f A 3 nč. 15. številka. Izdanje za petek 4. fcbruvarja 1898, (t Trstu, v zvečer dne A. februvarja 1898.) Tečaj XXIII »■»u____ h i*, a {,- t rlkrr.t n-i leden v ieatib is N.-j-V ->. toarEvlM, A*«Mklh -■ ?e V^tah. Zji»h»nje iadanje iz • 3J: • v er uj, reAerno pa oV> 7. a»f v^rr, — .>bojao iiduje stane s c» j«d«DDiMeo . (. 1.—, Ima Avatrtja f. 1.50 aa tri aaaeo. . . 3.— . 0 . «.iO M pal lata ... H,— . , , t.— » »H l«to . . . 12.— ... 18.« Mareleles !• plaftevatt *apra| m »rtik« krti prllaiaae iiriiiln ta spravi m Mira. Peaaasitao itavilke aa dobivaj« v uro. dajainioab tobatia v Iratu po a uve, isvea Trata p« • avč. EDINOST Oflaal M radue p« lamu * *- eaalov« i debelimi Arkaai »o plai . proator, koUkar abaega aav»<{n.K m Poslana, oaartmee ia javne sahvale, *aii oglaai Ud. ae raflar*»-f j 1 0 ▼al depiii aaj poiiljajo jrtua.*..* alioa Caaerna it. iS. Veako pn«o mi.9 biti frankovano, ker nefraakoTnna ae »orajemujn. Rnkonlti ie n* vrnAa*«, jema Upravnimtvo ulica Mohno pic« eolo bit. 3, II. nadat. NaroAniao in oglaa* je plačevati loco Trat. Oiprte «okl**i Cija »e poStni*«. r ««»nM j* h<", Deželni zbor istrski. III seja dne 27. januvarja 1897. 0>a*je) PobI. M a n d i 6 se je oglasil za besedo k svojemn predlogo. Na galerijah je navitil silen vrilč, ivi žganje, ropetanje in psovanje proti govorniku. Predsednik je opominjal galerijo. MaudiČ js hotel gororiti, toda predsednik mn je branil in ■■ ni hotel dati beiede. U a n d i d: Jaz imam pravico, da govorim. Ukrotite galeriji, da me ne bodete motili I — Na galeriji neprestan vrišč. Predsednik je kričal na Mandida, da mn ne da besede, Mandić pa mn je odgovoril, da ma mora dati besed), ker jo je dal tudi poslancu Doblanovicbn. Členi manjšine so se prepirali s predsednikom in z členi većine. Najbolj se kričali posl. Bennati, N. Venier in Ghersa. Odgovarjala sta jim Spiučid in Laginja. Ko je videl predsednik, da Mandić noče odnehati, obljubil mu je, da mu da besedo kasneje. Dež. odbornik C1 e v a je rekel na to, da je tndi deželni odbor poizvedoval o potrebah prabi-valstva ter da isti stori vse mogoče, da se pomaga bednikom. Predsednik je dal besedo posl. Mandidu, ki je počel govoriti ; no, na galeriji je hkratn navstal takov vriič, da te je moralo oglučiti. Ponavljali so ee isti prizori kakor poprej. Zastonj je predsednik opominjal občinstvo in je pozival Mandida, naj govori. Kuaaj jo ie-ta spregovoril besedo, je uavstalo neopisno kričauje. Poslanci ia večine: Toaasi, N. Venier, Benati, Ghersa so kričali kakor besni: „To je hrup puljski, kakoršnjega ste hoteli, imate ga, prav vam bodi !• — Členi manjšine so jim odgovarjali. Na galeriji so bnčali groznaje, nego v kaki krčmi. Mandić js stal vedno, a ni mogel govoriti. Predsednik je kričal in zvonil, ali ui ga poslušal nikdo. Slednjič je ukazal predsednik, da se izprazni gornja galerija, vzel klobnk ter ediel is zbornice, za qjim je odšel vladni zaatopuik in potem de členi večine. Na Jgaleriji je neprestano trajal vriše; uajgrsimi izrazi so zasramovali čleae manjšine. Še le po daljem času se je umirilo ob-činatvo na galeriji. Toda ni odšlo, ampak se je poskrilo. Po 10 m nutsh presledka se je vrnil predsednik. Otorivši sejo je dal besedo poslancu Mandidu. Opomnil je poslednjega, naj bode kratek. Mandid jo začel gororiti, ali kričali so mn vmes členi večine in dolnja galerija, dočim je bilo PODLISTEK. Predla 84 ROMAN. Poljski spisal Boleslav P ros. Poslovenil PadravskL .Kaj i a a« poaniti ?• je odvrnil Polž. Oči-fidno pa »i je ponevil v duši ženinu svaritev, kajti nakrat je n«hal jesti ter jel s žlico lahno udarjati T takt. ,Nu, ne premiiljsj, marveč obleci auknjo", oglasila se je žeua vnovič, „p* tadi fanta vzemi s seboj*. ,A čean sta mi ona?" .Zato, datibodeta pomagala prositi, in zato, da mi Aodrejček pove, kako si se pogajal. Sedaj Teš, ćem a*. ,S temi babami je križ", je zaaomljal Poli, videči, kako je žena uravnala vse v naprej. V duha a je dodal: čuti na gornji galeriji glasno mrmljanje. Konačne je mogel vendar pojasniti posl. Mandić, la zahteva, naj se uvrsti v zapisnik, da je bil njegov predlog za pomoč stradajočim predan predsedniku v hrvatskem jeziku in pred zadnjo sejo, da se je ve Čina aamo ravnala pe manjšini, da on (Mandić) ne odgovarja za preved, niti da ne pripoznava tega italijanskega prevoda predloga ujegovega. Oba predloga, Mandidev in Doblanovichev, sta se izročila jednoglasno deželnemu odboru. Na predlog posl. Bartolia je dal predsednik zopet edpreti galerijo, a tam skrito občinstvo je skočilo pe konca. Za tem je sledila razprava o premeščanju deželnega zbora. Posl. Bnbbs, ki je bil stavil predlog proti premeščenjn. je dobil prvo besedo. Najprvo se je sagnal v vlado, ki v noveji čas nvaja baje Meter-nicha in Bacha, potem je opisoval nekdanjo slavo mesta Poljskega, pel hvaloapeve nekaterim načelnikom tega mesta, navajal razna ministarstva, ki so baje delala proti Italijanom, zaganjal ae osobito v bivšega ministerskega predsednika Badenija, kateri da je sovražne ; postopal proti Italijanom; govoril je nadalje o dogodkih v Pragi, o nenaait-Ijivoati Slovanov, ki bi hoteli vladati nad drugimi. (Govorniku sti pritrjevali galerija in večina, a ob zvrietkn so mn ploskali silno). Posl. S p i n č i i je že pred sejo izročil predsedniku svoj protipredlog, podpisani od vse manjšine. Sedaj je hctd utemeljiti svoj protipredlog. Toda, čim je izustil par besedi, uastalo ja na galeriji strašno kričanje in vrišfi. Predsednik je spominjal občinstva, ali brnzvspešuo. Komaj da je izrekel, da je dobil pooblasti lo--nastal je vnovič nezaslišan vrišč ia tulenje. Izrekši, da ja dobil pooblastilo od tovarišev, obnovil se je na galeriji prejšnji prizor: uekateri so kričali, drugi žvižgali, tretji psovali in grdili, ka> kor da so v najpriprosteji krčmi. Predaedaik je kričal, naj se izprazni galerija, občinstvo s« je prepiralo žnjim, ter sipalo vsakojaka zairauiovanja na manjšino. Predsednik ] sami doložiti l*po svotu ra zavarovalnino ; crkoilu je dvoje volov na jedankrat, a tem ae bili ob vso glavaieo, in vendar u i znano, da bi bilo v zadnjih (pravijo 15) letih crknilo le jedao Živinče. Ako ae v preteku nekoliko srečnih let nabere dovolj glavnice, zniža se lahko izdatno letni prispevek. Namero-vana „Z eza zavarovalnic" v svrho med«ebojne podpore '.»giUvija obstanek najhuje prizadetim zavaievaliiica*. T. zavodi naj bodo podlag« našemu gospodarskemu razvitku I Tfžkoč ni pomagati uikakoršnih več, treba je le če vztrajnega, resnega dela in dosežemo, kar smo hoteli. Srečni začatek nun je porok, da završimo tudi zapričeto delo; ko zmagamo na goapedarakem polju, bodeao tudi neodvisni na politiškem; tedaj pa zakiičeme našim nasprotnikom: S kruto eilo in združeni ste hoteli uničiti nas, a mi, zapuščene lirote, zmogli smo vas s poštenim delom aveiim 1 Burno pohvalo je žel goopod govornik ca vapodbujk)o!a uvajanja svoja; udarno, da ao ta besede, ki so neprecenljive vrednosti za našo bodočnost, pale u a rodovitna tla. Saj m je tudi takoj uresničila zelja gospoda predavatelja: da se ustanovi v Sežani modna aadružaa podružnica in ukrana potrebno za osnovanje zavarovalnic goveje živina ▼ bližnjih občinah. Naj m se dejanski izvajali po vsej Sloveniji nasveti in misli nzornega rodoljuba! Le gespodar-aka neodvisnost nam jamči arečoo bodočnosti V to ime nam poaozi Bog i areča junaška! ,Da vskresne naia slava" I PoilUik« vesti. T TRSTU, dn«;8 februvaija 1898. Položaj v — Istri. .Mattiaovo" večerno izdanje, „La Sera*, katere breobraznost sme ožigosali po zaslugi v zadnjem izdanju, je napela včeraj novo atiuno na avojo fijeliao. Dočtm je pred* včerajnjem še plavala na velikem morju italijanske om ni potence v Istri in je peno svojega atrapa sikala ua poslauca manjšine deželnega zbora Istrskega le zato, ker iati atoje zvesto na atrail pravic svojega naroda in vztrajajo neumorno aa delu za politično in narodno uotajenje našega Ijudftva v rečeni deželi — pa piše včeraj, da nikdo ne more tajiti ekziatence Slovanov t Istri. Ponovija aieer zopet, da so bili tu Latini pred Slovan, da je Udi od nekdaj prevladovala italijanska kultura, ali aale eksistence ne taji ve* in tudi ne zahteva od manjšina v deielueni zbor«, da bi se nehala boriti za prava Hrvatov! „La Sera" se je premislila ? 94 urah celč tako dalefl, da hvali dra. L*ginjo, kakor pametnega moža ia probitfenega duha. To je že mal napredek. Samo jedoo željo ima. Zakaj m bi hotela manjšina govoriti i t a 1 i j a n a k i ? 1 Naj le ostanejo „croato-fili", kakor so bili doeed^j 1 Saj Pulj j« toliko inteligenten, da bede vedei, da so hrvatski poalanei Hrvatje, tudi če govore italijanski. S tem, da do* aegaje le: da jih nikdo ne ume, da jih Italijani mrze tembolj, da jia žvižgajo in da se vae njihova besede zgubljajo v vetru. Nijedeu njihov govor aa ne beleži v zapisniku — a koliko zdr«vik kriterijev bi utemeljili lahko, katere bi si lahko prisvojila tudi italijanaka večina 1 Tako pa ostajajo mrtve njik ideje. Postopanja alovanske manjšine da ni mošna odobriti aoaebno v a«Janjam času socijalizma ia združevanja, ko se vse oklepa evangeljskega načela: da amo vsi bratjeli Tako transigira sedaj „Sera". Neizprosna ša predvčerajšnjim, apelnje nekako včeraj na — uljudnost hrvaUko-slovenake manjšine. Njeni argumenti so sicer taki, da ae nam bodo S^ar drobili ped prsti, ko jih prihodnjič malce pretipljenoo kritično, ali razlika med predvčerajšajia in včeraj je res tolika, da moramo to spremembo smatrati znakom, da je morda vendar nekai ljudij v italijanskem taboru, ki slutijo, da stvar utegne priti do usodnega zaključka in se v tej slutnji plašijo pred samimi sebi iu svojim postopanjem. Gibanje med dijaki. Shod slovanskih dijakov na Dunaju, ki se je vršil minolega ponedeljka pod predsedništvom Slovenca Voduska, je vsprejel tri resolucije. Vsi govorniki so povdarjali vzajemnost Slovanov v Avstriji in so obsojali surovost nemških buršov. Dunajsko vseučilišče da je last vseh narodov a tudi vseučilišči v Gradcu in v Ino- mostu m orati priznati jednakopravnost. Ob zvršetku shoda je pelo dijaštvo ,Hej Slovani", .Naprej*, .Kje doui j« moja, „Liepa naša domovina" in „Onamo, onamo 1" Tudi v Građen so se zbrali slovanski dijaki, in bo sklenili protestovati proti temo, da bi se zaustavila ali pretrgala predavanja. Včeraj so se zbrali na Dunaj: rektorji vseh nemš'ih visokih šol v Avstriji. V posvetovanju svojem so prišli učeni gospodje »!o zaključka, da nemS1 i bur^i ho prav za prav nedolžni na vsem in kriva da je vlad«, ker ni zadostil > Ščitila nemških buršev v Pragi. Potem se je deputacija teh učenih gospodov pvedstavila baronu Gau'schn, a čula je od njega tudi par gorkih. Obsojal je, da so se nemški dijaki dali zavesti v izgrede in je obžaloval. da ne bode mogoče odpraviti škode, ki so jo napravili sebi in zavodom. Vlada da ne bode trpela, da bi se ponavljali hrnpni prizori iz mino-lih dnij. Dijaki naj vrše svojo dolžnost. Visoke šole so t^mpeljni znanosti in nauka in se ne smejo zlorabljati v politiške svrhe. — V zmisln Gautschovih i/tjav je odgovoril tudi rektor vseučilišča dunaj-kega deputaciji dijakov, da ne more ustreči njih zahtevi, da bi se v soboto zaustavila predavanja. Opozoril jih je tudi na to, da ne-nemški dijaki bodo zahajali k predavanjem. Aha, aha! Kakor renči stari, tako žvrgolg mladi t Kakor »o laiki poslauci na Dunaju sleherni dan izdajali drugačne izjave in so vsaki izjavi, »ko je d šala ualee protivladno, hitro pridodali komentar v vladnem zmtslu, da slednjič ni vedel nihče, kako da prav za prav mislijo i i gospodje — prav isto t ako so pogodili sedaj Inški dijaki v Gralci. Še pred par dnevi ao proglašali svoje popolno soglasja z nemškimi dijaki ia ho se že dvigali visoko gori v sedlo, da pojdejo v boj za pravice in svobodo n^m^kih dijakov. Kar pa se jim je sedaj jelo dozdevati, da vendar ne bi bilo dobro, ako bi se ispostavljali preveč, so napisali včeraj iijavo, da ae hočejo v r d rž a ti vsakega nt'kanja v lokalne atvari in da nočejo imeti uikakega posla z vprašanjem, ki razburja sedaj nemšeo dijaštvo. Kakor poslanci tako so torej tudi dijaki strašno korajžni, dokler — ni nevarnosti, Ko pa se zbirajo kaki oblaki, nočejo reči ni tako ni tako, da bi se jim ne reklo pozneje, da so rekli tako ali iako. Francoska mornarica. Francoska komora je včeraj ua-ialjevala razpravo i» proračunu za mornarico. Minister mornarica je rek-1, d.t treba Francoski omisliti si še vojnih ladij in sic r takih, ki * ogovarjale času, da Francoska ohrani prvenstvo v sredozemskem rn ;rju. R az lične ar o m t i* Mestni svet trtaiki je imel miuultiga pone deljka zvečer svojo prvo letoiujo sejo. Župan Dom pieri je prijavil svetovalcem, da je umrl gosp. dr. Kstrl Porenta, bivši državni poslanec, župan tržaški in cleo načelništva inestj« ubežnice. Svetovalci ao vstali h sedežev v znak nužalfa. Potem so aledila razna za nas nezanimiva priobčenja. Za besedo se je oglasil gosp. svetovalec Coaibi, znani Ueumorui zagov.nnik že'^znice D viča L kn. Izjavil je, da noče govoriti dalje o železniškem vprašanju, ker sč je to iuk že zgodilo v deželnem zboru. Le to jt-.dao žrljo ti hotel izraziti v interesu Trsta, da tii se namreč uresničila optimistička pričakovanja svetovalca Augelijs. Svetovalec Bratos je interpelevai žapaaa, kaj se j a Zgodilo s prošnjo Belega mestnega gasilca za povišanje plačila. Isti govornik jo priporočal, naj se da lazs-etljave na pot, ki v.*di ao del*vik'h bis v ulici Pouz »na. Take uepri«tojuo.sti ne bi smeh trpeti Že iz ozirov na javno »arno.it in moralo. Župan je odgovoril, da v jedni p iii j injih sej odgovori na oae vprašanji. Potem so izvolili komisijo v zuiislu sklepa od 21. decemura m. 1. Tej komisiji, v katero so bili izvoljeni svetovalci dr. Etn:l Fabiani, Herme-negiid Mazzoli, Einard Mossauer, dr. Jurij P.ccoli in dr. Alfonz Valerio — bode naloga, da .prouči" volitev Nabergojevo 11! Torej potem, ko so stvari fte „proučili" oui sami v verifikac'jskem odseku in so jo „proučile" vse instance, sedaj jo hočejo preučevati zopet, da-li bi se vendar ue da! najti kakov nedostate--.* katerega — ni bilo! 1 Danes izišlo .Našo Slogo" je zaplenilo drž. pravdništvo. Uredništvo priredi II. izdanje jutri predpoludne. Ne samo brutalen, ampak tudi nehvaležen je židovski „Piccolo* nasproti našemu ljudstva. Ni mesta tu, da bi mogli danes govoriti o tem, kaj in kako bi bilo po Trata, zlasti za male trgovee, ako ne bi oživljali prometa slasti aaši ljudje. In vendar, kako zaaramnje „Piccolo" to naše ljudstvo in kako ščuva proti nam tudi tiste Italijane, ki žive od nas! Toia ne le doma se kaže .Piccolo" brutalnega in .nehvaležnega do našega ljudstva, ampak tudi na zunaj. To je pokazal nedavno temu. — Dva usmiljen* brata sta nabirala milo iarov za neki dobrodelni zavod na Kranjskem, če se spominjamo prav, za neko bolnico, torej za zavod, na čegar pragu morata potihiiti človeška strast in s ivražtvo! Onkraj tega praga more biti mesta le humannosti, človekoljubju in krščanskemu utrnil-jeuju; onkraj tega praga bivajo le ljudje, ki potrebujejo pomoči ol svojega bližnjega, ue da bi se menil ta poslednji, katere narodnosti je dotičnik, ki išče pomoči. Ni je grše, ostudniše »tvari, nego so narodna in politična strast ter sovraštvo, ako se pojavljajo na mestu krščanskega usmiljenja — v bolnici. Kdor ima človeško *roe v sebi, ta se pokori temu velikemu zakonu človekoljubja --ali židovski .Piccolo' nima srca! V svoji brutalnosti se je aagnal v redovnika in je ščuval občinstvo, da naj ne da ničesar za belnico! .Pen-aiero Slavo" pravi, da je tu „Piccolo" sledil svojemu brutalnemu instinktu, in viklika: O, kako usmiljenje onih, ki verujejo v bodočega Izve-ličarja I Gotovo, in sleherni dsn nam prinaša dokazov, da židovsko časopisje sledi n^jbrutalnejim instinktom. Toda ponoviti moramo zopet, kar smo rekli gori: italijanska gospoda so tudi skrajno nehvaležni do našega ljudstva in do naših slovenskih pokrajin. Koliko etotia ia stotin italijanskih delavcev dobiva kruha v naiih krajih in - mesta v bolnicah, »ko trebajo zdravniške pomoči I Slovenec je pač preblag, pre — človeški, da bi hotel vračati aob aa aob. Italijan, ako je obolel v naših krajih in je šel iskat ozdravljenja v naše bolnice, niti ue občuti, da je med tajci, niti ne občuti, da mu izkazujejo dobro delo usmiljenja sinovi prav istega naroda, kateremu italijanski živel j — kjer-koli ma le prilike Ia moči v to — seka najhnjih ran. Sio-venec je blag: on pozablja rad, kadar mu tako veleva sakoit človekoljubja,..... In „Piccolo44 ščuva proti zavodom, v katerih uživajo dobrote tudi njegovi fljplemenibi! Ščuva, ker sledi poiiviujenemu instinktu svojemu in ker ne pozaa hvaležnosti. A ljudje okolo .PiccoU* ho vendar sinovi avite col« ture in mi smo — barbari! Ali ni, da bi človek mislil, d* so ,iivj*U ■ res bolji ljudje?! Iz Trata v Ljubljano ali p« v Rusijo! Pišejo nam : Gospod Sticcoti oas je poslal, naj gremo, ako hočemo obdržavati slovenske pleae, v — Ljubljano ! Toda gosp. S. je še devolj skromen, kajti g. K »ch. — to j* neki drogi trgovec in eksptdi-ter — po-lul bi na-« in n*š trgovski ples najraje« v — Rusijo!! Ko se mu je dostavilo vabilo na ples trgovakih pomočnikov — kar se je storilo ozirom na t", da ta gospod mnogo trguje z našimi brati na Jugu — je izjavil: sem o miga in Russia", kar bi se rt k!o po naše: Saj nismo v Rusiji!! Tako torej: Slovenci naj bi šli v Rnsijo, ako »n hočpjo zabavati ! i Hfl I Gosp. Kochu bi m? zamerili, ako bi jednako odklanjal vsa slovanska pisanja; toda zamerimo mu, da je tako grdo odklonil vabilo na naše narodno slavnost, ko vemo, da rad sprejema i« izvršuje vsa slovanska naročila ! Torej, le dosledno, g. K., pa bode vse dobro! N-keinu drugemu gospodu pa, bi je pričel iz Ricmanj, da trgnjetu — z našimi ljudmi, moramo povedati kar naravnost, da naj ne kvari svojega slovenskega priimka, kajti, ako budemo primorani imenovati ga po imenu, mu to ne bode koristilo. Slovani Vas podpirajo, ker mislij", da ste Slovan, toda s kvarjenjem našega K. v C., si delate slabo spričevalo pred večino svojih odjemalcev. Kakor vidite, imamo mi trgovski pomočniki mnogo „bratov" in ne bratov, ki oam mečejo polena pod noge; toda mi se ne v*trašimo, dobro vedoči, da po grdem pride in mora priti lepo. Na naših somišljenikih je sedaj, da nas osokolijo se svojo navzočnostjo oziroma podporo. Neki naš prijatelj je pisal v ceuj. .Edinost*, da naš ples mora postati tradic j.MiaUu, kar da bi bilo v veliko korist tržaškemu slovenstvu. Da se uresničijo želje redoljub lega dopisnika, ki ao tudi naše želje, prosimo še enkrat, naj nikdo ne zamudi našega plesa, ki bode prihodujo nedelio dae 6. t. m. in ae prične ob 9. uri zvečer v lepi redntni dvorani gledališča „Politeama Rossetti*. Več slovenskih trgovskih pomočnikov. Reforme Qlede oddaje poilnik poiiljatev. 01 slavnega c. kr. poštnega^in bizojcuuea;* ravnatelj-štva s «n prejeli nastopni ra-glas: Povodom it form v postnem obratu tostran ke državne polovice, ki so se u e'j^vile a 1. svečan jin 1898, so nastopile za občinstvo glede od Uje pitnih pošiljatev sledeče spremembe : 1.) Na vseh onih poštnih uradih, kjer so za različne pošiljat** (priporočena pismi, denarna pisma, poštne nakaznice itd.) posebni oddelki, imajo stranke poslužujoče se poštno prejemne knjige, določiti v U tej aa vsak oddelek poseben predel, ali si pa za vsak oddelek nabaviti posebno prejem no knjigo. S.) C* se oddaja na pošto več tovornih po-šiljatev (maksimalno število j« t) z jedno samo spremnico, zadostuje jedna sama spremnica le tedaj, če so pošiljatvo jednake vrste, nikakor pa ne ta pošiljatve različnih vrst n. pr. ob jetnem aa vrednostne pošiljatve (z vrednostjo nad 80 for.) in th navadne pošiljatve (z vrednostjo do vštetih 20 for. ali pa brez vrednosti); z jedno samo apremnico se morejo torej odpošiljati le do 3 vrednostne pošiljatve ali pa do 3 navadne pošiljstve. 3.) Od gori označenega dne naprej mora se tadi pošiljatvam do 50 gr. težo pridevati poštna spremnica, kakorina je predpisana od poštne uprave. 4.) Ker se tovorne pošiljatve v bodoče ue bodo več kakor doslej spremljale z lističi z nti-snjeoim imenom oddajna pošte marveč le z lističi, na katerih bo naznačena dotična zadnji železniška proga, mora biti kraj, kamor je pošijatev namenjena, kolikor mogoče natančno napisan; radi tega imajo tudi poslujoči uradniki nalog, sahte-Tati od strank, da s* le-te ravnajo v tem oziru strogo po tem predpisu 6) O določanju teže pri pošiljatvah brez vrednosti, upoštevali se bodo od 1. svečana 1. L naprej le oeli a;i pol - kilogrami, dodim se bodo težo manje nego pol kilograma zaračunavale aa pol kilograma. Pri vrednostnih pošiljatvah se bo teža, kakor doslej, določala po kilogramih in gramih; prebitki pod 1 gramom se n« bodo upoštevali. Občinske volitve v Pomjauu se bodo vršile vendar enkrat — kakor nam poročajo od tam — in sicer tekom tega mesece. Razpisane sicer še niso uradno, ali naši možje so izvedli od verodostojne strani, da so volitve pred durmi. O tem volitvah trebalo bode spregovoriti resno besedo. Lahonoka hvalolnost. Minoli ponedeljek sem slišal pogovor dveh brivcev, katerega naj Vam zapišem tu. Eden je pripovedoval: „V soboto sem imel posla čez glavo, tako, da so me že boleli vsi udi." Drugi je rekel: .Tudi mi smo mnogo delali, toda ne z običajnimi ljudmi, nego le se ifiavi"! .Da, da je odgovoril prvi, tudi pri nas je bilo mnogo iste živali (bestie) lit To je laška hvaležnost! Mi imamo — vsaj kolikor vem jaz — v sredi mesta brivca, ki je nana prijazen. Ta zahaja tudi na plese in zabave, toda ta — Zigoj pri Čozi — ni imel minolo aoboto skoro nič posla!! Brez komentarja. Tržaško podporno in bralno druitvo vabi na veliki ples, ki se bode vr^il v .soboto dnč 5. fe-bruvarja 1898 v redutni dvorani gledališča „Politeama Rossetti" (uhod via Chiozza). Ustopuina za osebo 1 krono. Sviral bode orkester c. kr. pešp. št. 97. Pričetek pleaa ob 9. uri zvečer. Poleg „Del. pop. društva" je „Tržaško podporno in bralno društvo* najštevilneje dtuštvo tržaških Slovencevt zbok česar se je uadajati tudi prihodnjo soboto velike udeležbe. Pevoko družtvo „Zarja" v Rojanu vabi na veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 6. februvarja 1898. v prostorih Rojauskega pos. in kons. društva v Bojanu z blagohotnim sodelovanjem „Barkov-ljanskib diletantov". Vspored : 1. Jenko: »Ostre so," možki zbor. 2. Novak: .Hrvatskoj*, možki zbor. 3. a) .Ah ni li zemljica krasna", b) .Popotna", dvoglasen žentki zbor spremne v anjem bar« fcooija in glaiovii ja. i. F. S. Vilhar : „Naia ivezda", možki zbor s samospevom tenorja ter sprealje-Tanj«« harmonija. 5. VolariČ: .Vesela družba", m«§ani zbor spremljevanjea godbe. 6. Stokovič: • Gospod Lak'U," šaloigra s petjem v jednem dejanju. ?. Pl«°s Med posam čn'm toćkami svirala bode godba. Začetek ob 7. ari zvečer. Ust opni na aa veselico 30 nč. Sedeži 10 nt. Ustopnina k pleau za gospode 50 ač. za gcnpe 30 nč. Preplavila se hvalelno ipr^jemajo. Na veselici in plesu bode svira! oddelek veteranske godbe pod vodstvom g. Majceaa. N i obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. Takega narodnega slavja že dolgo niso imeli pri našem prijaznemjav. Ivanu, kakor so je imeli mi-nole nedelje. Na veselici tamkajšnjega bral. društva je bila udeležba uprav ogromna od strani domačinov. Neopisno navdušenje pa je vzbudilo dejstvo, da je prepeval nad 20 pevcev močan pevski zbor, došli od daleč iz tužne litre, iz Marezig pri Pomjanu. O tej veselici spregovorimo še. Rana od — 6aš. Henrik Rangan je sedel vSeraj v neki krčmi sam pri avojej mizi. Med drugimi pivci unel se je prepir in pretep. Nesreča Je kotel«, da je hotel jeden prepirale*? zagnati čaš« v svojega sovražnika, katerega pa ni zadel, in pač pa je ča4a priletela v obraz Henriku Rangan ter ga poškodovala precej. — Včeraj okoln 11. ure je prišel 12 letni Ivan P. svojim prijateljem v neko krčmo. Sela sta celo, in morda potrebno, da se l<*tna zavarovalnina določi različna ? raznih krajih dežele Kjer je ge-vedo zdravo, kjer ni kainih bolezni, bo morda zadostovalo po 7|f, to j« 70 viaarjev od 100 kron vrednosti zavarovane g vede, ali p« 35 vinarjev za prvi razred, pe 70 vin. za drugi, po 105 Via. za tretji in pe 140 via. za četrti razred ; kjer pa po d«eedaaji akušnji poge^to boleha in so slučaji logiua pogreti, tam bi» treba zavarovalnino vzdigniti vsaj na 100 vinarjev f»d sto kron vrednosti zavarovana goved«. Nasprotno pa bi se saela zavarovalnina znižati takim živinorejcem, ki iaajo zavarovanih mnogo glav, in p« dosedanjih skušnjah nevarnost pogina ni velika, aeniia po nekaterih gorskih vaaeh. Tudi glade upravo bi se saelo kaj malega spremeaiti, oziroma dostaviti, postavim, da se občni zbor sklicaje po osebnem vabilu mesto po časopisih (§. 34.), ali da se voli v nadzorstvo v h t'« oaeb (§. 44.) ali da aa v*li oglednike skapuo ali po vaseh (§. 45.) Sploh pa svetujem sprejeti spiošua pravila, le glede letne zavarovalnine je želeti, da se v obče nekoliko zviša, menim na 100 viaarjev od 100 kron vrednosti; saj občni zbor lahko zniži zopet, nko bo društvo srečao, da ne bo imelo mnogih slučajev pogina. SuoTatelji zavarovalnice naj torej splošna pravila sprejmejo nespremenjena, ali pa naj jih spremene po gorenjih opazkah, ako ae jim to po trebao zdi. Nabira udov naj se začne precej. Snovatelji naj svoje sosede pouče o vnžaosti zavarovalnice in k jedni mizi, pn kateri je sedel že neki nepo^ . ... 4 . ., . , , «nan,c. Ta nepoznane« je začel zabavljati Ivanu Jlk tftkD° P"d#be " droJt™»^ P. iu ta mu je tudi odgovarjal primerno, tako, da | , P'^ebna naloga osnovalnega odbora pa je, e prišlo do prepira. Nepoznanec ni rekel ne tri J da pr",la V?^™ VL U namen»«,isati ne štiri, marveč je hkratu zagrabil za kozarec I i , ! v i .I A: T-** ter je udaril z istim Ivana P. Navzoči so prepre. i 8tVl' V TrHtU 1 V 4uPan,j' QJ' " dru*e . . * , aliri i7Vi>na na mi In vinaruv odstranjene ovire, se uvede elektrika gotovo ▼ kratke« po vseh železnicah. Maatna hranilnici v Radovljici V mn«een jaruvarja 1898 je 120 straak uložilo 23501 gld. 15v« nv<*., 75 strank vZ|i?aiit> 7367 gld. 91 «ve. 25 strankam se je izplačalo posojil 12610 gld., stanje uloa: 375392 gld. 69 nvč., denarni promet 74841 gld. 027. nvč Prebivalatvo in razsežnost trozvsznlh driav. Avstro-ogersk«, Rkupno s Boane in Hercegovino, meri 676.000 □ kilom, z 43 milijoni prebivalcev. Na vsaki □ kilom, odpada 67 prebivalcev. Nemčija meri 541.000 □ kilom, s 53 mi-milijonov prebivalcev. Na vsaki □ kilom, odpada 98 prebivalcev. j Talija meri 286.0000 Q kilom, z 32 ailijoni prebivalcev. Na vsaki □ kilom, odpada 112 pre- j bivalcev. Potres na Turškem. Te dni je bil močan ; potre? v Balikesi in v okolici Bruse na Tuiikem ' Veliko oseb je ranjenih. Škoda je velikanska. Sultan ■ je imenoval komisijo, katera naj preskrbi pomoč ponesrečencem. On je daroval 500 lir podpore ter • je naročil zajedno fiuančuemu ministernlvn, da po- j rav -a trosite za prevažanje poškodovancev v Ca- 1 rigt-ad. Ustanovil se j« tudi odbor za nabiranje milodirov. Loterijske številke izžrebane dne 19. t. m : Praga 64, 84, 61, 70, 7. 70. 1, 39. 87, 61, Inn.-'bruk 30, 73, 36, 38, 13. Narodnogospodarsko. Navod za silovanje zavarovalnic za govedo. Vendar pa nme vsaki osnovalni oduor za zavarovalnico svojega kraj* pravila delom« spremeniti, ako je to res po trebao za dotični kraj. Gledd drnUvenikov, zavarovalnic« lahko sprejee« v društvo samo žiriaorejc*, ali pa tudi dro0'« oseh« (§. 5), recimo duhovnike 111 učitelj«-, ker bodo ti potrebni v upravi zavarovalnice (§ 33). GluJi ustopnine ta lahko določi viitj* ali Ija. a« gospodarja al na živali (§. 11). Prav je f.astjijfc kenHureij uk.^ .Edinost štiri izvode pa po 30 vinarjev. Pravila se smejo dati v potrjenj« tiskana, ni jih treba prepisovati. Dostaviti pa je v §. 1. ime uuhiiiki. OWni zbi*r vedi predsednik oizovnh'ga odbora. Dnevni red te*a občoega Uura oosegit samo ustanovitev dm.itva, t. j. v„ii našelstvo, nadzorstvo, oglednike, tajnika in blagajnika, kateri v-pi>jmo vodstvo zavarovalnice in jo oskrbujejo po potrjenih pravilih. Tudi je svetovati, da Ui'an >vm občni zb.;r »kitne pristop k zvezi. (Zvr^et^k.) Hk^nov^e vead Pulj 3. Današnja a*ja je uila, ako ie mo<.,če, še škandalozneja. Galerija jo obsDvala mau]*ino tajgrš-mi pinvK.mi. I/.zivajoč« pes-m fNplIa pa-tria di R.isseiti* tulila je galerija Stir.krat ter kričali „Fora i Sčavi !M Občinstvo s« »i hotelo odstranili z galnij, čeravno je to zaukazal predsednik. Seja je bila dvigneaa dvakrat. Razprava o Bartolij^Tem predlogu da se iUlijaftči a proglasi razpravnim jeziko®, i dložena. Dunaj 3. Opoludne so se spoprijeli slovanski in nemški dijaki v auli. Rektor j« napravil air. Predajanj* so se zaustavila, ker nemogoča, raz t en na teologiji, do izključno 10 t. m Senat je pridr2al postopati strogo proti proozrr čiteljem. Tudi na politehniki so se ustavila predavanja. Gradec 3. Vs'ed prošnje visokošoleev zaustavila so *e predavanja na obeh visokih šolah. Brno 3. Piedtvaijn na politehn L'i a > dijaki preprečili kričan;em in ropot m. Praga. Na nemških visokih Šolali ni mesec marc 29 75 ta maj 30.— ta september 80.75 «a december BI.25. , 9. febvuvaij« Državni -I-JIH » viaj-IJ-ji, n ^ t srebru ^■»t. . mark .i;-. včeraj 102.45 102.40 121 90 102 85 357 23 119 95 v.52 11.76 45.45 mea 102.60 102.55 122 40 102 90 3H5.40 120.05 9.53 11.75 45.35 Bplrltua olnnpls oomposltus ALOOFON jedino sredstvo proti zobobolu, rrvmatič. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nfi. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (M due Mori) Piazza grande TRST. Paziti na ponarejanje Zaloga pohištva tvrdke Al e s san dr o Levi Min z i Trat. Via Rlborgo, 21 Is Plazia Vecchla it. 2 Zaloga pohiitva ia tapetarii vseh slogov, lastnega is-delka. Bogato Bkladiiče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na sahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročen) i blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne d