Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 7.
V Ljubljani, dne 1. maja 1929.
IX. leto.
flvrm i \ T.i m u. niJ
Telefon štev. 3040.
VOJNI INVALID
GLASILO UDRUŽENJA VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE SHS
List izhaja 1. in 15. v mesecu. Posamezna številka 1 Din. — Naročnina mesečno 2 Din.Rokopisi se ne vračajo Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. — Št. Peterska vojašnica. Telefon štev. 3040.
OBLASTNEGA ODBORA ZA LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO OBLAST V LJUBLJANI
Občni zbor
Oblastne organizacije udruženja vojnih invalidov za ljubljansko in mariborsko oblast v Ljubljani,
se bo vršil
v nedeljo, dne 12. maja 1929 ob 9. uri dopoldne v Ljubljani, v veliki dvorani Mestnega doma na
Krekovem trgu.
Kot funkcijonarji na tem občnem zboru s pravico debatiranja in glasovanja so poleg oblastnega odbora samo izvoljeni delegati krajevnih organizacij ali njih namestniki.
Delegati morajo imeti pooblastila svojih organizacij.
Na občnem zboru prisostvovati brez pravic debatiranja in glasovanja sme tudi drugo redno članstvo.
Vsem udeležencem-članom Udruženja je dovoljena z odtokom Generalne direkcije državnih železnic v Beogradu z dne 14. aprila 1929 G. D. Br. 30730/29 polovična vožnja. Navodila za polovično vožnjo so na drugem mestu v tej številki našega lista.
Na pnedvečer pred občnim zborom dne 11. maja 1929 ob 19. uri (7. uri zvečer) je DELEGATSKA ANKETA
v krojačnici zadruge »Vzajemna pomoč« v Šentpe-terskl vojašnici (glavni vhod pritličje levo), li kateri imajo pristop samo delegati.
/	Oblastni odbor.
Poročilo za oblastni občni zbor.
Ob sklepu društvenega leta 1928/29 prehajamo baš v jubilej 10-letnice obstoja naše organizacije. Vse kar je storila v tej dobi bi kronika lahko na široko zabeležila. Vsi njeni funkcijonarji in člani se zavedajo, da je storila mnogo dobrega in koristnega za našo stvar. To dejstvo jo vzdržuje, razvija in jača tako, da more pokazati ob desetletnici svoj popolni razmah.
K sklepu društvenega leta podaja Oblastni odbor za ljubljansko in mariborsko oblast v prvi vrsti onim, ki so kot delegati dolžni presoditi delo, pa tudi celokupnemu članstvu, svoje poročilo.
Delokrog je obširen, lahko bi beležil raznovrstne panoge in detajle, toda poročilo se mora omejiti na kratek referat.
Organizacija.
Oblastna organizacija šteje 53 krajevnih ker so med letom nastale 3 nove in sicer v Čakovcu, ki se je priklopila k nam, v Kozjem, kjer se je stara podružnica šele letos reorganizirala in v Veliki Polani v Prekmurju, kjer se je na novo ustanovila.
Oblastni odbor je pošiljal krajevnim organizacijam svoje delegate in revizorje, posebno o priliki krajevnih občnih zborov, katerih so se po večini udeležili delegati, in članstvu pojasnjevali naš položaj, organizacijo in posamezne osebne zadeve. Tudi je stalno in točno kontroliral delovanje organizacij, njihove obračune in proračune, dajal potrebna navodila z dopisi in okrožnicami. V splošnem ie treba konstatirati porast rednega članstva in s tem se je pri vseh organizacijah tudi dvignilo delovanje.
Oblastni odbor.
Obstoja iz samih večletnih odbornikov, ki jim je bila na lanskem občnem zboru ponovno naložena težka naloga in odgovornost. Delovanje je bilo v najlepši harmoniji in zanimanju za interese sploš-nosti. Medsebojna kontrola med upravnim in nadzornim odborom je bila stalna in natančna. V upravnem odboru so ostali do zadnjega vsi člani, dočim je izstopil med letom iz nadzornega odbora Prostovoljno iz osebnih vzrokov tov. Moser. Sej, sestankov in drugih potreb navzočnosti so se vsi odborniki točno udeleževali.
Uprava in administracija.
V tajništvu je stalno posloval tajnik s še eno pisarniško močjo. Izvrševala sta vse administrativne posle, vodila poslovne knjige, arhiv in v drugi polovici leta tudi upravo lista.
Blagajniške posle in knjige je vodil blagajnik.
ki je imel tudi referat koncesij in nadzorstvo nad statistiko. Za večje ekonomske potrebe ali nabave je bil poverjen tudi en odbornik kot gospodar.
Za poslovanje vsega stalnega osobja je predpisan poslovnik, delo pa sta kontrolirala predsednika upravnega in nadzornega odbora.
Skoro dnevno je sprejemal tajnik stranke, interveniral v različnih stvareh osebno, aii pa dajal različna pojasnila in navodila.
Delovodnik beleži od lanskega občnega zbora do sklepa tega poročila 4116 došlih dopisov.
Posamezne krajevne organizacije so poslale sledeče število dopisov: Bled 5, Brežice 17, Boh. Bistrica 9, Beltinci 42, Celje 1Ü4, Cerknica 11, Črnomelj 7, Čakovec 14, Domžale 31, Dol. Lendava 3, Gorje pri Bledu 6, Gornja /Radgona 15, Guštanj 35, Jesenice 28, Kamnik 21, Kranj 38, Krško 80, Kočevje 21, Kozje 3, Kostanjevica 13, Konjice 29, Ljubljana 39, Ljutomer 23, Logatec 21, Mokronog 31, Moravče 18, Metlika 58, Maribor 96, Maren-berg 18, Murska Sobota 86, Novo mesto 37, Ormož 31, Ptuj 116, Polzela 26, Ribnica 59, Radovljica 8, Selca nad Škofjo Loko 41, Slovenska Bistrica 32, Sevnica 34, Slovenjgradec 25, Stari trg 2, Škofja Loka 13, Šmarje pri Jelšah 56, Šoštanj 19, Tržič 14, Trbovlje 55, Trebnje 28, Vrhnika 6, Velika Polana 29, Velike Lašče 34, Zagorje 39, Žiri 14, Žužemberk 24. Ostali dopisi so došli od drugod, ali pa so lastni odborovi. Korespondenca je bila pred vsem o organizaciji, posamezne prošnje in dopisi pa so se tikali izplačila invalidnin, prizivov proti sklepom, nadpregled, odkupnin, podpor, orodja, učenja, sprejemanja v invalidske domove, zaposlenja, obrtnih koncesij, trafik, protez, zdravljenja, sprejemanja v bolnico, plačila bolniških stroškov, prevoza, zdravniških preiskav, pa tudi za vsakovrstne nasvete v neinvalidskih gospodarskih zadevah.
Važnejše stvari so se reševale na sejah kakor tudi odobravale vse podpore, tekoče zadeve pa sta reševala tajnik ali blagajnik.
Odbor je imel 23 rednih in 4 izredne seje.
Večje in težje zadeve, ki so potrebovale mnogo študija in razmotrivanja so vršili posamezni sestanki in odseki, ki jih je postavljal odbor izmed svojih članov na sejah.
Končno je treba omeniti, da je tajništvo skrbelo za podaljševanje in napravljanje novih železniških legitimacij, kar se je vršilo skoro vsak dan osebno.
Delo za invalidski zakon.
