v svet. Lepo so ta problem zagreli študentje poljanske doline. Hudiču so priskočili na pomoč. Med njimi so celo taki, da se človek začudi. Ali nekdo ne izrablja vaših izjav? Dobro bi bilo, da bi se kdo našel in bi napisal nadaljnjo kroniko, kjer jo je Ivan Tavčar končal Dal bi jo prebrati poljanskim študentom in vsem podpisnikom peticije. Zakaj ste se šele sedaj prebudili? Ste imeli premalo možnosti? Zdaj, ko gre zares, pa tako nasprotovanje. Kje ste bili do sedaj? Upam, da bosta zmagala razum in plemenitost, ki sta tako potrebna za današnji čas. To vedo povedati tisti starši iz škofjeloške občine, ki so prestajali hude življenjske pretrese. Zadane so hude notranje rane, ki ne odtehtajo dobičkarstva, uživaštva, razbrdanosti To zlo ima danes tako moč in zagon, da se ga bo dalo zaustaviti le z mečem ljubezni in odpovedovanja. Marsikdo se niti ne zaveda, kako na tleh je čut odgovornosti Tisti, ki ste se odločili za nasprotovanje proti taki namembnosti dvorca, raje še enkrat premislite. Pravite, da ne nasprotujete cerkvi To za gotovo drži Toda še več, nasprotujete, da bi Visoko postalo oaza duhovnega miru domačinov, krajanov poljanske doline in vsega slovenskega naroda. Kaj pa, če bo neKoč tudi vaša družina potrebna take pomoči? Vsem pa, ki to zamisel iskreno nosijo v srcu, brez kakršne koristi, čestitam in želim, da zamisel izpeljejo v dobrobit družin, naroda. To bo tudi najlepše darilo in priznanje ob letu družine za našo občino. • Franc Arnolj, Volča Don Pierino dom za zasvojence z mamili v Sloveniji V bivšem enoumju totalitarnega vladanja je predsednik občinskega komiteja šk Loka, kot nosilec in idejni vodja pridobil mladino Žirovskega vrha. Rodili so se sestanki in dogovori, izdelal projekt po Želenem programu (dvorana, šank, kuhinja, pomivalnica, shrambe, ločeni sanitariji) v 1. nadstropju pa 40 ležišč. Investitorji tako velikega objekta so bili škofjeloški delavci Dom predviden za vzgojo žirovske oz. škofjeloške mladine je bil zgrajen do lil. faze pred 12 do 15 leti. Danes kot črna gradnja propada in tudi ni bil prijavljen pa Jazbinškovem zakonu za legalizacijo. Predlagam plačilo legalizacije (iniciator in duhovni vodja) ter nadaljevanje gradnje za naslovni namen. Ugodna lega, dostop do Žirov (tudi z avtomobilom) na 700 m nadmorske višine v gozdu, čistem zraku in sončni legi bi bil kot sanatorij temu namenu Hitro in tudi poceni rešen problem mislim, da tudi brez revolta javnosti. Komunalije: cesta je, voda: kapnica - cisterna, elektrika: nekaj drogov in žice, odpadne vode: vodotesna greznica z odvozom Ogrevanje klasično s pečmi (drva v gozdu). V primeru nenadaljevanja del in tudi pri nadaljevanju propadanja predlagam, da odgovorni pri kiparju naročijo izdelavo doprsnega kipa, iz hrastovega štora (na primernem podstavku -LAFETI), kot odpornega materiala vsem vremenskeim ujmam na tej višini Kip s podstavkom naj bo primemo impregniran za preživetje amortizacijske dobe objekta 100 - 15 = 85 let. Nosilca teh idej danes zopet, že drugič najdete v TO Slovenije. "Goste službe - redke suknje". • R. Kalan, Sk. Loka POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Milijarda ekujev za varnejše kartice in boljše storitve v Cipske kreditne kartice Kranj, 4. julija - Več kot sto milijonov evropskih imetnikov kartic bo lahko uporabljalo inteligentnejše in varnejše kreditne in plačilne kartice. Upravni odbor Europav International, največjega ponudnika storitev s področja osebnih plačil in sorodnih sistemov, je 23. junija odobril načrt, v katerem priporoča bankam članicam, da investirajo več kot milijardo ekujev za čipske kartice iz novega generacije plačilne tehnologije. Banke naj bi prve čipske kartice v mednarodnem plačilnem prometu dale v obtok do konca leta 1996. Tako, kot je CD zamenjal vinilske plošče, bo tudi več kot sto ZAŠČITA POTROŠNIKA KJE ISKATI POMOČ magnetnega traku. Nova generacija kartic ponuja prednosti, saj je plačevanje z njimi varnejše, omogočile pa bodo tudi širok obseg bolj izpopolnjenih storitev, ki bodo koristile tako imetnikom kartic kot trgovcem, pravi Ron H. Williams, izvršni direktor Europava International. Pred kratkim so Europav, MasterCard in Visa objavili prvi del iz tridelne serije o specifikaciji globalnih integriranih vezij, da bi proizvajalci kartic m bankomatov lahko začeli z množično proizvodnjo. Europav bo bankam pomagal pri nameščanju novih terminalov, ki lahko sprejemajo tako magnetne kot cipske kartice. Uporaba čipa pri dokazovanju pristnosti kartice bo zmanjšala zlorabo in ponarejanje tega plačilnega sredstva in bo zadala močan udarec kriminalcem, pravi Fran ris van den Bosch, komercialni direktor pri Europavu. Bistveno večji Eomnilnik bo omogočil boljši način preverjanja avtentičnosti artice, banke pa bodo imetniku lahko podelile osebno identifikacijsko številko (PIN), s katero bo mogoče preveriti identiteto uporabnika kartice. Preverjanje avtentičnosti kartice potrjujejo, da je kartica res prava, PIN pa dokazuje, da jo uporablja imetnik oziroma pooblaščena oseba. Pričakujejo, da se bo večina držav odločila za Uporabo PIN, ki je v zadnjih P*wh letih v Franciji pokazal odlične rezultate. Kartični čip v velikosti nohta lahko sprejme bistveno več podatkov kot magnetni trakovi na današnjih karticah, zato bodo imetnikom omogočile boljše, bolj izpopolnjene storitve pri nakupih ali rezervacijah v hotelih ah letalskih družbah. Tehnologija čipskih kartic utira pot tudi t.i. "elektronski denarnici , pri katerih lahko s pomočjo kartic sprejemamo, hranimo in prenesemo denar za plačevanje računov, ne da bi potrebovali gotovino. Europav International so leta 1992 ustanovile evropske banke z združitvijo Eurocheque International in Eurocard International v enotno organizacijjo Europav International, ki ie danes vodilni evropski ponudnik storitev s področja irezgotovinskih plačil. Večkot 100 milijonov evropskih uporabnikov kreditnih in plačilnih kartic uporablja vsaj eno od Europavevih storitev: edc/Maestro, eurocheque, Cirrus in Eurocard-Mastercard. V Evropi jeuporabnikom na voljo več kot 98 tisoč bankomatov za eurocheque, Cirrus in Eurocard MasterCard kreditne in blagovne kartice. Europav International ima sklenjeno strateško poslovno partnerstvo z MasterCard International, ki je vodila organizacija na področju plačilnega prometa v svetu. Pri nas sta v Europav sistem vključeni dve banki in sicer SKB banka in Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, ki izdajata Eurocard kreditne kartice. • M. V. GREGORC FRANC, Kokrica Golniška 6,64000 Kranj Tel.:213-441 GOSTIL^ JAMA Šenčur, Beleharjeva 2. Tel.41-125 DOPOLDANSKE MALICE. VSAK DAN POLEG SFECIAUTET Z ŽARA IN DOBROT DOMAČE KUHINJE SE POSEBEJ: °b sredah - piščanci pečeni, ocvrti na žaru °b Četrtkih - sveže postrvi na več načinov °b petkih - pečeni odojek Poleg vseh vrst sladic vam kot novost nudimo tudi AJDOVE in KORUZNE OMLETE ter kot posebno presenečenje: KOKOS PALMA ODPRTO: OD PONEDELJKA DO PETKA 6.-13. SREDA, ČETRTEK, PETEK 17.-24 SOBOTA 6.-24, NEDELJA 6.-20. GOSTILNA JAMA ' 'JŽezCim do&ro jesti'_ 10% POPUST S TEM KUPONOM Velikokrat se zgodi, da se nam ob nakupu blaga oziroma njegovi kasnejši uporabi pojavi problem, ki ga sami ne znamo rešiti Če se obrnemo na prodajalca, nam bo ob nepravičnih prodajnih pogojih zagotovil, da pač tako je in da jih on ni sestavljal Ob napaki na blagu nas bo napotil na uvoznika, proizvajalca ali pri storitvah na podizvajalca. Namen vsega pa je le v tem, da bi se odgovornost prenesla na koga drugega. Na koga se v takšnih primerih lahko obrnemo, kjer lahko poiščemo pomoč? Velikokrat se zgodi, da nam reklamacije ne uspe rešiti s prodajalcem ali izvajalcem storitve. Takrat lahko poiščemo zaščito svojih pravic pri pristojnem inšpektorju inšek-cijskih služb, ki so običajno na sedežih posameznih občin. Ker bo šlo največkrat za oškodovanje naših ekonomskih interesov, se bomo obrnili na tržno inšpekcijo. Če pa gre za nepravilnosti pri živilih rastlinskega ali živalskega izvora, oziroma za predmete splošne rabe, pa je pristojna sanitarna inšpekcija. V svetovalnih pisarnah Zveze potrošnikov lahko dobite nasvet, kako v takšnem primeru ravnati, strokovnjaki vas poučijo, kakšne pravice in obveznosti imate. Kjer je to potrebno, Zveza potrošnikov tudi prevzame posredovanje za prizadetega potrošnika in skuša najti s prodajalcem, oz. izvajalcem sporazumno rešitev. Žal pa vse prevečkrat prodajalec ni pripravljen na dogovor. V takšnih primerih bomo morali svojo pravico uveljavljati na sodišču Pravna pisarna ZPS Jure Markič WM£B3<$Sm GLAS ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAIUMVHtODATNI I NAEirmrnoDAM I NAKirni/RODAINl MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 1 100 ITL A BANKA (Kranj, Trfič} 76,90 78,16 10,75 11,04 7,69 7,92 AVAL Bled, Kranjska gon 77,00 77,40 10,85 11,00 7,70 7,95 COPIA Kranj dopust 064.7. 4015. B. CREDrrANSTALT N. banka LL 76,80 77,60 10,80 11,10 7,70 8,10 EROS (Stan* )teyr), Kranj 77.00 77.29 1085 18,90 7,85 7,93 GEOSS Medvode 77,00 77,30 10,85 10,90 7,80 7,95 GORBUSKA BANKA (vsa enoto) 76.39 77,99 10,65 11.09 7,50 9,08 HRAMLNCA LON, d.d.Kranj 77,00 77,59 10,85 11,05 7,80 8,00 HDAtržnJct Ljubfjsf* 77.15 77,45 10,88 10,95 7,75 7.98 HJraKA Jesenke 77.00 77,70 10.77 10.95 7.70 7,90 MVESTŠtoftaLofca 77,00 77,69 10,90 11,99 7.61 7.99 LEMA Kranj 77.00 77,30 10,85 10.95 7.90 8,05 MERKUR-Že>. postaja Kranj ne posluje MIKELStndilce 77,15 77.40 10,85 11,04 7,83 8,00 FBS 77.15 77.45 10,99 10.99 7,88 7.99 TENTOURS Domžale 77,00 77,58 10,80 11,05 7.75 8.00 UBK4d.