151. številka. Trst. v sredo 5 julija I Te&ij XXIV. ,,Edinost" ishuj« dviikrnt trn d««, rar.nn nedrij in praznikov, ijutraj in zvečer ob 7. url O ponedeljkih in po praznikih iahaja oh H. uri tjntrfcj. Naročnina /hh• I Ui. V ni ilopini nnj*e pošiljajo uredni«! v n. Nefiaiitcovani dopisi ne ne aprejemajo. Hokopini ne ne vračajo. Naročnino, rek I »m arije in oulane npie-jema iipmrilHfii. Naročnino in n^lane je plačevati loco Trat. CreiliiHlt« in tisk ti not ne nahajata v »lici Carinita Hv. 1*2. IpriinilHto, o«l-prnvnin|H» In sprejemanji' inseralov v ulici Molin pivfol.«* Hv. .'!, II. nadntr. ladajatelj in odgovorni urednik K ran Oodnik Lastnik konsorcij lista „Edinosti* Natisnila tiskarna kouHorcija lisla „Kdlnosl" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (NovejKe veati.) Budimpešta 4. Zbornica poslancev jc sprejela predloge o banki in valuti. S tem so rečeni vsi zakonski načrti, ki se tičejo nagodbe. 1'arlz 4. Ministerski predsednik Waldeek-Rousseau je preči tal v komori dekret, s katerim hc zaključuje zasedanje parlamenta. Jnlianiieslmrir 4. (Poročilo Reuterjeve pisarne.) Naredba, izdana zadnje dni, prepoveduje redarstvu nositi orožje, kedar opravlja službo na ulicah. L H t Meh 4. Ko je o priliki otvoritve provi n-cijatnega deželnega zbora guverner zaklical »slava« kralju, so se poslane i leviee vzdignili ter vpili: »Živela občna volilna pravica ! Doli s popovski mi čepieami!« Amsterdam 4. Nizozemska banka je zvišala bančni diskont na -iVa°/o• Bruselj 4. Kazun meščanske garde je vse vojaštvo konsignirano v vojašnicah. Poklicana je vsa žandarmerija, in sicer pešci in konjeniki; tudi iz provincije so prišli oddelki orožništva v prestolnico. Po deželi je bilo mnogo shodov, katerih večina se je vršila mirno. V Lessiitesu je neki socijalist opominjal ljudstvo, naj je mirno, a na kolodvoru so se vendar pripetili mali izgredi, o čemer ho pobili nekaj oken. Ilcroliii 4. Zbornica poslancev je rešila peticije, potem eo se seje odložile. Prihodnje seje ne bode pred 14. avgustom. Na dnevnem redu prihodnje seje ne bode važnih predlog. Itcrollli 4. Kakor poroča «Norddeutsohe allgemeine Zeitung», ju odpotoval državni kancelar knez Hohenlolie v južno Nemčijo. llriiBelj 4. ('leni desnice v zbornici jm*lnn-cev so sklenili predpoludne jednoglasno, da pritrdijo predlogu vlade, glasom katerega se imajo vse P O I) L I 8 T E K. Na kmetih. .•it ---C Spisal Pol ii k s. y---- Na to se je zasmejal in nakrat dejal čisto mirno: Ej, pijmo ga, zdaj pa plačam jaz ! Tisti vrag bi me res kmalo ujezil! —v —t Samo, da ga dobim, samo, da ga dobim! — je kričal razvnet in pretil krog sebe. H krati se je zopet umiril. ~sr Kh kaj, same neumnosti! l'ijmo raje! Ej, oštir, dva »Štefana« na moj račun ! 7-v- Počasi so se ljudje umirili nekoliko; veselo trkanje kozarcev in smeh je bilo čuti. Pavlovec je postal čudno tih. Neprenehoma si je nalival kozarec in pil. Za druge se ni menil. Naenkrat je ^stal in odšel venkaj, ne da bi bil kdo opazil njegov odhnd. Težko je stopal po cesti, opotekal se zdaj v to, zdaj v ono stran in obstajal, ]>olglasDo mrmraje z seboj. Posvetim jim, posvetim! je godrnjal in se počasi bližal svoji hiši. Bila je že trdna noč, v vasi je bilo vse mirno. Oprezno se je priplazil na vrt. Iz hišnih oken se je svetila luč. Pristopil je k oknu, a v hišo ni mogel videti, ker so mala rudeča zastirala visela prejšnje in nove volilne predloge izročiti komisiji 21 členov, voljenih iz vseh strank. Levica je o j sprejetju tega predloga stavila nekake pogoje glede časa, ki se nuj dovoli komisiji za proučenje predlog. Za razmišljanje, r. Piše Anton Krista n. V Pragi, 4. julijn 1800. Dne 11. decembra 1. IH51H. je oglasila »IIo-spodafska založna« na Mčlniku konkurz, kije presenetil skoro vse javno menenje češko. To je pa tudi velikansk udarec za siroinaš'ii narod mel-niškega okraja. Uloge so se izplačevale jedva po 30°/o—35%, 70°/0—66°/0 pak je do cela izginilo z hranilnico \ večni nepovratek. »Hospodafska založna« na Melniku je začela s kapitalom v znesku 62.906'12 gld. »Obchodnl listv« so pisali o vzroku tega konkurza: nezadostno raČunjenje in nezadostna kontrola, neznalost računskih sil in ne-/nalost revizorjev so to hranilnico istotako uničevali kakor brezvestno posojevanje denarjev na že preveč zadolžene in negotove dolžnike. Početkom letošnjega leta smo čitali, da je propadla »Vzajemnost« v Mor. Ostra v i. »Sani ostatnost« je dejala ob tej priliki: Na čelo tega društva so se postavili ljudje, kateri kratko in malo niso bili za to, da bi mogli voditi le-ta veliki zavod in žnjiin ravnati. »Ostra v sk V5 Obzor« je zapisal: »Trije so glavni vzroki propada »Vzajemnosti« in to: mali začetni kapital (1 .!J.()(M) gld.), lehkomiselno posojevanje in neznalost uredništva.