121 Uresničene sanje
(V spomin na babico. — Spisal Tone Tonejevič.)
 Kaj pa vam je, babica, da ste danes tako otožni ?« Tako vprasam nekega jutra svojo najboljšo za-Sčitnico, ko pride iz, svoje sobe nenavadno zamišljena in dmerna.
»E, e; slabo je, alabo! če se res zgodi kaj takega, ne vem, kaka bode«, odgovori ženica in sede poleg mene h gorki peči.
Nekoliko časa molčiva. A mene vedno nekaj še-geče: »Vprašaj babico, kaj ji je; dobra je in vse ti razodene, le nc odjenjaj.«
Malo pokašljam in zvedavo vprašam : »Babica, kaj ste preje rekli, da se nam bo slaba godila? Ohr mene tako skrbi. Kaj pa je, povejte vendar.«
»E, čudne stvari se mi pode po sivi glavi. Saj bi ti ne povedala, a ker se ravno tebe tiče in ker vem, da si v šoli razumen, povem vendar-le, da ne skrbiš za-me.«
»0 prosim, dobra babica, saj sem že deset let izpoIniU vse bom umel.«
»No, dobro. Le poslušaj. Nekaj čudnega se mi je Banjalo. In nič ne bi dejala, fie bi bila včeraj govorila kaj jednakega. a tako nenavadnih prizorov še nisem gledala v sanjah. Daj Rog, da se ne uresniči. — More-biti ves, da te imam jaz najraJBa. Glej, po noči so pa tebe vzeli tuji ljudje in bridke solze so tekle po mojem velem licu. Sedim namreč pri peči, kakor sedaj, — tako se mi je sanjalo — in ti skačeš po sobi. Oče in mati so od doma. Kar zaropofie nekaj v veži, in v hišo stopi dolg1, kosmat. grd mož. Svetlo pogleda okoli sebe in naglo te popade in zbeži iz sobe. Jaz zajokam in — se ¦ zbudim. Ker pa sanje velikokrat kaj pomenijo, zato se bojim, da bi se ti kaka nesreča ne zgodila.«
»0. ne bojte se ,za-me«, odgovorim. »Nihče me ne vzame! Vedno hočem pri vaa ostati. In oče pravijo, da sanje niČ ne povedo.«
»Da bi le res bilo«, pripomni babica pomenljivo.
Dolgo se že pogovarjava. Meni pa nikakor noče ¦v glavo, da bi mogel kdo biti tak, da bi me vzel sta-
m
rišem. A hotelo je drugade biti. Babičine sanje so se uresničile, le ne tako grozovito. Kako se je to zgodilo, vam takoj povem.
Po kosilu sedimo vsi domači: babica, oče, mati in jaz pri peči. Zunaj brije burja, da se večkrat kak oster viž-vit-viviž začuje v gorko sobo. Ne pogovarjamo se dolgo, kar zadrdra nekaj za hišo in z& malo časa 88 ustavi voz pred vežjo.  »Ve, ve«, zavpije nekdo.
Hitro skočim k oknu, in veselega prizora!
Raz \-oz stopa \elik, bradat, a prijatten mož — moj stric. Oče in mati hitita ven, babioa ostane pri peči, in jaz )O uberem od okna za l>abičin hrbet
Kmalu pridejo v hišo stric, trgovec v bližnjem mestu. Hitro sežejo babici v roko in mene pohoiajo p° licu, rekoč*:
»Le sem, danes greš z menoj!«
»Ne vem. kako bo«, pravijo oče, stopivši v sobo, »danes je premraz.«
»Saj bo na gorkem pri nas«, odgovore stric.
»Ne, ne, tega mi ne smete vzeti«, potegne se babica za-me-
Nato prineso mati hleb kruba in jedi. Vsi sedejo za mizo in prično živahen pogovor. Dolgo poslusam, kdaj pride kaka beserfa name, a nifi ni. Nestrpen začnem torej babico vpraševati, Če grem res v mesto, zakaj meni je jako ugajalo stričevo govorjenje, in babica se mi je skoro zamerila, ker je branila. — Kar ae zafiuje klic:
»No, Tonček, ali greš z menoj ? Oče in mati te puste in babica te že pogreša za jeden dan. Jutri ee nazaj pripeljeva.«
«Da«, rečem tiho.
»Kako ?« vprašajo stric.
»če me puste, že grem. Samo napraviti ae moram.«
»Jo že (lobro. Kadar se napraviš, potcm greva«, pravijo stric. »Kaj ne, mati«, nadaljujejo obrneni proti babici, »za danes ga pustite?«
»Ako že ni drugače, naj pa gre; ali racla bi ga imela donia.«
Nato še dovolita oče in mati, in jaz moram brž dobiti praznifino obleko.  Se nikoli se za cerkev nisem
123
tako hitro napravil, kakor danes. Brž sem omit in v novih hlačah še hitreje. A stric nočejo vstati od mize. .Tolikrat grem k mizi, da se pokažem^ a nič ni.
»Le potrpi!« Tako me tolaže oče. »Kmalu gresta.«
Naposled se vendar vzdignejo stric in v spremstvu skrbne babice gremo ven. OČe napreg&jo, babica ttii pa šepne na uho:
»Glej, sanje so se uresničile. Mož, velik in bradat, je pri&el po te. Vzame te meni, ali le za jeden dan. Hvala Bogu, da ee je tako srečno izteklo. — Zdaj pa na voz in jutri pridi za gotovo nazaj.tc
V bipu sedim na vozu pri preprijaznem stricu, ne meneč se za mrzlo burjo. še jetlenkrat mi stisne mila babica roko in — voz zdrči v dve uri oddaljeno mesto. Kako je biio tam, vam pa povem morebiti ob drugi priliki.