ŠkotjaLoka 76,80 78,58 10.59 10.95 7,78 8,08 VHLFAN Kranj 77,05 77,25 10,87 10,95 7.75 7.99 UB g*"n.rlniadavin je bilo v primerjavi z anskim letom dovolj. Večjih vremenskih neugodnosti letos ni bilo, tudi zadnje neurje ni povzročilo večje škode. Manjša škoda je nastala le pri oljni vrščici, ki je že v fazi zorenja, zaradi neurja pa prihaja do otresanja. Večje težave so s kombajni. Vseh sedem, kolikor jih imajo na voljo, je še srbske proizvodnje iz tovarne Zmaj. Stroji so ne samo amortizirani, ampak tudi odsluženi, saj so nekateri stari tudi dvajset let in celo več. Oskrba z rezervnimi deli je že od slovenske osamosvojitve naprej vprašljiva. Delno si sicer pomagajo po najrazličnejših kanalih, tudi z raznimi domačimi deti, saj je že nekaj domačih obrtnikov m mehanikov, ki kaj naredijo tudi sami. Za zamenjavo kombajnov, vilnih denacionalizacijskih zahtevkov in neurejenega statusa vprašljiv. Vlaganja v nakup novih kombajnov in tudi ostale mehanizacije tako ni smiselno, pač pa vlagajo v spremembi odkupnih cenpše-nice v Mercatorjevem KŽK -Kmetijstvu pravijo, da so odkupne cene za silo sprejemljive, niso pa pretirano visoke. Ce bo šlo vse po načrtih naj bi Pri letošnji žetvi bo več težav z zastarelimi stroji kot z vremenom. Nekateri so stari tudi dvajset let in več. ki so tehnološko že zelo zastareli, praktično ni nobenih možnosti, predvsem zato, ker je obstoj podjetja zaradi šte- druge dejavnosti, ki jim bodo zagotovile preživetje. Žetev se sicer začenja v teh dneh, kar je nekoliko prej kot v lanskem letu. Po vladni bila letošnja žtetev končana do 5. avgusta, če pa jo bo motilo slabo vreme ah pa večje težave s komabjni pa nekaj dni kas- pekama wplanika Triglavska 43 Bled teL C64/7H-465 Kruh, kot so ga pekle naše babice Iz blejske pekarne Planika je po kruhu prvič zadišalo natanko pred štirimi leti. Dance »pečejo v njej dnevno tono In sto kilogramov kruha in 4500 kosov raznovrstnega peciva. Dvesto zaposlenih se trudi, da bi spekli kar čimbolj domač kruh, takega, kot so pekle že nase babice. Prav zato nI v nJem, razen moke, kvasa, vode, soli In sladkorja ni nobenih drugih dodatkov. Kruh tako ostane dolgo svež, se ne drobi In kot pravijo kmetje. Je taksen, da Je nanj mogoče namazati zaseko. v pekarni Planika u> se odločili. da bodo pekli dober kruh. Zato so v Kopru kupili 17 let staro, obnovljeno parno pekovsko peč In 23 let star mešalec za testo, ki testo mesa natanko tako kot roke naših babic. Potem ko po mešanju testo počiva, se kruh 'Vsaja1', kot pravijo peki, ga z loparji dajo v peč In na prav taksen način tudi poberejo Iz nje, ko Je pečen. V Planiki po kruhu diši vsak dan, tudi ob nedeljah. Vozijo ga v Kranj, na Jezersko, v Bohinj in seveda na Bled z okolico. Pečejo vse vrste kruha od navadnega belega in črnega do po- sebno zdravih bio črnih kruhkov, domačih rženlh hlebčkov, polnozr-natih in koruznih hlebčkov, v kratkem pa se Jim bodo pridružiti se polnozmati. Poleg kruha spečejo v Planiki tudi vse vrste peciva: od koruznega do kornapttza in raznih vrst rogljičkov. Ker Je pekama domača, vas pričakujejo vsak dan, tudi ob nedeljah, za večja naročila pa lahko pokličete tudi na telefonsko številko 78-465. Prikaz siliranja krme z baiiranjem Kmetijska svetovalna služba škofja Loka in Kmetijski center Lah iz Komende kmetovalce vabita na prikaz siliranja krme z baiiranjem in ovijanjem bal v folijo s stroji firme Deutz -Fehr. Prikaz bo v četrtek, 7. juhja, ob 10. uri na parceli Staneta Cofa iz Dorfarij 24. Parcela se nahaja ob cesti proti Crngrobu, nasproti strelišča. Po svetu je siliranje travne mase z baiiranjem in ovijanjem v folijo že uveljavljen način konzerviranje krme, pri nas pa se šele uveljavlja. Tako silirana krma je dobre kvalitete, storilnost strojev pa je zelo velika. Vsi kmetovalci, ki se zanimajo za nov način konzerviranja krme, so vabljeni na prikaz delovanja strojev v čim večjem Številu. KGZ Sloga v novih prostorih Kmetijska gozdarska zadruga Sloga iz Kranja od petka, 1. julija, posluje v novih prostorih na Sučevi 27, v vzhodnem delu komunalne cone Primskovo. Na novo lokacijo zadruga preseljuje upravo vključno z računovodstvom in komercialo, Hranilno kmetijsko službo in Trgovino s kmetijsko mehanizacijo. Z dnem preselitve se spremenijo tudi telefonske Številke, številka hišne centrale je po novem 268-500, številka trgovine s kmetijsko mehanizacijo 268-521, številka telefaksa pa je 268-520. KKAZDA IZ POLSICC PRI PODNARTU 6 TEL. 064/70-225 ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO PO UGODNIH CENAH. PREVZAMEMO POSEK V VEČJIH KOLIČINAH. SE PRIPOROČAMO! Po skoraj letu dni Pomoč za lansko sušo prihaja Kranj, 4. julija • Skoraj leto dni po lanskoletni katastrofalni suši, ki je v precejšnji meri prizadela tudi gorenjske kmetovalce, je začela prihajati pomoč, ld jo bodo kmetje lahko začeli uveljavljati v prihodnjih dneh. V kranjski občini hkrati opozarjajo, da se kmetje premalo zanimajo za informacije v zvezi z možnostmi regresiranja kmetijske proizvodnje. Na sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Kranj so povedali, da so že prejeli 250 ton ječmena, kot pomoč za odpravljanje posledic lanske suše. Kmetovalci, ki jim je suša povzročila škodo in so upravičeni do te pomoči, bodo ječmen, ki sicer prihaja iz mešalnice v škofji Loki, lahko dvignili pri področnih zadrugah, ki so o prispeli pomoči že obveščene, imajo tudi spiske upravičencev in imajo od občine pooblastilo za razdelitev. Kmetje bodo ječmen glede na višino škode plačevali po 7 in 14 tolarjev. Trenutno v kranjski občini regresirajo tudi osemenjevanje z uvoženim bikovskim semenom. Občina regresira 2000 tolarjev pri vsakem osemenjevanju, ne glede na to ali gre za osemenjevanje plemenite, črnobele ali simentalske pasme. Regres se izplačuje v obliki znižane cene pri osemenjevanju. Poleg drugih oblik pomoči ob lanski suši, pri kranjskem sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti kmetom iz kranjske občine pomagajo še z regresiranjem obresti za najeta posojila za kmetijske investicije v lanskem letu in sicer za obdobje od 1. januarja do 31. decembra. Nudijo regresiranje do 18 odstotkov, ne glede na to, pri kateri finančni ustanovi je bilo posojilo najeto. Prav tako imajo kmetje možnost regresiranja obresti za posojila za tekoč kmetijsko proizvodnje in sicer za obdobje od 1. junija 1993 do 1. junija 1994, tudi v tem primeru ne glede na to, kje je bilo posojilo najeto. Podrobnejše informacije lahko kmetje dobijo pri področnih zadrugah. Kot kaže pa so oblike pomoči za kmetijsko proizvodnjo, ki so jih do zdaj namenili v kranjski občini, pogosto slabo izkoriščene, predvsem zato, ker se kmetje premalo zanimajo za tovrstne informacije. Tako se je na primer pri regresiranju za nakup voluminozne krme zgodilo, da pomoč, ki jo je kranjski občini dodelila država, še zdaleč ni bila porabljena, kar precej denarja pa je ostalo nerazdeljenega. • M.G. Nove odkupne cene mleka S petkom, 1. julijem, so v Sloveniji začele veljati nove, višje odkupne cene mleka. Kmetje bodo tako po novem za liter mleka s 3,6 odstotka tolšče dobili 32,80 tolarja, kar je za 2,95 odstotka več kot v minulem mesecu. Dodatki za kvaliteto, ki so določeni s pravilnikom o kvaliteti mleka ostajajo nespremenjeni. Dražje bo tudi mleko v trgovinah. Drobnoprodajna cena konzumnega mleka se je z vladno odredbo povišala za 6,5 odstotka za 3 odstotke pa je prav tako v skladu z odredbo višja tudi trgovska marža, ki ie že všteta v ceno. V kranjski mlekarni, kjer v pašnih mesecih odkupijo nekaj več mleka, zaznavajo letos v povprečju za 8 odstotkov višji odkup. Mlečne presežke bodo tako kot že v nekaj minulih letih predelali v sir, ki pa ga bodo morah bržkone spet prodati po precej znižanih cenah. • IVIG. ff"TOP ■ SPIN -teniški tečaji -teniška šola 7-14 let -teniški vrtci 4-6 let - oddaja teniškega igrišča po urah na teden Mitja KERMAVNAR 9 064/213-515 UREJA: V*Ima Stanovnik Prijetno branje S Y S T E KI S d^.o podjetje za razvoj in proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211 SMUČARKE NA ROLERJIH Bled, 4. julija - Kaj delati v času, ko ni smučarske sezone? Za alpske smučarje sicer to ne predstavlja nobenega večjega problema, saj imajo možnosti še pa še. Trenirajo na ledenikih, tako imenovani suhi treningi pa potekajo v dvoranah, kjer dvigujejo uteži, na prostem, kjer tečejo. Dobro pa je, da stvari niso zmerja popolnoma enake, se pravi, da je treba treninge vsake toliko časa popestriti. Tako so tudi naše najboljše alpske smučarke začele z vadbo na rolerjih. Kot je dejal njihov kondicijski trrener Samo Furlan, služijo te nekakšne drsalke na koleščkih bolj popestritvi kot čemu drugemu. Namenjene so vadbi za pridobitev večjega in boljšega ravnotežja. Določene vaje, ki se pojavljajo na snegu, lahko na suhem posnemajo z rolerji- Smučarke iz slovenske prve reprezentance, Alenka Dovžan, Urška Hrovat, Mojca Suhadolc, Špela Pretnar (manjkala je le Katja Koren zaradi šolskih obveznosti)« so se, kot že rečeno, zbrale na Bledu, kjer opravljajo kondicijske treninge. Med postavljenimi količki na asfaltu so pokazale veliko slalomske spretnosti, med vadbo pa so morale uporabljati še žogo, keglje, poskakovati, skratka, bile so sproščene, ni manjkalo šaljivih pripomb. Podjetja ASA iz Naklega je zastopnik rolerjev Roces (podjetja iz Italije), opremili so celotno žensko A reprezentanco, želijo pa opremiti še druge ekipe. S tem bi postali tudi Člani SKI-poola. Izbrali pa so žensko reprezentanco, ker naj bi bilo izvajanje tega športa zelo primerno prav za ženske. Rolerje med drugimi uporabljajo športniki iz mnogih panog, kajti, so dobra pomoč pri lovljenju ravnotežja, večajo se motoročne zmogljivosti. Pri zavijanju z rolerji je treba paziti, da je teža zavoja vedno na zunanji strani, sicer te, kot na primer pri smučanju, kaj hitro špodnese. Zato - čimveč uspeha smučarkam - rolarkam. Špela Vidic, foto: Gorazd Šinik Plavanje vodilni radovljiški šport AVGUSTA VRHUNSKI PLAVALNI MITING Včeraj so na Bledu podpisali pogodbo o pokroviteljstvu zavarovalne družbe Adriatic nad avgustovskim velikim plavalnim mitingom v Radovljici. Bled, 5. julija - Pogodbo sta podpisala direktor kranjske po-druznice Adriatica Matej Her-lec in direktor plavalnega mitinga Slovenija Open Tristan Ažman. Adriatic vidi, kot je dejal njegov predstavnik, svojo promocijo v pomoči odličnemu radovljiškemu plavanju in mladim plavalka, Radovljičanom pa je takšna pomoč v razmerah, ko za plavanje med spon- zorji ni prevelikega zanimanja, izredno dragocena. Predsednik Plavalnega kluba, ki po 15-letnem uspešnem sodelovanju nosi ime blejskega hotela Park, Jože Rebec m direktor hotela Ludvik Kerčmar sta ugodno ocenila korektno sodelovanje. Plavalci lahko brez- Elačno uporabljajo hotelski azen in hotel je vesel, da so plavalci tudi uspešni. Klub ima nad 100 plavalcev in škoda je, da je propadel referendum o gradnji zimskega bazena. Bil je splet neugodnih okoliščin in protipropagande predvsem s strani krščanskih demokratov, vendar plavalci še niso obupali. V upravljanje utegnejo dobiti, tudi na račun razumevanja izvršnega sveta, letno kopališče, vendar ne na škodo kopalcev, za katere bo bazen odprt med 10. in 18. uro. Tristan Ažman je povedal, da bo plavalni miting oziroma Slovenija open vključno z državnim prvenstvom med 12. in 14. avgustom. Za zdaj so že prijavljeni plavalci Slovaške, Češke, Madžarske, Makedonije in Italije, pričakujejo pa še plavalce Nemčije in Avstrije. Nagradni sklad bo "težak" 3600 mark, tekmovanje pa bo spremljal zabavni program. Med drugim se dogovarjajo za nastop Vlada Kresana, kar naj bi popestrilo poletno radovljiško vzdušje. Trener radovljiških plavalcev Ciril Globočnik je povedal, da je bila zimska sezona uspešna, posebej za vodilno trojko, sestri Alenko in Natašo Kejžar ter Polono Rob, ki kljub "letom" dosega vrhunske rezultate. Razen tega so vse tri odlične