Prva in glavna skrb oblastne organizacije je bilo vprašanje zboljšanja invalidskega zakona. Sporazumno s Središnjim odborom, pa tudi potom direktnega posredovanja in stikov, je Oblastni odbor pošiljal načrte, predloge in zahteve naše organizacije. Kadar se je pokazala kaka prilika ali potreba, je oblastni odbor odposlal svoje delegate s celimi elaborati predlogov na različna mesta v Beograd.
Ob nastopu momenta, ko smo dosegli pred kratkim v resnici začetek priprav za revizijo invalidskega zakona, je Oblastni odbor takoj zastavil svoje delo.
Pripravil je takoj svoje utemeljene, vsestransko pretehtane in stvarne predloge na podlagi dolgih izkušenj in prakse v duhu zahtev članstva. Po principu edinstva, enakopravnosti in čiste organiza-zacije je s svojim nastopom odpravil vse separatistične ali osebne težnje nekaterih skupin, ki so pričele položaj kvariti. Predlogi naše organizacije so prodrli v udruženju in bili predloženi na merodajna mesta. Le prizadevanje za našega stalnega zastopnika v komisiji za invalidski zakon se ni izpolnilo. V zavesti, da je Oblastni odbor storil v tem važnem momentu za invalidski zakon kar je mogel, pričakujemo najbrž že v bližnji bodočnosti dobrih rezultatov našega posredovanja in borbe.
Za zboljšanje in ureditev drugih za-d e v.
Prizadevanje oblastne organizacije ni bilo samo za bodočo rešitev temveč tudi v zadevah, ki jih ima sedanje izvajanje invalidskega vprašanja.
Predvsem je treba omenjati, da bi se imele spremeniti nekatere stvari, na neprikladni način. Reorganizacija finančne uprave je nameravala prenesti nakazovanje invalidnin na sreske finančne uprave, to je na prejšnje davčne urade in dalje na občine. Ker bi bilo to za invalide neprikladno, ako n, rnor^i dvigati mogoče invalidnine osebno, je Oblastni odbor dosegel, da ostane nakazovanje po-
i tom poštnega čekovnega prometa, in tozadevna I enotna likvidacija pri posebnem računovodstvu za I vojaške mirovine v Ljubljani.
Inicijativa našega oblastnega odbora je gotovo tudi pripomogla, da so bili v zaščito invalidov-dr-žavnih nameščencev pred redukcijami iz služb, izdana posebna uradna navodila.
Ob pripravljanju novega državnega proračuna je oblastni odbor stavil svoje prošnje in predloge, v kolikor se tiče naših potreb in ustanov. Ponovno prizadevanje oblastnega odbora, da se reši vprašanje zopetnega sprejemanja učencev in hiralcev v invalidske domove, ki je bilo začasm> prekinjeno, ni tega še izposlovalo, ker se bo to vprašanje uredilo z invalidskim zakonom, dotlej pa je vsako sprejemanje prekinjeno. Precejšnjo borbo je imel oblastni odbor za preskrbo eksistence članov udruženja. Interveniral je, da bi pridobil nekaterim potrebne boljše trafike, posebno iz rok nezaščitenih, Tozadevna borba se do sedaj'ni mogla v popolnosti uveljaviti. Med letom je prišlo na dnevni red vprašanje podelitve nekaterih kantin, pri čemur je oblastni odbor varoval interese invalidov in dosegel povsod da so prišle v roke: našim upravičencem.
Pa tudi proti različnim zaprekam obrtnega prava za invalidske olajšave pri obrtnih koncesijah je bilo mnogo posredovanja. Stvarnim utemeljitvam naše organizacije v tem vprašanju je bilo po večini ugodeno.
Največje zapreke obstojajo pri pod ijevanju služb. Oblastni odbor je predlagal potoni velikih županstev različne pritožbe v posameznih slučajih z željo, da se strogo uveljavlja prednost, predpisana po invalidskem zakonu. Žal, da se v tem vprašanju malo vpošteva in je naša želja, da bi bodoči invalidski zakon prinesel strožje odredbe.
Zdravstvene potrebe invalidov in njihovih članov so zahtevale mnogo posredovanja. V kolikor so šli v bolnice, smo v vsakem slučaju dosegli sprejem in oprostitev stroškov, le pri domačih zdravnikih se način zdravljenja za invalide ne more na sedanji način točno uveljaviti in potrebuje reorganizacije, pred vsem pa malih dotacij v ta namen.
Posredovanj za ortopediranje ni bilo toliko, ker se v vseh slučajih ustreza, samo prošenj in urgenc je bilo mnogo, ker je delavnica vedno preobložena z delom.
Za izplačevanje invalidnin so bila posredovanja na dnevnem redu. Računovodstvo je sicer vedno v tekočem, vendar pa obstojajo drugačne neprilike vsled pomanjkljivih ali napačnih sklepov. Največ povpraševanj in posredovanj so povzročili zaostanki invalidnin. Udruženje je ob vsaki priliki poudarjalo velike zaostanke dolžnih invalidnin iz prejšnjih let in končno vendar privedlo do tega, da so bili zaostanki izplačani. Slučaji, glede katerih še ni sodnih rešitev ali sklepov, aii pa so prišli prepozno, so še vendar ostali neizplačani, toda naša organizacija vodi za nakazovanje istih ponovno posredovanje.
Na stotine aktov glede odkupnin je prejel Oblastni odbor v pregled, poizvedbe in izjavo tudi v minulem letu. Odstopljeni so bili z izjavami, vendar pa še niso rešeni ali odkupnine izplačane. V kolikor smo informirani, nobena odkupnina ne bo izplačana do novega invalidskega zakona.
Prijav za nove železniške legitimacije je bilo letos nekoliko manj, vendar je treba podaljševati stare legitimacije za to leto, katere je tajništvo dnevno predlagalo računovodstvu in skrbelo za izvršitev, ker so od vseh strani prihajale nujne zahteve, pa tudi urgence.
Veliko dela povzročajo različne pritožbe proti napačnim ali celo zastarelim rešitvam. Treba je bilo napraviti precej obnov in revizij postopanja, ki so v večih slučajih napravile pozitivne uspehe. Posebno brigo je vodil odbor skozi celo leto za one reducirance, katerim se obnove vkljub dokazom niso priznale. Glede teh je Oblastni odbor napravil splošno pismeno in osebno intervencijo in se je pokazalo, da bo dotičnim ugođem). Z ozirom na kompliciranost vseh takih vlog, katerih vsak ne more sam sestaviti, je bilo to delo koncentrirano po večini pri Oblastnem odboru.
Skrb za sre d stv a orga n i z a c i i e
je bila eden glavnih in najtežjih problemov Oblastnega odbora. Uveljavljati je bilo treba zakonite ugodnosti pri koncesijah pri čemur je naletel dostikrat na odpor. Pri tem je moral odbor ščititi vire
udruženja v prid svojih čianov. Pogajanja in kontrola sta dali veliko posla. Odbor se je zainteresiral za različna podjetja, ki bi jih rad ustvaril na invalidski zadružni podlagi v ojačanje imetja in pomoči. Pričel je borbo za taka podjetja in se mu je v zadnjem času precej posrečilo, na drugi strani pa je naletel na odklonitve in nepriznanje. Kljub temu je cela akcija rodila toliko uspehov, da se pričakuje gospodarskega in gmotnega napredka v naši organizaciji.
Pomoč
je razdelil Oblastni odbor v obliki podpor po postavki v lanskem proračunu med krajevne organizacije iste pa članstvu. Za brezobrestna posojila je lanski občni zbor določil postavko le za najnujnejše slučaje in manjše vsote. Oblastni odbor je za take nujne slučaje priznal strogo po presoji, ako preti komu 'nevarnost ali obupna stiska? Določil je največ vsoto do 1000 Din iu nekaj takih posojil dovolil.
Ministrstvo socijalne politike je naklonilo božične podpore, ki so se razdelile po krajevnih organiza-ciiali članstvu. Pred kratkim je naklonilo tudi velikonočne podpore, ki so za razdeliti. Višino celokupne pomoči beležijo blagajniške postavke.
Naše glasil o.
Mnogo neprilik je povzročalo oblastnemu odboru vzdrževanje našega glasila. Naročnina in subvencija sta pošli in list je moral začasno prenehati.
Krivda je bila pred vsem na premali agitaciji po deželi in neplačevanju. Stali smo pred alternativo, ali sploh prenehati ali ukreniti drugače?
Odbor se je zavedal, kako potrebno nam je glasilo. Sklicevati širših sestankov naših krajevnih funkcijonarjev ni kazalo, ker je bilo treba hitro delati. Odbor se je energično lotil dela in razmotri-vanja. Pretehtal je vse prilike in prišel do začasnega zaključka, ki se v praksi že kaže za primeren in izvedljiv, izdal je obširno okrožnico, ki so jo vse naše krajevne organizacije akceptirale in pričele po njej delati. Pokazala se je olajšava pri naročnini in naš Ust postavil z obveznostjo vseh rednih članov na boljšo podlago. Njegovo izpopolnitev in stalno možnost izhajanja naj ugotovi bodoči oblastni občni zbor.
Blagajniško poročilo.
Ob pregledu bilance Oblastnega odbora vidimo, da je njegovo materijelno stanje vkljub slabim gospodarskim razmeram ugodnejše kot je bilo v letu 1927. Oblastni odbor se je potrudil, da je svoje izdatke kolikor je bilo le mogoče skrčil, nasprotno pa si prizadeval, da zviša dohodke tudi preko proračuna.
K posameznim postavkam pri izdatkih se pripominja, da so se morale prekoračiti vsled nujnih nabav odnosno inštalacije telefona in elektrike. Potni stroški so višji, ker se niso predvideli stroški za kongres, ki se je vršil v Bitolju. Poleg tega so pa bili tudi stroški občnega zbora oblastnega odbora v Mariboru veliko večji kot se je predvidevalo in kot so znašali običajno v 'Ljubljani. Največje prekoračenje izkazuje dotacija listu »Vojni invalid«. Skušali srno pač na vsak način obdržati in izdajati naše glasilo, ki je nujno potrebno. Čim se je pa videlo. da bi list le preveč obremenil blagajno oblastnega odbora smo bili primorani nadaljno dotacijo ustaviti. Kot nova postavka pri izdatkih je dotacija Zadružnemu fondu. Po pravilih bi morali krajevni odbori vsako leto prispevati gotov delež za zadrugo. Ker se je pa to. opuščalo, je oblastni odbor iz svojih sredstev votiral ta znesek. Razni izdatki vse- ; bujejo največ odvetniške stroške za izterjavo prispevkov kino podjetij in posojil; razni odpisi pa vrnjene članske knjižice ter znižanje cene brošure »invalidski zakon«, ki ga je še precej v zalogi in ne predstavlja več prvotne vrednosti.
Dohodki na kino-koncesijah so precej večji, kot so bili predvideni, to pa vsled tega, ker se nam je posrečilo izterjati vse zaostanke, ki so znašali okrog 80.000 Din. — Glede članarine se pripominja isto kot lansko leto t. j., da ne dosega predvidenega zneska vsled tega, ker še sedaj ne pobirajo nekateri krajevni odbori članarine po pravilih, to je, da se za vsak dinar plačane članarine mora nalepiti ena rnarkica. .)e pa letos dohodek skoro za 1000 Din večji kot lansko leto. torej dober korak k zboljšanju.
V bilanci so ostale postavke iste kot lani in jih torej ni potrebno posebej pojasnjevati. Denar imamo naložen večinoma v Mestni hranilnici Ijub-IjanskHn Kranjski hranilnici, torej v pupilarno varnih zavodih.
Nekaj podatkov.
Mnogo povpraševanja je vedno, kdaj bodo prosilci dobili izplačane odkupnine invalidnin?
Informirani smo iz Beograda, da se ne bo do sprejema novega invalidskega zakona izplačala nobena odkupnina. Tudi ako imajo nekateri že rešeno, da jim je odkupnina priznana, toliko časa ne bo izplačana.
Novi invalidski zakon bo, kakor kaže. na vsak način določil še odkupovanje invalidnin.
To je soditi že po tem, ker je letošnjem državnem proračunu odrejena primerna svota za izplačevanje odkupnin. Krediti še niso otvorjeni in se bo to zgodilo šele enkrat potem, ko izide nov invalidski zakon. Na občnih zborih, pa tudi pismeno poprašuje več invalidov, posebno pa vdove glede otrok, kdaj! je pričakovati, da bodo sprejeti v Invalidski dom v svrho učenja ali pa, da bodo dobili tozadevno podporo.
Tudi glede tega smo informirani, da je vsako
sprejemanje v invalidski dom ali tozadeno podpiranje ustavljeno do novega invalidskga zakona. Baje novi invalidski zakon učenje zopet predviduje.
Pri reviziji invalidskega vprašanja se čuje, da bodo redukcije in celo, da bodo znašale 40% vseh invalidov. Dotični bodo prej pregledani, ne pa baje vsi invalidi. Redukcije bodo seveda zadele lažje vrste invalidov, pred vsem za gotove bolezni, invalidski zakon je pred zakonodajnim: odborom in se je nadejati v kratkem, da bo' izšel. Invalidska pokojnina začetkom aprila je prišla nekoliko kasneje zato, ker je pričel s tem mesecem veljati nov državni budžet, pa niso bila takoj otvorjena potrebna sred stva.
Nadalje bo zopet redna, kar so mogli upravičenci opaziti že sedaj, početkom maja.
Za zaostanke invalidnin, v kolikor niso bili zadnjič izplačani, še ni otvor jen kredit. Pričakuje se, j da bodo sredstva kmalu nakazana.
Navodila za udeležence Oblastnega obe zbora.
Vse krajevne organizacije naj pošljejo svoje izvoljene delegate ali pa izvoljene namestnike s pooblastili.
Vsako pooblastilo mora biti vpisano v vložni zapisnik, opremljeno s številko, zdolaj pa z okroglim žigom in podpisano po predsedniku in tajniku, v slučaju pa, da je kdo od istili sam delegat, pa po kakem drugem odborniku.
Delegati naj pridejo že v soboto 11. maja 1929 v Ljubljano na delegatsko anketo.
Oblastni odbor bo preskrbel prenočišča v invalidskem domu ali drugod samo za prijavljene delegate. Zato naj organizacije javijo one delegate, katerim je treba preskrbeti prenočišča.
Neprijavljeni bodo dobili eventuelno prenočišča, ako bo dosti mesta, drugače Oblastni odbor ne prevzame nobenega iskanja in si bodo morali prenočišče poiskati sami.
Za druge event. udeležence z dežele, ki niso delegati, Oblastni odbor ne prevzema naročil.
Polovična vožnja je dovoljena vsem, ki se hočejo udeležiti.
Vsak naj pazi za polovično vožnjo na sledeča navodila:
Pri odhodni postaji naj se kupi cela karta do Ljubljane. Zahtevati pa je treba, da železniški uradnik pri blagajni udari na kupljeno karto zadaj mokri
postajni žig. Ne pozabite toraj zahtevati žigosanja karte z mokrim žigom pri odhodni postaji (ne v Ljubljani).
Po prihodu v Ljubljano ne smete karte oddati. Ako vas pri izhodu za njo tirja, pokažite samo na njej zadaj žig in recite, da velja za polovično vožnjo tudi za nazaj.
Na občnem zboru dobi vsak udeleženec potrdilo
o udeležbi s podpisom Oblastnega odbora. Z dotično žigosano karto, s katero se je vozil v Ljubljano in s potrdilom občnega zbora kot izkaznico se vozi vsak udeleženec nazaj do domače postaje.
S seboj imejte vsi članske knjižice, invalidi pa tudi za vsak slučaj železniške legitimacije v svrho izkazila.
iz plenarne seje v Beogradu.
Plenarna seja delegatov udruženja, ki se je vršila dne 21. in 22. aprila t. 1. v Beogradu sc ni bavila z vprašanjem revizije invalidskega zakona, ker so njegove podrobnosti premalo znane in vprašanje že odločeno. Ožji središni odbor je predložil svoja poročila, ki so jih delegati pretresali in priznali. Delegat udruženja v komisiji za načrt invalidskega zakona ni ničesar povedal o reviziji.
Določen je bil prihodnji invalidski kongres dne 23. junija t. 1. v Dubrovniku.
Sprejeta je bila resolucija sledeče vsebine:
Predstavniki oblastnih odborov konstatiralo na svoji plenarni seji dne 21. in 22. aprila 1929 v Beogradu, po izčrpnem debatiranju o stanju našili invalidov in družin padlih in zaprekah, ki obstojajo v zadnjem času, ko se rešuje njihovo vprašanje potom sprejemanja novega invalidskega zakona sledeče: Uprava udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov se je pregrešila napram vojnim invalidom in družinam padlih vojakov, ker je solidarizirala z izjavo svojega predsednika, kateri je v dneh, ko je Kraljeva Vlada polna volje in naklonjenosti pričela konečno reševati invalidsko vprašanje, grobo napadel invalide, vdove in deco padlih vojakov. Smatrajoči, da to ni gesta tovariša iz vojne, ako se ho-
če vzeti ugled vojnih invalidov in družin padlih bojevnikov o priliki reševanja njihovega vprašanja in poskušati, da se invalidski zakon sprejme na škodo vojnih žrtev, obsojajo predstavniki vojnih invalidov tak napad na čast in ugled vojnih invalidov in družin padlih ter njihove življenjske interese.
V'javnosti se pokažejo razlike v stališču uprave Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov, z ozirom na zdrave rezervne oficirje in bolne, poškodovane invalide, katere so iznesene v memorandumu, sprejetem na letni skupščini udruženja rezervnih oficirjev in po katerih se zahteva za zdrave rezervne oficirje vse beneficije in pravice, dočim se po izjavi predsednika Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov, s katero je tudi uprava solidarizirala, bolnim in poškodovanim invalidom osporava pravica na isto, vsled preobremenitve državnega budžeta.
Predstavniki vojnih invalidov in družin padlih katerih število znaša preko stotisoč, pozivajo močno ganjeni nad takimi napadi, rezervne oficirje in bojevnike, da se po dolžnostih tovarišev napram tovarišem, po pažnji in humanosti napram vdovam in sirotam njihovih padlih tovarišev, spoštovanju napram njihovim roditeljem, v interesu skupnosti, ki je potrebna, da obstoja z rezervnimi oficirji invalidi. javno odločijo od takega deia uprave svojega udruženja in s tem pokažejo, da je ljubav med vojnimi invalidi in rezervnimi oficirji ostala ista in je ne morejo nikdar motiti taki napadi.
Pozivljejo vse invalide člane Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov, da v znak protesta, ako se tovariši rezervni oficirji ne odločijo javno od takega postopanja uprave njihovega udruženja, takoj demonstrativno izstopijo iz udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov.
Ker branimo samo pravice invalidov in družin padlih vojakov in njihov ugled in se postavimo v ■ bran za pravični invalidski zakon, brez kake druge namere, odgovarjamo predstavniki invalidov odločno in kategorično, kot izzvani z grobim napadom na najosnovnejše pravice invalidov v času ko se rešuje njihovo vprašanje ker je došlo to kot najtežji udarec.
Predstavniki vojnih invalidov pričakujejo v polnem prepričanju, da bo Kraljeva Vlada rešila z novim invalidskim zakonom vprašanje vojnih žrtev tako, kakor zahtevajo interesi domovine in pokažejo potrebe. Prosijo Kraljevo Vlado, da zaščiti vojne invalide in družine padlih vojakov pred sličnimi napadi ker trpi na tem ugled domovine ako se omalovažuje vojne invalide in sumniči morala vdov padlih bojevnikov.
Naše gibanje.
Velikonočne podpore.
Ministrstvo socijalne politike v Beogradu nam je nakazalo potom Središnega odbora 20.000 Din za velikonočne podpore. Denar bo nakazan šele tedaj, kadar pošlje naš Oblastni odbor spisek s pobotnicami o razdelitvi božičnih podpor.
Precej naših krajevnih organizacij pa ni poslalo predlogov in pobotnic še za božične podpore. Razglas o razdelitvi božičnih podpor je bil v letošnji prvi številki »Vojnega invalida«. Tako se vidi, da nekateri krajevni funkcijonarji ne čitajo našega glasila, ker si ne moremo misliti, da bi iz nemarnosti ne izčrpali rezervnih podpornih fondov.
Vsak Krajevni odbor ima za božične podpore rezerviranih 360 Din in predlaga najmanj tri najrevnejše: člane in članice.
Pošljite torej takoj predloge s pobotnicami, in sicer najkasneje do oblastnega občnega zbora, t. j. do 12. t. m., sicer se bodo njihove vsote razdelile drugim
Za velikonočne podpore razdelimo podporni fond na isti način, t. j. po 360 Din na vsako organizacijo, ki naj že sedaj predlaga najmanj po tri člane ali članice, seveda najrevnejše. Gledati je treba tudi na to, da niso deležni podpor vedno eni in jsti.
Denar bo nakazan ko ga dobimo.
S takim postopanjem, ker ne pošljejo predlogov in pobotnic, zadržujejo brezbrižni odbori pripadke drugih, kakor vidimo sedaj v tern slučaju velikonočnih podpor.
Zalivala. Bil sem v splošni bolnici v Ljubljani, kjer sem se zdravil za svojo vojno bolezen, po kateri imam 80% delanezmožnosti. Poprej sem se počutil jako slabo, bolezen je bila vedno hujša, pričel sem obupavati nad seboj in prisiljen sem bil zopet nujno iskati zdravljenja, zato sem se podal v bolnico. Kljub temu, da sem bil že sedemkrat poprej operiran, sem se moral podvreči ponovno. Specijalist, primarij g. dr. Jug rpe je operiral in mi izrezal eno ledvico. Zapustil sem bolnico zašit, poln razrez in ran, toda mnogo zboljšan in nekako popravljen. S tem mi je za sedaj primarij g. dr. Jug rešil življenje, ker je napravil na meni izvrstno operacijo. Izrekam mu za to svoje polno priznanje in najpnsre-; nejšo zahvalo.	Franc Glinšek.
elan Krajevnega odbora v Kamniku.
Krajevni odbor v Mariboru poziva svoje člane : in članice, ki še niso poravnali članarine za 1. 192S j ali 1929, da to čimprej store. Ob enem naj se naroce ! na naš list »Vojni invalid«. Članarina in list staneta
letno 36 Din. Mnogi so spoznali, kako potrebno je biti organiziran, ko rabijo pomoč v moralnem ali materijelnem oziru. Tudi je nujna potreba biti naročnik našega glasila. V zadnjem času se opaža med članstvom, da se res zelo zanima za list, ker nekateri komaj čakajo, da dospe. Vendar pa so izjeme, ki mislijo, da je treba biti član, nikakor pa naročnik glasila. One, ki spijo, je treba vzbuditi, da gredo z nami na delo.
O vsem podrobnem o invalidskih zadevah ter glede naročila na list, daje pojasnila in informacije tajništvo na Rotovškem trgu 1, v poslopju mariborskega mestnega magistrata (pritličje) vsako nedeljo, pondeljek in četrtek od 9. do 11. ure dopoldne.
Ob enem sporoča Krajevni odbor v Mariboru vsem invalidom, ki so zaposleni kot dnevničarji, služitelji, bodisi državni ali samoupravni, da naj se priglasijo ako ne dobivajo z ozirom na davek na ročno delo cele invalidnine, pri svojih pristojnih sodiščih, da jim v smislu čl. 305 finančnega zakona priznajo popolno invalidnino. S seboj naj prinesejo zadnje sodne sklepe, davčna potrdila in družinske pole. Prizadeti naj smatrajo to za nujno,
Ljudska samopomoč, ki izdaja svoje mesečno poročilo o smrtnih slučajih med svojimi zavarovanci pokaže, koliko svojcev je deležnih izdatnih svot, ki jim pridejo v onih najtežjih časih za različne potrebe, zlasti pa za pogrebe prav dobrodošle. Pogoji tozadevnega zavarovanja so zelo mali in lahko 'sprejemijivi. Tudi med našimi vojnimi žrtvami imamo že več zavarovancev pri tem dobrotvornom društvu. Kdor se za to zanima in se hoče priglasiti, naj se obrne na Stankota Tomca, tajnika Oblastnega udruženja vojnih invalidov v Ljubljani. Šentpcter-ska vojašnica.
Krajevni odbor U. V. L v Ptujm-naznanja vsem svojim članom in članicam, da s položnicami, ki so bile v prejšnji številki, ne plačajo naročnine za naš list, temveč naročijo 4 knjige Cankarjeve družbe, t. j. en koledar za leto 1930 in še tri druge lepe in poučne knjige. Kdor želi te knjige v jeseni dobiti, mora seveda čimpreje vplačati na položnici označenih Din 20 z navedbo natančnega naslova in pošte
Položnice (čeki), s katerimi se bo plačeval naš list, bodo nosile naslov krajevnega odbora v Ptuju. Kdor še ni plačal naročnine za to leto, ali jo je dolžen celo za nazaj, naj to čimpreje stori, da prihrani nepotrebno pisarenje in stroške.
Po podaljšane železniške legitimacije naj pridejo: Lorber Jakob, Stoprce; Marinič Franc, Bole-čka vas: Pičerko Jakob in Leonja Blaž, oba iz Spuhlje; Beranič Josip in Kaučevič Lovro, oba iz Apač: Letonja Ivan, Žumbar Josip in Štumberger Josip, vsi,trije iz Gradišča; Kogler Josip iz Destinci; Dolenc Alojzij iz Dragonje vasi; Šel Josip iz Jurov-ea; Vidovič Jože iz Korenjaka; Vidovič Jože iz Sedla šeka; Hameršek Martin iz Ločkega vrha in Roškar Franc iz Korenjaka. — Kdor ne more sam priti, lahko pošlje koga drugega' ali pa pošlje po pošti 5 Din v znamkah, da se mu zamore poslati legitimacijo priporočeno na dom.
Krajevni odbor v Cerknici poživlja vse one svoje člane, ki ne prejemajo redno lista ali nimajo pravilnih naslovov, da se zglasijo pri predsedniku v Cerknici, da ne bo nepotrebnih kritik. Poživljajo se, da prinesejo članarino vsi oni redni člani, ki je še niso poravnali. Naznanja se tudi, da bo tajništvo uradovalo v poletnem času samo ob nedeljah in praznikih cel dan, da ne bo imel kdo ob delavnikih zastonj pota.
Zagorje ob Savi. Krajevni odbor obvešča one člane, kateri so predložili železniške legitimacije v podaljšanje, da pridejo^ po nje k tov. Valenti. Tovariši, ki še sploh niso prinesli železn. legitimacij radi podaljšanja, naj se čimpreje z njimi zgiasijo-. Kdor reflektira na novo železniško legitimacijo in je še nima, naj . prinese sliko in odrezek. Oni, ki nimajo plačane naročnine za »Vojnega invalida«, naj jo tekom enega meseca poravnajo pri tov. Valenti in sicer vsaj pol leta naprej. Vsak naj se zaveda, da je v slogi moč in bo še vsak potreboval udruženje, posebno sedaj po novi rešitvi invalidskega vprašanja.
Umrl je dne 1. aprila 1929 v mariborski bolnici paznik moške kaznilnice v Mariboru in naš zvesti član tov. Josip Knez. Pobrala ga je pljučnica, ki je ; nastala iz posledic v vojni pridobljene bolezni. Bil | je še samec in 47 let star.
Pogreb se je vršil dne 3. aprila 1929 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Udeležilo | se ga je lepo število znancev in prijateljev ter tova- i rišev, zlasti paznikov moške kaznilnice. Tovariš j Knez je bil zvest in pošten državni uslužbenec, za- | to je bil pa tudi povsod priljubljen, kar se je videlo \ na udeležbi pri pogrebu. Naš krajevni odbor iz Ma- j ribora je bil zastopan pri pogrebu po tov. Vcršiču, ! ki je položil pokojniku na grob venec s trakom in napisom »Zadnji pozdrav zvestemu tovarišu«. Naj mu bo lahka zemljica.
h opravništira.
Naročnikom lista v vednost.
Nekateri Krajevni odbori opozarjajo na netočno pošiljanje našega lista, da to napravlja med članstvom nez ado vol jnos t.
Uprava se trudi, da napravi kolikor mogoče red in vpošteva vse prijave, spremembe ali ustavitve.
Prepričana je, da je izvršila zadnje ekspedicije točno in da bi morali vsi prijavljeni list prejeti. Vse dopise Krajevnih odborov ali posameznih oseb je i vpoštevala in izpopolnila liste naslovov.
Ze zadnjič je pozvala v listu, da naj se vsaka napaka javi poimensko kajti sam izraz, da nekje niso list točno prejeli ne zadostuje. Uprava na ta na-! čin ne more ničesar popraviti. Vsak Krajevni odbor ali posameznik, ako prijavi kako spremembo, naj natančno označi »ne tak naslov pač pa tak«. Prosimo Krajevne organizacije naj ne prijavljajo j napak pri naročnikih ali nove naročnike vmes med I tekstom drugih organizacijskih dopisov, ki imajo I svojo pot. Na ta način se lahko izgubi kaj iz evi-! dence, ker ima upravništvo svoj predal.
Imen onih starih naročnikov, kateri so plačali list ni treba prijavljati, čeprav nakažejo naročnino za nje. Le one je treba prijaviti, ki so novi naročniki, to je da lista še ne prejemajo.
Uprava težje med tisoči imen kontrolira ali je dotični že naročnik ali ne, kakor Krajevni odbori? S tem pregledovanjem je premnogo dela.
Posamezne invalide in vdove prosimo, da naj se kot naročniki prijavljajo raje pri svojih krajevnih organizacijah. Mnogo jih nakaže naročnino na položnico, potem mora pa uprava dolgo iskati, h kateri organizaciji dotični spada?
One, ki so prosili direktno za nove položnice i opozarjamo, da jih ne bomo priložili, ker je pri ekspediciji pretežko na to paziti. Dotični naj plačajo pri Krajevnih organizacijah. Le naročnikom izven Slovenije bomo posebej poslali položnice, ako jih žele, ter onim, ki niso vojne žrtve.
Krajevne organizacije naj naročnino hitro in točno nakazujejo.
Poročila h občnih zborov.
■V
Krajevni občni zbor v Ljubljani.
V nedeljo, dne 28. aprila t. 1. je imela Krajevna organizacija v Ljubljani svoj redni občni zbor v salonu »pri Jerneju« na Sv. Petra cesti. Udeležba je bila dobra, posebno okoliških članov in članic, ki so pokazali, da se bolj zanimajo za našo stvar kot Ljubljančani, ki pa ob različnih dobrodelnih akcijah ne zamujajo prilike. Kljub temu ni bilo ob 9. uri sklepčnosti, tako da je tov. Dr. Kodre otvoril občni zbor ob 10. uri. Pozdravil je zastopnika mestne občine g. Juvana in delegata našega Oblastnega odbora, tov. Tomca. Uvodoma je tov. Dr. Kodre obrazložil delo in prizadevanje odbora za organizacijo, ki je po predlanskem zavoženju zopet vzcvetela in se postavila materijelno na noge. Izvršila je mnogo akcij, posebno tombolo in nekaj veselic ter iger v ojačanje društvene blagajne. Tudi je nudila članstvu z božičnico in podporami mnogo dobrega. Izpeljala je akcijo za delitev cenenega premoga, za kar gre mestni občini iskrena zahvala. Tudi Oblastnemu odboru ljubljanske oblasti gre velika zahvala za podarjenih 10.000 Din.
Zastopnik mestne občine g. Juvan je pozdravil zborovalce v njenem imenu in povdarjal, da hoče ista ob vsaki priliki podpirati težnje in materijelno zboljšanje vojnih žrtev.
Na to so se navzoči v znak sožalja za. umrlimi ; člani dvignili s sedežev in zaklicali trikrat »Slava«. Na predlog tov. Satlerja je bila z navdušenjem sprejeta vdanostna in pozdravna brzojavka Njegovemu Veličanstvu Kralju. — K dnevnemu redu je obrazložil najprej tajnik tov. Hrovat stanje članstva i in posamezne posle. Blagajnik tov. Pintarič je pre-I čital obračun in navzoči so bili pozvani k debati.
: Oglasil se je tov. Preša, ki je kritiziral postopanje I tajnika in rabil pri tem žaljive izraze, ki so napra-! vili splošno ogorčenje. Stvarno in objektivno mnenje ter presojo je podal s svojim govorom tov. Mle-kuš, ki je žel mnogo odobravanja. Po izjavi Nad-! zornega odbora je bil podan soglasni absolutorij.
Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor pod predsedstvom tov. Dr. Kodreta. Pri slučajnostih so bile na debati razne zadeve.
Iz Brežic. Ob 10. uri dopoldne je otvoril tov. Žerjav občni zbor, pozdravil udeležence in delegata tov Štefeta. Občni zbor se je najprvo konstituiral in vodstvo je bilo poverjeno tov, Štefetu. Tajnik tov. Ilovar je prečital zadnji zapisnik, nato pa je podal svoje poročilo. Prečital je tudi blagajniške postavke. V imenu Nadzornega odbora je izjavil tov. Klofutar, da je vse pregledal in je predlagal absolutorij, ki je bil sprejet. Tov. Štefe razloži nekaj misli o potrebi delovanja, predvsem, da članstvo daje opore organizaciji. Sledila je volitev odbora. Izvoljeni so tov. Žerjav, Ravnik, Novak, Ilovar in Potisk. Namestniki tov. Šauer, Vidmar in Bratanič. Nadzorni odbor tov. Klofutar, Vučajnik in Bosina, namestnika tov. Vimpolšek in Iljaš. Postavljeni so tudi različni poverjeniki za posamezne občine. Pri slučajnostih je podal delegat tov. Štefe jasno sliko o organizaciji, njenem delovanju, predlogih za zakon in je pozval navzoče na naročitev našega lista.
Marenberg. Občni zbor se je vršil 17. marca 1929 pri tov. Pogorelčniku v Zgornji Vižingi. Ker ob pol 9. uri radi premale udeležbe ni bil sklepčen, se je vršil eno uro pozneje. — Tajnik tov. Arih je podal poročilo o delovanju. Bilo je 7 sej in 52 dopisov. Organizacija je priredila v prid svoji blagajni
plesni venček, ki je dobro uspel. Krajevna organizacija šteje 50 članov, 2 sta med letom umrla, 7 pa jih. je na novo pristopilo. — Blagajniško stanje izkazuje 1869 Din 61 p premoženja. Tov. Urih izjavi, da je knjige pregledal in našel v redu, zato je bil soglasno sprejet absolutorij. Odbor je bil izvoljen iz tov. Pogorelčnika, Pečnika, Ariha, Praprotnika in Miheua. Namestniki tov. Rupreht, Eman, Bobovnik. Nadzorni odbor tov. Urih, Kos, Grizold, namestnika tov. Črešnik in vdova Krautberger. — Predsednik je bodril članstvo k vztrajnemu delovanju, tovariš Arh je pa obrazložil akcijo za naš list. Sklenilo se je sklicati v enem mesecu članski sestanek v Ribnici na Pohorju.
Slovenska Bistrica. Občni zbor se je vršil dne 21. aprila 1929 ob 9. uri pri Avguštinu. Kljub temu, da je bilo slabo razglašeno, se je zbralo precej invalidov in vdov. Navzoč je bil tudi delegat iz Ljubljane, tov. Tomc. — Referati predsednika in tajnika so bili natančni in so pokazali, da organizacija precej oživlja. Brez debate je bil podan absolutorij. Delegat tov. Tomc je pojasnil obširno navzočim današnje stanje v invalidskem vprašanju in delo ter pomen našega Udruženja v borbi za pravice. Navzoči so mu stavili različna vprašanja, ki jih je pojasnjeval. Izvoljen je bil zopet stari odbor. Sklenilo se je tudi organizirati vojne žrtve na Pohorju, ki so tvdrili do sedaj kot neko poverjeništvo posebej, v Krajevni odbor in se bo v ta namen enkrat sklical gori sestanek.
Trebnje. Občni zbor je bil dne 24. marca 1929 ob 13. uri. Otvoril ga je tov Penca, ker je tov. Novak. bivši predsednik, med letom umrl. Navzoči so se ga spominjali. Uvodoma je delegat tov. Dornik obširno govoril o organizaciji in invalidskem vprašanju ter pojasnjeval posamezne zadeve. — Referat organizacije je podal tov. Penca, ki je bil soglasno odobren. —• Izvoljen je bil sledeči odbor; tov. Pe-rovšek, Penca, Murn, Omahen in Kaferl; namest-stniki tov. Pirc, Kaferl in Zaletel. Nadzorni odbor tov. Kurent, Trunkelj, vdova Čufar, namest. tov. Kirn in Kravcar. — Določile so se poslovne ure vsako zadnjo nedeljo v mesecu od 13. ure naprej. Končno je bil razdeljen podporni fond.
Šmarje pri Jelšah. Tukajšnji občni zbor se je vršil dne 17. marca t. 1. ob 9. uri pri Detičku. Udeležba je bila zelo lepa, kar znači, da organizacija dobro deluje. Navzoč je bil tudi delegat iz Ljubljane, tov. Tomc. Takoj po otvoritvi so sledila poročila odbora, ki jih je po večini podal tajnik tov. Pe-truša. Organizacija se je precej zanimala, zato pa so beležila poročila dobre uspehe. Člani so do malega poravnali članarino in tudi naročnino. Odbor, ki je dobro deloval, je dobil popolno zaupnico in bil z malo izpremembo zopet izvoljen.
Delegat tov, Tomc je obširno pojasnjeval invalidsko vprašanje in tudi vse posamezne zadeve. Članstvo je rabilo mnogo informacij, ki jih jim je delegat podal. Z željo, da bi organizacija še bolj napredovala, je odbor pozval članstvo k redu in zaključil dobro uspeh' občni zbor.
Zagorje ob Savi. Tukajšnja, v zadnjem času precej dobro razvita organizacija ni pokazala ob sklepu letošnjega društvenega leta zaželjenega zanimanja. Občni zbor se je vršil v najhujši zimi dne 10. februarja 1929 v gostilni Kovač v Toplicah, toda članstva ni bilo veliko. Navzoč je bil tudi delegat iz Ljubljane, tov. Benedik. Radi hude zime nt bilo zameriti, da se niso odzvali vsi, a vendar so bili kljub temu navzoči baš najbolj oddaljeni tovariši in tovarišice, ravno bližnjih Zagorjanov pa ni bilo. Občni zbor je bil preložen na 17. marca t. 1. ob 2. uri popoldne na istem kraju. Udeležba je bila sicer malo boljša, a ne zadovoljiva. Odbor je podal svoje referate in pokazal, da je delal za organizacijo. Vsled neudeležbe pa je tudi zgubil malo nadalj-ne volje, zato ni bilo mogoče izvoliti odbora in je občni zbor postavil le začasno vodstvo. Posli se vrše redno naprej, toda v kratkem se bomo morali zopet sestati. Naša organizacija je številčno precej močna in delavna, zato upamo, da bo prišla kmalu zopet v normalni tir. Že danes pozivamo članstvo, da se bo pozivu sigurno do zadnjega odzvalo.
Izvršeni so bili po večini vsi Krajevni občni zbori. Od nekaterih še nimamo zapisnikov, zato jih bomo objavili v prihodnji številki.
Opozarjamo, da se vršita dne 5. maja občna zbora v Gornji Radgoni ob 9. uri dopoldne in v Ži-reh ob pol 11. uri. — Navzoča bosta na obeh delegata, zato naj članstvo pride polnoštevilno.
Odgovor na vprašanja glede legitimacij za vožnjo!
Dnevno prihajajo od vseh strani vprašanja, pa tudi pritožbe, zakaj člani ne dobe izdelanih ali potrjenih svojih železniških legitimacij? Pisarna Oblastnega odbora težko odgovarja na vse strani, ker je za vsak slučaj iskanja preobtežena pri rednem delu.
Izdajanje novih legitimacij se vrši skozi različne urade.
Naše tajništvo izroči slike in denar proti potrdilu računovodstvu za vojaške mirovine. Ko se tam nabere gotovo število prijav, napravijo spiske in jih sedaj po novi odredbi odstopijo Finančnemu ravnateljstvu, da tam potrdijo upravičenost ter eks-
pedirajo naprej Direkciji dr. železnic, ki izgotavlja legitimacije. Gotove legitimacije gredo po isti poti nazaj in jih Finančna direkcija sama pošilja upravičencem. One legitimacije, ki se samo podaljšujejo za to leto, gredo samo od računovodstva na Finančno direkcijo, ker jih ona podaljšuje.
Jasno je, da se ne more zasledovati poti za vsako legitimacijo kdaj bo gotova in kje se nahaja, ker ne more naš odbor pri vsakem uradniku po-zvedovati. Ker se legitimacije nazaj ne dostavljajo preko naše pisarne, je tem težje vedeti.
Načrt novega invalidskega zakona.
Dnevno časopisje poroča: Minister za socijalno politiko je bil pri predsedniku vlade, generalu Živ-koviču, in mu izročil v vpogled načrt zakona o invalidih, ki ga je sestavila posebna komisija. Minister dr. Drinkovič je prosil predsednika vlade, naj se ta zakon kot nujen čim prej predloži Vrhovnemu zakonodajnemu svetu.
O tem je bilo iz predsedništva vlade Izdano naslednje obvestilo:
Predsedniku vlade je bil danes izročen motivirani načrt invalidskega zakona, da ga dostavi Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Zahtevana je bila nujnost. Za referenta Vrhovnega zakonodajne-
ga sveta je bil od ministra za socijalno politiko predlagan načelnik splošnega odelenja Ljubomir Hofmanovič.
Novi stanovanjski zakon.
Kralj je podpisal novi stanovanjski zakon in stanovanjska zaščita bo znatno omejena, tako da predstavlja ta zakon prav za prav likvidacijo stanovanjske zaščite in prehod za povratek v normalne razmere na stanovanjskem polju. Od 1. maja dalje bo veljala stanovanjska zaščita samo v krajih, ki imajo nad 10.000 prebivalcev.
Vsako stanovanjsko zaščito izgube s 1. majem duševni delavci (gledališki igralci, novinarji, književniki itd:.), nameščenci trgovskih in industrijskih podjetij (trgovski pomočniki, pisarniško osobje itd.), uslužbenci samoupravnih ustanov (oblastni in občinski nastavljenci, uslužbenci raznih samoupravnih podjetij itd.) ter vsi oni telesni delavci, ki imajo na mesec nad 2500 Din skupnega dohodka. (Doslej je znašala ta meja 3000 Din mesečno.)
Pod zaščito ostanejo torej nadalje samo še drž. uradniki in upokojenci, izvzemši uradnike 1., 2. in 3. stopnje I. kategorije ter oni državni uradniki, ki izvršujejo poleg svoje državne službe še privatno prakso (kakor zdravniki, inženjerji, upokojeni so-dniki-odvetniki itd., vojni invalidi in njihove rod-
Bilanca Obi. odbora U. V. I. za leto 1928.
Aktiva.
Pasiva.
Blagajna	23.079-57	Zadružni fond	43 403-82
Mestna hranilnica	265.860-—	Gospodarski fond	118.497 —
Kranjska hranilnica	133.000'—	Podpora min, za soc. politiko	23.925- -
Poštna hranilnica	1.123-31	Upniki	2 275-60
Kreditna banka	39.780"—	Depozit	243-40
Vzajemna pomoč	29.195- —	Saldo	392.503-69
Efekti	3.100 —	S	
Posojila	38.714-39		
Blago	7.027'—		
Markiče	2.83710		
Krajevni odbori	12.011-1		
Dolžniki	14.920"—		
Reklama „Invalid“	412--		
Središni odbor	3.280 —		
Inventar	6.509"—	/	
	580.848-51		580.'48-51
			
Pregled dohodkov in izdatkov Oblastnega odbora za I. 1928.
Izdatki.	Dohodki.
Plače stalnega osobja	41.950--	Članarina	5.826-20
„ pomožnega osobja	6.000"—	Obresti	8.823-79
Pisarniški stroški	14.132-23	Koncesije za leto 1927	78.681 "49	
Kurjava in razsvetljava	3.982-50	„	1928	122.084 21	200765-70
Potni stroški	38.650--		50--
Bolniška blagajna	1.475-10		
Dotacija listu „Vojni invalid“	31.636-75		
„	zadružnemu fondu	30.000-—		
Podpore	25.955 —		
Razni izdatki	8.922-48		
Razni odpisi	10.709-50		
Saldo	1 853-23	y'	
	215.465-69		215.465-69
			
Proračun
za leto 1929 Oblastnega odbora udruženja vojnih invalidov v Ljubljani.
Dohodki.	Izdatki.
■ -	
Din 21.000,-	
„ 12.000,-	'
„ 12.000,—	
„ 6.000,—	Din 51.000,—
Din 10.000.	,
2.c:00.	
1.000.	
,	1.500 —	
„ 10.000.—	Din 25.000,—
Din 5.000.—	
„	25.000.	
„	4.000.	Din 34.000,—
	Din 110.000,—
1)	10n/o od članarine
2)	Obresti od glavnice (200.000)
3)	Ksncesije
Din 10.000.
„ 10.000.-90.000.
I. Redni:
H)	Osebni:
I)	Plača stalnega osobja:
a)	Tajnik (Sef pisarne)
b)	Blagajnik in knjigovodja
c)	Pisarniška moč
d)	Sluga
B) Materijelni izdatki:
1)	Pisarniške potrebščine in telefon
2)	Kurjava in razsvetljava
3)	Bolniška blagajna
4)	Inventar
5)	Potni Stroški (samo O. O. in plen. seje)
II. Izredni: Proslava 10 letnice U. V. 1.
2)	Subvencija listu „Voj. inv." in podpore (10+15.000)
3)	Razni izdatki
Din 110.000.—
bine, ako so brez premoženja ter delavci, ki nimajo nad 2500 Din mesečnih dohodkov.
Ta zaščita pa velja za tkzv. mala stanovanja do treh sob in po prvotnem načrtu le takrat, če ima najemnik v treh sobah najmanj 5 rodbinskih članov, v dveh sobah najmanj 4 in v eni sobi najmanj 3 rodbinske člane. Ta člen je sedaj spremenjen tako, da je po končni stilizaciji zakona ta meja znižana za tri sobe nar 4, za dve sobi na 3 in za eno sobo na 2 rodbinska čiana. Stanovanja nad tri sobe ne glede na število članov sploh, ne spadajo pod stanovanjsko zaščito.
Glede najemnine so ostale določbe prvotnega načrta nespremenjene in se bodo s 1. majem za zaščitene najemnike povišale najemnine za 10 odstotkov, dočim je za nezaščitene prepuščeno medsebojnemu dogovoru.
Odpovedni roki ostanejo dosedanji, oni najemniki pa, ki s 1. majem izgube dosedanjo zaščito, a jim je bilo stanovanje odpovedano, se morajo izseliti najkasneje do 15. junija.
Določbe glede pravice odpovedi so ostale nespremenjene po prvotnem načrtu novega stanovanjskega zakona.
Važna je sprememba, ki se tiče določevanja višine najemnin v novih zgradbah. Prvotni načrt je predvideval, da za stanovanja 1—3 sob določi višino najemnine v vseh, tudi v novih hišah, posebna komisija, ako bi hišni posesnik ne mogel oddati stanovanja zaradi pretirano visoke najemnine. Ta določba bi bila precej hudo prizadela* lastnike novih hiš zlasti v krajih, kjer vlada pomanjkanje stanovanj in so najemnine v novih hišah sorazmerno visoke. Sedaj je ta določi)a omiljena v toliko, da se nanaša samo na ona poslopja, ki so bila dograjena do konca leta 1918.
Rok trajanja novega zakona je ostal nespremenjen ter bo veljal od 1. maja do 1. novembra 1929. Šele takrat bo vlada sklepala o eventualnem podaljšanju, bodisi generalno, bodisi za posamezne kraje, ako bi se pokazalo to sploh za potrebno.
Razne vesti.
Kuluk za vzdrževanje javnih cest. Najvažnejša odredba zakona o samoupravnih cestah, ki je bil osvojen v Vrhovnem zakonodajnem svetu, je kuluk. Zakon predvideva fakultativni kuluk. Vsi državljani med 18. in 55. letom so dolžni kulučiti, to se pravi sodelovati pri vzdrževanju oblastnih in občinskih cest. Ako odklanjajo delo, morajo to nadoknaditi z denarno vrednostjo dnevnine. Lestvična enota je 1 dan dela je 25 Din. Najmanjša enota je 1 dan kuluka za vse osebe, ki plačajo do 200 Din neposrednega davka tvori 2 dni, 800 Din neposrednega davka 3 dni, 1400 Din neposrednega davka 4 dni, 2000 5 dni in dalje po progresivni lestvici za vsakih nadaljnih 400 Din 1 dan. Težki avtobusi so obremenjeni s 6 delovnimi dnevi.
Od kuluka so oproščeni državni uradniki in vsi oni, ki nimajo drugih dohodkov kakor svojih plač. Lastniki težkih vozil so dolžni pogoditi se z nadrejeno oblastjo glede doprinosa za vzdrževanje i ■ cest.
Upokojitev ministrov. Kralj je podpisal ukaz. i s katerim so razrešeni vsi bivši ministri, ministrski I predsedniki in državni podtajniki, ki so bili doslej j na razpoloženju.
Upokojeni so: ministrska predsednika na razpoloženju Ljuba Davidovič in Velja Vukičevič; ministri na r.: Dragotin Bečič, dr. Momčilo Ninčič,
; Miša Trifunovič, Svetozar Pribičevič, dr. Mehmed ! Spaho, dr. Hinko Krizman, Ivan Pucelj, Krsta Mi-I letič, dr. Gregor Žerjav, Andrija Stanič, dr. Sveti-I slav Popovič, Milorad Vujičič, dr. Niko Perič, dr.
I Milan Stojadinovič, Milan Simonovič, Dragotin Kojič, Svetozar Stankovič, dr. Prvislav Grisogono, dr. Šefkija Behmen, Ivan Vesenjak, dr. Fran Kulovec, Petar Markovič, Anton Sušnik, dr. Halli beg Hrasnica, Milan Grol, dr. Vlada Andrič, dr. Ivan Kr-stelj, Anton Radojevič, Vaša Jovanovič, dr. Bogoljub Kujundžič, dr. Bogdan Markovič, Svetislav Milosavljevič, dr. Drag. Obradovič, Velimir Popovič, Čeda Radivojevič, dr. Svet. Popovič, dr. Čeda Mihailovič, Štefan Barič.
Dolžnosti so razrešeni dosedanji ministri na r.: j Avgust Košutič, dr. Niko Subotič, Dušan Cvetkovič in Daka Popovič.
Upokojeni so državni podtajniki na r.: Veče-slav Vilder, dr. Mirko Neudorfer in dr. Josip Pasarič.
Razrešeni so dolžnosti državni podtajniki: dr. Juraj Krnjevič in Ivan Pernar.
Šiva'ni široj za šivilje je na prodaj in sicer popolnoma nov. Plača se lahko event. na obroke proti sigurnemu jamstvu. Vpraša se pri Krajevnem odboru Udruženja invalidov v Ljubljani med uradnimi urami.
Služba krojača, samostojnega delavca, s plačo in hrano v hiši, bi bila na razpolago. Prednost imajo oženjeni, ako so tudi žene šivilje.'—• Ponudbe na upravništvo.
[zdnja , Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik. Stanko Tomc. Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani. — Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman.