Inž. Ciril Pirc Sprehodi pod nebesnim obokom Tretji sprehod Pričelo se je zopet šolsko leto z vso svojo resnosljo. Le malo časa je ostalo naši mali zvezdoznanki za druge stvari. Pa tudi megleni jesenski večeri niso bili kar nič pripravni za opazovanje neba. Potem so prišli zimski dnevi s snegom. Glej, v začetku decembra pa se je vreme nenadoma zjasnilo. Nastopili so krasni zimski večeri, ko je nebo polno svetlikajočih se zvezdic, kakor samo še v pravljicah. Tedaj pa sta se Ksenija in očka zmenila, da napravita priliodnjo soboto svoj tretji sprehod pod zvezdnato nebo. Pot ju bo neljala tokrat na ljublianski Grad, od koder bosta imela lep razgled na vse štiri strani neba. Drugo jutro bosta pa lahko malo »potegnila«, ko ne bo šole. In nastopil je mrzel, lep decembrski večer. V tople kožulie zavita sta stopala naša znanstvenika po praznih ljubljanskih ulicah. Sneg je škripat pod njunimi koraki. Mamiea se jima je skujala. »Raje vajn bom počakala pri gorki peči in vama pripravila čaj!« je menila ob slovesu. Ko je odbila v zvoniku cerkve sv. Nikolaja ura devet, sta stala pozna potnika že na grajskih okopih. »Tako. dekletce, sedaj pa pokaži svojo znanost,« pripomni očka, >in ugoiovi glarne smeri neba!« »To pa že dobto vem iz šole,« odvrne Ksenija. »V smeri Kamniških filanin je sever, proti Krimu jug, proti Rožniku zahod in tam. kjer eže Tanče, je smer na vzhod.« >Le počasi, le počasi. Pri najinih prvih sprehodih sva se naučila to stvar nekoliko drugače in natančnejeU »Že vem, že vem. Najprvo moram najti Tečajnico. Ta mi pokaže smer proti severu. Za seboj imam potem jug, na levi zahod in na desno vzhod.« »Tako je. Torej na delo.< »Najprvo moram poiskati Veliki voz. Ga že imam. Sedaj v mislih zveženi obe zadnji kolesi z ravno črto, jo podaljšam do prihodnje svetle zvezde. To ,je Tečajnica. Tudi njo sem že ulovila. V tej smeri je sever. Na desni je sedaj vzhod. Glej, glej in Veliki voz je sedaj na vzhodni strani neba, ko smo ga pa opazovali ob isii uri poleti, je bil pa na zahodni strani.« »Res je, otrok. Kako dobro si se že navadila opazovaii tek zvezdic na nebesnem oboku. Ko se bova vračala domov, ti bom poskusil raz-ložiti vzrok tega pojava. Zato vidiš tudi ostale znane zvezde sedaj drugje na nebu, kakor si jih videla poleti. 145 Kasiopeja je zamenjala mesto z Velikim vozom in je sedaj na zahodni strani neba. Na zapadni strani neba te pozdravlja sedaj tudi Labod z Denebom, ki ga spremlja Lira s svetlo Wego. Ozvezdje Orla z Atairom pa je že šlo za soncem za Rožnik. Zato pa so se prikazala druga ozvezdja, ki jili poleti nismo videli, ali vsaj ne v taki legi, da bi bila za opazovanje prikladna.« »Blizu kulminacije. kakor si .mi razložil v Bohinju,« pripomni Ksenija. »Tako je. Poglej zopet lepo svedo zvezdo prve velikosti. ki se bliža kulminaciji. Nekoliko ne-ugodna je za opazovanje, ker je previsoko na nebu, skoraj nad na-jinima glavama. Irae ji je Capel-la: kar bi se po naše reklo majhna koza. Je tretja najsvellejša zvezda, vidna pri nas. Drnga najsvetlejša ie Wega, kakor sem ti povedal po-leti. CapeMa je glavna in naj višja zvezda v ozvezdju Voznika. Lali-ko boš našla pet s^retlejših zvezd — ena med njimi je Capella — ki tvo-rijo lik peterokota. Ena teh zvezd ne spada več k vozniku, temveč k ozvezd i ii B i k a. Poiščeš pa V o z -nika lahko tudi na ta nafin, da podaljšaš najdaljšo stranico Veli-kega voza v nasprotno sraer od ojnice, pa te smer pripelie do iska-nega ozvezdja. Mislim, da si sedaj že precej navajena na tako »risanje« po nebesnevn obokvi. Čisto blizu Capelle so