Našim malčkom Matfažek Junaškega Slovenca povest v slikah 34 Potem sta s Tinčkom na obali zakurila m pripravila pomorščakom slasten obed. Poverili so jdrna namreč sJužbo kuharjev. Nekega dne pa so razpeli vsa jadra in odpluli proti domači obali. Vozili so mimo belih mest, ki »o kakor sokolja gnezda ždela ob mogočnem skatovju. Nihče jih ni uetavljaL Ko so zapluli v domačo luko, je zagrmel v pozdrav top. Ljudje so pritekli na pomol in jih navdušeno pozdravljali. Saj so vedeli, da S2 vračajo Uskoki z bogatim plenom. Če so se vrniH, niso prišli nikoli s prazno barko. Vrh mesta se je dvigala ponoena in močno utrjena trdnjava — uskošM grad, zavetišče sJovitih »semjskih Uskokov«. Tujci so vedeli, da se tega sršenjega gnezda ne bodo nikoli polastili. Senj je nezavzeten« Za temi zadovi je bil vojni plen varen. (Dalje prihodnjM)