« (Oujete-li vsi vi slovenski vsebolje-vedci, ki se vedno drgnete ob naše posojilnice in jim očitate hrezčutnost za trpljenje naroda, ker nočejo pogojevati na veter, čujete, kam prihajajo pri oknih. Počasi se je tipal k drugemu oknu. Pri strani je bila mala špranja, katere redeče zagrinjalo ni zastiralo. Pazno je gledal notri. Stresel se je. Pri vratih ju slonela puška in na mizi je ležal klobiik, kalcOršne nosijo lovci. Hipoma mu jo završelo v glavi. Težko je sopel in pot ga je oblival. Potem se je tiho splazil k skednju, odrinil zapah in natlačil velik koš sena Vlekel ga je k hiši in ga stresel pred vrata. Iti zt>pet je šel nazaj in tfopet privlekel setia. Smejal se je tiho in hudobno in nosil, nosil okrog hiše pod okna, na vogala in rahljal in popravljal. In na to je Šel k hlevu, kjer so bile zložena drva in trske. Vzel je veliko trsko, užga'1 jo in tekal ž njo.krog hiše, povsod se dotikajo sena. V hipu so visoki plameni vzplapolali proti nebu, skočili na slamnato streho in se lizaje objemali na slemenu. — Ogenj, ogenj! -V In iz hiš so drvili ljudje. Pavlovčeva hiša je gorela v plamenu in zdaj so je užigal tudi že skedenj. Visoko' v meglah se je lovil ogenj in slikal krvave odseve na nočno nebo. Pavlovec jc divje skakal krog hiše. Njegov grozničavi smeli se je strašljivo mešal med prasketanje ognja. Nekaj ljudi ga je prijelo in zvezalo. taka podjetja, ako se vodijo lahkomišljeno? ! Op. ured.) Nedavno je pak osupnil češki svet nov statistični upadek občanske založni v Bndvnu... Omenjam samo te-le tri slučaje izmej mnogih manjših katastrof, ki so v kratkem zadele fieški gospodarski živclj. Mislim, da so ravno le-ti trije vzbudili največ češko javnost k živahni diskusiji. Čitali smo razna razmišljanja. »11 las Naroda« se je v tem posebno odlikoval, donesši mnogih lepili člankov. Zadnjo soboto (št. 1*0) je tudi objavil uvodnik, zelo zanimiv in poučen. Naslov mu je : > K z a m e z e n i z tf l o-žensk <• c h k a t a s t r o f«, kar bi se reklo po naše: Donesek k omejitvi h r a n i 1 n i fi n i h (v obče: zadružnih) katastrof. V7 tem članku je nekoliko mislij, ki sicer niso nikakor nove, ali vrlo umestne ne samo za Cehe, temveč tudi za nas Slovence, da-si nismo še v takem položaju, toda . . . Eto jih ! »— — — Sedaj-le gre samo za to, na kak način bi bilo možno obraniti.se uevtešljivih dogodkov bednega gospodarstva in nepoštenosti v hranilnicah in posojilnicah. V prvi vrsti, in na to smo pokazali že večkrat, je potreba rednega in jednotnega nadzorovanja hodi to od dežele, bodi od države. Današnje ustanovljanje novih hranilnic in posojilnic se dogaja že precej ali vsled eastihlep-nosti nekaterih oseb, ali vsled interesov kake stranke, aH pa celo vsled dejstva, da kak individuum potrebuje ustava, kjer bi mo^el vladati in si s tem tudi mogel preskrbeti na lahek način posojila, katerega že nikjer drugje ne more dobiti. — — -- Opozorjevalo se je že z raznih stranij, da je v vseh teh ustavili treba uradnikov zgotovim str o k o v ti i m z n a n j e m. () tein lifl je okrog sebe kakor besen in se krohotal, da je strah pretresal ljudi. Nekdo je zavpil: —r Menda je nekdo v hiši. Jok se 6uje in krik! — Metali so vodo v okno, -na katerem so se pokazale začrnele sence ljudi. In zdaj se je nekdo zavihtel čez goreče okno in potem še eden. Obležala sta na vročili tleh z gorefio obleko. Z drogovi so ju potegnili proč in ju pogasili. liila sta Pavlovčeka in Rcioh. Bila sta vsa opečena, a živa in pri zavesti. Ona je držala malo ožgano truplo v rokah. Bil je Tonček, a žc mrtev. Takoj za njima je skočila dekla iz gorečega podstrešja. Tudi ona je bila vsa ožgana in o padcu si je revica zlomil^ nogo. Pogorela je hiša in za njo skedenj in hlev. Gasili so vso noč in le z največjim naporom so ubranili, da se ni tižgala vsa vas. * * Pavlovca so poslali v norišnico, kjer je kmalu umrl. Deli rili m trernens, so dejali zdravniki. PavlovČeka jo padla popolnoma, l dala se je pijači in znana je daleč na okrog kakor nemajhna pijanka. Ljudje se jc .»gibljejo, ker je postala surova in hudobna. Mladi gospod Heich pa se je nekje na Nemškem — bogati oženil. i Konec). kaj ve«' govoriti, je ilo cela nepotrelmo. Dovoljeno naj Im> to-le tu samo v razmišljanje in uvaževanje : j e-1 i /a uradnika h r a n i 1 n e g a ali kakega | p o cl o h n e g a z a v o <1 a d n voljna l j u d h k a eventuvalno meščan tka šola ali ni? Ako je dovoljna, potem pa, čemu da nstanovljamo novih in novih strokovnih šol, katere zahtevajo od slušatelja tudi ahsolviranja nižih razredov srednjih šol, tudi denarja, tudi vrlo dragega rasa treli dolgih let. Ako pa ni dovolj, potem pa naštevajmo zahteve po primernem strokovnem znanju! Seveda ne mora o podeljevanju podobnih mest poleg tega gledati na prosilčev karakter. — Sedaj pa naj s«> vrnem na stvar, ki je tudi zelo, zelo važna. Le-ta je: materi-j a 1 n o s t a n j e u r a d n i S t v a v li r a n i 1 n i e a h in posojilnicah. Zavod, ki ne more pošteno preživljati svojega uradniku, tak zavod nima pravice do ekzistence, torej, naj kar izgine s poprišča ter ne dela zgage večini svojim tovarišem, kateri za-morejo zadovoljiti vsem pogojem pravega denarnega ustava. Napram uradništvn, kateremu na tisoče ljudij poverja svoj imetek, se ne sme stiskati in štediti nikakor in nikdar. Od uradnika (posebno velja to za one na kmetih) hranilnice in posojilnice se zahteva vedno gotova reprezentacija, kajti njih o v o n a s t o p a n j e j e n e k a k a reki a m a za zavod, v katerem so. Hranilnični in po-(■ojilnični uradniki kakor inteligenca morajo vedno hiti členi raznih društev. Morejo pali hiti? O tem se ne povprašuje . . . — — — In ne samo za čas službe, temveč j tildi za slučaj starosti bodi dobro zavarovan lira- i nilnični, posojilnični in podobnega ustava uradnik! Na vprašanje : kolik o p a k i m a m o h r a n i l-n i o i n p o s o j i l n i e, k i i m a j o k a j p r i «1 a pen/, ijskegn fonda, ne morem odgovoriti; j odgovor hi bil prežalosten — — —« Niso-li te misli vredne uvaževanja, knmo-li j še razmišlja van ja ? Naj mi odgovore gospodje či- I tatelji. So? Potem samo na delo, katerega imamo ■ dovolj . . .! i DOPIS. V Trstu, dne 30.junija 1HtW. (Iviren dopis.) j [Pravice tudi zasebnim tiradu ikom !| | Avstrijski zakoni natanjčno določujejo pravice in J dolžnosti posamičnikov, posebno pa posameznih slojev državljanov ; da, še celo ljubljene živalicc, ki človeku aladijo življenje, ali pa. ki mu pomagajo pridobivati kruh — imajo v zakonih zajamčeno obrambo v nevarnostih. — Posebne zakone imajo vsakovrstni sloji, bodisi obrtniki, premogarji, trgovci in uradniki; stoj — državni uradniki, moramo popraviti, kajti zasebni uradniki, ki so menda 1 tudi važen člen človeške družbe, — ho še vedno izročeni v milost in nemilost — svojim gospodarjem. — Kes je, da posebno v južnih slovenskih pokrajinah smatrajo ti gospodarji svoje uradnike svojimi poslovnimi — in tudi neposlovnimi pomočniki, katerim je tudi treba nekoliko (»lajšati skrbi za obstanek. Saj imajo človeško srce tudi oni, dasi imajo v svoji praksi dovolj dogodkov, oh katerih srce nima besede. Vendar, človek je spremenljiv. Men j uje se dobra in slaba volja posamičnikov in najbolji gospodar je včasih razburjen vsled raznih dogodkov, tako, da provzroča grenkih trenotkov tudi najvest-nejemil uradniku, ki baš dotični trenotok ni pogodil pravega pota, da bi ustregel gospodarju. Dasi pa taki povodi navadno nimajo posledic, vendar mnogokrat odločujejo usodo uradnikov, kajti običajno je v takem slučaju vsak uradnik tudi toliko, rekli bi, neumen, da ne skriva drugačnega mišljen ja. Značaj usoda! Usoda očeta = usoda rodbine. Nikak zakon ne določuje odpovedi mej zasebnimi uradniki in gospodarji, dasi sploh ni misliti, da bi se v 14 dneh mogla dobiti kolikor toliko ugodna služba. A, uiti za starost in onemoglost zasebnih uradnikov zakon ni preskrbel ničesar. Odslužil je siromak deset, dvajset, trideset let, potem oboli, ouemore, se postara, ni več tolikanj porabljiv, ali pa je sploh nerahljiv ; — in kdo ga podpira potem? Niti najdohrosrdneji gospodarji se ne morejo brigati zanj. Revež gladuje, boleha, hira, in hirajo tudi — njegovi. Kje je tisti ^mirovinski sklad«, kamor bi bil rad prispeval «l»oljše čase» ii. kamor bi tudi gos|wxlar prispeval, ne da bi godrnjal ? ! Ali ni ptrnoči revežu? Da, moglo bi se mu od pomoči. V to bi trebalo dvojnega: (rospodarjetn, ki so človekoljubni, treba razjasniti težko stališče uradnikov in oni bi — gledć na to, da zadovoljen uradnik mnogo več koristi pisarni, nego nezadovoljen, — skrbeli, da se uvede kako pravilo, kak uzus» mej kolegi v raznih cvprašanjih* uradnikov. — Gospodarjem pa, ki nimajo nikakega srca — naj hi zakon zaukazoval: stori to, opuščaj ono! Prav tako, kakor jim zaukazuje plačevanje davka, in prepoveduje računati nad mero. Splošno uvedeni red bi koristil pisarni in uradniku. Opravilni red, kakor je uveden zakonito v državne pisarne vsake stroke, itak ni mogoč v zasebnih pisarnah, katere vsaki gospodar preustroj uje po svoje. Ne da se tajiti, da je ravno na Slovenskem gospodarjev, trgovcev, odbornikov zavodov in društev, notarjev in odvetnikov, ki so pravični, dobri, da nekateri celo blagi svojim uradnikom in ako se je pripetila kakemu uradniku krivica, zgodilo se je navadno v naglici, nepremišljeno. Ali je tudi takih, ki hočejo: upogni ali zlomi, se in beseda je kratka: «Hodi!!» Gospodar ukaže, uradnik vkratkem odhaja. Kam ? Ali ve kam ? Ali je taka odpoved nezakonita? Kaj še?! Kje je zakon, ki hi govoril za uradnika? In vendar se mnogokrat oh času odhoda uradnik na tihem smili gospodarju. (Zvršetek pride.) Politični pregled. TRST, f). julija 18&9. K položaju. Do sklicanja državnega zbora imamo še precej daleč. Saj niti tega ne vemo se, ali se skliče v septembru, ali oktobru, ali celo še le v novembru. Tem ganljiveja in — smešnejn je brižnost, ki se je lotila glavnega nem-ško-liberalno-židovskega glasila v ta namen, da bi dokazalo, kako je zadnji čas, da se reši naš parlament pred propadom. Nota bene: to dela ista «Neue Freie Presse», ki je bila prva bobnariea v obstrukcijskih vihrah, katerim vendar — kar je bilo pripoznano tudi od nemške strani — ni bil noben drug namen, nego ta, da se zaustavi parlamentarno delovanje, čemur pa zopet ne inore slediti drugo, nego — propad parlamenta. Židovsko glasilo se nnm vidi podobno onemu, ki je najprej z zločinsko roko zanetil požar, potem pa se dela kakor da pomaga — gasiti ! Seveda se izgovarja Židinja, da obstrukeija ni bila naperjena proti parlamentarizmu, ampak le proti večini. Pardon. tudi «N. F. P.» ni proti načelu večine in pri poznava, da v parlamentu mora veljati to, kar je sklenila večina, ali sedanja ve* čina da je grdo zlorabljala svojo moč. Proti temu da se je uprla obstrukeija. A z ozirom na svoj namen —oneniogočenje krivičnih sklepov — da ima obstrukeija jako visokih sorodnikov. Krona ima n. pr. tudi pravico, da odreka potrdilo takemu sklepu. Divno, izborno! «Neue Freie Presse* meni torej, da je tudi cesar, izvršujoči svoje prerogative, v gotovih slučajih le nekakov—obstruk-eijonist. Gotovo, da so sklepi večin mnogokrat krivični; in v tem slučaju je prava dobrota, ako krona prepreči krivico, i oda primera v «IN.F. P.» je vendar predrzna. Krona prepreča le take stvari, ki se jej zde krivične, obstrukeija pa ni preprečala le v posamičnih konkretnih slučajih, ampak je preprečala vse delovanje in tudi tedaj, ko ni mogla tajiti, da gre za dobro stvar. Njej ni bilo le do tega, tla bi preprečila ta ali oni sklep, ampak sploh ni hotela dopustiti, da bi večina kaj delovala. S tem pa je ubijala parlamentarizem sploh, kajti brez delovanja večine ni možno parlamentarno življenje Se uesrečnejaje trditev, da krivičnosti večine niso bile naperjene le proti opoziciji v parlamentu, ampak da so rezale v nemški narod, katerega interese je zastopala ravno obstrukeija. To je velika laž. V prvo je velik del liberalnih in antisemitskih obstrukcijonistov le nerad, proti prepričanju in le iz kažnjive plašljivosti pred nemško-uacijonahiimi tirani sodeloval na obstrukciji, v drugo pa so zastopniki vseh širokih konservativnih nemških mas v alpskih deželah stali eekS, in stoji* še danes, v vrstah nasprotnikov ohstrukcije, to je, v isti grešni večini. A z čem je večina prav za prav zlorabljala svojo moč? No, kdo ne bi je umel, te «N. F. P.« : s tem, da je na glasovanjih ostajala večina !! Večina, ki noče biti večina le po številu sedežev, ki jih greje v parlamentu s kostmi svojega lojstva, ampak tudi na glasovanjih, zlorablja po menenju dunajskega lista svojo moč. Večina na j bi torej imela druge pravice, nego — izvrševati voljo manjšine. Ali zopet s pridržkom, da, to veljaj le dotlej, dokler so Nemci v manjšini! (V pa imajo oni večino, je stvar drugača, o čemer nam priča najkruteji strankarski absolutizem, pod katerim so avstrijski narodi ječali v dobi cvetja nemškega liberali/ma, v dobi Giskrov, Reu-stov, Herhstov, Auerspergov, ko se je s tiransko brezčutnostjo do drugačemislečili izvajala njih volja. Kedaj je kaka večina grje zlorabljala svojo moč, nego se je zgodilo leta 1873., ko je liberalna stranka izvršila atentat na obstoječo ustavo, ne mene se za viharne proteste velike večine prebivalstva?! Ta atentat so izvršili isti liberalni hinavci, ki se jočejo sedaj radi namišljenega zlorabljanja moči od strani sedanje večine. Mirovna konferencija v Haagu dovrši v malo dneh svoje delo. To je, posvetovanje se zaključi, ali konferencija ni prinesla tega, kar je namerjal car se svojo epohalno okrožnico, tem bla-govestjem do narodov. Ali nekaj se je doseglo vendar, kar je smatrati kakor prvi plahi korak do uresničenja velike ideje. Doseglo se je, da bode j iz vojn izključena ono, kar se imenuje divjaško orožje, ki ne razorožuje le nasprotnika, ampak ga mesari. Ideja mirovnega sodišča, o kateri še razpravlja druga komisija, prodere tudi, če tudi ne popolnoma, da-si se jej odločno upirati Nemčija in — Turčija. Par nobile fratrum. Najslabše so se sponesli posli tretjega odbora, ki se je bavil z razoroženjem. Predlog, da bi se množenje efektivnega stanja zaustavilo vsaj za dobo I petih let, je bil odbit. V političnem pogledu pa konferencija ne 1 ostane brez posledic, kajti na konferenciji se je vnovič sijajno manifestovalo sporazumljenje mej Rusijo in Francijo in so na laž postavljeni oni, ki so govoričili o napetosti med obema državama prav radi ruskih predlogov ua konferenci. Kesuiea je, da se je ravno zastopnik Francije najuavdušeneje zavzemal za idejo ruskega carja. Zastopniki Rusije in Francije so nastopali povsem soglasno in igrali glavno ulodo. Tu se je pokazala — pravi zagreb-I šlci »Obzor« — antiteza med nemškim in slovan-1 skim svetom, a slovanski svet se more po-i n a š a t i h to antitezo. Is Belgije. Včerajšnji velekritičen dan je ! prošel v Bruselju razmerno mirno. Da pa je vlada bila pripravljena na vse, kažejo nje odredbe : kon-signirano je bilo vse vojaštvo in mobilizirano je bilo orožništvo na konju in peš, in sicer vse iz mesta in mnogo iz provincije. Ogromna množica ljudstva je oblegala palačo parlamenta. V parla-I men tu samem je bilo nenavadno vrvenje in je bil navzoč tudi ves diplomatski zbor. To vrvenje, to razburjenje in radovednost pa so prihajali od tod, ker se je vedelo, da vlada poda izjav o svojih namerah. Takoj po otvorjenju seje se je oglasil za besedo ministerski predsednik Van den Peereboom, da poda izjavo, da hoče držati svojo besedo in da hoče delovati na pomirjenje. Po nasvetu nekaterih poslancev predlaga vlada, naj se vsi predlogi, ti-čoči se volilne preosnove, i z roče posebni komisiji, ki naj bo sestavljena iz zastopnikov vseh strank. Takoj sledeči socijalistički govornik Van der Velde je pritrdil temu predlogu, rekši, da isti znači, t a se je vlada umaknila in da je volilna preosnova definitivno pokopana. Zajedno je naznanil, da je socijalistička stranka definitivno združena z liberalnim meščanstvom. To je balzam na rane liberalizma, ne, to ni balzam, to je mamilo liberalizmu, da bi ne videl, tla je nehal biti in tla vleče le voz onih, ki ga znajo spretno izkoriščati za svoje namene. Vse opozicijonalne stranke so izdale proglas do naroda, v katerem pravijo, da je javno mene-nje izvojevalo veliko zmago. Vlada mora pripoznati pravico ljudstva. Stranke opozicije obljubljajo, da ostanejo nerazdružno zvezane, dokler ljudstvo ne 1 pribori popolne zmage in da ne privole nikake razprave <> volilni preomtovi, ako »e ne izvrše poprej nove volitve. V deželnem svetu v Liegi pa so «i privoščili malo demonstracijo (»roti kralju. Ko je namreč guverner zaklieal »živio* kralj, je vsklikala opozicija: »Živelo splošno volilno pravo! Doli z duhovnistvom! Živelo ljudstvo!« A nekateri so zaklicali tudi : »Živela republika«. V Liegi je de-monstrovalo kakih 1500 socijalistov, ki so prefektu izročili peticijo do kralja, zahtevajočo odstop vlade, razpušecnje zltorniee in umaknetije volilne preosnove. Tudi iz drugih mest javljajo o demonstracijah povodom otvorjenja deželnih svatov. Domače vesti. Netureno zasramovanje nnseira naroda. Radi sklepa c, kr. deželnega šolskega sveta goriškega, da se koroški prusotil Moro predloži v imenovanje učiteljem na c. kr. pripravljavniei za gimnazij v Gorici, prinaša «Soča» jako oster članek, v katerem je čitati tudi tisto izzivalno pesem, ki jo je zložil ta vzgojevatelj mladine ]>ovodom shoda koroških Germanov dne 13. novembra 1802. Ta « pesem » je pravi vrt nemško - šovinističnega mišljenja in bi bilo res škoda, ako ne bi utrgali par duhtečili cvetk iz tega vrta. Pričenja s pripovedko o grozni živali, zmaju, ki je širila nekdaj strah in grozo po zemlji koroški in katero so konečno pobili slavni koroški vitezi. In sedaj da je zopet začel rasti tak ljuti zmaj v deželi Koroški. Sovražniki udirajo zopet v deželo, ki z drzno roko sejejo seme razpora, Toda že rase ogorčenje, ki mora uničiti tega zmaja. Zdrobiti ga mora, zdrobiti. Kajti nevarneji je, nego oni v nekdanjih časih. Vihar ogorčenja naj ga odnese in uniči vse, kar je zasejal. Koroška mora biti nemška! — In te izbruhe divje strasti, narodnega sovražtva in taka žaljenja našega naroda je spisal mož, katerega nam hočejo poslati kakor vzgojevntelja naše mladine! Ako se to imenovanje res izvrši, bo to pljuska narodu, ki 1 o žgala v obraz kakor peklenski ogenj! Čast komur čast! Pišejo nam: V Trstu imamo na stotine bratov Dalmatinoev, ki so z nami enega rodu in ene krvi, ki se čutijo Hrvate oziroma Srhe, toda le med seboj ! Zlasti pa jih ne poznamo v naših društvih. Izjeme so le redke. Taka častna izjema je gosp. trgovec Ivan iše vic'. Ta mož je še malo časa v Trstu, a že je upisan v naša veča društva ter ne zamuja nobeno naše veselice, koncerta ali plesa! Ta dobra duša je že obče poznana mej zavednimi narodnjaki našega mesta. On je obljubil delati na to, da se upoznamo tudi z ostalimi brati iz Dalmacije; in res : 011 tudi že vrši to sveto bratsko delo. V začetku smo opazovali žnjim dva tri tovariše, sedaj pa dovaja na naše veselice že celo družbico! Le tako naprej, dragi gospod ! Slovenci pa povračajte temu uzor-Hrvatu milo za drago s tem, da kupujete vino v njega magazinu ulica Carintia št. 20., ali pa da popijete čašo v njegovi gostilni nasproti kavarne »Armonia« (seala d'oro.) Presrečni smo, bratje Dalmatinci, ko vas vidimo v svoji sredi, kajti vemo, da se nam vremena morajo zjasniti, ako bomo nastopali skupno in /.združenimi močmi. liog Vas poživi torej v naši sredi, v sredi hrvnih bratov vaših! Štiridesetletnim železniškega sprevodnika. Sinoči so uslužbenci južne železnice priredili sprevodnika Ivanu Vogriču ob priliki njega 40. obletnice službovanja v gostilnici »pri ogerskem kralju« slavnostni večer, ki se je zvršil na občno zadovoljnost. Med gostije bilo tudi več Vogričevih predstojnikov. Slavljeneu je došlo mnogo brzojavk. Izkaz dokodkov, stroškov in premoženja »Dijaške kuhinje« v Trstu za šolsko leto 1808—99. Dohodki : Od lanskega šolskega leta ostalih : 8 gl. 58 nvč. (glej »Edinost« 1898. št. 118.); dohodki, ki smo jih že objavili v tem šolskem lotu in sicer 30. oktobra, 21. decembra in 3. maroa v »Edinosti« in v »Primorskem listu«, znašajo 35(j gld. 30 nvč. Za tem so še darovali: N. N. 2 golti., g, Jakob Sotlar 2 gld., g. Edvard Legat 2 gld., g. Miha Truden 18 gld., g. Ivan Mankoč 10 gl., g. dr. Glaser 2 gld., g. župnik Budin 2 gl., g. šolski svetnik Jesenko za drugi semester 10 gl., gospa Itnoritempelli gld., gospa Lucija Smolnikar 3 gl. 50 nvč., g. Št. Jenko 2 gl.. »Tržaška posojilnica in hranilnica« 40 gl., g. Albori 5 gold., g. Jožef (irgič 2 gl., gospa A. Moraitini 50 gold., g. K. (iregorič 20 gl., g. K rane (Justin nabral t> gl., g. Klemene 2 gld., g. Živic 1 gl., A Kurlan 3 gl. Skupni dohodki 552 gld. 3* nvč. Stroški: Za hrano se je plačalo vsega l.'tL' gl. 02 nč,; dijakom za knjige, šolnino in druge potrebščine 75 gl. '.»