List 42 Tečaj XXXVI Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold , za četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 16. oktobra 1878. Obseg: Naznanilo novega šolskega leta podkovske in živinozdravske šole v Ljubljani Kmetijske črtice iz Rumunije. (Dalje.) (Dalje.) — Obravnave iz deželnih zborov. Jezikoslovni razgovor, (Dalje.) Razmere pašnikov v Bohinj i. Pogled v dežele Evropske Turčije Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Razmere pašnikov Bohinji. Naznanilo novega šolskega leta podkovske in živinozdravske šole v Ljubljani. Novo šolsko leto se začne 4. dne prihodnjega me- seca novembra Svetih. > to je f v ponedeljek po vseh Kdor želi v podkovsko šolo sprejet biti } se mora izkazati: s spričalom, da se je pri kakem ko- vaču za kovaškega pomočnika (ksela) izučil in da je sposoben učiti se podkovstva bolnih ali sicer napačnih kopit, • 2) z domovinskim listom 7 fajmoštra ) da je poštene obnaše, in 4) s spričbo svojega da zna vsaj slo- vensko brati. Ta šola trpi pol leta. Kdor konec leta preskušnjo dobro prestoji, more po postavi od leta 1873. patent podkovskega mojstra dobiti; drugače po postavi ne more nobeden postati kovašk mojster, ki se ni pre- skušnji podvrgel in je dobro prestavil. podkovsko šolo pa je združena živinozdrav-ska šola, katera celo leto traja. To šolo zamorejo ob enem obiskovati kovači pa tudi drugi mladenči, kateri se želijo umne živinoreje in pa ozdravljanja bolne živine naučiti za svoje lastno gospodarstvo ali da so živinozdravniški pomočniki in izkušeni mesogledi. Kdor hoče v to šolo sprejet biti, se mora izkazati: movinskim listom, 2) je poštene obnaše in vsaj venski brati in pisati. z do-fajmoštra, da 18 let star, in 3) da zna slo- s spričalom svojega Nauk v obeh šolah je v domačem (slovenskem) je- ziku in brez plačila; vsak učenec ima skrbeti le za to da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanje ter potrebne šolske bukvec Vse bolj natanko tudi zarad stanovanja se izvč v tej šoli v Ljubljani na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo popolnem izučenih kovačev in cel6 malo živinozdravni- ških pomočnikov, ki bi panstva svojo skrb obrnila na v sili pomagali, zato naj bi žu- to, da na stroške občine Popisal Tomaž Hitz, voditelj sirarskih družeb. *) „Novice" so v 38. listu prinesle sestavek pod naslovom „pašne pravice na planinah in pa gozdna postava", ter pri tej priliki željo izrekle, naj bi Bohinjski gospodarji in Kranjska obrtnijska družba ta sestavek brali in si ga dobro zapomnili. Jaz sicer nisem ne Bo- hinjec ne ud obrtnijske družbe u.ujvu uw uu uuibuijoac uiuAut, «u moja naloga je, uu-dašnje gospodarje podučevati o umni živinorej i,o um- on- nem mlekarstvu in sploh o umnem planinskem gospodarstvu, da si tako zboljšajo svoj stan, dohodke po- množijo in povikšajo blagostan kmetijskih prebivalcev. Ta naloga mi naklada dolžnost, da k „Novičnemu" sestavku v 38. listu dodam svoje opazke in v imenu Bohinjcev razodenem svoje misli. Bohinjski kraj je po svoji legi, po svojem podnebji in lastnosti zemlje, najbolj ustvarjen za živinorejo in planšarstvo, veliko manj pa za poljedelstvo. Živino reja in dobro planinsko gospodarstvo ste tedaj najimenitnejša studenca za blagostan tukajšnjega kraja; zato potrebujeta neprenehoma posebno skrb. Mora se tedaj zmirom in zmirom povdarjati, da Bohinjci ne prezrejo omenjenih dveh studencev, iz katerih posebno izvira njih blagostan. Napredek njihov je zadnja leta posebno pognala naprava sirarskih družeb. One so pripomogle, da se zdaj mleko z večim dobičkom obrača na naprav-ljanje sira in surovega masla. To pa ni edini dobiček sirarskih družeb za ta kraj, ampak veliko veči dobiček 1 v * lezi ) po naojih mislih v tem, da se zboljšuje živinoreja. Ce se namreč mleko z večim dobičkom speed, naganja to gospodarje, da si prizadevajo dobivati več mleka; več mleka pa dobijo, če imajo dobro molzno živino in jo dobro redijo. Da se more to zgoditi, v to so pripomogle sirarske družbe v Bohinji. Prva skrb Bohinjskega gospodarja je tedaj zdaj, da skuša več klaje dobivati za svojo molzno živino. Zato pa je # Pisatelj tega članka je bralcem „Novic4', še posebno pa Kranjskim Bohinjcem in Goriškim Tolmincem dobro znani gosp. Tomaž Hitz, ki je po prizadevanji Goriške in Kranjske pridejo za nauk sposobni mladenči v to šolo. Vodstvo podkovske in živinozdravske šole družbe od si. ministerstva kmetijstva nastavljen za popotnega ucenika mlekarstva in sirarstva. Beseda pisatelja nam zatega del more posebno veljavna biti, ker gosp. Hitz je Svajcar, ki dobro pozna planinske razmere v Švajci, ki o mlekarstvu v Ljubljani 10. oktobra 1878. in sirarstvu stoji v prvi vrsti zato, ker se ondi pred vsem živinoreji pušča, kar živinoreji gre. „ * t dvoj potrebno: eno je to, da se umno obdelujejo se- izključljivem gozdarstvu tako zatiruje, da kmalu ti, drugo pa pašnik Namen teh vrstic je danes le p in njene razmere v Bohinji nekoliko razjasniti na planinah od planinskega gospodarstva ne bode ne sledu ne tiru. (Konec prihodnjič.) Ce dol v d z večim dobičkom obračano M % mleko naganja gospodarje k povzdigi živinoreje, se jej pa gori na planinah nasproti stavijo takošni zadržki, Kmetijske črtice iz Rumunije. da skoro ni mogoča umna živinoreja. Vso živino, ki jo imajo pozimi dolinci v hlevih, jo poleti žen6 v planine na pašo. Namesti da bi pa tu dobila dobre in obilne paše , mora reva zadovoljna biti s slabo in pičlo krmo, katero je prekoračivši dolge in skalnate poti, dobila na oddaljenih in pustih pašnikih ; s tako pašo se komaj preživi, ne pa , da bi se mogla dostojno rediti in več mleka dajati; mlada živina pa se K Spisal Franc Schollmayer. (Dalje.) se bo letos tukaj veliko pridelalo za koruzo se spomladi izorje, koruza se po nji na ši- roko sej ) enkrat okoplj ali pa nkrat pij tam kjer je vrstoma sejana bila in potem se njena rast izroči milemu Bogu. Da na tako rodovitni zemlji izraste ve da le bolj hira, namesti da bi se krepčala po zdatni paši. In krive te velike nadloge so prečudne razmere pašnikov na Bohinjskih planinah. Meni ni znano, kedaj in kako je Kranjska obrt- plevel s koruzo vred veliko in tako visocega kakor je koruza sama, umeje se samo poberö storže s k po sebi Oktobra meseca in jih spravijo v magazinih iz lat narejenih; tu ostane do meseca svečana ali sušca ko jo izmlatij > Pšenico in koruzo mlatijo s parnimi nijska družba postala lastnica večega dela tukajšnjih gozdov in pašnikov; gotovo pa je to, da se zdaj obnaša za lastnico tolike zemlje. Ako bi v planinsko pašo se ne vtikala ta družba, bilo bi Bohinjcu pač vse eno, kdo da je gospod gozdov. Ker se pa na pašnikih tudi zareja les, zato gre pred vsem obrtnijski družbi Bkrb na to, da samo na njen korist raste prav gost gozd na ondašnjih pašnikih; ona se ne briga za drugačno planinsko gospodarstvo, čeravno bi se z njim združiti dala zdatna gozdoreja. Za tega voljo je tedaj velike važnosti to, čigavi so gozdi. mašinami. So pa tudi tu take mosije (velika posestva) katere potrebujejo f z močj po do 10 konj 6 takih mašin, katera vsaka dela " luwvjw v/ xv auuj, p & oc gotovijo mlačvo. Zdaj že dohajaj v se komaj o pravem času iz kupe Rumunij m si naročujejo žita. Sila veliki kupi pšenične in ječme nove slame se koj po mlačvi sežgo. Gnojiti njive je v Rumunij reč ? Je Ogerskem Kakor so dandanes razmere v Bohinji, nikakor ni 8e bode z J e č m tukajšnjim kmetovalcem trn v peti zato, ker, če se e kak kupček gnoja napravi in je gospodarju na poti, ga odpeljati mora in v kako luknjo ali mlako vreči. Al tudi v Rumuniji bo prišel čas, kakor je prišel že na mogoče se nadjati kakega napredka planinskega gospodarstva, marveč nazaj mora iti vse tukajšnje gospodarstvo , ako se ne odstranijo velike zapreke zaželenega emlj j —" j «.v»^.. j« r— da bodo morali polje gnojiti, kajti tudi tu sejejo maio in še ta je pila > nosti sčasoma in je deloma že izpita manjše vred napredka. Živi vina tukaj ima malo prostorov za pašo, Krompirja > kateremu Rumunci „kartofle" pra- kajti na desno in levo, gori in doli so pašniki v prepo- ved djani; gorjč gospodarju ) čegar živina eno sto- vijo, le Bolgari in Srbi , ki se z vrtnarstvom pečajo pripeljejo na trg ter ga po strašansko visoki ceni pro > pinjo stori na prepovedano zemljo! Tu so tudi take planine, na katerih ne eno uro ne sme gospodar živine dajajo. Želeti bilo pač, da bi Rumunci več krom- pastirja, če noče v nevarnost priti, da bode pustiti brez kaznovan zarad prestopka na prepovedani svet. komaj in v tamošnje hleve, ko vendar v gozdih in dolinah lvina pirja pridelovali, in se ne zanašali samo na koruzo, kateri tukaj „purun" pravijo; kajti če ta ne obrodi, Ro-munec lakoto trpi. na pol sita se mora gnati k planinskim kočam Macedonci Zelenjavo pridelujejo tukaj le Bolgari, Srbi aii po ) ki kosove zemlje v čevelj visoka lepa trava gnjije! Namesti da bi se za pašo živine iztrebili pripravni prostori in za pašo pu- stili , se pašniki aii sami zarašajo z lesom ali pa ga najem jemljejo, zraven nje vodnjak napravijo in na teh njivah dine, turški poper , pastinak, paradajzarje, zelje, krompir in posebno veliko jčebulje pridelujejo. gozdarji zasejajo in v prepoved de vajo. To pa od leta do leta bolj zmanjšuje dohodke planinarstva. i> Capa in „mamalika^, to je, čebulja in polenta ste glavni živež Rumunskemu kmetu in ubogemu ljudstvu. Rumunec je maloješč in se redi bolj zavoljo tega, Po vsem tem bi utegnil zdaj kdo reči: „to je hud ker ponoči in podnevi veliko spi. Rumunec rad lenobo pase in to cel6 med delom na polji; kar po njivi se m m h >>■ m^ sovražnik gozdov pa prenapeti zagovornik pašnikov. Bog obvari, da bi si mi moglo očitati, da ne vam velike imenitnosti gozda tudi za Bohinjski da ne pripozna- stegne in ondi zaspi vem, kako Senožeti kosijo le enkrat in to julija meseca koristni so gozdi v obče podnebju in send sila veliko nakosijo, pa seno ni veliko prida in ne kraj, in zarad vsakemu kraju potrebne vlažnosti. Jaz sem iskren diši kakor naše senč. prijatelj gozdov in prav zato tudi zagovornik umnega Travo kosijo bolj zrelo kakor gozdarstva. Al človek ne sme enostransk biti in na pri nas, sicer postane sočnato seno namesti da t ko je suho > črno > ljubo lesoreji vse druge koristi prezirati. In tega del trdim, da se gozdarsko gospodarstvo prav za (kopicah) na bilo lepo zeleno. Sen6 ostane v stogih travnicib, kjer se živini poklada. ne sme na škodo planinarstvu širiti. To žali- tudi treba Detelje in trav tukaj cel6 nič ne sejejo > pa ni, ker imajo neizmerno bog pa se godi v Bohinji! veliko travnikov in Jaz sicer ne poznam na drobno Avstrijskih postav, raste trava, da volom pašnikov, katerih je tukaj obilo in tacih, na katerih seže do trebuha. Na velikih pla vendar nikakor ne morem misliti, da bi gozdarska njavah vidiš v jeseni cele kupe goved, bivolov, konj in postava v Avstriji bila tako enostranska v svojih pa- ovac pasti se. Pašnike sploh vsako leto v najem dajejo. Vina precej veliko pridelujejo v Goricah in na pla- ragrafih, da bi njen cilj in konec edino le bila izreja m m m lesa, vse drugo *v>ouj »ow uiugv pa niC ; zato p« mul uc luuicm 1X11 o i i ti, ucui. x i tu imcfaju pu rvuuu u uu u uLiutic viouk&u, j o da se ta postava tako tolmačiti sme, kakor jo tolmačijo gnojijo in trikrat okopavajo ter blizo tako ravnajo ka pa tudi ne morem misliti, nem. Trto izrejajo po kolih do metre visocih JeJ gozdarski uradniki Kranjske obrtnijske družbe "iauJoao v^nuxjoo^ Vtru^i,«, kajti t *« w resnica je, aa se na nekaterih planinah planinarstvo po z belim grozdjem. Vino je dobro in močno kor na Kranjskem. Večidel iz Ogerskega dobivajo trte } pa nima posebno prijetnega duhd. Najboljše vino raste na gričih razumeti, jim je Martin Luter iznašel čisto nov poleg Alute v okolici prijaznega mestica Dragašan Posebni prijatelji cvetlic so Rumunci; naj je Ru munec premožen ali ubožen, rad se lišpa s cvetlicami Pogostoma se vidi cvetlic zasajenih okoli hiš in pr vhodih v hišah; to daje hišam jako prijazen obraz. Po sebno lepo se tudi obnašajo oleandri, na katerih avgu sta meseca sedijo in krog njih frčijo krasni oleandrovi metulji lično zelene barve. (Dalje prihodnjič.) } rili; ali oni so se tega teraturni jezik, katerega Nemci niso prej nikjer govo- novega jezika poprijeli in se ga navadili, zato, ker jim je Martin Luter v izmišljenem jeziku pisal po njihovem okusu, in zdaj imajo Slovstvene stvari. Nemci na tem jeziku gromadno literaturo. Ker se vam vkljub mnogim Luterčekom noče roditi kak Martin Luter, si lahko, namesto da svoj narodni jezik prireza-vate, urezavate in obrezavate tako, da vas narod skoraj ne razume, usvojite tak živ slavjansk jezik, kateri ima že veliko literaturo. Nemci so na novem jeziku kmalu napisali gromade knjig; zakaj v tem ne posnemate Nemcev? zakaj se mora vaša mladina pitati z nemškimi romani?" v ze Jezikoslovni razgovor Stojte t (Dalje.) j) Rusije 24. avg V Boris Vladimirovič! sopet vam moram napomniti, da ste mi nekolikokrat h valili naše pisatelje. „Da, kar je v njih hvalevrednega, tudi zdaj hvalim in bom vedno hvalil. Iz njih veje res poetičen duh vaših knjigah se nahaja mnogo primerov po- ) 9 sicer dobnih sledečim: „Ne morem se dolgo pri vas muditi f kajti jutri je (kedaj pa bo?) bratova poroka in tekoj po poroki se odpravlja (kedaj pa se odpravi?) z nevesto na Dunaj. pravi?) — „ Modri mož tako ne izgleda4* (Kaj se to Tomaž se praznično obleče in ko gre s hiše njihova tehnika je prekrasna; kako se njihove res blagoglasne oblike vjemljejo z živim narodnim jezikom; o tem ne bom sodil jaz, to je vaše delo, ki znate narodni jezik; ali v njihovi sintaksi in v njihovem mišljenji ni duha ne sluha več slavjanskega čisto latinsko-nemško , ono je že (kaj je bil na hiši, ne v hiši ?), tina gledal (kaj če to reči?). polkom veleval (kolikokrat?) ^/uiauui v v€kl ^ivuxiixuaiat ^^J uoiwuvju pred mostom, da (?) bo druge poslal (hoče menda reči ga bil vsak za boga-„Vojskovod je vsem ostanejo toliko časa so posledki tiste duševne hrane to je plod njihove izreje to ki j so jo v svoji mla- dosti prejemali. Vendar to naj bo, ker je tudi vaš na rodni jezik po neuzgodah in po nemili osoai davno že zgubil slavjanski značaj. Ali ne zamerite mi UAl. > JMIUUUt UUUWHjt «Ii ««lUWUlü *JU l , k a'" j 6 očito pred vsem svetom, tajiti se ne dä. Vi pravite, da dokler drugih ne pošlje) na njuna mesta (čigava mesta?). vjmate cejQ Ste kedaj čitali tako sodrgo, Nikifor Nikolajič > ne rečem , ste ii našli Kaj poaoonega v le&ican nasin šolarčkov? Vidite, „philologische nation4', to je plod ste našli da podobnega v tekicah naših polno biblioteko vaše literature tukaj a so- ituame kjksiki ; uuiuu mi wuuidv aOG li boj, razen Matičnih knjig poslednjih kar vam hočem reči ? Ko se slovenska 6 let, morete tajiti > gospica izšola ) )> vašega slovniškega vrtanja! Pri nas na 80 milijonov alavjanskih in 20 milijonov neslavjanskih Rusov imamo predno ona postane gospodinja, preteče lahko nekoliko ; let kaj počenja gospica vsa ta leta? a ali tudi dobre gramatike; slovnic in mljuvnic 9 kakor pi- Igra na glasoviru, hodi v koncerte in v gledišče gramatičnih razprav v časopisih ne poznamo, šemo pa po slavjansko-ruski tako, da sami sebe in drug druzega razumemo in da ima naša mladina kaj čitati. Nas dolžite, da smo svo j jezik napolnili s tujimi be- in, kar je glavno, pri materi se uči 9) Nu, da j tako gospodinjiti. sedami: biblioteka, poet, gramatika, kultura liko svobodnega časa kaj dela gospica? je prav, a ostaja jej vendar še ve- ves ta svobodni čas zeha ali t fond ka- pital in podobne tujke, katerih se vi tako skrbno ogib- Menim, da kaj čita. „Vso vašo biblioteko lahko prečita v enem tednu ljete imajo v Moskvi tako domovinsko pravico f ka- v dveh tednih jo prečita že trikrat koršno v Berolinu in v Parizu. Ne te ali druge podobne besede ne jemljejo jeziku narodni značaj, ampak zguba narodovega mišljenja je zguba značaja narodnega jezika. Vi ste v mnogih zadevah popolno Nemci, samo v tem ne, v čemur bi bilo treba. Nemci se hvalijo s svojim Nu, potem menda čita nemške knjige. kaj pa potem? ? n nemške knjige ? Vidite! Pol meseca pri vas gospice čitajo slovenske knjige, 11 mesecev in pol na letq pa nemške knjige! Vidite, tako se je vaš narod navzel in prevzel nemškega duha! Vsaj vi, Nikifor Ulfijem" in z „Nibelungami deksom". Nemci so se tako navzeli francoskega duha v vi s «.Supraseljskim ko- Nikolajič, ako se ne čutite, da bi sami mogli kaj prida napisati in preskrbeti slovenski mladini zdrave origi- da celö govorč: i) ÖU oc ba&u ilavacii uauwoao^« uuua, L «. Der Nachbar sein Hund hat den Herrn naiüe duševne hrane , ne mogli Pfarrer seine Katz zerrissen"; vi ste se tako navzeli > venski, kakor ruski jezik vi } nemškega duha da izgledate" kakor philologische uwiuoacga uuua , vi« xvctxxuj. nation. Nek Nemšk kralj se je nekdaj tako vljubil v francoščino , da je imenoval jezik svojega lastnega naroda ..Barbarensnrache"; vaša gospoda se je tako po- , ki znate slo-tolmačiti naših klasikov vašemu narodu? Vi mogli bi začeti z romani grofa Tolstega, ki bi po svoji mikavnosti kmalu izpodrinili pri vas vse nemške romane". To ni mogoče, Boris Vladimirovič. Prvič zato ne j/uuč* „iJžu utti eu9pr£ti;uc , v «a a i* ^uopuuc* o se ve da, bilo kaj! Ko bi vse naše noveliste zvezali v eno knjigo, ta knjiga Kakor je znano, niso Turki se nikdar prebivalcev ne bi bila enaka enemu tako prešteli, kakor se sicer v Evropi štejejo. Turki tomu romanov grofa Tolstega. Poglejmo samo njegov so šteli le možke, nikdar žensk, a tudi možkih ne roman Vojna i mir", 4 debeli zvezki so , cena jim je koj po porodu ampak se okoli 15. leta, ker v teh rubljev. Prvo leto je grof prodal 12.000 eksemplarov tega romana ter se je tedaj lepo odškodoval kakor za vati, a davek jim je bil vse. Tako so postale Turške tiskarske stroške, tako tudi za svoj trud. Ali po kaki uradne štetve. Koliko veljajo, more si vsakdo misliti. letih, menili so, že mora mladeneč začeti davek plačevati, ceni bilo treba prodajati slovenski prevod, da bi se Razun te štetve imajo pa ljudje še eno, ki je zaneslji splačali samo tiskarski stroški? in čez koliko let bi se splačali? Kakih 15 do 20 čitalnic bi si morda kupile po eksemplaru; drugih oseb, ki bi vija od one, in ta je štetev zakonskih (bračnih) pa rov, pile, bi bi ne kupila ne ene rusko-slovenske knjige se morda našlo 50; c. k. Ljubljanska biblioteka ne ki se nahaja v vsaki kristijanski občini. Ako se po eksemplaru ku- vč za te pare, potem jih je treba samo s 5 ali 6 pomno- žiti , da se samo ves trud, ampak tedaj po priliki izvč prebivalstvo dotičnega kraja. G. Verkovič bil je tako tudi tiskarski stroški bi legli na (kaze) dobil obe štetvi. srečen, da je za vse okraje rame prestavljavca. Recite tedaj, Boris Vladimirovič kaj je tukaj storiti? takih okoliščinah! Na pol ste že Nemci in deloma Lahi zginili, kakor Turške nufuse (mlade ljudi) okraja Sereskega Malo. malo ni bilo mogoče izvedeti za vsako selo posebej f ampak i —> Pn ako se ne podvizate, bodete mnogo pa jih je v mestu za vse skupaj. Sicer pa živi po selih malo Turkov i Seresu, katero so zginili nekdanji Pomorci. (Konec prihodnjič.) Pogled dežele Evropske Turčije. Statističuo-narodopisui podatki o sandžaku Sereskem. 7532 Turških in kristijanskih hiš. od prilike ima Turške vasi Nevrokopskega okraja so Bolgar- ske, Pomaške (Pomaki) in le malo jih je, v katerih se turški govori, a samo ena vas je Turška in grškega jezika. Kedaj so se ti ljudje vsred Slovanov naselili % ni bilo mogoče poizvedeti. (Dalje prihodnjič.) (Dalje.) Ko je Grška heterija vse to dosegla in storila so se po celi Macedoniji namestili Grki ne samo kot duhovni, ampak tudi kot učitelji in tajna osnova heterije začela se je očitno po celi Macedoniji in Traciji izva- jati. Nasledke tega rovarenja poznd celi svet. Grška heterija je vedela dobro, da je Grški živelj ) v Evropi preslab za izvedenje njene osnove, zato je ra bila vsa mogoča sredstva, da Macedonske prebivalce Bolgare, Vlaho-Cincare (Macedonske Vlahe) itd. nakvasi z grščino ali pa cel6 v Grke predela. Zategadel se je učilo v zgodovini, ki se je vpeljala v učilnice, da Ma-cedonski Bolgari so prav za prav potomci starih Mace- da so bili Grškega rodü in da so govorili doncev a grški 5ioa., predno so Bolgari v deželo prišli; ko so pa u urm — pio*? „uiw. v^o^*. — ou p*«* uiatijtn m gospodstvo svoje razširili nad Tracijo in Macedonijo, da lajo nemškim liberalcem precej zadreg. Gosp. Kukovec vlada pri slovenskih Stajarcih poskr Smešnica. Pomagati, da se konj ne plaši. Gospod: „Pa kako, oče > konjiču ušesa tako pristrigli? tt da ste svojemu lepemu Kmet „No vidite, gospod ) vselej ) ko se kake reči vstrašil, je ušesa hudo špičil; da se ne more več vstrašiti, sem mu pa ušesa pristrigel." Obravnave deželnih zborov. tivci Deželni zbor Stajarski. Naši poslanci v Gradcu pa tudi nemški konserva piše Slov. Gosp. u so prav marljivi in de- naj so Grški stanovniki teh dežel novim gospodarjem na je tirjal voljo svoj Grški jezik zamenili z Bolgarskim. Kakor bela za slovenske šolske knjige; so tedaj njihovi predniki reklo Šnideršič se je se je — svoj mate- pritožil, zakaj se strogo dače iztirjjavajo od po- , kar je «v, V . . / * BV ° V ^J «J«*"- ) V. t. V/ V, * t. W . .. J ~ * J rinski Grški jezik zamenili z Bolgarskim, tako naj sedaj seatnikov, ki so morali oditi na boj v Bosno oni to pogreško svojih prednikov popravijo, vrnejo naj deželnega namestnika barona Kübecka očividno iznemi- dr. Dominkuš je zahteval postavne pomoči zoper X Ö J v/ f ^v/jk/«. v« ▼ J ) \J J V U Uj prvotni Grški narodnosti, Bolgarski jezik zapustč rilo in Grškega sprejmč. In ta krivi nauk se je človek ne verjel česar goljufno ravnanje pri i z p o soj e vanj u, potem zoper po Macedoniji in Traciji tako pokončavanje posestev po zadolženih posestnikih vrinil in vdomačil, da ga še dandanes izpovedajo in na škodo upnikom in naposled zoper posilno legali širijo ne samo Grški duhovni in učitelji, marveč da, ziranje; zoper legaliziranje je tudi konservativni po- kakor je ki je pričujoče podatke zbral, sam več- Blanec Wöhr stavil predlog; poslanec Knafel se je po cel6 najprosteji ljudje, ki niso nikdar v tegnil za železnico Sisek-Novi; Mariborski Pfriemer šolo hodili, najnižji rokodelci, tako mislijo in govorč. in knez Alojzi Liechtenstein sta tirjala postavo zoper mož, krat slišal, še in v To, a nič druzega je krivo, da se je še nedavno nekaterih sovražnih krogih celö do naših dni krivo mnenje gojilo, da večina Macedonskih prebi- * delaj Delali so Grki grdo s Slovani, kakor so delali in še danes tudi drugi tu in tam Šnideršič se je potegnil za nastavljenje Deželnemu odboru se naroči preiskovati j v nem oderuhe, žandarjev v Planini, knez Alfred Liechtenstein pa ne bilo mogoče, da se poduk v šoli na Slap« * za pomnožen je poslancev tako, da bodo kmetje do- ščini razširi na dve v prvotnem učnem načrtu za ta bili toliko poslancev, kolikor jim po njihovem številu poduk odločeni uri, katerega naj bi oskrbovali sedanji in znesku davkov po pravici gre. Gosp. Karlon je svoj nasvet, naj se cesarju v posebnem pismu razložijo želje in pritožbe Stajarcev, tako dobro zagovarjal, daje učitelj ) in da naj eventuelno odbor to zaukaže Deželnemu odboru se naroči skrbeti za to ^• —'^«wAwvixn* wuMvi u »u gaiugti cšc* tu j se poduk o vinoreji v šoli na Slapu tako vravnd, da da iu p L A b u £t u c u tal ai vc v , taau uuuiu 'jvaijai , UOI jo wv v/ * tuuivji ▼ ouu i večina sklenila tako pismo sestaviti; izmed poslancev iz bode oziral tudi na posebne spodnjega Stajarja so pa nasproti bili: dr. Dubač f Ne- lenjskem jske razmere na Do kerman, Pauer itd. voljni s tem, kako se njihovim Ti gospodje so toraj strašno zado- volilcem godi, in nimajo Deželnemu odboru se naroči siti visoko vlado pro } » ^ vuv.uvmu VMWU1W a\J V louau V i. a U U p JLU- da bi se stroški za okrajne in deželne učiteljske ali ne ved6; kaj bi cesarju povedali!? Gosp. Karlonov konferencije plačevali iz državne blagajnice predlog o nedeljskih šolah so liberalci hipoma vrgli Plača pod klop, tako jih je razjezil, tudi o znižanju 81et- 400 gld., kakor tudi povikšanj učitelja v Trnovem in Višnji gori s nega obiskovanja malih šol bo težko dal kaj seboj brem polji za leto 1878. se odobri plače ob govoriti nemški liberalec. finančni odsek najvaz- želj > da učitelja v Do-enem pa izreče naj se v prihodnje učiteljske plače samo iz nejši odsek — ni nemška in nemškutarska večina no- tega vzroka ^ne poviksujejo, ker se po večkratnem raz benega slovenskega poslanca izvolila. To Je> 77 glei pisu nje ni oglasil noben prosilec šoli v Harijah se deželnemu odboru prepusti ches Recht für Alle!" Ta odsek je zbrisal zdaj onih 1000 gold, podpore za slovenski kmetijski časnik da naj reč v porazumljenji z deželnim šolskim svetom Staj. Gosp.u, ki je bil prestava nemškega „Landbota" reši, ob enem pa učiteljsko plačo določi z manj kakor VJUBJJ. , Ä.I jo uit prcöiava uoiueivcga ,,uauuuuta ico», v« in ga je izdajala kmetijska družba. Škode sicer ne bode 500 gold prav nič 7 da prestane ta časnik, ki že v nemškem je- ziku ni dosti prida, še manj pa v slovenski, strahovito Deželni zbor ustanovitev paralelnega 4. razreda za deklice na ljudski šoli v Kranji radostno jemlj na slabi prestavi. Al tu gre za princip; če se nem- znanje, ter jo v posnemanje priporoča pri naj više m raz škemu listu daje 2000 gold, podpore, ki se jemlje iz redu po vsih večrazrednih šolah deželne blagajnice, v katero Slovenci dobro tretjino vstanoviti posebne dekliške šole zlasti ne morejo plačujejo, morala bi se tudi slovenskemu listu podpora dati ali pa nobenemu nič. Učitelj Jožefu Topolovšku v Zagorji se do dan voli osebna priklada 50 gold, in sicer za leto 1877. iz m. je poslanec Knaffel stavil predlog, po pavšalnega, za 1. 1878. pa iz dodatnega kredita (Nach- katerem se vlada opominja, naj z ozirom na gospodarske tragskredit) in trgovske razmere Avstrijske, pa tudi z ozirom na 9. Vse druge, tukaj ne posebno omenjene zadeve oskrb armade brž ko mogoče začne delati železnico katerih so bile nekatere rešene že v proračunu nor iz S i s k a v Novi. 7 Deželni zbor Kranjski. • t seji dne iztirjavanja dolgov od občin t. m. sprejela se je postava gledč malno-šolskega zaklada, nekatere pa slavnemu zboru v pretres izročene po posebnih predlogih, deželni zbor blagovoljno na znanje vzame. Poslanec dr. D in skladnih s^eg trg za ločit je poročal o prošnji Postoj od okolice ter da postane združeb. O priliki poročila o deželno odbornem de- samostojna občina; prošnja ta se je izročila deželnemu lovanji sklenile so se raznovrstne resolucije, namreč odboru v rešitev Dalj je dr. Deu v imenu občin Deželni odbor je dobil nalog, v prihodnje pri dovolit- skega odseka poročal o prošnji nekaterih Krških mest vah viših občinskih priklad od občin zahtevati janov, naj se mesto Krško loči od okolice ter postane tudi izkaz o druzih morda obstoječih občinskih prikla- samostojna občina, in nasvetoval, naj se ta prošnja iz- u uruzdu iiiUJ.ua uuölujcuju uuwubmu priu^ia- »g jj Občinske priklade, katere se celim davčnim ob- roči deželnemu odboru, ki naj se na-njo ozira. dah. činam nalagajo, naj se v prihodnje po določilu občinskega reda pobirajo le po davčnih uradih. 84. De- Poslanec Pfeifer dokazuje, da te prošnje ni sklenil občinski zastop 7 ampak nekateri nezadovoljni mestj po želna postava 2. januarija 1869. gledč ustanovitve kakih ovinkih pa seje ta prošnja skovala, tega neče velikih občin naj se takoj izvrši ter prihodnjemu govornik razkladati, pristavlj pa da je precej ko je deželnemu odboru o tem poroča. Deželni jnženir naj glas počil o taki prošnji, 35 veljavnih mestjanov vlo pretresava kako se vravnala reka Krka de- žilo prošnjo zoper ločitev Krškega mesta od okolice dokaz, da bi ta ločitev nikakor ne bila koristna, pre želni odbor pa o tem poroča prihodnjemu deželnemu zboru. Potrjuje se sklep deželnega odbora, ki je 5000 bere Pfeifer izvirno pismo ranjcega grofa Antona Au- gold, odločil za zavarovanje bregov ob Savi pri ersperga, kateremu kot bližnjemu posestniku, so bile K lečah in Dolskem, ter na račun tega zneska razmere prav dobro znane, in kateri se v tem pismu Ko se ie 2000 gold, izplačal c. kr. deželni vladi, z dostavkom, odločno izreka zoper ločitev da se tudi ostalih 3000 gold, v ta namen izplačati sme činskem odboru obravnavala, glasovali so vladi. Vlada naj se naprosi, naj zarad strogega izvr- niki za ločitev. Konečno poslanec Pfeif ta stvar v ob odbor sevanja gozdne postave nastavi gozdne komisa- riate na Gorenjskem, Dolenjskem in No- predlaga naj se o tej prošnji preide na dnevni red. Temu po slanec dr. Vošnjak še nekoliko dostavlja in povdarj 7 tranjskem ter zadostno število gozdnih čuvajev; daje to protislovje, če se enkrat zahteva ustanovitev zlasti pa glede na to, ker se zdaj gozdna postava pre- velikih občin, vnuöi r^« narediti namerava, nastavi zadostno število gozdnih nad- Pri glasovanji je odsekov nasvet obveljal drug pot pa veče občine razkosavaj Poslanec gornikov. Deželna vlada je tudi naprositi, naj na D je potem v imenu občinskega odseka nasvetoval 7 to dela, da se okrajna zdravnika ali asistenta na- naj se prošnja vasi Rateževobrdo giedč razdelitve emljiške in cestne odškodnine vsliši, kar je ob- Poslanec Potočnik je v imenu gospoda stavita za Kamniški in Logaški okraj. Potem je poslanec Klun v imenu dotičnega odseka stavil sledeče nasvete, ki so vsi obveljali. neke ljalo skega odseka poročal o prošnji občine Tr z i n s k gledč Deželni odbor naj po razmerji poročila ovspehu povodenj ob potoku Pešata, ter nasvetoval, naj se proš zadnjega šolskega leta obrtnijske šole v Novem mestu potrebno vravna, da se ta šola ohrani in povzdigne. z ozirom na to, da stvar pada delokrožj vlad nja z ozirom na to, da stvar spada v aeioKrozje viaa-nih organov, izroči po deželnem odboru c. kr. deželni vladi, kar je obveljalo. Poslanec Dežman je v imenu gospodarskega odseka nasvetoval, naj se prošnji občine Bloške in vaščanov iz Žigmaric zastran preložitve ceste čez Bonco izročite deželnemu odboru v rešitev, kar je obveljalo. — Vsled poročila finančnega odseka po poslancu baronu Apfaltrernu je deželni zbor na znanje vzel poročilo deželnega odbora o stavbi norišnice v Studencu. — Potem je dr. Deu utemeljeval svoj predlog zastran razdelitve skupnih pašnikov, ki se je izročil gospodarskemu odseku v pretres. Poslanec dr. Blei we i s je utemeljeval svoj predlog za adreso do Njega Veličanstva presvitlega cesarja, katera naj bi naše težnje izraze vala pred Najvišim prestolom. Govor dr. Blei we i s a je po stenografičnem zapisniku od besede do besede tako-le: ,,Slavni zbor! Koliko neizmerno senzacijo so naredile volitve lanskega leta, pri katerih se je volilo nepo- stavno in neustavno (ugovori na desni; klici: res je! na levi), to je še v živem spominu naše stranke, kakor gotovo tudi Vaše. izprva sem mislil jaz in nekateri mojih prijateljev ne priti v ta ilegalni zbor (oho-klici na desni — klici: res je! na levi) in posnemati Vas, gospode na uni (desni) strani, ki ste leta 1871. hrbet obrnili deželnemu zboru, a iz prav ničevih razlogov. (Dobro! na levi.) Vendar premislili smo si. Mislili smo, idimo v zbor, pokažimo nepostavnost in neustavnost volitev; morebiti gospodje, ki se ustavoverne imenujejo, nam bodo vendar vsaj nekoliko pravice skazali. Al žalibog! obravnave v 3. in zadnji seji so nas podučile, da v tej zbornici nima zavetja ne ustava, ne postava. (Pohvala na levi.) Dokumentirani naši dokazi, sklicevanje na paragrafe ustave in postave, vse ni nič pomagalo. Kaj tedaj storiti v takih okoliščinah ? Na uno (desno) stran apelirati, kakor sem rekel, se nam je kazalo brez-vspešno. Vsa fakta, izpričana fakta, ki smo jih navajali, odbili ste, gospodje z besedo: „to je traču. Tako ste s čudno trdovratnostjo odbili vse, za kar srno se potegovali, za pravico in resnico. Pa vsaj je še druga instancija — se je reklo — namreč ta: ministerstvo naj stopi vmes in naj razpusti ilegalni zbor. (Oho! na desni.) Al kako se more to od sedanjega ministerstva pričakovati, ki se je samo in javno proklamiralo kot „Parteiregierung*1 (dobro na levi), od ministerstva tiste stranke, h kateri spadate vi, gospodje. Po vsem tem tedaj ni ostalo druzega, kakor obrniti se do najviše instance, do presvitlega cesarja (dobro! na levi), ki stoji nad vsemi strankami (živio-klici na levi), ki je pravičen in mili oče vsem narodom, ki je one pre-blage besede izrekel, ki so globoko v naša srca zapisane: „Ich will Frieden haben unter meinen Völkern". (Pohvala na levi.) Dovolite tedaj, gospoda, da naše pritožbe gredö do najvišega prestola; presvitli cesar naj sodi med nami in Vami (dobro na levi), njegovi razsodbi se bomo podvrgli pokorni. (Pohvala na levi.) Kaj pa je obseg naše adrese? Prva in glavna prošnja meri na to, da se krivični volilni red odstrani. Ne bom se spuščal v obširno razpravo krivic, ki jih je minister Schmerling leta 1861. nakopičil v volilni red, in imenujem le nekatere. Tako zvano „veliko posestvo" nam stoji nasproti skoro s tretjino poslancev. Gospodje, pomislite, vi re-prezentujete davka le nekoliko čez 1000 gld. (čudenje), če kdo vas plačuje le sold čez 100 gold, davka, že lahko voli v Vaši kuriji. ( Velika veselost na desni.) To mrvico davka reprezentujete Vi, in zakaj imate volilno pravico? Zato, ker so Vaša posestva, tako zvana „velika posestva" v „landtafel" vpisana. Kaj pa je dandanes ta „landtafel" ? „Ein vergilbtes Pergament" je cela ta „landtafel", kateri se slovenski pravi: „knjiga gosposkih posestev". Gospoda moja, desetine in tlake ni več, kje tedaj je nekdanja gosposka? Nikjer! — le „landtafel" brez vsega pomena je še ostala. Vsaj je več naših kmetov, ki po 100, 200 gld. in še več davka plačujejo, ali ker niso v „landtafel" zapisani, ne smejo z „velikim posestvom" voliti. (Klici na levi: res je!) Proö toraj s tisto „landtafel", v katero ni nobene gosposke več vpisati. (Poslanec Klun: vsi enaki pred postavo.) Čemu dalje ima tako zvana trgovinska in obrtnij-ska zbornica pravico, voliti 2 poslanca? Gosp. Schmerling je bil zvita glava, mislil si je: tu 3e bo dalo kaj storiti narodnjakom nasproti, in stvaril je volilno postavo , ki veleva, trgovinska zbornica naj pošilja dva poslanca v deželni zbor. Mi poslanci vsi imamo dolžnost, korist domačega kupčijstva in obrtnijstva zagovarjati in ni potreba še posebnih poslancev. Druga krivica je v volilnem redu za mesta in trge. Kako umetno je tu vse sestavljeno! Pomislite ie, da je po 3 do 6 mest in trgov v en kup vrženih — da vsi volilci ne volijo domä in nekateri morajo dolga pota delati na volišča. Pomislite unikum, da volilci iz mesta Radoljice in mesta Kamnika morajo romati v gla-soviti Tržič gori pod Ljubeljem. (Dobro! na levi.) Zakaj pa e vitez Schmerling trg Tržič avanzirati dal mestoma Kamniku in Radoljici ? Zato, ker sta takrat, ko je Schmerling volilni red delal, živela v Tržiču dva velika germanizatorja, ki sta slovenski Tržič prestvar-jala v nemški Neumarktl. Velika krivica godi se Kamničanom, oni zgubč celi dan tudi 2 dni, in imajo mnogo stroškov. Vrh tega so še dnevi volitve, kakor Nemec pravi „von langer Hand so vorbereitet"; stavi se volitev rada na tak dan, ko več volilcev ne more od doma. Kamničani so enkrat protestirali in prosili, naj se prestavi dan volitve, ker so imeli veliki sejm doma, ali zastonj! Volilci so domä ostali in Tržič je zmagal. Kamor tedaj pogledamo v volilni red, povsod vidimo, da je bil napravljen le zato, da se kolikor-mogoče narodnih poslancev odtrga deželnemu zboru. Kaj pa je prav za prav ta volilni red , ki kmetske volivce deva celö na dvojno reščeto? Oktroa je in nič druzega kakor sam oktroa. Naša prošnja gre tedaj na to, naj se predela volilni red, in zbornica Kranjske dežele imela bo ves drugi obraz. Je se ozremo še dalje na volitve v državni zbor, kako neki so te zopet osnovane? Kar je po deželni ustavi imel deželni zbor, vzelo se mu je, in kaj r e preže n tir a zdaj zbor? — na uni strani Lita ve madja-r i j o, na tej strani pa g e r m a n i j o. (Klici na levi: res je!) — Velika večina narodov pa v njem nima glasu. Druga točka adrese je prošnja do presvitlega cesarja za zedinjenje Slovencev v eno administrativno celoto. Kakor se nam tukaj godi, tako se godi našim bratom na Koroškem, štajarskem, v Istriji, na Goriškem in v Trstu. Razcepljeni v šest zborov ostajamo lahko v m an) š cm i. Kako se s silo na to dela, da se potisnejo Slovenci na stran ; nam je žalosten izgled letošnji deželni zbor Koroški. Vsaj gospoda, vendar veste, da je tudi nekaj Slovencev na Koroškem , aii oni ne enega poslanca nimajo v zboru. (Dobro! na levi.) To mi, gospoda moja, čutimo davno. Jaz sem 8. aprila 1861. leta — če pogledate stenografične zapisnike, se lahko prepričate — prvikrat na tem mestu povzdignil svoj ulas po zedinjenji vseh Slovencev v eno celoto. Takrat so me zasramovali možje na uni (desni) strani in po časnikih sem šel kot „der Mann mit dem blutenden Herzen" (veselost). Še danes, gospoda moja! nam krvavi srce, da se moje želje do danes še niso iz- Isti je polnile, ponavljal se le na Kranjskem, temuč tudi ponavljal deželni zbor enekrati, že lvina f v mnogih ljudskih shodih, vtaborih, ne Primorskem, Stajarskem } povsod gre glas na to, le če bomo Koroškem zedinjeni, more htevamo več nego ravnopravnost in ne zato trebna je proti tej bolezni naj veča pazljivost, ki je poginila za to kugo , obleži večkrat na cesti paši ali kjer kolj; če je poginila blizo vode, vržejo se 9 na i---- ---- — J -----r 7--J ~ ro---- ----------9 Slovenci mrho v vodo. Ce leži mrha na cesti ali na polji 9 nam pravica obveljati. Slovenci ne za- pasejo na nji lačni psi, vrane in krokarji, od nje pa letijo na živa goveda, ki se nahajajo na cesti ali na polji da bi Nemce ali Lahe zatirali, ampak da svoje pravice vži- vamo. (Dobro na levi.) se vsedejo na njo in pobirajo iz njene kože raz lične mrčese. Tako pa vcepijo ti tiči drugim govedam stanj Tretj glavna točka je ozir na materijalno blago- v veliki daljavi kužnino; v takih primerljejih ne po- naroda, na rastoče državne deficite, na državni maga tudi najostrejša zaprtija ali kontumacija. Tudi dolg brez konca in kraja. To so tiste črne bukve nad- psi raznašajo kugo, pa ljudje sami s kožami. V vzhod 1 1 4 »1 i • f • "I ____ i Vi * ^ i. _______«a! U H »C /v I n Vi i <\ rvADAi rx Irn^n rt /a irtMii a a in H i k i a. 1 rv r» log, v katerih stoji zapisano, kam nas tira tista sistema, nib deželah je goveja kuga se prijela tudi bivolov JI V te J f Ia Vf V w I. 1 m*m J ^ ^ * m u / ki se liberalno imenuje. (Dobro 9 ki na levi.) navadno ne zbolijo radi za njo dej Vse to pa se more le takrat predrugačiti, ako pri- na celo državi kakor v adresi rečeno Gorici 13. okt. Schollmayer. možje, ki imajo resno t vresničiti ono veiiko na- krokosmos 9 to je Naša Goriška deželica je mi- 9 svet na malem. Za to imamo med čelo, ki se glasi: Justitia regnorum fundamentum hvala na levi.) drugimi znamenitostmi tudi to, da živi med nami eden najimenitniših orientalistov gosp profesor mons. St. Modrost presvitlega cesarja je leta 1871. takim mo- Kocijančič. Ta prvak v hebrejščini je sestavil nožem že izročila krmilo vlade. Ali tista stranka takraj vemu škofu mons. dr. Glavina-i na čast troje psal- liberalno" prav tako, mov v hebrejskem, razloženih v latinskem in sloven- stranL na uni skem jeziku. Pridejana je psalmom še druga pesem ki se zove ..ustavno" m Litave, ,, kakor „lucus a non lucendo" 99 9 na tej strani pa Madžarska sila ie naredila, da je Hohenwar tovo ministerstvo moralo odstopiti in da so žarijo vesel prihodnosti zatemnili kmalu zopet črni oblaki slovenska, ki šteje toliko vrst, kolikor je črk v našem alfabetu 5 To gospoda, naa je Naslov tej pesmi je „Moj abc. pripravilo na to, da smo ekle- danes te reči omenjam? To vsaki vrsti na čelu namreč stoji ena črka. << Kako pa 9 da V se • «v ni me čudnega; saj se mi nili preponižno prošnjo na presvitlega našega cesarja, vsak dan primeri, da prav važne Goriške zadeve še da naj nas on reši, da reši cesarstvo svoje iz silnih za- časnikov izvem. Tako sem tudi še dreg, v katerih dan danes tičimo. Gospod 9 99 da iz „Isonzo"-u bral, v da je mons. Kocijančič o priliki hilft keine Straussvogelpolitik spielen"; pred vsem sve- posvečbe mons. Glavina-e na svetlo dal omenjene psaime. tom leži odprto, kam smo prišli. (Dobro! na levi.) Umrl je v Cervinjanu Lahih) dne m. eden Opravičeno je torej po vsem. da stopimo pred pre- glavnih stebrov tukajšnje katoliške družbe in zdaten stol presvitlega cesarja in v ta namen stavim predlog: podpornik katoliških naprav baron Fr. Bresciani. Njega veličanstvu, presvitlemu cesarju se preponižno Truplo so pripeljali v Gorico. Imel je rajnki toliko izroči nasvetovana adresa in voli se odsek sedmerih redov in časti, da malo kdo drugi toliko. — Naš de-udov, ki naj to adreso pretresa in v eni prihodnjih sej želni zbor je sklenil poslati miniaterskemu svetu prošnjo, že omenjena) ministerska razpisa od o njej zboru poroča. (Pohvala na levi.) da bi se Nov. Nemškutarska stranka se je bala, da bi pritožbe pr. m. julija zadevajoča uk deželnih jezikov v srednjih šolah in preuravnavo državne ljudske šole za dečke ne izvršila — in to je lepč; med narodnih poslancev ne prišle do Najvišjega mesta, zato je v svoji večini ovrgla dr. Bleiweisov predlog. Poslanec Pakiž utemeljeval je svoj predlog zarad odpisa davkov v Kočevskem, Laškem in Ribniškem dokazal je v daljšem govoru, v kakih velik' tem se oba razpisa že točno izvršujeta, in to je lepč. Sicer tudi pa se ve da (na gimnaziji) vsi Slo venci in vsi Lahi svoj materni jezik po stari navadi kako jim po- obiskujejo. Vseh učencev skup šteje letos gimnazij okraji; stiskah so prebivalci navedenih okrajev vodenj skoraj sleherno leto uničuje vse pridelke, in da je pomoč državna gotovo tu na pravem mestu. Predlog viši realki pa se je oglasilo letos veliko manj učencev 136; v 1. razred novo sprejetih dečkov Je ta se izroči gospodarskemu odseku v pretres. ko prejšnjih let. do 15 gold, stari v Lahih po 16 gld. kvinč. okoli 70; na 9 Novo vino na Ipavskem je po 12 gre rebula po 17 gld., kvinč, v Brdih ta dežeia Nasi dopisi, Rumunije 8. ^>kt. — Goveje kuge , po kateri je Dež nam nagaja že skor celi teden; kmetje ne morejo sejati pšenice Vipave 15. oktobra. K ak o r po vec drugih 9 v poslednji Rusko-turški vojski zgubila blizo krajih naše domovine, osnovala se je tudi pri nas družba gospej (blag. grof. K. Lanthieri-ova, Majerjova, Brie ova 70 odstotkov svoje goveje živine, je takaj še zmirom Tribuzi ova, Dolen-cova, in dr.) za nabiro darov v prid — — ä— ^ ___ ^^ ■ , flm _ v i « z v ' i v/ ♦ r\ i k/1 • i d v r jr ^ i ^ veliko. In sicer ob Donavi v nižavah noter do podnožja družin v ßo3no odšlih vojakov. Z hvalevredno vnemo planin; poslednji čas pa se je s posebno silo prikazala ao nabirale blage gospč po trgu in vasčh v okolici , in na transilvanskih planinah in poleg reke A lute ondi sicer z dobrim vspehom. Venec temu blagemu početju kjer je vErdeljsko največ vožnje. V vasi Calima- pa je bila veselica, katero so ravno imenovane gospč nest, kjer so imenitna toplice, je v kratkem poginilo osnovale v čitalničnih prostorih, ter jih tako krasno in 200 goved za kugo. Erdelija je v posebno Veliki okusno okinčale, da smo kar strmeli. Nagovoril je nevarnosti, da se ondi kuga zelö ne razširi, ker jo zbrano občinstvo gosp. P. ter oslavljeval naše hrabre ker jo tako že več časa imajo v občini Schellenberg; jaz —--—- 'WW .U.MJV * VMV1U» N/WUWI.VU MW» ^J JM« vojake, IX« DU Oll CiCk rXVOlHjU V UUJ j pvudii j c pc% tuu sam sem zgubil že eno kravo v Brezovem, kamor venec slave blagim gospem, ki ee trudijo lajšati osodo ki so šli za Avstrijo v boj; podelil je pa tudi se je brž ko ne kuga zanesla iz Schellenberga. 9 ,) - ---O -------------—------' Ö J uu^uwmv« w «i , «u uaivuil J Bolgariji, Srbiji, Bosniji in Hercegovini nik s pesnikovimi besedami: „Avstrija za vse!" ki je mnogokatere družine zadela, in sklenil je govor- Cve- še zmirom razsaja kuga, kakor sem iz zanesljivih po- terospeva „Pri zibelki" in „ Moja rožica" sprejeta so ročil popotnikov izvedel. Na Hrvaškem tudi imajo bile z viharnim ploskom, kar so tudi zaslužili v polni zato pazite Kranjci, posebno Metličanje in meri domoljubni gospodje. kugo Kočevarji, da se pošast ne pritepe v vašo deželo. — Iz lastne skušnje naj povem nekaj, kar kaže, kako po- Kaj pa naj rečem o samo- spevih? Rečem le, da jih je pel gosp. D i tri h in to je dovolj 9 kajti izvrstni tenorist je znan pri pevstvu po vsem Slovenskem in marsikatero veče mesto bi se lahko podpore pa se bodo dajale le po tem, ko se začne vod ponašalo z niim. Le en glas ie. da tako krasno-vbra- niak delati in kakor izvrševanja nanredme__ft^ar njim Le en glas je, da tako krasno-vbra- njak delati in kakor izvrševanje napreduje. nega petja že dolgo ni bilo na čitalničnem odru. Pri odborniku Sevnigu se je zahvala izrekla za Gosp. trud ajar igri sta se odlikovala gg. Dolenec in Kolnik s svojim njegov, da nam je 10 lepih juncev nakupil na komičnim obnašanjem, posebno pa nas je iznenadila skem. — Družbi sv. Vincencja daruje družba od sVo gospd K. Dolenčeva s svojo milo novo pesmico pri igri, jega vrtnega pridelka 10 mernikov krompirja in 2 mer ki Je 9 kakor navadno, s svojim lepim glasom vse ob- nika fižola. činstvo izbudila k veselemu priznanju. Naj bode toraj prisrčna zahvala preblagim gospem in vsem č. s. sode- lovalcem za veseli in prekrasni večer, ki so ga nam napravili, ter s tem blagim činom pomagali lajšati britko osodo onim, kateri čutijo grenke nasledke divjega tur-činstva. Novicar iz domačih tqjih dežel. Dunaja. m. Državni zbor je sklican na 22. dne Ljubljane. Deželni zbor je bil po 35dnevnem delovanji danes končan. Obravnal je zraven ustmenih po- Peštanskega Novega ministerstva niti Dunajskega niti se m; časnikarji Dunajäki vsak dan vedo ročil 97 predlog. V kakem strahu je bila protivna nam imenovati kako drugo ekscelenco, da bo minister. Pra- stranka, da ne prišla v manjšino, ako bi dva njiho- WV1 MlLI VV J U vv KJ m 4/4 lltjivf v MUj WAU V J v. U» vr M * v% f m vih bolehnih tovarišev in pa navadni „urlaubar' < ne prišli v sejo, dokaz je to, da še ie v zadnjem trenutku vijo, da dosedanji minister finančni Pretiš je prevzel nalog, sestaviti novo Dunajsko ministerstvo in da zato novih ministrov išče deloma v vrsti starega ministerstva zborovanja je prišla verifikacija poslanca Ša v nika deloma v vrst* Dunajskega državnega zbora. Da > se na vrsto; vreči volitve niso mogli, zato so vlekli, češ: za „hiif, was helfen kann". Danes (zadnji dan) je bila tudi volitev novega deželnega odbora. Izvršila se je tako-le: Poslanci „velikega posestva so izvolili Dežmana za odbornika, ki je tudi dozdaj bil za namestnika pa njih zastopnik v deželnem odboru mu izbrali barona Taufferer-ja. Poslanci mest in 9 za trgov so izvolili: dr. pl. Schreya za odbornika namestnika pa mestnega župana Las an-a; poslanci kmečkih občin so enoglasno volili dr. Jan. Bleiweisa za odbornika; vprašan: ali sprejme izvolitev, se zahva-luje za častno zaupanje, da pa z ozirom na to, kar je objavil o adresnem svojem govoru, ne more iti v deželni odbor, ker je tudi v sedanji deželni zbor le šel ker so tovariši njsgovi to želeli. Bil je potem pri drugi volitvi na mesto njegovo izvoljen dr. Vošnjak; za odbornika-namestnika bil je tudi enoglasno izvoljen K. Klun, ki pa tudi ni sprejel izvolitve, > rekši i da on ni- komur noče dati prilike , izvolitve njegove napačno soditi in misliti, da hoče z odborništvom materijalno preskrbljen biti. Po tej odpovedi je bila druga volitev, pri kateri je bil soglasno voljen dr. Po ki u kar, ki je, če tudi ne rad, vendar sprejel volitev. Poslanci celega zbora so naposled izvolili dr. S chaffer j a za odbor- nika j viteza Gariboldi-a pa za namestnika. Ker Dežman in dr. Vošnjak gresta prihodnji teden že v državni zbor na Dunaj, bodo tedaj za več časa v deželnem odboru delovali baron Taufferer, dr. pl. Schrey, dr. Poklukar in vitez Gar ib o Idi. Ker mora današnji list že v tisek, končamo to poročilo, do-stavljaje, da se bode zbornica zaprla pozno na večer (Iz seje družbe kmetijske 131, m.), pri kateri sta pod predsedstvom barona Wurzbacha bila zarad subvencij skih zadev pričujoča gospoda zastopnika c. k. deželne vlade in deželnega odbora, nam je došlo sledeče poročilo: Oas prošinjza premije zboljšanih senožetin zboljšanega planinskega gospodarstva, za katere je ministerstvo kmetijstva odločilo 500 gld., se razpiše do 20. novembra. — za novo osnovane sirarske VilJ £J\J • UU V WUi U1 C% > - £J C% U v Y U U O li V/ V t* LA \J O i 1 Uf 1 družbe, za katere je 600 gld. podpore določeno decembra do ; do zazasadbo gozdov z lesom tudi > decembra tega leta. očitno nevoljo je zašli šal odbor poročilo, da nekatere občine prenemarno postopajo o napravi vodnjakov, za katere so že podporo prejeli. Občini Žuženberg za napravo dveh vodnjakov se je dovolilo še 100 gold, podpore. — ob- čini Luče za vodnjak v Žalni se dovoli 150 gold, občini P aleje na Krasu pa 200 gold, podpore. 9 Te > mu bo posrečilo, na tej poti skrpati novo ministerstvo ni skoro dvomiti; al da tako ministerstvo ne bode zavoženega državnega vozd spravilo na boljo pot, to tudi ves svet vidi, le ustavoverci ne. Sistema, sistema druga! To je edino, kar reši Avstrijo nadlog in ko-nečne pogube. — Tudi dosedanje ministerstvo Ogersko bode neki še stopilo pred državni zbor Peštanski^ in da od njegovega votuma je odvisno, ali bode staro 9 ministerstvo se omladilo ali pa novo postavilo na nje govo mesto. Vsakako morate krizi obeh ministerstev do začetka delegacij pri kraji biti. post" Zanimivo je pričkanje med časnikom Tages in 99 rol. Cor." o nekem govoru ministra kneza A uersperga. To pričkanje zadeva stvar, ki ne more ostati brez nasledkov. Graška 9) Tagespost" je namreč objavila, kar je knez Auersperg govoril o časništvu vladi protivnem in posebno o tem, da je pri sklepanji Avstrijsko-ogerske pogodbe treba bilo v zbor niči poslancev glasov kupovali. Se ve da od- kritje tacih izjav ministrovih je stvar jako sitna, zato je „Pol. Gor." se oglasila rekši, da vse je laž, kar je Tagespost" objavila; al „Tagespost" temu nasproti po- navija, da je vse od besede do besede resnično, Kar je bilo rečeno, in dostavlja še , da ministerstva predsednik Auersperg je govoril to 18. avgusta. Ker je ta stvar precejšne važnosti, pride gotovo kot interpelacija v državnem zboru v obravnavo, in takrat bomo zvedeli, ali je resnica ali laž to, kar se je javno očitalo mi- nistru. Iz Bosne in Hercegovine. Našim bralcem in go tovo tudi vsem prebivalcem naših dežel bo vesela novica ta, da bo po sklepu cesarjevem zdaj naša vojna demobilizirana, to je, velik del, namreč 4 brigade in 20. divizija se vrnejo iz Bosne in Hercegovine na svoj dom. Med tistimi, ki bodo domu spuščeni , so posebno reservisti, toraj bodo tudi od naših polkov prišli ravno oni domu, ki so morali letos nena- doma iti k vojakom in katerih se domä najtežje^pogre šajo. Vsega skup se vrne okoli 60.000 mož, kakih 100.000 jih pa ostane še v zasedeni deželi. To kaže, «da se doli ni bati več hudega upora ter da bo pomir jenje Bosne v kratkem končano. Filipovič ima ostati, kakor se poroča, v Bosni, na njegovo mesto v Prago pa ima priti vojvoda Würtemberg popusti vsi svoje mesto v Bosni. Tudi zadnja reserva (Ersatz- reserve) je bila že domu spuščena, v Ljubljani, na. pr 700 mož in 3 častniki. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: Jožef Blaznikovih naslednikov t Ljubljani