dijakinje oziroma študentke. Plavalke odhajajo sedaj na daljši trening, potem pa čaka Alenko Kejžar evropsko mladinsko prvenstvo, na katerem bo startala v petih disciplinah in ni brez ambicij za kolajne. Prvenstvo bo v Pardubicah na Češkem (tam so Radovljičani že trenirali) in na tekmovanje bo odšel avtobus radovljiških navijačev, ker je še zanimanje, razmišljajo, da bi organizirah še drugi navijaški avtobus. Na slovesnem podpisu po-dodbe je bil tudi neš nekdanji odlični plavalec Borut Petric. Borut finančno pomaga kot sponzor Alenki Kejžar. Včeraj pa so na Bledu povedali, da je tudi Borutova 8-letna hčerka začela trenirati pri radovljiškem klubu. Jabolko ne pade daleč od drevesa! * J.Košnjek, slika G. Sinik Podpisali so sponzorsko pogodbo. Od leve Matej Herlec, Tristan Ažman in Jože Rebec WlSlflNJE BLEJCI ZMAGOVALI NA DUNAJU Dunaj, 3. julija - Nastop blejskih oziroma slovenskih veslačev na tradicionalni dunajski regati v kanalu Donave je bil izjemno uspešen. Veslači so v dobri formi, tako da ima trener državne reprezentance Miloš Janša "težave", kako najboljše sestaviti posadke za bližnje svetovno prvenstvo. Dva različno sestavljena četverca brez, enojec in dvojec brez krmarja so zmagali. V soboto je v enojcu prepričljivo zmagal Iztok Čop. Vodil je od starta do cilja. Med najboljših šest enojcev sta se uvstila tudi Izolan Erik Tul in Blejec Jani Klemenčič, ki sta bila četrti in peti. Za presenečenje je poskrbel blejski mladinec Luka Šik, ki je bil tretji v B finalu. J-Uka je star šele 15 let. V soboto je zmagal tudi četverec, v katerem so veslali Denis Žvegelj, Milan Janša, Sašo Mirianič ■ Sadik Mujkič Denisova vrnitev iz Združenih držav Amerike je bila uspešna, saj sta Denis in Iztok Cop P'epričljivo zmagala v dvojcu brez krmarja in premagala ludi avstrijsko, romunsko in madžarsko posadko. V nedeljo je zmagal tudi drugi blejski četverec brez krmarja. V njem so veslali Klemenčič, Janša, Mirjanič in Mujkič. • J.K. woterpolo •■■Kmnirjirn DRŽAVNI PRVAK JE MICOM KOPER, TRIGLAV PA DRUGI TRIGLAV: MICOM KOPER 9:11 (3:4, 1:0, 43, 1:4) Kranj, 1. julija - Letno kopališče Kranja, gledalcev 1500, sodnika Prvan in Tomič iz Hrvaške, delegat Chvatal iz Kranja. TRIGLAV: Homovec, Čimžar, Margeta, Balderman 1, Nastran, Antonijevič, Gantar 2, Grabeč 2, Bukovac, Štirn 1, Peranovič 3, Stromajer, Troppan MICOM KOPER: Belofastov, Štrkalj 1, Goljuf 2, B. Cetin, Stopar, Vejnovič 1, Rukavina 2, Sivets 1, Bočič 1, Iričanin, Stromajer 3, M. Cetin Izključitev: Triglav 7, Micom Koper 12, Četverci: Triglav 0-0, Micom Koper 1-1. V četrti tekmi končnice državnega prvenstva so zmagah gostje iz Kopra in tako z rezultatom 3:1 tudi osvojili prvič naslov državnega prvaka. Triglav je srečanje začel dobro in sredi tretje četrtine že dvakrat vodil s tremi goli prednosti (7:4, 8:5). Zatem so v obrambi popolnoma zatajili in prejeli nekaj golov po nepotrebnem, posebno v zadnji četrtini, ki so jo dobili gostje z izidom 1:4. Prav tu so jim ušli za dva zadetka in prednost gostov ni bila več ulovljiva. Po srečanju so bila takoj podeljena še priznanja najboljšim, tako da so pokal in kolajne dobili za tretje mesto še vaterpolisti Ljubljane. • Jože Marinček 3. EVROPSKO PRVENSTVO V LETENJU Z JADRALNIMI PADALI V FINALU TRIJE NAŠI Po sobotni četrti kvalifikacijski tekmi so se tekmovalci razdelili v dve skupim, prvih 50 moških in prvih 10 žensk v finalno skupino, drugi pa za tekmo pokala Preddvor. 105 tekmovalcev, kot se jih je registriralo na EP 94, je za organizacijo tovrstnih tekem kar precejšen problem, zato se organizator odločil, da po štirih tekmah, nadaljuje z manjšim številom tekmovalcev. Takšne kvalifikacije so uporabljene na vseh večjih tekmovanjih, kjer je problem ne samo organizacija, temveč tudi varnost. Tekmovalci prihajajo tudi iz držav, kjer je letenje na precej nižji ravni, tako da le-ti niso Eripravljeni na težje razmere, in so s tem potencialni andidati za razne zasilne pristanke in seveda nesreče. Zadnja kvalifikacijska tekma je bila v soboto na Krvavcu, kjer je start primeren za večje število tekmovalcev. Start je bil tipa (graung race), kjer vsi tekmovalci štartajo naenkrat. Tak start s stotimi tekmovalci je prava atrakcija za oči. Na žalost je bila okolica Krvavca termično slaba, zato so se tekmovalci odpeljali naravnost čez dolino Kokre na grebene Javornika in Potoške gore. Prvo obratno točko so fotografirah na Kriški gori, potem hotel Bor v Preddvoru, še enkrat Kriško goro (kočo na Gozdu) in prileteli cilj v Preddvoru. Celotna disciplina je bila dolga 43 km, preletelo jo je kljub relativno šibkim razmeram kar 55 tekmovalcev. Prvi jo je preletel Francoz Sebastian Borouin v uri in 55 minut, drugi je bil ravno tako Francoz Richard Gallon (lh 56) in tretji Avstrijec Christian Tamegger (lh 58). Disciplina je bila tokrat krajša in speljana po gorskih grebenih, tako da je odločala predvsem hitrost. Nekateri so pri tem tudi pretiravali, nrp. Nemec Ernest Strobel, bivši evropski prvak, je ciljno linijo zgrešil samo za nekaj sto metrov in tako izgubil polovico točk. Naš najboljši je bil spet Domen Slana na 18. mestu in Matej Jocif na 40. mestu. Oba sta prišla do cilja. Ostali tokrat niso uspeh, in so končali tekmo pred ciljem. Danes (nedelja) se je tekmovanje nadaljevalo. Finalna skupina je startala na Kriški gori z disciplino Kriška gora -Preddvor - Sv. Peter - Preddvor v skupni razdalji 49 km. Start je bil odprt od 13. do 15. ure, tekmovalci pa so startali posamično (speed run). Termična dviganja so bila šibka, zato se je večina držala grebenov, tudi preskoke preko dolin so preletavali z minimalno višino. Zanimiv je bil predvsem povratek s Sv. Petra nazaj proti Preddvoru, ki je bil zaradi lokalnih vetrov precej otežen, vendar je kljub temu prišlo na cilj 31 tekmovalcev. Matej Jocif je naš edini tekmovalec, ki mu je uspelo preleterJ celotno disciplino. Prvi je bil Walter Holzmueller iz Avstrije (2 h 21), drugi Francoz Sebastian Bourauin (2 h 29) in tretji ravno tako Avstrijec Armin Eder (2 h 32). Po petih tekmah vodi Italijan Luciano Pacher (4658) pred Francozom Richardom Gallonom (4423) in Švicarjem Oliverjem Nefom (4403). Ekipno vodijo Francozi, drugi so Švicarji, tretji AvstrijcL Slovenija je med 24 državami na 7. mestu. Tekme finalne skupine in pokala Preddvor se bodo nadaljevale še ves teden do nedelje, 10. julija, ko bo zaključek. Tekme bodo na območju Karavank (Preddvor), v primorskem delu (Tolmin in Ajdovščina). • J. Žibert INIS PORAZ V FINALU Končano je letošnje ekipno prvenstvo v tenisu za moške. Vodilni ekipi po rednem delu - Elanu Triglavu • ni uspelo drugič osvojiti naslov prvaka. V finalnem obračunu so jih po ogorčenem boju, tesno premagali tenisači ljubljanskega Ariston Slovana. Tako so Slovanov« prvič osvojili naslov. Po sobotnih polfinalnih obračunih sta se v finale uvrstili letos najboljši ekipi. Ariston Slovan je bil prepričljivo boljši od lanskih prvakov, Že-T-Kaja, Elan Triglav pa je bil kljub tesnemu izidu boljši od Domžal-čanov. V nedeljskem obračunu je bilo pričakovati ogorčen boj, napovedi pa so se uresničile. Triglavani so začeli slabo, saj so gostje povedli s 3:0, se nato pobrali in izid ob koncu iger posameznikov izenačili. Tako so o naslovu prvaka odločale igre dvojic. Tudi tu je bil boj izenačen, naslov pa so Ljubljančani osvojili šele po zadnji igri dvojic. Skratka končnica je še enkrat dokazala, da se naš tenis po kvaliteti dviga, zanimanje za ekipne nastopa pa je vse večje tudi s strani gledalcev. Tudi v TZ Sloveniji so bih z organizacijo in igro zadovoljni, zato gredo vse čestitke tudi organizatorjem za lep teniški konec tedna. Rezultati: sobota - polfinale: ŽTK Maribor : Ariston Slovan 1:8, Elan Triglav : Univerzale Domžale 5:4 Posamezno: Kaščak : J. Božič 3/6, 5/7, Urh : Tome 6/3, 6/2, Janškovec : Suevič 4/6, 4/6, Mulej : Prešeren 6/3, 6/1, Klevišar : Jerman 6/0, 6/1, Kavčič : Kraševec 6/7, 4/6. Dvojice: Janškovec/Urh : Tome/Suevič 6/3, 6/2, Kaščak/Klevišar : J. Božič/Kraševec 5/7, 2/6, Por/Mulej : Prešeren/Jerman 6/1, 6/1. FINALE: Elan Triglav : Ariston Slovan 4:5 Posamezno: Kaščak : Trapej 6/2, 4/6, 6/3, Urh : Linhart 6/4, 0/6, 3/6, Janškovec : Turin 3/6,6/4,6/4, Por : Stražar 7/5,3/6,0/6, Mulje : Klopčič 3/6, 6/0, 6/2, Kavčič : Tonejc 3/6, 1/6. Dvojice: Kaščak/Por : Trupej/Turin 2/6, 4/6, Urh/Janškovec : Stražar/Tonejc 6/0, 6/3, Mulej/Klevišar : Klopčič /Zormna 673, 6/7, 4/6. • Martin Dolanc Wm......mi ""*"—- NOGOMET Na Gorenjskem so tekmovali v devetih ligah JESENIČANI V TRETJI DRŽAVNI LIGI Med mladinci so prva Živila Naklo, med kadeti Sportplan iz Kranja, med pionirji in dečki pa Triglav Creina. Kranj, 5. julija - Gorenjski nogometaši so v zadnji sezoni tekmovali v devetih ligah m v vseh kategorijah. Medobčinska nogometna zveza Gorenjske je objavila uradne lestvice in uvrstitve. Članski prvaki Jeseničani so se uvrstili v tretjo državno ligo - zahod, mladinski prvaki Živila naklo pa so uspeli na kvalifikacijah za območno mladinsko nogometno ligo. Med člani A liga je vrstni red naslednji: Jesenice 35, Lesce Stiks 29, Britof 23, Železniki 22, Zarica 20, Alpina 19, Creina 18, Bitnje 15 (minus dve točki), Polet 14 (minus dve točki), Sportina Bled 10 (minus 2 točki), Sportplan 7, Tržič 0 (minus 4 točke). V razvrstitvi sta upoštevani tudi NK Creina in NK Tržič, ki sta izstopila iz tekmovanja, vendar so upoštevani jesenski rezultati. Iz lige izpadejo Creina, Tržič in Sportina Bled, ki ne izpolnjujejo pogove za nastopanje v tej ligi v sezoni 1994 -1995. Jeseničani so prvaki in so se uvrstili v tretjo ligo. V članski B ligi je vrstni red naslednji: Trboje 18, Šenčur 23, Podgorje 22, Velesovo 20, Preddvor 20, Hrastje 19, Kondor 13, Top Trade 11 (minus 2 točki), Podbrezje 9 (minus dve točki), Jesenice B Ilinden 83 9 (minus 2 točki). Trbojci in Šenčurjani so se uvrstili v A ligo. Mladinci A Iiga:Živila Naklo 23, Lesce Stiks 19, Velesovo 14, Polet 13, Sportplan 8, Jelovica LTH 7 in Visoko brez točke. Prvaki so Živila Naklo in so uspeli na kvalifikacijah z območno mladinsko ligo. Tržič je bil izključen iz tekmovanja. Pri B ligi mladincev je prvak Podgorje z 20 točkami, ki se je uvrstilo v A ligo. Sportina Bled je bila izključena iz lige. Vrstni red: Podgorje 20, Hrastje 17, Bitnje 14, Trboje 13 (minus 2 točki), Kondor 8, Top Trade 6 in Alpina brez točke. V kadetski ligi je bil zmagovalec-do konca negotov. O prvaku ie odločila dodatna tekma med Športplanom in Zarico. Sportplan je zmagal in postal prvak. Vrstni red: Sportplan 27, Zarica 27, Živila Naklo 25, Železniki 25, Hrastje 25, Jesenice 21, Jelovica LTH 14, Polet 8, Britof 2 (minus 2 točki), Bohinj 0 (minus 4 točke). Starejši dečki so tekmovali v skupinah Kranj, sever in jug. Vrstni red skupina Kranj: Triglav Creina A 43, Triglav Creina B Megamilk 39, Sportplan 34, Zarica 30, Mavčiče 27, Šenčur 24, Trboje 19, Živila Naklo 18, Kokrica 11, Podgorje 8, Visoko 4 (minus 5 točk) in Velesovo 0 (minus 2 točki). Vrstni red skupina sever: Jesenice 23, SportinaBled 15, Lesce Stiks 10, Bohinj 0 (minus 2 točki). Starejši dečki jug: Polet 33, Jelovica LTH 29, Alpina 20, Kondor 16, Bitnje 14. Gorenjski prvak je Triglav Creina Megamilk, Id je zmagal na finalnem turnirju. Prvih lest moštev iz kranjske skupine, prvi dve ekipi iz skupine sever in zmagovalec južne skupine se uvrstijo v enotno gorenjsko A ligo za starejše dečke. Ekipi Top Trade in Tržič sta bili izključeni iz lige. Med mlajšimi dečki je zmagala ekipa Triglav Creina A, Tržič je bil izključen, Hrastje pa so iz lige izstopile. Vrstni red: Triglav Creina A 48, Jesenice 42, Živila Naklo 37, Triglav Creina B Megamilk 32, Zarica 29, Železniki 27, Sportplan 24, Kokrica 22 (minus 2 točki), Stotinka 15, Britof 13, Šenčur 11, Visoko 6 in Lesce Stiks 4. • R. Gros, J. Košnjek TURNIR PREDSELEKCIJ VSTRAŽIŠČU V počastitev praznika KS Stražišče je ŠD Sava - NK SPORTPLAN organiziral v soboto, 25. junija, na nogometnem igrišču v StražišČu nogometni turnir predselekcij. Na turnirju je sodelovalo 60 najmlajših nogometašev iz NK ŽIVILA NAKLO, NK TRIGLAV CREINA, NK ZARICA in NK SPORTPLAN. Prvo mesto so po pričakovanju osvojili nogometaši NK TRIGLAV CREINA, ki že eno leto uspešno nastopajo, kot ekipa STOTINKA v ligaški konkurenci. Ostale tri ekipe pa so imele v svojih vrstah bolj ali manj neizkušene igralce ter dosegel temu primerne rezultate. Rezultati tekem: NK ZARICA - NK TRIGLAV CREINA 0:2, NK ŽIVILA NAKLO - NKA SPORTPLAN 3:2, NK SPORTPLAN - NK ZARICA 0:4, NK TRIGLAV CREINA -NK ŽIVILA NAKLO 3:0. Najboljši strelec turnirja je bil Damir Bukovac (NK TRIGLAV CREINA), najmlajši igralec Tibor Turna (NK SPORTPLAN), za najboljšega igralca je bil razglašen Dejan Krstev (NK SPORTPLAN), za najboljšega vratarja pa Elvis Damjanovič (NK ZARICA). • Klemen Bedekovič :-TlETIKfl PET KOLAJN V KRANJ Kranj, 5. julija -V Novi Gorici je bilo državno atletsko prvenstvo za mlajše mladinke in mladince. Kranjski atleti so osvojili pet kolajn, med katerimi so štiri srebrne in ena bronasta. Tina Gurman je bila dvakrat druga: v skoku s 542 centimetri in troskoku 11,96 metra. Mojca Golob je bila druga v metu kopja z 39,34 metra, kar Je nov pionirski državni rekor za 500 gramsko kopje. Mirjana Idžanovič je bila druga v metu diska (30,08), Saša Eberl pa je bila tretja troskoku (11,79) in Sta v skoku v daljino (529 centimetrov). Bagatelova, Petra in na Bergant in Urša Hribar so odlično tekle v štafeti 4-krat 300 metrov (bile so četrte), razen tega pa je bila Tina peta v teku na 600 metrov, Petra pa deseta. Rožele Prezelj je bil s 183 centimetri šesti v skoku v višino, Edi O kič je bil šesti v metu diska (28,86 metra), Peter Kosmač pa je bil z 12,30 metra sedmi v suvanju krogle, je sporočil trener kranjskih atletov Dobrivoje Vučkovič. • J.K. NAJBOLJ ISKAN ČASOPIS NA GORENJSKEM: FoUSM GLAS Nogometaši Živila Naklo so včeraj začeli s pripravami na novo prvenstvo NOVI TRENER JE NIKICA CUKR0V Cilj moštva, v katerem je precej sprememb, in pričakovanje sponzorja Živil je uvrstitev med osem najboljših ekip, ki bodo čez eno leto zanesljivo igrale v zmanjšani prvi državni ligi. Naklo, 5. julija - Govorice, slišane zadnji mesec, da se bo naklanski nogometni klub sesul, in da mu bo dolgoletni tlavni sponzor Živila obrnil rbet, se niso uresničile. V petek, ko se je iztekel prestopni rok, je predsednik No- Jometnega kluba Živila Naklo anez Zupan povedal, da so z Živili še za eno leto podaljšali sponzorsko pogodbo. Cilj oziroma pogoj sponzorja se ujema z načrti kluba: uvrstitev med osem najboljših slovenskih nogometnih moštev, ki bodo čez eno leto, torej v sezoni 1995 -96 neposredno uvrščena v prvo državno nogometno ligo. Nogometaši Živil imajo novega trenerja. To je Nikica Cukrov. Nekoliko starejši ljubitelji nogometne igre se ga spominjamo kot igralca Hajduka in Reke in člana državne reprezentance. Cukrov je prišel v Kranj v nedeljo, včeraj Ea se je na prvem treningu na ranjskem stadionu prvič srečal z igralci. V klub pa je prišlo tudi deset novih igralcev. To so Dejan Kecan, Goran Miškič in najverjetneje tudi Andrej Je rak, ki so igrali pri ljubljanski Mavrici, Milorad Božič iz AM Cosmo- Bodo jutri naklanske gole požagali in barake podrli? - Tako je odločil inšpektor. Ker odločbe o odstranitvi igrišča niso uresničili Naklanci sami, je a jutri v odločbi napovedana rušitev. Vendar jim pri Živilih in TVD Partizanu ni jasno, kaj bodo porušili. Ali samo gole, za katere postavitev je dala kranjska občina leta 1975 dovoljenje, ali objekte ob igrišču, za katere imajo ustrezne dokumente, ali kaj drugega. Prav zanimivo. Svet nori za nogometom, posebej sedaj, ko je svetovno prvenstvo, pri nas pa napovedujemo rušenje igrišča, ki so ga Naklanci zgradili zasilno zaradi neizpolnjenih obljub takratnih občinskih oblastnikov in njihovim žegnom, sedaj pa ga bodo nasledniki tistih, Id so nogometaše peljali žejne čez vodo, vse skupaj podrli. • Slika G. Sinik sa iz Ljubljane, Janez Gruden iz Krke iz Novega mesta, Edin Porobič iz Železničarja iz Sarajeva, iz Triglava Creine USPEH MLADINCEV Mladinci Živil Nakia, zmagovalci gorenjske lige, so uspeli v kvalifikacijah za uvrstitev v drugo državno mladinsko ligo zahodna skupina. To je največji uspeh naklanskega mladinskega nogometa in uresničitev cilja, ki so si ga zastavili pred dvema letoma. Uvrstitev v drugo ligo je tudi velika zasluga prizadevnega trenerja mladincev Janeza Zupančiča. PROŠNJA ŠPORTNI ZVEZI Nogometni klub Živila Naklo, ki je včeraj začel s treningi na kranjskem stadionu, je zaprosil Športno zvezo Kranj kot uoravljalca stadiona za razumevanju pri prebroditvi naklanskih težav z igriščem. V prošnji so zapisali, da ie prihajajoča sezona odločilna za naklanski in gorenjski nogomet, da se obdrži v prvi državni figi, sicer pa ta panoga na Gorenjskem jpotomla, saj v tej sezoni mmamo drugoHgaŠa, imamo pa le dva tretjeUgaŠa in uspešne mlajše ekipe, predvsem Triglava Creine, v državnih ligan. Neurejeni pogoji za trening so lahko usodni tudi za Živila Naklo. Zapleti z igriščem v Naklem so znani. Inšpektor je odredil rušenje, začasno igrišče pri Mekuriu še ni urejeno in edini izhod je kranjsko igrišče. Ker je nogometni prvoligaš kranjski in gorenjski interes, Naklanci prosijo, da bi lahko na kranjskem glavnem igrišču lahko tudi dvakrat ali trikrat tedensko trenirali in ne samo igrali tekme. iz Kranja pa sta v Naklo prišla Novo Blagojevič in po večletnem dogovarjanju tudi Boris Verbič. To so večinoma mlajši igralci, nekateri tudi reprezentance Slovenije, kar sta v "stari" naklanski postavi tudi Gregor Grašič in Robert Marušič. Nekateri igralci so tudi odšli. Robi Oblak je odšel k SCT Olimpija iz Ljubljane, dolgoletni igralec Boris Sirk k Železničarju AM Cosmosu v Ljubljano, Sašu Vorobjovu je končno le uspelo oditi k Potrošniku v Beltince, Darjan Jošt je nehal z aktivnim igranjem, glede Tomaža Veli-kovrha pa še ni odločitve. Prosti igralci pa so Drago Koče var, Luka Vidmar, Elvis Rogič in Brane Thaler. Vsi drugi igralci so po besedah Eredsednika Zupana ostali v lubu. • J.Košnjek 'ft^ ICO MET LOČANI POČIVAJO škofja Loka • Tako kot v večini športnih panog v igrah z žogo (z izjemo nogometa) ie julij namenjen aktivnemu odmoru. Tudi rokometaši Šeširja, ki bodo v sezoni 1994/95 nastopali med drugoligaši v zahodni skupini, so te dni več ali manj na počitnicah. V ponedeljek, L avgusta, pa bo novi prvi trener članske ekipe Srdjan Praljak zbral vse igralce, na katere računa v novem Iirvenstvu, kjer Ločani ne skriva-o želja po vrnitvi med dvanajst erico najboljših slovenskih ekip. Lanska sezona se je zaključila med 16. in 24. junijem, s prestopnim rokom. Že med prvenstvom je strokovno vodstvo škofjeloškega rokometnega kluba Šešir petim igralcem obljubilo, da v tem Erestopnem roku zapustijo vrsto eširja. Dva izmed njih Sergej Sokolov in Franci Ravter, sta se za to potezo tudi odločila. Slednji naj bi kariero nadaljeval v Besni-ci, Sergej Sokolov pa se je preselil na Obalo, kjer je okrepil vrste Delmarja iz Izole. Marko Berce se je očitno odločil, da bo končal kot igralec, in se posvetil trenerskemu delu pri ZRK Lokastar, Aleš Dolinar in Andrej Peternel Ea še naprej ostajata pri Šeširju, jer bosta s svojimi izkušnjami vsekakor lahko mnogo pripomogla k želenemu cilju. V prestopnem roku se je RK Šešir okrepil z Gregom Cvjjičem, ki je prišel iz ljubljanskega Slovana in bo pos- kušal zapolniti vrzel, ki je nastala pri odhodu Sokolova. Večji delež igralnega časa pa naj bi v drugo-ligaški konkurenci dobili tudi mladi škofjeloški rokometaši, ki so z uspehi na mladinskem in kadetskem prvenstvu v zadnjem delu sezone opozorili nase. Tu gre omeniti predvsem oba kadetska reprezentanta Slovenije, Bojana Jakca in Miho Kešeta, potem mladinskega reprezentanta Grego Kešeta, v ospredju pa je tudi Boštjan Frelih, svojo priložnost pa naj bi dobil tudi vratar Matej Rupar. Z zadovoljstvom pa vodstvo kluba gleda tudi na odločitvi Borisa Tomiča in Urbana Sika, ki sta podaljšala pogodbi in bosta še naprej ostala člana Šeširja- Predvsem reprezentančni kandidat šile je imel nekaj lepih Gmudb iz prvoligaških klubov, rban pa se je, kljub temu da lahko izgubi možnost za nastop v dresu z državnim grbom odločil za Škofjo Loko in upati je, da se mu bo škofjeloška publika tudi v novi sezoni, ki se oo začela 24. septembra, znala oddolžiti za to odločitev. Prvo mesto je vsekakor edini fravi cilj, vse osalo je neuspeh, ri tem ne gre za nikakršne Eritiske na igralce le za realnost, i jo vidi vodstvo kluba. Naporna sezona se bo končala s končnico prvenstva Šele maja. Prvi nasprotnik Ločanov pa bo GPG iz Grosuplja. • Dare Rupar Nedelja na Ledinah Spominska slovesnost in smučarsko tekmovanje Pred Kranjsko kočo je bila spominska slovesnost ob prvi helikoptrski nesreči, lovci pa so imeli smučarsko tekmovanje. Ledine, 4. julija - Na spominski slovesnosti pred Kranjsko kočo na Ledinah so se v nedeljo dopoldne spomnili prve heukoptrske ' nesreče pri nas, Id se je zgodila 29. junija 1979. leta. Na svečanosti, ki se je je udeležilo več kot 100 planincev in gorskih reševalcev z načenikom GRS Kranj Mitjo Brajnikom, so se spomnili takrat tragično preminulih pilota: F. Stajerja, dr. G. Zavrnika in ponesrečenca I. Grudna. Položili so venec in cvetje k spominski plošči, v govoru pa je predsednik PD Kranj in gorski reševalcev Franc Ekar poudaril, da se reševanje v gorah danes pri nas lahko primerja z razvitimi alpskimi deželami v Evropi. Na ledinku pa je bilo potem smučarsko tekmovanje, ki sta ga ob podpori Protokolarnega objekta Brdo, Pivovarne Union, ŠD Jezersko in PD Kranj organizirala Lovska družina Jezersko in Gorenjska lovska zveza. Tekmovanja se je udeležilo 46 lovcev iz lovskih družin Jesenice, Jezersko, Jošt, Kobarid, Tržič, Storžič, Šenčur, Sorica, Selca in Jelovica. Velikega kristalnega gamsa je osvojila LD Jezersko. Pokale je podelil starešina LD Jezersko inž. Skuber, posamezniki pa so se uvrstili takole: gamsovke • 1. Maja Šolar (LD Jezersko), mladi gamsi: 1. Robert Kralj (LD Tržič), srednji gamsi: 1. Matjaž Čufaf (LD Sorica), stari gamsi: 1. Brane Jaklič (LD Jošt). Tekmovanje bo poslej tradicionalno. • A. Ž. - Foto: F. Ekar HALS, HAL a, GORENJSKI GLAS ESARSTVO NOVA ZMAGA TRŽIŠKEGA KOLESARJA KLEMEN SEIDL PRVI V MARIBORU Jržic, 1. julija - Klemen Seidl, 15-letni član Kolesarskega kluba Sava Kranj iz Tržiča, je navdušen za tekmovanja z BMX kolesom. Čeprav je prvič tekmoval šele konec leta 1992, je že naslednje leto postal mladinski državni prvak, pred nedavnim pa je zmagal na mednarodni tekmi v Mariboru. Mladi Tržičan, sedaj dijak srednje kovinarske šole v Domžalah, je že pri drugem letu starosti vrtel pedala ma -legakolesa. Njegovo zanimanje za jeklene konjičke se je nadaljevalo tudi pozneje, ko se je kot osnovnošolec navdušil za BMX kolesa. "Tekmovati sem začel šele leta 1992, ko sem prvič nastopil na zadnji dirki pokala Alpe Adria. Takrat sem v mladinski skupini osvojil drugo mesto, »ar mi je dalo voljo za nadaljnje sodelovanje. Na mednarodni tekmi v Avstriji sem se lani uvrstil na 3. mesto, na evropskem tekmovanju - prav tako v Avstriji - sem zasedel 5. mesto, še bolje pa je šlo v foto: A. OTLETIKfl Wit Boy pomaga kranjskim atletom - Takole nasmejani so se kranjski atleti (od leve proti desni) Matjaž Polak, Tomaž Janežič, Brigita Langernolc in Marcela Umnik ter njihov trener Dobrivoje Vučkovič slikali prted trgovino Wit Boy v Kranju, ki je pomagala kranjskim atletom. Lastnica trgovine Iva Prislan je atletom preskrbela primerna oblačila, da bodo lahko enotno oblečeni zastopali svoj klub, Kranj in državo doma in na tujem. • J.K. TEK NA KRIM Ljubljana, 5. julija - Športno društvo ProLine iz Stegen pri Ljubljani bo organiziralo v nedeljo, 10. julija, tekmovanje gorskih tekačev v teku na Krim, ki bo štelo za državno prvenstvo in za Pokal Slovenije za letos pri Atletski zvezi Slovenije. Start teka bo °J J°-uri Pri Podpeškem jezeru, v vasi Jezero pn Podpeči, znani izletniški točki v bližini Ljubljane. Tekači bodo razdeljeni v štiri, ženske pa v tn starostne skupine. Za otroke bo posebna proga. *™ge bodo dolge 1,5, 7 in 15 kilometrov, višinska razlika pa bo od *WI do 815 metrov. Organizator je pripravil bogate praktične in denarne nagrade. Prijave bodo sprejemali na startu na dan Prireditve med 8. in 8.45 uro. Tek bo ob vsakem vremenu. • J.K. Kranjski teniški naraščajniki - Sedaj, ko so počitnice, vihtijo »oparje vsak dan med 8. in 10. uro. S tenisom se ukvarjajo tri ali *bri feta, tekmujejo pa v državni teniški ligi v skupini do 12 let. Trenirata jih Uroš Potočnik in Dunja Jezeršek in sta z resnostjo varovancev kar zadovoljna. To so glavni podatki o ekipi pionirjev do 12 let Teniškega kluba Elan Triglav iz Kranja. Doslej so dve srečanji tesno zgubili, dve pa dobili, zadnja tekma pa jih čaka 10. iniija v Idriji. Na sliki so, razen trenerjev Dunje Jezeršek in Uroša ^otočnika, igralci Bor Pristavnik, Boštjan Ošabnik, Samo Kukec, Matic Omerzei Gregor Smodila, Mateja Vrhovnik, Danijela Mdojčič, Drejc Šinkovec in Matej Bajželj. Manjka Matic Kožuh. r-i-K. slika G. Sinik MAJA SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSLJE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 domačem prvenstvu. Jeseni sem postal državni prvak v mladinski skupini, kjer tekmujem še sedaj. Tako sem se 19. junija 1994 udeležil prve tekme odprtega avstrijsko - štajersko -slovenskega prvenstva na 8. BMX OPEN v Mariboru, kjer sem bil najboljši pri mladincih. V to zmago sem bil prepričan, saj sem v kar dobri formi. Med sedmimi tekmovalci sem zbral največ točk iz treh voženj, kar je omogočilo skupno zmago," je na kratko naštel dosedanje uspehe tržiški kolesar. Kot je še povedal Klemen Seidl, sta ob njem v Tržiču le dva tekmovalca z BMX kolesi, Ea tudi na Gorenjskem jih je olj malo. Tako v glavnem trenira vsak zase. Razen za kolesa se zadnji čas navdušuje tudi za terenske motorje, saj mu je vožnja čez drn in s trn najljubša. • S. Saje V NEDELJO DIRKANA GOLICO V nedeljo se bodo po dolgih letih najboljši slovenski avto-mobilisti pomerili tudi na gorenjskih cestah. Avto klub Integral z Jesenic namreč pripravlja gorsko cestnohitrostno dirko na Golico, ki bo veljala za državno prvenstvo. Nastopili bodo vozniki skupin N in A ter v obeh pokalnih tekmovanjih ' Daihatsu pokal in pokal Renault Clio 1.4 RT. Proga od Jesenic do Planine pod Golico je dolga 4 kilometre, višinska razlika je 378 metrov, naklon pa je od 8 do 11 odstotkov. V nedeljo se bo ob 9. uri začel uradni trening, prva tekmovalna vožnja pa bo ob 14. uri. Več o sami dirki na posebnih straneh Gorenjskega glasa v petek. • M.G. GORENJCI NAJBOLJŠI Glenca, 2. in 3. julija - SSK Stol iz Žirovnice je organiziral tekmovanje ob krajevnem prazniku Žirovnice. Nastopilo je 83 skakalcev iz 10 slovenskih klubov. Pomerili so se v treh kategorijah dečkov do 9, 11 in 13 let. Največ uspeha so imeli Tržičani z dvema zmagama in Kranjčani z eno. Lep uspeh je dosegla domačinka Tanja Volč-jak, ki je dosegla v kategoriji dečkov do 11 let drugo mesto, kar je zanjo zelo lep uspeh. Pokrovitelji tega tekmovanja so bili Procom Ling, Elan, Gorenjka in Alpski letaski center, ki je četverici omogočil panoramski let nad Gorenjsko. Rezultati - dečki do 9 let: (12 m skakalnica): 1. Rok Hribar (Tržič), 2. Sašo Trpin (Stol Žirovnica); 3. Zvonko Kordež (Triglav Teling), 4. Gregor Miklič (Stol Žirovnica), 5. Rok Stroj (Tržič); dečki do 11 let: (22 m skakalnica): 1. Anže Brankovič (Triglav Teling), 2. Tanja Volčjak (Stol Žirovnica}, 3. Marcel Klemenčič (Velenje! 4. Rok Ipavec (Triglav Teling), 5. Andrej Podlipnik (Velenje); dečki do 13 let' (30 m skakalnica): 1. Urban Zupan (Tržič), 2. Blaž Bilban (Dolomiti), 3. Gašper Cvetko (Sam Ihan), 4. Domen Ribnikar (Tržič), 5. Primož Zupan Urh (Triglav Teling). • Janez Bešter r@IBI£WaJJS]EE GLAS ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ue dan pred Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. KARNISE DORNIK Izdelujemo več vrst plastičnih karnis. Tel.:, fax: 421-060 FOTO BOBNAR za hotelom Jelen Fotografije za dokumente v 3 minutah. 4 fotografije 650 SIT, 8 fotografij 1.100 SIT. Tel.: 221-112 ROLETARSTVO NOGRAŠEK Cenjene kupce obveščamo, da ne poslujemo več na Miljah 13. Lamelne piise zavese, žaluzije in rolete lahko naročite na našem novem naslovu v Notranjih Goricah, kjer imamo tudi razstavni prostor. Tel.: 061/651-246, SE PRIPOROČAMO! META DOMAČA LEKARNA V Radovljici pod tržnico - vabi v svoj hram vse, ki se imate ali se začenjati imeti radi. Med domačimi zdravili, čaji, otroško hrano, knjigami, piramidami, naravno kozmetiko in zdravo prehrano, boste vdihnili se veliko dobre volje In ljubezni. lillišlll i NO V O V KRANJSKI GORI (TGQ Vabimo Vas na obisk pizzerijl - restavracije NAPOLI (trgovsko -gostinski center). Nudimo pizze, jedi z žara, solatni bife, sladice... VIDIMO SE V NAPOLUU! Tel.: 881-346 i HOTELI, PENZIONI, TURISTIČNI OBJEKTI MACOM, s.p., Prešernova 9 Radovljica, teL, /ar 714-638 PLAVA LAGUNA POSEBNA PONUDBA ŽELITE DOBRO JESTI? LEKER O RAZSTAVNO PRODAJNI SALON Milje pri Kranju teL: 43-345 PROFESIONALNA FITNESS OPREMA: HYDRA-FITNESS, AIR MACHINE, FASSI SPORT. Razširite ponudbo z manjšim profesionalnim frtness centrom. Izkoristite ugodno priložnost - kompletna postavitev profesionalne frtness opreme že od 10.000 DEM dalje. Nudimo tudi program finskih savn ter turških kopeli. Svetujemo pri izbiri opreme, uvajamo programe ter vzdržujemo opremo. 7-dnevni počitniški aranžmaji - VELIKI POPUSTI ZA OTROKE, TUDI DO 100 %. Informacije: Vaša agencija ali Plava Laguna Poreč - Croatia, tel.: 00 385 531 351-122, fax: 351-044. To je tam, kjer je dobro razpoloženje doma! CENE POLPENZIONA NA OSEBO V SIT: od 2. 7. do 9. 7. 94: hotela Galeb in Albatros - 18.900,00; hotela Materada in Mediteran - 20.300,00 od 9. 7. do 23. 7. 94; hoteli Galeb, Albatros, Lotos in Delfin - 23.100,00 SIT. V ceno jevključeno: 7 pol ali polnih penzionov, turistična taksa, dnevna animacija in šola smučanja na vodi za otroke in odrasle. DOBRODOŠU! Pridite v gostilno JAMA v Šenčurju, kjer vam bomo postregli z dobrotami domače kuhinje, specialitetami z žara, sladicami in sladoledi! Pričakujemo Vas z razširjeno ponudbo keramičnih in granitogres ploščic ter sanitarne opreme. Lahko izberete tudi kopalniško opremo, različne barvne fugirnih mas ter lepila in keramiko. STAVBNO POHIŠTVO - okna, vrata. SENČILA VSEH VRST, LESNE OBLOGE - lamelni in klasični parket, opaž, ladijski pod in vse vrste zaključnih letev. SVETOVANJE, MONTAŽA, PREVOZI! GLASOV KAŽIPOT 3 GOR od petka do torka Izleti V Logarsko dolino in na Krofičko Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira planinski izlet v Logarsko dolino, Klemenče jame in na vrh Krofičko (2083 m). Odhod je 14. julija ob 6. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave z vplačili 800 SIT sprejemo na sedežu društva na Tomšičevi 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Vabljeni! Kolesarski izlet Žirovnica - Kolesarska sekcija društva upokojencev Žirovnica vabi svoje člane na kolesarjenje do Podnarta - Krope in nazaj. Odhod je v torek, 5. julija, ob 14.30 izpred doma društva. Vabljeni! Prireditve If Pokaži, kaj znaš Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi upokojenke in upokojence, da se prijavijo za prireditev POKAŽI, KAJ ZNAŠ, ki bo v sredo, 13. julija, ob 17. uri v gostišču društva. Vabljeni so godci, pevci in humoristi. Prijavnice se dobijo v gostišču društva, v kolikor jih niste prejeli z razpisom. Izpolnjeno prijavnico pošljite do 11. julija na Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. lrlrlrlt»rJ»B*>t»tJtlr»rX Gasilska veselica j Podbrezje - Gasilsko društvo Podbrezje vabi na veliko vrtno veselico, ki bo 10. julija ob 16. uri na gasilskem vrtu v Podbrezjah, kjer bo najprej prevzem in blagoslovitev gasilskega traktorja. Igral ansambel Pop Design. Vabijo: gasilci! Srečanje kmečkih žena Blegoš - Kmečke žene iz Poljan in Javorij vabijo v nedeljo, 10. julija, na tradicionalno srečanje kmečkih žena na Blegošu. Kulturni program bo ob 12. uri pri koči na Blegošu! Med drugim boste lahko poskusili dobrote iz domače kmečke peči. I Poskrbljeno bo tudi za dobro voljo,' glasbo in ples. Igral bo Janez Kogovšek. ( J Mlrlflflflrlflrlrlrlflrlf Glasba iz domače skrinje I Jesenice - 8. julija se bo v Športni dvorani Podmežakla začela maratonska prireditev z naslovom Glasba iz domače skrinje, na kateri bo nastopilo večje število narodnoza-bavnih in zabavnih ansamblov. Vse ostale informacije lahko dobite v pisarni Turističnega društva Jesenice. Razstave Otvoritev foto razstave Jesenice - V četrtek, 7. julija, bo v Galerijskih prostorih Kosove graš-ine otvoritev razstave fotografij Marka Pogačnika. Avtorja bo predstavil prod. Milan Stepanovič, večer pa bo s kulturnim programom popestrilo KUD Jurij Jedretič iz Ribnega. AMZS je na Gorenjskem ta konec tedna odpeljala 21 poškodovanih vozil in nudila 15 pomoči pri vžigih in podobnih okvarah vozil na cestah. GASILCI so imeli konec tedna bolj miren, razen kranjskih gasilcev, ki so dva dni pomagali črpati vodo na Golniku; prejeli so lažno intervencijo požara, črpali vodo v poplavljenem stanovanju na Planini, reševali vkleščeno osebo v hudi prometni nesreči na avtocesti in gasili stanovanjski požar na Planini. Radovljiškim gasilcem ni bilo potrebno gasiti požarov, vozili pa so pitno vodo na Lipnico in tabornikom, ki taboriju pri Črnivcu. Tržiški gasilci tudi niso gasili, nudili pa so pomoč pri reševanju ranjenca iz reke pri avtobusni postaji v Tržiču. Gasilci iz Škofje Loke in Jesenic pa so imeli popolnoma miren konec tedna. TURIZEM na Gorenjskem v tem času dobro kaže. V blejskih hotelih je bilo 3.493 gostov, od tega 1.06r domačih in 2.424 tujih, kar je precc več kot lani. Drugi gorenjski tu: istični biser - Bohinj pa je zabele? 353 tujih in 341 domačih gosto Statistično gledano je kar dvakr toliko kot v istem obdobju lani, obdobje polletja pa je 70 odstotke več nočitev kot lani. GORENJSKI DOJENČKI Ta v kend zopet vodijo dečki, in sice^ 11:8. Lahko pa še zapišemo, da najlažji in najtežji novorojen pnjokala v jeseniški porodnišr. Najlažji deček je tehtal 2.4 gramov, najtežji je bil tudi dečet. 4.390 grami. GORENJSKA od petka do torka MALI OGASI g 223-444~ APARATI STROJI PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. ©632-595 -h-im Prodam COMMODORE 64 z adap-terjem, igralno palico, kasetnikom in uporabnimi programi in igrami. Vse skupaj za 15000 SIT. ©217-202 Ugodno prodam zamrzovalno omaro 135 I. »715-695_15449 Poceni prodam rabljen mešalec za beton in avto prikolico. ©327-435 15453 Prodam TRAKTOR UNIVERSAL 445 DT 4x4, letnik 1977. ©622-191, popoldan 15454 Prodam Z 128/85, stružnico VDF 1000 x 450 x 50 velico za cirkular. ©323-077_15455 Prodam PS AT 286/16, 40 Hd, HG. ©45-749 1547S Prodam ŠTEDILNIK KUPPER-BUSCH - nerabljen. © 733-6371mim Zamenjam manjšo novo REZKAR-ICO GB 20 Zrenjanin za stružnico EMCO 11. O 681-020 15496 Vabimo vas, da nas obiščete NA KOSTANJEVEM VRTV ali vBISTEOJU. NUDIMO: velik izbor odličnih pizz, sladic, sladoledov in dmgih dobrot. Zabava vas ansambel TIK TAK S PEVKO DAM J ANO GOLAVŠEK. Rezervacije po telefonu 79-60 ali telefax 741-550, INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ za usnje, prodam. S 218-704 15500 Prodam ELEKTRONSKO BLAGAJNO še v garanciji in APARAT ZA KAVO San Marko. © 57-847 15528 Prodam PRALNI STROJ Gorenje. © 49-534 15546 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037 ali 48-545 10642 HLADILNI BAZEN za mleko od 100 do 200 litrov, kupim. © 56-001 15455 6 metrov BUKOVIH DRVA kupim. © 70-784 15488 PUNTE, dolge 3m, 200 kosov, kupim. © 725-254 15519 LOKALI Na Gorenjskem vzamem v najem TRGOVINO v obratovanju z mešanim blagom. ©44-211 po 21. url 15375 Oddam prostor primeren za skladišče, ogled popoldan. © 45-488 15493 V bližini KRANJA oddamo v najem delno opremljen bistro 65 m2 s trgovino 40 m2, v KRANJU neopremljeno živilsko trgovino 68 m2 in v KAMNIKU neživilsko trg. 26 m2. APRON, B 331-292 15552 GR. MATERIAL Ugodno prodam malo rabljena dvokrilna garažna VRATA, zidarska mera 230x210 cm. 0422-471 15442 Prodam OPA2 za gnojevko. 0725- 229 15450 Prodam suhe hrastove PLOHE in rabljen strešni ŠPIČAK. ©738-064 15461 Prodam smrekove colarice, plohe in hrastova drva. ©681-575 i54ee SIPOREKS za zidavo in 3 KOLEK-TORJE IMP, prodam. ©622-944 15472 52-1723-3512TToOS52-l 723-3606 00852-1723-3513 00852-1723-3607 00852-1723-3514 00852-1723-3610 KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA 1.0.0 KRANJ, kanu 141 Vse naše člane, poslovne partnerje in kupce obveščamo, da smo se s 1. 7. 1994 preselili na Sučevo 27, Kranj, ki se nahaja na vzhodnem delu Kranja - komunalna cona Primskovo. Nove telefonske številke: - centrala (064) 268-500, fax (064) 268-510 - komerciala (064) 268-505, 268-506 - trgovina s kmetijsko mehanizacijo in rezervnimi deli (064) 268-521, 268-522 Za obisk se priporočamo! KRANJ A-Mjtour Robusni wtu>zi ORGANIZIRA 5-DNEVNI IZLET V DEŽELO LEGO KOCK IN ANDERSENOV1H PRAVLJIC LEGOLAND IN ODENSE na Danskem od 20.-24. julija 1994. Cena izleta je samo 45.000 SIT, za otroke 30.000 SIT. Vožnjo boste uživali v dvonadstropnem avtobusu. Informacije dobite po tel. 213-160 ali 328-602_ DELOVNI ČAS od 9. do 12. ur« od 15. do 19. ur« sobota od 9. do 12. ur« mm m TV—HI - Fl —VIDEO TV 37 cm od40.863 SIT TV51cm,TTX od323? SIT TV55cm,TTX od 59.625 SIT TV72cm,TTX od 110.267SIT Videorekorder od45.315 SIT Hl-Rstolp od48.177 SIT Trgovina in storitve Ao.o., Kidričeva 2, Kranj, teb 064-2123 67,211142 OD J. 6. DO 18. NAG RAD NA AKCIJA NAGRADE V VREDNOSTI: 40.000,20.000,10.000, SIT Prodam nova okna 180 rabic mrežo. © 41-894 140 in 15477 POSESTI Rabljeno STREŠNO OPEKO Špičak, prodam. S 45-731, zvečer. 15490 Prodam večjo količino savske MIVKE, gradbeni material za gradnjo hiš. © 70-379 15537 IZOBRAŽEVANJE ANGLEŠČINA - prevajanje z lektoriranim In instrukcije. B 218-844 KOLESA Otroško KOLO BMX 20 col in BMX 16 col, prodam. ©70-139 1545« Zelo ugodno prodam APN 6, letnik 1982 za 300 DEM. »45-109 15471 Prodam specialno DIRKALNO KOLO (novo). © 215-852_15474 Ugodno prodam novo OTROŠKO KOLO. © 70-403_154« APN 6 v slabem ali nevoznem stanju, kupim. S 421-687 15530 PRIDELKI Sadike RADIĆA ENDIVUE dobite popoldan v Srednji vasi 6, Gorice, ©46-009 14796 VINO, domače, 1000 I rdeče, 1000 I belo, ugodno prodam. © 065/65- 793 16478 Prodam DEBEL KROMPIR (star) za krmo. » 332-441_ POSLOVNI STIKI Prodam CERTIFIKATE, v vrednosti 1.150.000,00 SIT za 600.000,00 SIT S 631-507 po 20. uri issoe Novo HIŠO 280 m2 površine, PARCELO 610 m v Ljubnem (med Kranjem in Radovljico) zelo ugodno prodam. ©061/1255-022, ob delavnikih do 17. ure 13512 Zazidljivo parcelo z vso dokumentacijo^ Besnici, prodam. ©41-530 V Snakovem pri Tržičuprodam HIŠO primerno za obrtnika. ©76-06715470 KRANJ - Primskovo dvojček 185 m2 na parceli 500 m2 prodamo ali zamenjamo za dvosobno stan. s CK. APRON, 0 331-292 15553 SALON DIANA-POROČNE OBLEKE Prodaja in izposoja poročnih oblek z vsemi dodatki na WKARJEVI6v )!jani OBVESTILA IZLET v GARDALAND In PORTO-GUARO mini bus. ©49-442 um Prodajamo rabljeno gostinsko opremo restavracije KO-RA-BAR-a, na Slovenski c. 58 v Ljubljani. Ogled je možen vsak dan, prodaja pa se bo vršila od 9. do 11. julija, od 10. do 17. ure. Vsa Informacije dobita rta 0061/ 320-749 15352 Pozdravim z bioenergijo. S 51-521 PO 18. Uli 15479 STAN. OPREMA OTR. OPREMA Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO. ©51-388 15464 Prodam, nov KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK. 0 66-990 15503 ZASTAVLJALNICA NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE: - ČISTEGA ZLATA iN NAKITA .VREDNOSTNIH PAPIRJEV * ČEKOV IN TUJIH VALUT * UMETNIN IN STARIN - IN DRUGIH VREDNOSTI PO DOGOVORU PARTNER. VREDEN ZAUPANJA. Koroška e.41 Kranj, tel.: 211256 Pričakujemo vas vsak dan od S -17 ŠPORT OSTALO Ugodno prodam ali zamenjam za osebni avto ČOLN Elan GT 402, motor Evinrude 25 kM In Tomos 4, s prikolico in opremo za smučanje. © 211-646 15529 331-339 DOSTAVA. PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN ■boorcJI TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ MAISTROV TRG 2, 64000 KRANJ. TEL: 064/213-261, 218-586 SOBOTNA SREČA vam tokrat podarja nagrado za 7 DNI BREZPLAČNIH POČITNIC NA BOLU, IN SE NEKAJ DRUGIH NAGRAD če pravilno odgovorite na vprašanja: KAJ JE ODISEJ ? PRIDITE V PETEK,9. 7., OB 11.URI NA MAISTROV TRG, Igral bo ansambel RAVBARJI, lahko pa e preizkusite tudi v posnemanju znanih Izvajalcev (KAREOKE) I OD OVOR: Ime In priimek: naslov; Velike, stare hrastove SODE z betonskimi podstavki, prodam. Idealno za vrtne ute. ©dopoldan 064/225-518 15309 Prodam 6 PALM, primernih za restavracije ali poslovne prostore. 076-067 15469 Prodam suhe BUKOVE DRVA. Šenčur S 41-634 15464 Smrekove obloge, različne, zaključne letve, dolžine nažagam po naročilu, prodam, tt 64-207 15487 LADIJSKI POD, prodam. S 241-848 15491_ PRODAJAMO HIŠO v III fazi v čirčah, VILO na c. S. Žagarja, hišo z lokalom v Tavčarjevi ulici. KUPUJEMO parcele in stanovanja v Kranju in okolici, ter dajemo v NAJEM trgovski lokal, pisarne v bližini Sodišča in 100 m2 poslovnih prostorov na c. S. Žagarja. PODJETJE NARACIJA Britof 123, Kranj. © 242-307, vsak dan od 15. do 18. ure 15501 Prodam DESKE 20 mm in SMREKOVE HLODE, razrez po želji. © 714-735 15505 Ugodno prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, s pokrovom, plastično. © 224-264 15507 Prodam okovane GAJBICE za krompir po 350,00 SIT. Frolih, Posa-vec 64, Podnart 15541 Rabljena GARAŽNA VRATA, zelo ugodno prodam. © 312-259 15542 Prodam A LESTVE, cena 4.000,00 SIT in MONTAŽNA STOJALA, cena 2.000,00 SIT. Faflik, Pot na Bistriško pl. 1, TrŽiČ 15543 STORITVE FASADO TERMO ALI NAVADNO vam izdelamo hitro in kvalitetno. Naročila za mesec julij in avgust in informacije po ©062/724-123 13701 Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna in vrata ter elemente za vse vrste ograj. ©45- 346 14670 PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -popravilo, obnavljanje, čiščenje. S 325-815 14974 SATELITSKE ANTENE, garancija, servis, dograditev A KANALA, M MTV kanala. ©310-223 15030 NOVO! MORSKE SPECIALfTETE Pl BIP DOSTAVA. © 221-051 PIZZER-UA DARE, VABLJENI - POKLIČITEI Dostava od 8. do 02. ure 15062 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah. Naročila na »213-218_15190 VODOVODNO NAPELJAVO S ŠTE-MANJEM na novi hiši, kot tudi razna popravila (zamakanje, pipe, čiščenje bojlerjev in odtokov) delamo strokovno in po konkurenčnih cenah. ©218-427_15201 SMETNJAKE iz pocinakane pločevine in CISTERNE, izdelujem. 0 324-457 15526 STANOVANJA V Kranju zamenjam STANOVANJE §'6 m2) za manjše z doplačilom. 0 28-140 15462 V Kranju, na Trgu Prešernove brigade prodamo ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom In GARAŽO na Gogalovi ulici (poleg trgovske šc4e).m 0 329-494 15502 PARKIRANJE NA GLOBUSU 7 KRANJU-VB DAN AVTO V SENCI STANOVANJE na Koroški beli, 48 m2 oddamo s predplačilom za dobo 1. leta. 0 85-309 15517 KRANJ - Vodovodni stolp prodam 3-sobno stan. 74 m2 brez CK ali zamenjam za manjše enosobno ali večje trosobno s CK. APRON, 0 331-292 15548 Prodamo 2-sobno stanovanje v izmeri 49,80 m2 v Frankovem naselju 74 v Škofji Loki. Informacije: JELOVICA, Kidričeva 58. ŠK. LOKA, 0 064/631-241 Int. 237_ ŠK. LOKA - Podlubnik: prodamo v celoti obnovljeno 3-sobno stan. 75 m2 v I. nad. in v Frankovem nas. 2-sobno stan. 62 m2 - nizek blok. APRON, © 331-292_15549 V KRANJU, ŠK. LOKI, RADOVLJICI, TRŽIČU, BLEDU kupimo enosobna ali manjša dvosobna stan. APRON © 331-366 15550 OD KRANJA do JESENIC najamemo stanovanja in stanovanjske hiše. Provizijo plača najemnik. APRON, S 331-292 15551 VARSTVO Iščemo dopoldansko VARSTVO za 18 mesečno deklico na našem domu v Radovljici. S 714-727 18441 "......; Hi - fl ALF TV - video - hi-fi Mim«3ureBunt3K sosanr Paunaaonle UBL ^ama AKCIJA: GORENJE 51 TTX 42.990 BONY 55 TTX 99.900 SONV E-180 930 SONV UX-60 240 ODPRTO 00 9.h DO 12,h IN OD 18.h do 19.R OB SOBOTAH OO 9.M DO 12.H V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarfava 5, Kranj tal.: 222*055 VOZILA Prodaja novih vozil: DAEVVOO in MlTSHUBISHl. Vse informacije 0242-300, 242-600 ali 325-981 4733 PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil In prenos lastništva! 0325-981 4794 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil. 0064/217-528 ali zvečer po 20. uri 325-659 12ieo Izlet v Gardaland in Portoguaro -MINI BUS. 049-442_14682 Prodam JUGO 1.1 GX. letnik 1987/ 12. 0332-713_15248 Prodam Z 750 LE, letnik 1984, reg. do 25.10.94. ali menjam za Vespo, cena po dogovoru. 0216-492 15402 Prodam JUGO 55, letnik 1988, reg. do Junlj/95. 0242-733_15443 VW JETTA, letnik 1987, prodam. ©77-118_15444 Prodam KOMBI RENAULT FURGON 1600, letnik 1981, v voznem stanju, neregistriran, cena 3500 DEM in dva APARATA za točenje piva HTA -60, Drirnerrta tudi za piknike. 943-305 Ugodno prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987, reg. do 23.6.95. »212-253 15450 Prodam Z 101, letnik 1979, neregistrirana za 300 DEM. ©68-738 15457 Ugodno prodam R 5 CAMPUS, letnik 1990, R 5 CAMPUS, letnik 1991, YUGO 55, letnik 1988, GOLF JXD, letnik 1989, CITROEN AX GTD letnik 1989, AX CTD, letnik 1990. S 422-322, RENAULT PREŠA d.o.o., Cerklja, Slovenska c. 51. Možen kredit 1549a R 4 GTL, letnik 1989, prodam. S 218-704 15499 Prodam ALFA ROMEO 33 1.5 SL, odlično ohranjen, radio, prevleke, cena 6.200 DEM. 0 41-893 15508 FIAT UNO 60 S, črne barve, 5 vrat, prodam za 6.000 DEM. 0 332-178 15510 Prodam R 5 CAMPUS + (okrasne letvice, temna stekla, ura), letnik 1991. Cena po dogovoru. 0 47-046 15511 Naša ponudba tudi v letu 1994 MALI OGLASI D010 BESED - BREZPLAČNO V Gorenjskem glasu boste Vaše male oglase lahko objavljali brezplačno, če nam boste tekst oglasa v obsegu največ 10 besed poslali na oštevilčenem kuponu iz časopisa. Kupon nam lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno v malooglasno sluibo na ZOISOVI 1 v Kranju. Po telefonu brezplačnih malih oglasov ne sprejemamo, ravno tako naša ponudba ne velja, če je mali oglas daljši od 10 besed, če telite objavo "pod šifro" oz. "naslov v oglasnem oddelku" -takšne oglase zaračunamo po ceniku malooglasnlh storitev, ki so za naročnike Gorenjskega glasa 20 odstotkov nitje! Ko vpisujete Vaš tekst v kupon, ne pozabite v obseg največ 10 besed vključiti celotnega besedila, ki naj bi bilo objavljeno (v obseg največ 10 besed vštevamo tudi objavo podatka, kako interesenti z Vami vzpostavijo kontakt, torej Vašega naslova ali telefona, ki naj bo objavljeni). Na telefon 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi l smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in IS. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ r>*- Ime In priimek, naslov:___ Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu ZASTAVO 101 komfort, z dodatno opremo, letnik 1980, motor 5000 km, PO generalni, cena 1500 DEM, pro-dawm. B 76-563_15492 FORD ESCORT 1.8 DC, letnik 1989, rdeče barve, dodatna oprema, šibe-dan, centralno zaklepanje, prodam za 13.500 DEM. B 326-726 1M97 Prodam ŠKODA 120 L, za 500 DEM. » 421-782_15518 Prodam 2 101 GTL, letnik 1986. B 812-255 _15520 Prodam OPEL ASTRA 1.6 GLS, letnik 1992. « 312-255_15521 ODKUP, PRODAJA in PREPIS vozil. ^VTOPRIS, d.o.o. tt 312-255 15522 Prodam YUGO 55, letnik 1988, cena 3.500 DEM. O 312-255 15523 Prodam JUGO 45, letnik 12/88, cena po dogovoru. »67-323, po 15. uri 15460__ Prodam Z 101, letnik 1986, zelo dobro ohranjen in R 18, letnik 1981. «46-507_15463 Prodam JUGO 45, ugodno, letnik 1988. «718-432_15465 Prodam karambolirano LADO, celo ali po delih. «70-425_15467 Prodam LADO SAMAR01300, letnik 1989, reg. celo leto. «421-836 15473 Prodam YUGO 45 AX, letnik 1988. reg. do 4/1995. Zg. Duplje 80, « 47- 190 15481 SAAB 900, letnik 1987, lepo ohranjen, prodam. « 714-440_15483 YUGO 45, letnik 1985, reg. celo leto, prodam. « 214-529 15486 Prodam VW 1200 J, letnik 1975, registriran in dobro ohranjen, cena 1200 DEM. « 311-756_15535 Prodam R 5 GTS, letnik 1986, reg. do 4/1995. « 53-102 popoldan 15538 Prodam ohranjen avto R 18, letnik 1983. « 802-042_15540 R 4 GTL, letnik 1991 zamenjam za karavan, z mojim doplačilom. 8 58-163 popoldne 15545 Prodam UNO 45 diesel, letnik 1991. « 323-291 15555 EVROPSKA KAKOVOST ČIŠČENJA POSLOVNIH IN STANOVANJSKIH PROSTOROV. Pokličite HRIBAR - BLESK -064/331-431 MLADINSKA KNJIGA vabi k sodelovanju vse, ki jih zanima atraktivno in visoko plačano delo po terenu. Po preiskusni dobi redna zaposlitev. Avto ni obvezen, vabljeni so tudi Študentje. « 218-402_15432 Posebna prodajna enota pri MK nudi redno zaposlitev. «632-330, 56-105 In mobitel 0609/620-475 15451 Redno zaposlimo dekle s končano trgovsko šolo za delo v živilski trgovini, šifra: TAKOJ 15468 ZAPOSLIMO KV ČEVLJARJA z znanjem točnega in strojnega dela* KERN, ČEVLJARSTVO, KRANJ, TEL215-852 Prodam Z 128, letnik 1988. 333 736- 15656 Prodam BMW 518 i, letnik 1991. 312-255 15524 Prodam YUGO GVX, letnik 1987. O 242-271__15525 ALFA 33 1.7 IE, letnik 1990, 55.000 km, bele barve, prodam. « 222-813 in 76-024 15531 YUGO 45, letnik 1984, reg. do 6/ 1994, ugodno prodam. B 51-414 15534 ZAPOSLITVE Trgovina z mešanim blagom -živilska, redno zaposli 2 trgovki. B 312-019 15165 Redno zaposlimo prodajalko ali prodajalca z lastnim prevozom in možnostjo manjšega skladišča. Delo je na tržnici Kranj, vsak dan, plača po dogovoru. B061/123-24-68, po 14. Uli 15237 Honorarno zaposlim dekle za strežbo v okrepčevalnici. B741-113 15476 Osebo za občasno pomoč pri čiščenju hiše, iščemo. B 061/347-385 dopoldan 15482 NATAKARICO zaposlimo. Okrepčevalnica Camp, Dragočajna. B 061/ 627-113_15515 Zaposlimo KV KUHARJA B 45-038 15554 ŽIVALI Odojke in večje prašiče za rejo ali zakol, prodam. Prešeren, Gorica 17, B714-376 15317 Podarim KUŽKE. B 682-246 15512 Laboratorijsko testirane MUHOLOVCE za hleve, ameriške proizvodnje, prodamo. B 48-729 15513 V SPOMIN Rahlo naj te hladna zemlja krije, dobri oče spi sladko, luč nebeška naj ti sije, mir in pokoj naj ti bo. 4. julija mineva 5 let, odkar nas je zapustil dragi mož in oče LEOPOLD RAVNIHAR Hvala vsem, ki mu prižigate svečke. VSI NJEGOVI OSMRTNICA V 86. letu nas je po hudi bolezni zapustil dragi ata, stari ata, tast in stric LUKA PLESTENJAK Frankovo naselje 149, škofja Loka Od dragega pokojnika se bomo poslovili danes, v torek, 5. julija 1994, ob 16. uri na pokopališču Lipica v Škofji Loki. Žalujoči: hčerka Štefka z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta JANEZAJUVANA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Hidromontaže Maribor, trgovine Rožca na Plavžu, WZ Radovljica, Društvu upokojencev Žirovnica, za darovano denarno pomoč, cvetje in sveče, nam izrekli ustno in pismeno sožalje ter nam stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Cegnarjevi, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat lepa hvala. VSI NJEGOVI Prodam 20 - 30 kg težke PRAŠIČE in ČEŠNJE hrustavke po naročilu. «57-280 15401 Kupim TELETA slmentalca, starega 10 dni. B738-851_15452 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo, drugo tele. Grad 3, Cerklje 15504 Oddamo dva MORSKA PRAŠIČKA. B 329-006 15509 Podarim mlade MUCKE. 15514 310-244 Prodam težke PURANE za zakol, po želji zaklane. Lahovče 19, Cerklje. B 421-717_15527 Prodam PERZIJSKE MUCKE. B 48- 664_15532 Prodam enoletne KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. Zalog 38, Cerklje. B 421-006 15533 Oddam čistokrvne NEMŠKE OV-ČARKE brez rodovnika, stare 8 tednov. B 633-085 15536 Kupim BIKCA SIMENTALCA do 10 dni starega. B 802-042 15539 Kupim TELIČKA SIMENTALCA. starega 14 dni. B 64-337 15544 Dobrim ljudem oddamo MUCKE. B 323-291 popoldan 15557 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice, tete in svakinje ANGELE KOŠNIK roj. Štefe s Primskovega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem znancem, sodelavce, gospodu župniku, zdravstvenemu osebju bolnišnice na Golniku oddelek 600, gasilcem, pevcem iz Naklega, ter vsem, ki ste sočustvovali z nami, ji poklonili cvetje, sveče, maše in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: sinovi Janko, Lado im Miro z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, deda, brata MIHAELA OSELIJA roj. 1921 se zahvaljujemo svojcem, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Iskre Stikala in vsem, ki ste nam v teh dneh izrazili svoje sožalje. Hvala tudi osebju bolnišnice Golnik in g. župniku za opravljen obred. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, stare mame, babice, tašče in tete LJUDMILE PETERMAN se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Lesc in Zg. Besnice in sodelavcem trgovine Merkur Lesce za darovano cvetje, sveče, spremstvo na zadnji poti in izrečena sožalja. Hvala g. župniku iz Besnice za obiske na domu in g. župniku iz Lesc za opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi pevcem LIP-a in podjetju AKRIS. VSI NJENI Zg. Besnica, 28. junija 1994 ZAHVALA Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, se spomnite, kako trpel sem in večni mir mi zalelite..... Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš SEBASTJAN ŠTEFE učenec 5. razreda O.Š. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala podjetju Živila Kranj, sodelavkam in sodelavcem samopostrežne restavracije Kranj, učencem osnovne šole Jakoba Aljaža, sošolkam, sošolcem in razredniku 5.a razreda, zdravstvenemu osebju Pediatrične klinike v Ljubljani za dolgoletno zdravljenje, sosedom, prijateljem, znancem, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu prižgali sveče in podarili cvetje. Vsem in vsakomur še enkrat hvala. Žalujoči: mami Darja, sestrica Nina, Niko, družina Gale, družina Grašič in ostalo sorodstvo KRONIKA Policisti odkrili osmerico vandalov Po vrtcu in šoli so "šarili" otroci Skupina osmih najstnikov iz Kranja, starih od dvanajst do šestnajst let, ima na vesti najmanj petnajst kaznivih dejanj, "vrednih" približno 400 tisočakov Kranj, 5. julija - Vodja lokalne kriminalistične enote s kranjske policijske postaje Vinko Kmetec je včeraj povedal, da so prijeli skupino osmih kranjskih otrok, med njimi so tri deklice, starih od dvanajst do šestnajst let, ki naj bi v zadnje pol leta storili od petnajst do dvajset kaznivih dejanj vlomov, tatvin, kraj. Med njihovimi dejanji vsekakor najbolj odmevata vloma v vrtec Janina in v šolo Simona Jenka s prejšnjega konca tedna. Po vrtcu Janina in šoli Simona Jenka so divjali trije iz skupine osmih. V skupini so tudi tri deklice, te so se "specializirale" predvsem za kraje (zlasti zlatnine) iz stanovanj. Otroci so vlamljali tudi v kleti, in to že na dokaj profesionalen način. Iz kleti so odvažali največ kolesa, ki so jih kasneje s prav tako ukradenimi barvami prepleskali. Po nestrokovni oceni so otroci s petnajstimi kaznivimi dejanji, kolikor so jim jih policisti doslej dokazali, storili za približno 400.000 tolajev škode. Njihov zadnji "podvig" ie bil vlom v kiosk "fast food" za Globusom v Kranju v noči s petka na soboto. Nakradene stvari so otroci odnašali v razna skrivališča v bližini svojih domov. Vsi stanujejo v okrožju Vodovodnega stolpa in so (bih) učenci osnovne šole Simona Jenka. Na kriva pota so skupaj zahajali zadnjo polovico šolskega leta, njihov teren je bil od Vodovodnega stolpa do centra Kranja. Ker je to razmeroma nova organizirana skupina, so policisti tudi potrebovali nekaj več časa, preden so jih odkrili, čeprav imajo nekateri iz skupine že svoje "dosjeje" zaradi manjših kraj, predvsem športnih copat po Šolskih garderobah. Kot je še povedal Vinko Kmetec, so imeli v nedeljo na policiji resen pogovor z njihovimi starši. Na njem so policisti ugotovili predvsem dvoje; da so obravnavani otroci precej prepuščeni sami sebi, ulici in bujni domišljiji, ter da jih starši po drugi plati zelo zagovarjajo. Tako so, denimo, v nedeljo dežurni v operativno-komunikacijskem centru UNZ Kranj na številki 92 sprejeli anonimni klic (očitno ene od mamic), ki je za vlome okrivila neke povsem druge otroke in tako najbrž hotela odvrniti pozornost policistov od pravih osumljencev. Proti osumljeni osmerici otrok bodo kranjski policisti napisali poročilo na temeljno javno tožilstvo. • H. Jelovcan Osumljen krive ovadbe Crnjanski naročil lastni umor Kranj, 5. julija - Načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Boštjan Sladic je povedal, da bodo 40-letnega J. C ovadili kaznivega dejanja krive ovadbe, B. J. h Kranja pa kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe. Novinarji, ki smo od lanskega novembra do letošnjega januarja spremljali sodni proces proti šesterici obtoženih v zadevi vloma in kraje orožja ter streliva iz kranjske vojašnice (januarja oz. februarja 1992. leta), smo kljub skopim podatkom brž ugotovili, da se pod kraticama J. C skriva nekdanji poklicni vojak 33. območnega štaba TO Jovan Crnjanski. 10. novembra ponoči, niti dan po tem, ko je pričal na sodišču, ga je na Jesenicah zahrbtno napadel neznanec in ga z nožem zabodel v predel hrbta. Tedaj smo med drugim zapisali: "Nenatančnost! morilca se mora obtoženec zahvaliti, da bo preživel in po okrevanju znova sedel na zatožno klop. Komu je bil odveč, bo bržčas razkrila preiskava..." No, preiskava je zdaj razkrila povsem drugačno zgodbo, kot jo je tedaj pripovedoval Crnjanski. Kriminalisti ga namreč utemeljeno sumijo, da je sam naroČil B. J. iz Kranja, naj ga zabode. Se je s tem hotel pokazati kot nedolžna žrtev nevarnih preprodajalcev orožja ali kaj drugega, pač lahko le ugibamo. Do takrat, ko bo spet pričal na sodišču, tokrat zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe. Sojenje šesterici obtožencem je bilo na kranjskem sodišču končano 7. januarja. Medtem ko je samo eden "dobil" pogojno kazen, jih je pet odšlo s sodišča z zapornimi kaznimi. Jovana Cnvjanskega je sodni senat obsodil na enotno kazen tri leta m tri mesece zapora. Na pravnomočnost sodbe čaka na prostosti. * H. Jelovcan Poskus ropa na Petrolovem servisu Voklo I Maskirani neznanec zbežal Kranj, 5. julija - Včeraj ob 335 zjutraj je skozi glavni vhod vstopil v bencinski servi- Petrola Voklo I neznan mlajši moški in terjal denar. Policisti so za poskus ropa zvedeli pet minut kasneje in takoj odšli na kraj "zločina". Iz pogovora z uslužbenci servisa so ugotovili, da je bil ropar oblečen v pulover z dolgimi rokavi SMB barve, na obrazu je imel plinsko masko, oborožen pa je bil s plinskim razpršilcem. V prostore servisa je prišel skozi glavni vhod. Eden od uslužbencev je tedaj ravno malical, v roki je držal nož; ko je neznanec zahteval denar, se ga le-ta ni ustrašil, ampak zakričal: "Pokličite policijo!" in stopil proti roparju. Ta pa očitno ni bil "pravi" ropar, petrolovca z nožem v roki se je ustrašil in zbežal. Maskirani neznanec torej ni odnesel ničesar, poskus ropa pa v uradu kriminalistične službe UNZ Kranj še raziskujejo. • H. J. Pod Kriško goro je v četrtek zvečer divjalo neurje Sodni dan nad Golnikom Uprava za notranje zadeve Kranj pravi: Policisti streljajo potepuške pse Jesenice, 3. julija - Uprava za notranje zadeve Kranj zanika trditve jeseniškega delegata, da policisti ne storijo nič j»lede potepuških psov. V zadnjih šestih mesecih policisti postrelili kar precej psov in mačk na Jesenicah in v okolici. Delegat jeseniške skupščine Janez Šebat iz Žirovnice je na sejah zborov jeseniške skupščine orisal problematiko, ki jo imajo kmetje pod Stolom zaradi potepuških pov. Med drugim je dejal: "Kako naj ukrepa lastnik živali, če mu potepuški pes okolje ovco, io raztrga, ji polomi nose in ko pokliče policijo in zahteva odstrel psa, mu ga policist noče ustreliti. Tak primer se je zgodil letos maja v Vrbi..." Na ta Šebatov oris problematike psov v vaseh pod Stolom je dokaj obširno odgovorila Uprava za notranje zadeve v Kranju m naštela ukrepe policije na področju varstva pred popadljivimi in nezavarovanimi psi v jeseniški občini. Zakon podrobneje ne opredeljuje načina zavarovanja niti tega, kaj je šteti za nevarno žival. Policisti zato v teh primerih ravnajo po lastni presoji oziroma po povzročenih posledicah. Uprava za notranje zadeve pravi, da je trditev delegata Šebata, da policija "noče ustreliti psa", sporna, kajti policija psov vsevprek pač ne more streljati. Vendar je jeseniška Postaja policija samo od januarja do maja sodniku za prekrške predlagale v postopek 11 oseb, v enem primeru pa je bila podana ovadba javnemu tožilcu za kaznivo dejanje. V Mostah, recimo, sta bih letos neposredno ogroženi dve ženski in policista sta na kraju s sedmimi streh iz avtomatske puške pokončala dva psa, lastnika pa ovadila. Prav tako so policisti pred osnovno šolo Tone Čufar in na Ruparjevi cesti ustrelili dva potepuška psa. Maja so skupaj z delavcem Živinorejsko-veterinarskega zavoda izvedli kontrolo nad nezavarovanimi in potepuškimi psi in mačkami. Na območju mesta Jesenic so tako ustreilili tri pse in tri mačke ter na Koroški Beli tri mačke, opozorili pa so pet lastnkov psov, da svoje pse primerno zavarujejo. "Policisti," v odgovoru nadaljuje Uprava za notranje zadeve, "se problema nedvomno zavedajo in posledica tega je tudi takšno število ukrepov samo na območju jeseniške občine." • D. Sedej ■ Golnik, 5. julija - Bilo je kot na sodni dan. Okrog pol osmih se je najprej vsula toča, nato dež, potem spet toča, potem pa je pol ure padalo kot za stavo, tako da tudi najstarejši ne pomnijo. Okrog osme ure je bil alarmiran tudi Kranj in aktivirane so bile enote civilne zaščite in gasilci. Skupaj z delavci bolnišnice in domačini so garali skoraj vso noč in v petek zjutraj je bilo že mogoče priti do bolnišnice na Gorniku in do najhuje prizadetih domačij. V bolnišnico je voda vdrla skozi kletna okna in vrata, ki jih je zlomila in vrgla s tečajev. Vzorno urejen arhiv bolnikov je skoraj uničen, precej škode je v laboratorijih, še najmanj pa v lekarni. V kleti bolnišnice je bilo tudi do 40 centimetrov blata. Kljub vročini so v bolnici in pri okoliških hišah garali. Hiše nad bolnišnico so bile dobesedno obdane s kamenjem in skalami ter drevjem, ki ga je voda prinesla s pobočja Kriške gore oziroma Gozda. Prav tako dvorišča Matičkove in Vaznkarjeve kmetije. Posevki pod kmetijami so uničeni, na njivah in travnikih je ogromno kamenja, blata in vej. Letina je uničena. Stanovalci prizadetih hiš so jezni. Prvič zato, ker so jim člani občinske komisije rekli, da kamenja okrog hiš ne nameravajo odstranjevati in da bodo morebitne nove vodne udare preprečevali z zaporami višje, drugič pa zaradi ravnanja gozdarjev, ki so gradili vlake in cesto, po katerih je voda drla k hišam. Razmišljajo, da bi gozdarje tožili. Golnik so v petek obiskali minister za okolje in prostor mag. Pavle Gantar, državni sekretar Dušan Blaganje in vladna svetovalka Sonja Beseničar ter komisija kranjskega izvršnega sveta. Državni solidarnostni sklad pa je za sanacijo poškodb na Golniku že odobril 10 milijonov tolarjev. Neposredna in posredna škoda pa je vehko višja. • J. Košnjek, slike G. Sinik Ameriški vojaki gostje slovenskih Kranj - V okviru programa Militarv to militarv so od prejšnjega do tega četrtka ameriški vojaki gostje Slovenske vojske. Srečanje je poverjeno 3. PSTO Gorenjske. Razen družabnosti so gorenjski gostitelji pripravili tudi več tekmovalnih srečanj; orientacijski ek, plezanje v steni, streljanje in met bombe, pehotne ovire, rafting, gorski triatlon, paintball. V tekmovalnem delu sodeluje šest ekip. • H. J. M. I MlSli£, DA Bo TAVČARJEV OjA,£c: *g hv 8o KAk^No NfCC3fi ODKRILO STfcEHO! V vročih dneh po vročih cenah! od 27. junija do 9. julija GORENJE GOSPODINJSKI APARATI pralni stroj PS 711 72.135,40 hladilnik zamrzovalnik HZ 31 46.528,30 zamrzovalna omara ZO 23.3 50.572,90 zamrzovalna omara ZO 0.62 26.714,60 zamrzovalna skrinja ZS 13 29.606,60 CORONA štedilnik 220 KO (2+2) 52.126,90 štedilnik 310 KO (3+1) 53.351,00 CANDY pralni stroj PS 634 63.961,30 pralno-sušilni stroj PSS ALISE 85 97.631,10 pomivalni stroj 4800 75.447,40 zamrzovalna omara ZO CCU 200 58.556,20 hladilnik CAR 250 48.534,00 V MERKURJEVIH PRODAJALNAH Količine so omejene! V navedenih cenah je že vračunan 4 % popust z Merkurjevo kartico zaupanja. Možnost nakupa na posojilo, 3 čeke ali 4 čeke z mesečnim odlogom plačila (prvi ček plačate šele naslednji mesec). <=?Ani 913 Ffl V -IIIMIV RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN! m