() nč. Izkaz premoženja 43 gl. 40 novčičev. Dijaško kuhinjo je obiskovalo 37 gimnazijcev in realcev iz raznih krajev okolice tržaške. Vsem blagim dobrotnikom bodi izrečena najtoplejša zahvala, istotako slavnemu odboru »Tr-žasl tega podpornega in bralnega društva«, ki je svojo lepo dvorano odkazal dijakom za obedovanje in učenje. Trst, 4. julija 1809. Julij NVarto. Cesarjev dar. Nekaj dni je tega, kar je na Dunaju redar Rattenbergcr hotel zaustaviti konja, ki sta se bila splašila. Konja sta ga vrgla na tla, vlekla nekaj časa s seboj ter prevozila. Rattenhergerju je strta ena noga in na obrazu je dobil več ran. Spravili so ga v bolnišnico. Zad- 1 nje nedelje pa je prišel k ravnatelju policije cesarjev pobočnik in izročil stotak, ki ga je cesar podaril srčnemu redarju. Jeden inšpektorjev je poiskal Rattenbergerja v bolnišnici ter mu dal cesarjev dar. Lahko si mislimo, kako se je mož razveselil. Vzkllcna komisija zn osebno doliodarhio za Oorleo in tirndiško za leto 1*98. se je zaključila včeraj. O tem smo prejeli nastopno obvestilo: Tem povodom je predsednik komisije, dvorni svdtnik in finančni ravnatelj vitez Zimmermann, izrekel členom komisije zahvalo na njih požrtvovalnem in dolžno8tnozvestem sodelovanju na poslih komisije, z čemer je bilo omogočeno, na primeren način rešiti težavno nalogo, predpisano po zakonu o osebnih davkih. Na to se je oglasil za besedo gospod Angelj Casagrande, zahvalivši predsednika v imenu komisije za (bjektivno vodstvo razprav; isti je v zgovornih besedah izrazil toplo pripoznanje komisije za toli skrbno in vestno pripravo predmetov, ki so na razpravah došli v posvetovanje. Velika narodna slavnost blagoslovljena zastave društva »Adrlja« v Barkovljah se bo vršila prihodnjo nedeljo oziroma ponedeljek v treh oddelkih. Popolni program priobčimo prihodnjič. Za danes opozarjamo le, da se bo slavnost vršila ob vsakem vremenu in da se vstopnice na koncert dobivajo v Trstu : v kavarni »Commercio« in »Te-desoo«, v »Del. pod p. društvu«, »Tržaškem podp. in bralnem društvu«, tabakarni Lavrenčič, piazza Caserma, pri g. Kr. Žitko, ulica Stadion in v tiskarni »Edinost«. Dražbe premičnin. V četrtek, dne (i. julija ob 10, uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari, vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Chiozza št. 10, blagajna in hišna oprava ; na V rdeli št. Pol. 102, h išn a oprava; v ulici Bosohetto št, 5, hišna oprava; v ulici Farneto št. 1, pisarniški predmeti; v ulici Fontana št. 3, hišna oprava j v ulici Porta št. 1, hišna oprava; v ulici Bonomo št. 2, hišna oprava; v ulici Bar. veeehia štev. 1, ob 12. uri, perilo. Lloy. t. m. se je nastavila v hotelu t Evropa* mlada ženska, ki je prišla iz Ljubljane, ter se imenovala Julijo S., Hoprogo ljubljanskega trgovca Andreja S. V štirih dneh je napravila v hotelu dolga za 24 gld tlo kr. Prvega t. 111. pa jo je lepo po tihem pobrisala iz gosti In ic«; o plačilu seveda ni govoriti. Nekemu uslužbencu hotela pa se je posrečilo, da je zasledil neznanko, ter jo izročil policiji. To je dogodek, ki je tako rekoč v velikih mestih na dnevnem redu, ter ne zasluži imena posebnosti. Nadaljevanje pa je mnogo zanimivejše. Neki tuk. trgovec, Peter T., ki je prijatelj Ljubljančana Andreja S., je slišal o nezgodi lepe Julije in je tekel na policijo ter se obvezal plačati vprašavni dolg. Vsled tega so Julijo izpustili iz zapora. To še ni bilo dovolj uljudnemu Petru, ampak je Julijo vsprejel v svojo hišo ter ji postregel, kakor se spodobi za soprogo prijatelja. Seveda je tudi brzojavnim potoni obvestil svojega prijatelja o nezgodi njegove soproge, in včeraj zjutraj je dobil odgovor. Andrej S. piše, da mu žena sedi na strani, ko piše te vrstice, iti da ni mislila nikdar, da bi sama potovala v tuje kraje. (J. Peter je seveda malo pohlodel, pote t n pa stvar naznanil redarstvu, ki je kmalu izvedelo, da se namišljena Julija imenuje prav za prav Julija Pogačnik. Lopa Julija stanuje sedaj zopet v ulici Tigor. Izpred porotnega sodlšea. Na včerajšnji obravnavi proti morilcu Mahniča in Slavca, Josipu Pizziga, je bil poslednji obsojen v 10-letno poostreno težko ječo. Dninar Josip Pizziga je rojen dne 5. maja 1877. v Dekanih v koperskem okraju. Samec je in je bil že kaznovan. Obtožnica ga dolži trojnega zločina, vsled katerega sta umrli dve osebi, Marko Mahuič in Evgenij Slavec, dočim je bila tretja, Fran Fonda, težko ranjena. Razpravi je predsedoval dež. sod. svčtnik Petronio; obtožbo je zastopal državnega pravdnika namestnik Clarici; branil je obtoženca odvetnik dr. Padovan. Naši bralci se še spominjajo velikega utiša, ki ga je naredila »tragedija v starem mestu«, ki se je odigrala zvečer praznika sv. Ilešnjega telesa v ulici Pozzo hianco. Imenovani trije ponesrečenci so pili do K), in pol ure v krčmi »ali'Australia« Z Mah ničem in Slavcem je zapustila krčmo tudi Ivana Selnvagel z 10-letnim sinom Emilom. V ulici Pozzo hianco je sunil neki neznanec Ivano Sch\vagel, radi česar je nastal prepir in pretep. Kmalu za tem je prišel Fran Fonda, ki je hotel miriti, kar se mu je pa slabo poplačalo. Neznanec je zabol najprej Mahniča, potem Slavca, a Foudoje težko ranil. Morda bi tudi njega dotekla ista usoda, da ni zbežal. Glasom obtožnice je Josip Pizziga zvršil te zločine. Mnogo dejstev govori proti njemu. Zunanjost krivca je po izpovedbah prič podobna Piz-zigi ; trak za vezanje hlač, ki se je našel na licu mesta, je Pizzige last, kakor je to isti sam priznal ; vendar je trdil, da je ta trak izgubil že dne 28. maja. Na traku je privezan ključ, ki odpira vrata hiše, v kateri je stanoval Pizziga. Na licu mesta so našli 4 klobuke, trije so lastnina ponesrečencev, četrti pa je Pizzigč, kakor potrju jejo priče. Pizziga je prišel vprašavnega dne brez klobuka domov. Obtoženec pravi, da je bil popoludae v Zavijali, potem pa v krčmah »al Fomaretto« in »alla Chic-cereta«. Od todi da je šel pač po ulici Pozzo hianco, ali potem domov po uliči S. Marin Mag-giore v ulico del Seminarin; tu da ne je zašel ter zaspal pred vrati neke hiše v ulici Montuzza, kjer mu je nekdo ukral klobuk in denar. Ko je prišel domov, vzel je drug klobuk ter se podal še enkrat v mesto, od koder pa se je hitro vrnil, ker ni imel denarja. Klobuk, ki so ga našli na mestu zločina, da ni njegov. Obtožnica opozarja na lahke telesne poškodbe, ki so se poznale na obtožencu in ki so mogle nastati le vsled pretepa, ter na krvave madeže Pizzigovc obleke. Poškodeb na svojem telesu toženec ne more pojasniti, o madežih pravi, da mu je tekla kri iz nosa. Kri pa se je poznala tudi na hrbtu obtoženca. To razlaga Pizziga tako, da se je nekega dne pe'jal na mesarskem vozu. Toženec ni poznal umorjencev niti po imenih. — Priče potrjujejo, da je zunanjost Pizzige podobna postavi krivca; o obrazu ne inore nihče potrditi, da bi bil isti. Le mali Emil Sclnvagel trdi za go- tovo, ol uri se je razprava pretrgala in ob :». uri nadaljevala z zaslišanjem prič. Slednjič so porotniki ednoglasno potrdili vprašanja o uboju Mahniča in Slavca in o težkem poškodovanju Fonde dočim so eventualno vprašanje glede namena krivca, da umori dotičnike, zanikali s 7 glasovi. Na podlagi tega izreka je sodišče obtoženca osvobodilo zločina umora, a obsodilo ga jc, kakor že omenjeno, zaradi zločina uboja in težke telesne poškodbe v desetletno poostreno težko ječo. „A G RIC O L" Patent T. 49/1 008. Privilegovano mehko kalijsko milo za uničevanje mvčesov raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T r e n t i n a, I s t r e, Goriške in pri t u k. poljedeljski družbi izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseli pa rasi-karnili in knptor. Pamoni opisuje v »Rivista di Chirurgia« nenavadno operacijo, katero je izvršil na nekem 23-letuem mladeniču. Istega so bili zločinci napali ter ga z bodaloi ranili v srce na dveh mestih. Malo živega so ga spravili v bolnišnico. Dr. Pamoni je prerezal prostor med tretjim in petim rebrom ter opazoval rano v srcu. Na osrčniku je videl ubodnino, katero je razširil na šest centimetrov. V prednji steni srčnega prekata sta bili rani, po en centimeter dolgi. Iz istih je bruhala kri curkoma. Dasi sti biti rani nevarni, vendar je poskusil zdravnik sredstvo, ki se v takih slučajih še ni rabilo: zašil je rani. In glej, čez 49 dni je mladi mož zapustil ozdravljen bolnišnico. »OOOOOCOOOOOOOOC©* Velika hiša v Motovunu zraven slovečih Skocijanskih jam, .T ure od Trata in '/a lir(1 hoda od železaične postaje Divača, ob živahni prometni cesti Reka-Trat, z dvema kuhinjema, z dvemi obzirnimi podzemeljskimi kletimi.s 14 kriiHninii sobam t s posebnimi ubodi, kakor nalašč prirejenimi za mnogobrojne letovišenike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantieni kraj, z obširnim na visoko obzidanim in senčnatim dvoriAćem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seao ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem iu trtami zaseienim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj na prodaj Proda se tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladan za go stilničarsko in fttacunarsko obrt. Vsled njene lege na tako živahnej prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsako-vrstnin blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razum navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla /. nebrojnitni obiskovalci škocjanskih jam. Vse pohiltvo z vrtom in parkom vred, dalo bi ae tudi v najem po dogovoru. Abitanjenejii pojasnila pri lastniku Alel SM lru Mahor-čiču v Matavuna, pošta Divača. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Gorica •r>. Njegova eminenca kardinal knezo-nadškof Missia je dospel z Dunaja danes predpo-liuine. Na kolodvoru so ga sprejeli načelniki civilnih in vojaških oblasti, duhovščina in drugi odličnjaki, Potem se je peljal kardinal, spremljan od 50 vozov, po lepo odičenih ulicah v svojo rezidenco. Na vsprejemu ni bilo ni deželnega glavarja, {Ali ste ga videli, viteza Pajerja! Ured.) ni deželnih poslancev, pač pa je donel župan Venuti, kar je silno jezilo italijanske radikalce. (Se že pobotajo zopet! Ired.) Dunaj 5. Socijalisti pripravljajo za jutri demonstracij v protest proti žaljivim izjavam župana dra. Luegerja in podžupana Strobacha na nekem shodu krščanskih socijalnih žen. (Rečena gospoda sta rabila, govore o sedanjih socialističnih demonstracijah proti volilni preosnovi, izraze kakor smr-kovei, pobalini, sodrga itd. Ured.) Pariz i">. Eclair« in »dournal« javljata, da Tjanesan namerja popolno reorganizacijo general-nega štaba mornarice in da hoče agende načelnika generalnega štaba omejiti le na mobilizacijo gibanja brodovja in personal i je. Bruselj r». Liberalni «Petit Bleu» izjavlja svoje prepričanje, da je s tem, tla se je volilna predloga izročila komisiji, ista definitivno [»okopana in dti ne pride več na dnevni red. Logično bi bilo, da odstopijo tudi ministri, ki so si izmislili to predlogo. London ;">. Spodnja zbornica je vsprejela v tretjem čitanju predlogo, kateri je namen omogočati malim najemnikom nakupovanje hiš, v katerih Sti kolo iz tovarne ZDRAVLJENJE KRVI ' Čaj „Tisočem! cvet" (Mllleflorl). C isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavIja-nju in hemoroidam. — .leden otnot zn ozdravljenje stane f>0 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRMMARER „Al dne Mori" v TRSTU, veliki trg. Zanimiv oglas kolesarjem! Johann Puch iz Gradca ustanovitelja industrije za kolesa, je najbolje kolo sveta L. Colobigf v Trstu, Via del Torrente štev 10. Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalitiiteljo. Pomladansko zdraviij | Tudi za 55 nvč. v markah dopoMje se franko. :xxxx>c>oocooccoooc\ S ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL <5 Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. I — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in spre-jemniče, žitnnic in peresni«, ogledal in železnih blagajn, pu cenali, tla se al liati konkurence. Išče se vešč izurjen pek Slovenec ali Hrvat za jedno mesto v Palm aciji. — Ponudbe je pošiljati na upravništvo. V moji tyrdki Schivitz & Comp. V Trstu Se dobivajo stroji vsake vrste in potrebeeine k istim. Sešelke in brizgalke vsake vrste. Cevi iz kovin, kavenka in platna. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse i/, prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode »Kmeri« in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge, ara n t i ram dobroto vseara blaua. Cene ilizke. Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5. Mat. Živic, inženir. Izdelujem tudi načrte za napravo novih to-VRrn, mlinov, vodovodov, eest itd. — Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del. Slavno občinstvo! Podpisani štejem si v čast naznaniti, da sem odprl v Bark ovijah svojo mesnico blizo ljudske šole, — Meso prodajam po sledečih cenah: volovsko (sprednji deli) 48, 52 ne. klg. ,-, (zadnji deli) . . 56, 60 teletina..........60, 64 Za gostilničarje s< zniža eena po pogodbi. Dopošilja se tudi na dom. Priporočam se si. barkovljauskemu občinstvu za obilen obisk, udani Fran Spanger. FJLTJALKA BANKE UNION V TRSTU c peča / vsemi bančnimi iti menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejema tiplaeiln na tekoči račun ter jih brest uje: Vrednostne papirje: po '2*Ih°I„ proti 5 dnevni odpovedi av/» i- m ■i 'l1/.,0 ,! .. 4 mesečni „ 3 V/o S li6/,"/0 1 letni Napoleone: po 2 °l0 proti 20 dnevni odpovedi 40 „ il mene eni „ U „ „ Tako obrekovanje pisem o uplačilih velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-eonto daje 2\"(1 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a eheque; za veče zneske trelm avizo pred opoldansko liorzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c| Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne liplačilii iu naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto-eorrentiste, inkase iti račune ua tukajšnjem trgu, nienjiee za Trst, Dunaj, Budimpefito in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaju vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, nienjiee in kupone proti primerni proviziji, •ji; « - ■< ii OS/ o - -i m U 01 Um Tin l Petecli - a 3HT Via delle Poste št. 10. Vina dalmatinska, Istrijanska iu italijanska iz slo-večih kl gld. 30 in 32. — Opollo fin po gld. 34, italijansko po 28 in 32 v vsakej množini v sodčkih in buteljkah od litra. Vse prosto na dom v kateremkoli krau mestu. NB. Naročbe vzprejemajo se direktno v zaloglpo poštnih dopisnicah.