mm M Izhaja dvakrat na mesec Io sicer prvi (ctrtck po I. In IS. v mesecu. Cena mu |e | K 60 v na lelo, (za NemCljo 2 K 8 v, za Ameriko In druge tuje države 2 K jO v). — Spisi In dopisi se poSiljajo: Uredništvu .Domoljuba*, L|ubljaoa, Seme-nllke ulice II. 2, narotnlna. reklamacije In lueratl pa: Upravnlttvu .Domoljuba' Ljubljana, Kopitarjeve ulic« It. 2. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. 1 Inaerati se sprejemajo po sledečih cenah- Enostopna petitvrsta (Šestina .Domoljubov«" iirine, 34 mm) stane ia enkrat 30 v (e se tiska dvakrat 26 v, Ce se tiska trikrat 24 v. Pri večkratnem objavljenju znaten popust — Reklamne notica navadna garmondvrsta 60 v. m**«*«««*****«* Čekovni promet poilno • hunllniCneft urada St. 824.707. we«MwwtMH«a i_ - - ----- n b. 4. V Ljubljani, dne 16. februarja 1905. Leto xum. m no Kranjskem in državne podpore. Prejšnja Korberjeva vlada je hotela na-! 69 milijonov kron državnega posojila, j te svote bi bila za državne podpore vsled lanske letine in raznih nezgod pora-v raznih deželah 15 in pol milijona, |ilih 53 in pol milijona pa v pokritje raznih gih izdatkov. Proračunski odsek pa je |ec. 1904. vladi dovolil 15 in pol milijona-iržavne podpore, ostalih 53 in pol mili-pa je večina odklonila. To je bil glavni lod, da je prejšnje ministrstvo odstopilo. Sedanja Gaučeva vlada pa je 24 januarja Itevala le 15 in pol milijona kron, kijih porabiti samo za državne podpore. Pri ■priliki so razni poslanci opisavali vzroke e in revščine na deželi. Govoril je tudi kranjski poslanec dr. Žitnik ter rekel: Visoka zbornica ! Oglasil sem se k be da utemeljim resolucijo, ki jo na koncu Bi tam. Ne bodem govoril o stvarnih in polipih vzrokih, ki so napotili mene in moje tovariše, da smo v odseku glasovali |ti prvotni vladni predlogi, oziroma proti Pač pa izražam zadovoljstvo, da jesena vlada uvaževala koristi in potrebe lirših slojev prebivalstva in želje ljud-P zastopnikov. Osobito smo vladi hva-M, daniljudske bede i z k o - ristilavta namen, da si napolni svoje v prejšnjih letih izpraznjene blagajne z novim državnim posojilom. Tudi ta taktični korak je pripomogel v visoki zbornici ustvariti razmere, ki nam odpirajo veselejši pogled vsaj v bližnjo bodočnost. Ker visoko cenimo delavnost državnega zbora ne le v interesu države marveč posebno še vpliv parlamenta na razvoj javnih razmer, zato smem izraziti željo, naj bi državniška previdnost in popolna nepristranost visoke vlade omogočila zbornici, da nastopi zaželjeno dobo uspešnega dela. Sedaj k stvari! Minolo leto so kranjsko deželo obiskale mnoge hude vremenske nezgode, ki so v raznih krajih provzročile veliko bedo. Vsled hude toče in dolge suše je bila v mnogih občinah tako slaba letina in toliko pomanjkanje krme. da je prizadeto prebivalstvo že sedaj v pomanjkanju živeža in da mora prodajati živino, ker je ne more prezimiti. In sedaj smo šele sredi zime. Ako ljudje ne dobe hitre pomoči, bode na pomlšd najhujša stiska. Tukaj imam seznam 40 do 50 prošenj, ki jih je tekom minolega leta dobil deželni odbor kranjski, naj bi izposloval deželno in državno podporo vsled raznih uim Ker je že pozna ura, ne bodem navajal po vrsti vseh prošenj, ker upam, da so bile ali bodo predložene visoki vladi. Naglašati pa moram v prvi vrsti, da so mnogi veliki požari napravili v dotičnih vaseh veliko revščino. Našteti hočem le nekaj pogorišč, ki smo jih itak opisali v lanskih nujnih prošnjah za državno podporo. V novomeškem okraju je v vasi Pristava pogorelo 11 hiš in 48 gospodarskih poslopij; škode je nad 75 000. V Hi-njah je pogorelo 86 poslopij; škode je 188 700. V Š m i h e 1 u pri Hreaovicah je pogorelo 67 hiš in drugih poslopij; škoda je bila cenjena na 215.000. V kočevskem okraji sta pogoreli vasi Retje in P o d -peč, v obeh 41 hiš in 91 gospodarskih poslopij, skupna škoda znaša 146480 kron. Dne 20. novembra je v vasi Š i 1 e r t a -bor, občina Zagorje na Notranjskem, pogorelo vse sedmerim družinam; škode je bilo nad 20.000. Tudi v kranjskem in kamniškem okraju je pogorelo nekaj vasij, a drugod posamezna posestva. Tudi toča je na Kranjskem lani napravila mnogo škode. Opozarjam samo na točo v novomeški okolici, kjer je bila toča cenjena na 180 000 K. Posebno veliko škodo pa je napravila nenavadno huda suša posebno na Notranjskem in Dolenjskem. Vsled suše so posestniki v prizadetih krajih pridelali jako malo živeža in krme. Res je sicer, da je bila prva košnja na Gorenjskem in drugod v nižavah precej dobra Toda po prvi košnji je bila huda in dolga suša, paša na zelenem je bila nemogoča in ljudje so morali živino krmiti s prvim senom. Tako je nastalo pomanj kanje krme in živinorejci morajo prodajati živino. Tovariš g P o v š e mi zatrjuje, da v Beli Krajini ponekodi že sedaj plačujejo seno po 9 do 10 kron, in v novomeški okolici so gospodarji odprodali 20—25% rejne živine. Dobil sem tudi obširno poročilo od „Zadružne zveze* v Ljubljani, ki navaja razna poročila o slabi letini in pomanjkanju krme. Tu so naštete vse občine in posamezne vasi v bistriškem in s e n o ž e -š k e m sodntm okraju. — Iz teh poročil je razvidno, da so posamezne vasi v trnovski občini pridelale 100, 200, 500 do 700 kvin-talov manj sena in 100 do 600 kvintalov manj otave. kakor po navadi. Isto velja o občinah Jablanica, Zemon, Rateževo brdo, Prem, Čelje, Smerje i. t. d. Županstvo v Š m i h e 1 u na Krasu poroča: Vsled suše meseca maja je malo sena, velika suša v poletju je uničila Še otavo, deteljo in pašo; že štiri mesece moramo krmiti živino s senom in skednji so že prazni — Suša je uničila tudi poljske pridelke in kmetje ne bodo mogli kupiti krme. Poročilo iz Senožeč se glasi: Velika suša je uničila krmo v vaseh Gabrče, Senadole, Dol. vas, Potoče, Laze, Senožeče, Goriče, Famlje, Britof, Dol. in Gor. Vreme ter Gor. Ležeče. Ker v juliju, avgustu in septembru ni bilo paše, so kmetje pokrmili za živino pripravljeno seno. Sicer pa je bila tudi prva košnja slaba in otave so ljudje dobili komaj petino. Kmelje prodajajo živino za vsako ceno, prodali pa so že vse ovce, ki tukajšnjemu kmetu dajejo največje dohodke. Poročilo iz V i p a v e se glasi: V vipavskem okraju vsled suše, koruze še za seme nismo pridelali, zato smo je morali kupiti že 30 vagonov. Krme smo dobili tretjino manj, zato morajo kmetje prodajati živino. Poročilo iz R o v t: Krme so kmetje dobili komaj polovico. Poročilo iz Višnje gore: Suša je uničila skoraj vso otavo, kmetje bodo morali kupovati krmo. Poročilo s Toplic: Suša, črv in po-vodenj so uničile mnogo otave. Poročilo iz M e 11 i k e : Vsa Bela Krajina je mnogo trpela vsled Suše, kakršne ne pomnimo že od 1.1837. Krma je jako draga, da morajo kmetje živino prodajati. Cena živini je jako padla; jarem volov, ki sta preje veljala 600 kron, se dobi sedaj za 400 K. Ako ljudje ne dobe pomoči za krmo, bodo morali prodati vso živino ter se preseliti v Ameriko. D o I. D a n j e na Gorenjskem : Beda vsled suše je velika. Detelje in otave nismo pridelali, paša je bila nemogoča. S o r i c a : Suša je uničila otavo, mle karska zadruga trpi,'ker ne dobiva mleka. Poročilo iz Vel. Lašč: Naši kmetje imajo vsled suše pri otavi škode do 15.000 kron, kupiti bomo morali vsaj 2000 centov krme itd. Osrednja vlada pa je lani vsled pomanjkanja krme najprvo z ukazom z dne 10. avgusta prepovedala izvoz krme. Dalje je ukrenila, da so državne in deloma tudi zasebne železnice znižale voznino za krmo. In končno je vlada obljubila, da prizadetim kmetom, ki potom zadružnih zvez, kmetijskih družb in kmetijskih društev kupujejo krmo za živino, povrne velik del ali pa tudi vse prevozne stroške, ter je že lani v ta namen določila 500000 kron. Zato smo se jako začudili, ko smo čitali odloke, k r. poljedelskega ministrstva, da je Kranjska izključena iz skupine onih dežel, ki jimbode vlada olajšala dobavo krme. Visoka zbornica ! Ako se to zgodi, česar pa ne morem pričakovati, bil bi to za kranjsko poljedelstvo in živinorejo tolik udarec, da bi ga revno prebivalstvo ne moglo prenesti. In kedo je temu kriv ? Gotovo ne c. kr. poljedelsko ministrstvo, ki je bilo naši deželi več ali manj še vedno naklonjeno in na katerega račun gred6 vse takozvane »koncesije* za Slovence, marveč kriva je edino le izredna »ljubezen in skrb" naše deželne vlade (Čujte!), ki hoče brez dvoma na ta način kaznovati naše postopanje v kranjskem deželnem zboru. Jaz sem gotovo euen tistih, ki prosi in berači za ljudi brez razlike, ako so vredni podpore. Zato se mi zdi to postopanje dež. vlade tem večje graje vredno. Sklicujem se pa na obljubljeno nepristra-nost vis. c. kr. osrednje vlade, da bode prvič potom notranjega ministrstva dovolila izdatno državno podporo po toči, požarih in drugih nezgodah pomanjkanje trpečim kranjskim prebivalcem, in drugič, da bode tudi Kranjska deležna dobrot, ki jih deli poljedelsko ministrstvo pri nabavi krme. Zato prosim vis. zbornico, da sprejme naslednjo resolucijo: »Visoko c. kr. poljedelsko ministrstvo se nujno naprosi, da tudi Kranjsko pridruži tistim deželam, ki vsled lanske suše trpe pomanjkanje krme in katerim bode z dr«-žavno pomočjo olajšan nakup krme." (Pohvala.) Političen pregled. Državni zbor. V avstrijski državni zbor je posijala zvezda upanja, da pride morebiti do zložnega delovanja. Začetek je že storjen. Novi mini-sterski predsednik hoče nepristransko za vse narode en*ko skrbeti, tako je dejal pri svojem nastopu, ako hočejo poslanci složno delovati. Prejšnji predsednik je storil le to, kar so mu Nemci dovolili, novi pa kaže, da ne bo hodil po njegovin stopinjah. Zavoljo teh ugodnih znamenj so Slovenci in Čehi opu stili obstrukcijo, vsaj za toliko časa dokler se vreme ne izpremeni. Ako se vladi posreči spraviti Čehe in Nemce, potem je upati, da se zacelijo rane v naši državi, na katerih trpijo zdaj vsi avs'rijki narodi, zlasti seveda mi Slovenci. Dobro znamenje za prihodnje se je pokazalo s tem, da so poslanci svoje nujne predloge, s katerimi so drugekrati tra-pili zbornico in čas kratili, unuknili nekaj pa jih vsaj hitro rešili. ZUo je prišla zbornica hitro na dnevni red Treba ji je rešiti vsaj te stvari: predlog o državnem posojilu, o vojaških novincih, o začasnem proračunu in izvolitvi delegatov, ki pa bodo zborovali šele jeseni. Predsednik je najprej zahteval 15 in pol milijona kron posojila, da ga poraz razpravljalo vprašanje o državnem proračunu, kar bode gotovo težko šlo, ker se že veliko let ni rešil. Ogrske homatije. Ogrski liberalci so pri volitvah za državni zbor propadli, zato je njih liberalni vodnik ministerski predsednik grof Tisza odstopil od svoje službe. Volili so Ogri takole: izvolili so 155 liberalcev, ki so dr- žali z vlado, nasprotniki pa 210 poslancev, ki bodo sedaj dob.li vajeti v roke in bodo poslali izmed sebe tudi može na ministrske prostore. Novi poslanci bodo skušali preobrniti dosedanji red v državi. Zahtevali bodo gospodarsko samostojnost Ogrske, mažarski jezik pri vojski, izpremembo pri zunanjih zastopnikih, ki bodo hoteli svoje poslanike pri drugih državah; hoteli bodo tudi svojo kraljevsko družino v Budimpešti. Ali se bo to zgodilo, ali ostane le pobožna želja ne odrešenih Ogrov, to bo največ odvisno sedaj od 40 hrvaških poslancev; kamor se bodo ti odločili, tam bo pa zmaga. Vendar čeprav še danes ne bodo izpeljali vseh teh svojih namenov, enkrat jih bodo pa gotovo; da pride že do tega, da se bodo čisto ločili od naše polovice, o tem tudi nobeden ne dvomi. Cesar se še delj časa pogaja z raznimi ogrskimi politiki da bi vzel iz njih novega ministerikega predsednika, a je bilo doslej Je vsako pogajanje brez vsptha Upori na Ruskem. Zadnje dni so imeli Rusi vojsko doma, kjer se je prelilo še več krvi nego na bojišču v Mandžuriji. Nezadovoljni delavci so hoteli od carja zboljšanje svojega stanja, a ker jim ta ni hotel vstreči, so se vzdignili pr ti njemu. Uboge delavske množice so se polastili drugi nezadovoljni ljudje v Peter-burgu, zlasti nezadovoljni dijaki in gospoda in so porabili njih nezadovoljnost za upor proti carju. Vstajniško gibanje se je razširilo iz glavnega mesta v razne kraje po dežel'. Zlasti v Moskvi, v Libavi, v Radomu in na Poljskem se je pok&zala nezadovoljnost proti carju in njegovi vladi. A topovi in puške so zadušile kmalu vse nezadovoljneže. V Peterburgu je naredil v par dneh popoln mir železni guverner Trepov, ki je velel vstreliti vsakega, kdor je hotel razgrajati Nekaj časa so še poskušali ropotati po mestu, a hitro so jih prestrašili hudi nastopi vojakov, tako so šli delavci kmalu na delo. Delavskim zastopnikom je vlada obljubila mnogo ugodnosti Obljubila je poskrbeti za starostno zavarovanje, za olajšavo in skrajšanje dela. Car je sprejel 32 zastopnikov izmed delavcev, ki jim je očital, zakaj da so ravno sedaj delali skazo, ko se mora država na zunaj boriti s tako silnim sovražnikom, Japoncem. Priporočal jim je potrpljenje, a obljubil, da jim bo skušal staDje izboljšati. Po Peterburgu se je tako polegel nemir. A tlelo je še dalje časa po deželi. Ko pa so tudi tukaj vojaki huje pritisnili, so morali odnehati. Sedaj se više preiskave, mnogo zaprtih so izpustili, narobe pa so mnogo novih zaprli. Nekaj si bodo že izboljšali delavci, a to najbrž ne bo pokrilo onih nedolžnih delavcev, ki so izdihnili pod puškami in topovi vojakov. Štrajk ob Ruri na Nemškem. Delavci v premogokopih ob Ruri še vedno štrajkajo. Več sto tisoč delavcev je brez dela in čakajo na miloščino, ki jo zaje zbirajo po Nemškem. Med nesrečnimi je tudi mnogo naših rojakov. Vlada posreduje med delavci in delodajavci, a dosedaj je bilo še vse bob ob steno. Komisarji, ki so preiskavah razmere, so morali pritrditi, da so za hteve delavcev opravičene Ako delavcem ne bodo ustregli, se utegne zgoditi, da izbruhne mednaroden premogarski štrajk, ki bi pa imel hude nasledke sedaj po zimi, ker bi ne bilo s čim kuriti. Rusko-mponska vojsko. Pred nekaj dnevi je prišlo poročilo, da so se jeli Rusi in Japonci v Mandžuriji zopet gibati. Že cele mesece so čakali drug na drugega, ne da bi se bil upal kdo pričeti napad. Te dni pa so poskusili Rusi. Naskočili so važen kraj Sandepu, ki leži le milo oddaljen od mesta Liaojana; ali Japonci ga niso hoteli izpustiti, zato so se postavili z vso silo, tako so se morali Rusi ume k niti. Bilo je na ruski strani 1600 mož mrtvih in ranjenih. Silni viharji in veliki snegovi branijo, da bi se kmalu začela odločna bitka. Po malem pa se bodo vedno bili. Najpomembnejši boj je bil pri Hajkon-taju Bilo je na obeh straneh do 100 000 mož. Rusi so naskočili japonsko postojanko, in bi jo bili lehko dobili, a so napadli Japonce tudi na več 'drugih krajih da bi bili poskusili, koliko so sposobni za boj. Ker jim ni bilo do pravega boja so se hitro umek-nili. Potem takem Rusi še ne mislijo na resen boj, ampak bodo počakali spomladi, da bodo takrat tem lože mahnili po Japoncu. LISTEK. Dva ženina pa nobene neveste. Tomaževec in Jurjevec sta bila dva trdna kmeta tam v Gaberjih. Oba sta imela že nekaj nad štiri križe pa vendar še nobeden žene; ne zato, ker sta morda dobila povsod dolge nosove — ampak zato, ker sploh še nikjer nista trkala. Trkala pa zato nista, ker sta bila, po domače povedano, stiskača; obrnila sta vsak krajcar v roki devetinde-vetdesetkrat — in smuknil je nazadnje nazaj v žep. Ni čudno,Uda so hudomušneži^zbijali šale, češ Tomaževec in Jurjevec bosta kupila zamorca, da jima bo cekine mešal in luftal, da ne bodo splesnovali. Ker sta bila torej stiskača brez para — nekaj stiskača pač mora biti danes vsak, ko se le prevečkrat sliši: »Daj, daj!" nikoli pa „Na vzemi, vzemi!" — sta imela to čudno prepričanje, da žene štirinajst dni po poroki ne spravi živa duša iz kuhinje, da je torej treba ravno toliko dekel kakor prej, da se torej o svetem Juriju nič ne pozna, ko je treba poslom šteti, medtem pa se v skledi vsak dan dobro pozna. Mislim, da poznate sedaj dovolj To-maževca in Jurjevca. Sredi predpusta. V krčmi „pri zvitem rogu" je vesela, navihana družba. Tomaževe? in Jurjevca, ki sta prišla v krčmo po kupčiji, so vzeli na piko. Spravili so ju v sredo in kmalu so ju pričeli ženiti. Seveda se Tomaževec in Jurjevec nista dala vpreči v zakonski jarem. Kar jo zabrusi Kosmatarjev: „Že vem, kam pes taco moli — nobena v celi fari ne mara tacega stiskača." „Kaj", je skočil Jurjevec po konci, »ni je bilo in je tudi ne bo, katere ne bi dobil, samo če s tem le malo pomigam", in po-migal je z mazincem. „Na vsak prst en ducat, veš kaj se to pravi, en ducat?" se jebahal Tomaževec. „Le počasi, fanta, le počasi! Jaz vem za eno, katere ne dobita, če imata tudi cele koše cekinov. Če ne vrjameta, pa prašajta Posavčevo Francko." »Ce bi le maral za-njo", se je moško odrezal Jurjevec. »Kadar bi se mi ravno zljubilo! Še boljših lahko dobim en ducat", se baha Tomaževec. „Bomo videli", se oglasi krčmar. „Jaz zastavim 1000 K. Kdor dobi Francko, tisti dobi od mene za doto tisočak. Sedaj pa le koražjo; poskušita srečo." Jaz stavim pa štiri plečeta in na oh-ceti morajo biti prva rihta", je dejal Kosmatarjev. »Jaz pa 50 vatlov hodničnega platna", pristavi Kočar. „In jaz enega koštruna." »Kaj se bote norca delali. Ce bi bilo treba dati. bi pa vii tajili", sta odvrnila nekako otožno Tomaževec in Jurjevec; videlo se je, da se jima že sline cede po kroncah, plečetih, platnu in koštrunu. »Kdo se dela norca?" je prašal krčmar. »Saj so vsi za pričo." ,Ja, vsi, vsi!" »Torej se res ne norčujete?" sta pra-šala stiskača nevrjetno, „Ino, če sta taka neverna Tomaža, pa naredimo pismo", pravi krčmar. Kmalu je bilo pismo spisano. Vsi so se podpisali kot priče. — Pridna snubača sta zbežala domov, Jurjevec se je hitro vrgel v najlepšo obleko; Tomaževec pase že 14 dni ni nič bril; treba se je bilo pomladiti za par let Ravno se je po eni strani obril, ke zagleda Jurjevca, ki leti, kakor bi ga veter nesel, naravnost proti Posavcu. Oh kako hitro je bil napravljen, on pa je mislil, da bo gotovo on sam prvi! Vznemirjenosti se se je tresel po vsem životu; Videl je, da je nevarno v takem položaju se briti, in zato se je malo umil hitro zmetal nase praznično obleko in letel še on za svojim tekmecem k Posavcu — na pol obrit Jurjevec pa je bil že toliko prej pri Posavcu, da je bila voda že napeljana na njegov mlin, ko je prisopihal Tomaževec. Jurjevca je sprejel Posavec z nekim začudenjem ; ko mu pa je namignil, da ima nekaj posebnega z njim govoriti, sta zginila v stransko sobo. Tu je postalo Jurjev-čevo srce kar naenkrat tako nekako čudno mehko; tožil je Posavcu kako se je naveličal samskega življenja. Že večkrat je mislil na njegovo Francko, a ni upal poprašati. Sedaj pa ne more nič več prestati brez Francke in zato se ga naj usmili in naj ga ne stori večno nesrečnega Posavec je imel že odgovor na jeziku, kar so se odprle vrata in v sobo je skočil na pol obrit Tomaževec. Posavec je debelo pogledal, potem pa prasnil v smeh, ko je zagledal to pustno »maškare". A .maškara" se ni zmenila; sapa je bila kakor od lokomotive in le težko je spravil iz sebe: .Oče Posa — vec, nikar se ne prenaglite. --Poprej dobro premislite, potem šele govorite !--Jurjevec ni nič boljši kot pa Tomaževec in vaši Francki se bo pri meni boljše godilo. — Jurjevcu roji le 50 vatlov platna, 4 plečeta in en pitan koštrun po glavi; jaz pa bi rad vašo Francko samo zato, ker ji res dobro hočem." „Sebi dobro hočeš, sebi; kaj ne tisočak ti diši!" mu je jezno zabrusil Jurjevec. »Ljuba moja, dekle ne dobi ne plečet, ne platna, ne koštruna, še ma&j pa kaj denarja, saj sem suh kakor poper*4, je pod-učeval Posavec. In snubača — ne vem ali krone ali dekleta — sta razložila Posavcu vso stvar. »Daga moja", in oče Posavec so naredili tako grozovito moder obraz »vajina snubitev je za našo hišo res velika čast; takim snubcem pač rad prepustim dekle, saj bo gotovo sama vesela in zadovoljna, da dobi tako premožnega in zraven tako »dobrega" moža. Težko je izbirati; mislim, da mi ne bota zamerila, če prepustim to dekliču. Sama naj izbira . . ." »Prosim, potrpite še nekoliko in posodite mi za ta čas britev", prosi Tomaževec. Jaz mislim, da bi bilo najboljše, če se najprvo sami med seboj. zmenimo", je menil Juijevec. »Ja, ali se hočeta za Franco stepsti." "srečkati", je popravil nekako boječe Jurjevec. »S tem nisem zadovoljen", se upira Tomaževec, „pri igri imam vedno"smolo." »Srečkati bi ne bilo napačno", modrujejo oče Posavec, seveda s čudno .resnim" obrazom, .ako bi ne bila igra krivična, ker eden zgubi vse, drugi pa vse dfbi. Kaj pa, ko bi se kako uglihala ? Jaz bi mislil tako le: Kdor izmed vaju potegne pravo srečko, dobi dekle, a mora drugemu odstopiti plečeta, koštruna in tisočak No, ali je vama prav?" Tomaževec se je milo popraskal za ušesi, potem pa dejal z milim glasom: „Ljubi moj Jurjevec, vedno sem bil dober človek saj so mi že ranjki oče večkrat rekli, da imam dobro srce. Večkrat si se mi že v srce smilil pri tvojem samotarstvu; tebi še veliko bolj manjka družice; iz ljubezni do tebe ti odstopim nevesto, težko, tako težko, da se bojim, da mi srce od same žalosti poči. Stavo mislim mi b«š pač z veseljem prepustil." Tudi Jurjevec je postal hipoma strašno mehak; z jokajočim glasom je dejal: .Ti si bil vedno moj največji prijatelj. Največjemu prijatelju pa ne morem narediti take žalosti. Prepustim ti nevesto, ti mi pa odstopi stavo." Posavec ni mogel nič več zadrževati smeha; sklonil se je skozi okno in se prav pošteno smejal. Tomaževec je nekaj časa premišljeval: »Prepustim ti nevesto in pol tisočaka; daš mi samo 500 K in plečeta, platno pa koštruna." „Da boš videl, kako te imam neizrečeno rad", je zmodroval Jurjevec, .mi boš dal samo 500 K, vse drugo z nevesto vred pa imej ti." .Tega ne smem dovoliti; potem si ti oguljufan." Posavec je imel dovolj. „Ne vem ali se tu za živino gliha, ali kaj ? Kakor se mi zdi, je dekle vama deveta briga." „0 ne, ne", zagotavlja Jurjevec..... „oče Posavec, dajte mi vašo hčer; varovati je hočem kakor svoje oko." Tomaževec je slišal, kako lepo govori njegov tekmec. Da bi ga posekal, je izbleknil: „Dajte mi Francko; pustim se zanjo natepsti." .Nosil jo bom vedno na rokah", zatrjuje Jurjevec. »Jaz pa na nogah", se odreže Tomaževec. Posavec je bil že vsega sit; od samega smeha ga je že tako bolel trebuh, da se je komaj še po koncu držal. Zato je dejal trdo: »Tako ne pr.demo do konca. Moj predlog je ta in ta mora obveljati: V tale žakeljc bomo dejali dva fižola — enega ribničana in enega prepeličarja; kdor potegne ribničana, tisti dobi dekle, drugi pa stavo." .Jaz ne srečkam; jaz tudi ne!" Posavec se je zjezil. „Kaj mislita, da se bota iz mojega dekleta norčevala. Alo sreč-kajta, ali pa vsak 500 K kazni, da bo imel, dekle potem doto. Kar hočeta, eno ali drugo . . .!* Jurjevec in Tomaževec sta bila v škripcih. Srečkati nista hotela, ker ni nobeden dr«, gemu privoščil tisočaka in še kar je bili zraven, 500 K pa tudi ne plačata; rajše st dasta na pol ubiti--Jurjevec seje splazi k vratom in smuk in Š3 enkrat smuk—j, snubača sta letela še bolj kakor bi jih veter nesel, Posavec pa je še zavpil za njima: „0, saj'tistih 500 K vama ne bo odpuščenih!' Pri Posavcu so se smejali, da so st stene tresle. Ko se je on nekoliko pomiril, je šel naravnost k »Zvitemu rogu" in sedaj so se smejali tu, da bi človek mislil, da so vsi znoreli. »Kakšen naj bo konec tega špasa je dejal Kosmatarjev. — — .Jo že imam." Drugi dan pa je bil na zidu krčme pti »Zvitem rogu" nabit listek z naslednji vsebino : Zakrament sv. zakona želita prejeti: Žinin: Jurij Stiskač, celozemljak, zal sin i. t. d. Žinin: Tomaž Skopuh, celozemljak, zit sin i. t. d. S tem se naznanja, da sta tem potoi oklicana z dovoljenjem slavnega c. kr ob glavarstva in škofijstva v prvič, drugičii tretjič. Če bi morda kdo slučajno zvedela kak zakonski zadržek, naj ga pove MattvJi Pustu v krčmi .pri Zvitem rogu". Obupno dejanje očeta. V & rolinu je nedavno ustrelil trgovec Ackerf svojega 4ietnega sina v sobi nekega bero-linskega odvetnika, potem pa še sebe. Ackerl se je poročil pred 5 leti. V zakoni je imel 2 otroka: 4letnega dečka in 2lett» deklico. Pred nekaj meseci pa je vložila njegova žena tožbo za ločitev. V sredo se je v tem razpravljalo v pisarni dotič^čgi odvetnika. 4letnega sinčka bi moral oft pustiti materi. Nesrečni oče je prosil pisa'-niško osobje, naj ga en čas pusti sameg« z otrokom v sosedni sobi, kamor >>ta Sli oče in dn. Nekaj časa je osobje še slišal11 smeh otrokov, potem je postalo tiho, na» sta počila dva strela. Preplašeno osobj« plane v sobo in najde očeta mrtvega, deček pi je umrl med vožnjo v bolnico. O Egiptovskem mostu, ki « je v Peterourgu pudri, ko je šio čezenj«-jaštvo, pravijo strokovnjaki, da je bil ta" slabo zgrajen, da so ga mogli prepusti« prometu le po zanikrnosti. Zgrad I g"» j I. 1827. inženir Hristianovič Takih zgra« je v Peterburgu baje še več, zlasti Pa"teie^ monslti most, ki bo tudi enkrat v Ne?« padel. / Razgled po domovini. Na&im naročnikom I Ker je še vedno nekaj takih, ki naš list prejemaj , a aročnine za letos še niso poravnali, zato ih danes še enkrat uljudno prosimo, naj prav kratkem pošljejo ali 1 K 60 v, ali pa na Domoljuba" zapišejo: nazaj, se ne sprejme! 'ovsod je red potreben, tako tudi v našem pravništvu. Dr. Žitnikov govor priobčujemo anes na čelu svojega lista. Iz njega izpre-idimo, da se trudijo naši poslanci resno za judstvo. Njegov govor je imel že tudi preccj speha. Po njegovem in njegovih tovarišev estnem prizadevanju dobi kranjska deže a recejšen znesek za ponesrečene kraje. Tudi o je dosegel, da seje Kranjska prištela med ežele, ki so trpele po suš'. To prizadevanje tem važnejše, ker so mu nasprotni libe-alci in vlada. Zidružna z eza je lansko leto eseni brž poizvedovala po vsi deželi, kako ! s sušo in zbrala zanimive podatke, ki jih ; porabil tudi dr. Žitnik v svojem govoru, ar notranjskih liberalcev bi bilo pa rado raginjo sena porabilo za svoj žep. Po ne-aterih krajih so liberalci pokupili sena, kar ga mogli dobiti. Hoteli so ga prodati iz-en dežele. Ministerstvo je pa splošno pre vedalo izvažanje sena, ker se ga je doma renulo pridelalo. Liberalni špekulantje so hoteli pomagati; oblezli so deželno vlado kmetijsko družbo, ter tam prosili, naj se poroči na Dunaj, da na Kranjskem ne manjka rme, da suša ni napravila znatne škode, in a se torej sme seno izvažati. Deželna vlada vprašala kmetijsko družbo in ta je-res Ogovorila, da na Kranjskem ne manjka rme. Na Zadružno zvezo se vlada ni obrita. Dobila je torej odgovor, ki ga je ho-la. Par špekulantov je potem takem s po-očjo vlade in kmetijske družbe provzro-ilo, da na Dunaju pri ministrstvu niso do-ili resničnih poročil in da Kranjske niso rišteli po suši oškodovanim deželam, torej tudi niso naklonili nobene podpore. O pra-em času so zvedeli naši zastopniki o ti imazani reči in so jo — preprečili. Kadar oli še zine kak liberalec o tem. da obstruk-ija v deželnem zboru žre podpore, vrzite nu to umazanijo v zobe. Zdaj vemo, kje je lindra. Vojska na Daljnem Vzhodu. Vsebina 12. snopiča: Kuropatkinov gene-alni štab. Japonske nesreče na morju. Lov ia mine. Ljudstvo in vojska. Steselj. Bitka ri Kinčovu. Slike: Aleksandra, ruska ca-inja. — Ruski car Nikolaj II. — Carski rad Kremlj v Moskvi. Admiral Vitheft. luski zdravniki in častniki pri počinku. -ar Nikolaj II. blagoslavlja vojake pri od- hodu na bojišče. Ruski koledniki. General Steselj. V Port Artur dovažajo proviant. Generalmajor Fok, poveljnik 4. sibirske strelske brigade v Port Arturju. Čebelarski shodi bodo dne 19 februarja v Škofji Loki v gostilni gospe Ane Guzelove in dne 26. t. m. v Ribnici v ljudski šoli. Začetek shoda v Škofji Loki ob 3. uri popoldne, v Ribnici ob pol 4. uri popoldne. Čebelarji, pridite mnogoštevilno, važne čebelarske zadeve se bodo obravnavale! Gorenjske novice. * Iz Tuhinjske doline. Vsled okružnice deželnega odbora z dne 14. sep tembra 1904. št. 5114. so bila vsa županstva opozorjena, da naj se pri sklepanju proračunov vpošteva določilo § 81. občinskega reda, po katerem se občinske naklade na pivo in žgane opojne pijače lahku na več let sklenejo. Take naklade so res vsa ona županstva sprejela, ki iirajo kaj smisla za blagor davkopl čevalcev. Tudi v Zgornjem Tuhinju je županstvo predlagalo to naklado, pa par kričačev je vso stvar razbilo in odborniki „kimovci* so pritrdili, da se je ta stvar opustila, ker tudi sami radi to voiko srkajo in niso pomislili da ima občina na novi šoli še okoli 7000 gl. dolga, ker bi jim bili ti dohrdki le v korist. — Nikjer pa bi ne bila ta naklada na opojne pijače tako na pravem mestu kakor v občini Šmartin ki je v središu cele doline. V Šmartinu so 3 gostilne in zraven še d*e prodajalnici, ki trgujeta s špiritom, ki vso okolico 6 občin zalagajo s to pijačo. Tudi v Šmartinu so odborniki z županom vred to naklado sebi in nekaterim žganjarjem na ljubo odklonili in rajši naložili davkoplačevalcem naklado po 50% na vse direktne davke, kakor pa bi frakelj žganja za 1 kr. podražili. Smartinska občina je kupila hišo za cerkvenikovo stanovanje, katere župnija sedaj ni imela in ima že zaradi tega občina mnogo stroškov, kateri bi se pa s to naklado lahko v enih letih poplačali, ne da bi jih davkoplačevalcem nalagali. Ako je občina kupila hišo za cerkvenima katere je bilo res potreba, moral bi občinski odbor tudi preskrbeti, kako se bode .denar dobil, a odbor ne ve in tudi noče drugih dohodkov, kakor z naklado na direktne davke. Kaj se hoče, ker se pa odbornikom žganjarji bolj smilijo ako bi jim žganje podražili, kakor davkoplačevalci, ki težko plačujejo. Naj pa kdo reče da Tuhinjci niso napredni, če drugej ne saj pri nakladah na direktne davke, ker jih rajše plačujejo po 50% kakor po 20%. * Iz Črnega Grabna. Od vseh vetrov slovenske zemlje berem novice v »Domoljubu"; no, in dragi bralci menim da Črni graben tudi poznate, če ste le kteri-krat priromali k sv. Valentinu na Limbarski gori. Z enim Moravčanom sva se zadnjikrat menila, da smo v našem kotu najbolj za spani. Mcravčan mi pravi, da v moravški dolini dobro napredujejo, „vi v Črnem grabnu" — pravi naprej — „ste pa še ravno tam, kakor takrat, ko so rokovnjači Francoze pobijali." Seveda me je to tako vzdignilo, da sem mu jo najprej z moravskim mačkom zagodil, potlej mu pa rekel, da imamo pri nas same katol ške župane, mo-ravsko doline smo pa hodili mi trebit pomagat. Mi imamo v Blagovici rajfajznovko, v Moravčah pa se je preoblekla v liberalno suknjo. Tako sem si malo nevoljo ohladil. Ko sem pa bral v .Domoljubu" kmečko pismo in pa o kanclijiin o ljudstvu, sem prijel za pero, ker v Črnem grabnu nočemo biti zadnji. Kaj naj pišem, kie naj začnem? Na Brdul tam se začne Črni graben, tam imamo tudi davkarijo in kanclijo, kar vsak kmet prav dobro pozna. Kanclija, kanclija! Kar iz glave mi nočejo besede v predzadnjem »Domoljubu": .Potem bi uradniki vedeli, da so oni zavoljo ljudstva, a ne ljudstvo zavoljo njih. In šele to bi rešilo našo državo.* Mi imamo se o prihiteli udje, da so prejeli Blažev b'agoslov, kate sga je delilo pet patrov. Notranjske novice. — Iz Cerknice. Kaj je s konsu-lom v Cerknici? Pred kratkim je pri-esel „Narod" novico, da je cerkniški konsum ropadel, da je „bankeroten\ Seveda on to e iz .zanesljivega vira". A najbolj zanesljivi ir je »Zadružna zveza«, ki je na zahtevo . Lavrenčiča uvedla natančno revizijo vseh idrug v Cerknici in dognala, da konsum ma nikake zgube. A kljub temu se na občem zboru dnč 19. t. m. namerava razdružiti l več razlogov, zlasti ker mu mnogi udje iso zvesti, in ker je treba zadružno hišo redelati v stanovanja, da se prostor plodo-isneje porabi. Le pridite tedaj omenjeni dan Si, ki imate vplačane deleže, dobite jih nazaj obrestmi vred. Najboljši dokaz slavnoznane inivosti »Narodove" tudi v tem oziru je sjstvo, da želijo celo prodaja>ci »Naroda« srkniški trgovci konsumno zalogo kupiti. To pa vemo res iz zanesljivega vira. To dejstvo dokazuje dvojno: da konsum nima zgube in da se liberalni trgovci boje kacega novega konkurenta, ki je pripravljen trgovino voditi naprej na svojo f i r m o, in kateremu bo ljudstvo .brez dvoma konsum prepustilo, ker je zagotovljeno, da je bo dotičnik va roval pred samovoljnimi cenami liberalnih trgovcev. To je resnica o cerkniškem kon-sumu! Zato pazite obrekovavci konsuma, da vam vaši dolgi jeziki ne bodo povzročili neprijetnih posledic pred sodnijo — Zlata poroka. Jakob Kune in Marija roj. Tišar sta obhajala dne 6 svečana svojo zlato poroko. Oba še črvrsta sta korakala na čelu svojih otrok in vnukov ter 17 parov povabljenih svatov v cerkev svetega Nikolaja v Dol Logatcu, da pobožno Boga zahvalita za vse milosti in dobrote. Ljudstva je bila natlačeno polna cerkev, ker kaj tacega morda še nikdo ni videl. Bog živi poštena starčka še kaj časa na svttu — po smrti jim daj pa plačilo v nebesih JM /■ i * mm - ■ . / - ■M&rfJSj Granata obležnega topa izpred Port Arturja. — Iz Trnja. Naši rojaki v Cleve landu so nabrali za novi oltar v Trnji zopet 182 K. Zato se je pci sv. Trojici za dobrotnike rojake v Ameriki opravila 23. januarja sveta maša. Bog jim obilno povrni! — Iz St. Petra. Tudi k nam so poslali »Notranjca«, ljudje so pa bili toliko previdni, da so ga vrgli v peč, ker vedo, v kakšnem duhu bode deloval. — Nov vodovod nameravajo v St. Peterski občini napraviti iz Stranj pri Hre-novicah za Št. Petersko občino. Izvir je dosti močan, kakor je pregledala poskuše valna komisija. Samo če bodo vsi ljudje zdaj ene misli Kako potreben je pri nas vodovod, kaže to, da nimamo sedaj zopet nič vode. — Slab zaslužek so imeli letošnjo zimo Pivčani v Slavoniji. Prišli so že domu, ker dela ni več. V Ameriko jih je šlo letos s Pivke veliko in sedaj se zopet odpravljajo Ubogi kmet, kje boš dobil delavcev! — Tatove so imeli dne 26. jan. v št. Petru ob 2 zjutraj v prodajalni g. Špi-larja. Toda bili so v pravem času pregnani. — V Knežaku bodo imeli nove občinske volitve. — Zagorci bi radi videli, da bi jim knez Waldenburg - Schosburg napravil cesto s Snežnika čez Zagorje, in so obljubili 5000 K podpore Ravno tako bi radi videli Klenjani, da bi šla cesta s Snežnika čez Juršiče na Paličje. Klenjane bi veljala ta cesta 15 000 K in vzdižavanje. Zato so se Klenjani pritožili, ko imajo že cesto zložno iz svojega gojzda narejeno čez Vlačno in le samo pol ure dalje, kot bi bila nova pot. A pritožba je bila odbita. Tako jih ne bode pot nič veljala. Ali ni to modro gospodarstvo? — Dobro bi bilo, da se popravi cesta iz Paličja proti Trnju, da moremo Tr-njani in Paličjani hoditi v cerkev po cesti in ne po kamenji. Ravno tako bi koristila otrokom, ki hodijo v šolo. v — Sušmarji in agitatorji, proč od zadružništva! S kakim veseljem in s kako ogorčenostjo je treščil Notra-njec v svet novico, da je propadel bloški konsum. Zaman pa čakamo, da nam bo isti Notranjec, ki je tako skrben za notranjsko ljudstvo, povedal, kako grdo je propadla liberalna mlekarna v Črnem vrhu. Ker tega noče on, moramo povedati m\— Ta mlekarna je bila liberalna, zato so liberalni listi tudi vedno pisali kako izvrstno uspeva. Kar naenkrat je pa počilo. Računi so pokazali 21.000 K izgube, in notar je poslal 96tim zadružnikom pozive, naj plačajo teh 21.000 K Ali veš skrbni Notranjec, kako bodo plačevali? Ker nočeš vedeti, ti povemo mi. 67 zadružnikov bo plačalo vsak po 169 K 20 h; 29 zadružnikov je pa ošušmarjenih vsak za 339 K 20 h. Toda, ko bi vsak zadružnik dal le toliko! Nekateri so namreč tako revni, da tolike svote ne bodo zmogli. Česar ti reveži ne bodo mogli plačati, razdelilo se bo na ostale zadružnike. — Zakaj Notranjec tega ni povedal? Zato, ker se liberalne šušmarije morajo ljudem prikriti! Zato ima Notranjec prav, ko pravi: Sušmarji, proč od za-družn ištva! — Uredovanju Notranjca sta se posvetili tudi dve mladi f r a j 11 c i. Vemo,, da bo Notranjec rekel, da te ni res. Vendar pa ostanemo pri tem že naprej, ker Notranjec to mora utajiti, ker ga je malo le še sram. — Srečen pa si, notranjski kmet, da si celo nežne frajlice belijo glavice, kake bi postal ti dober — mlekar! — Delavcu 2 K utrgal je neki gospod zato, da ga je naročil na Notranjca. Tako .majarenje" kaže, kako malo hrepeni notranjski kmet po tem srečenesnem listu. Stran 58 — V Notranjcu se bere na str. 33 o marljivosti čebelic. Naj nam bo dovoljeno zapisati takole: Zares se mora človek učiti pridnosti od p o si. Ar ko ta. Okrogli Arko mora neumorno delati, da proda enega samega Not ran j ca. Pri vsakem izletu po hišah vjame komai 1 K za enega No t ra nj ca. Za 100 No t ran j ce v potrebuje dvesto izletov. Toda, kaj pa je v Notranjcu? Šestdeset odstotkov je voda, ki pri bravcih izhlapi. — Res velikansko delo za deželnega poslanca, ki se trudi za šestdeset odstotkov — vode! — Akcidenčna tiskarna Maksa šebra izborno „delau. Strojček bo od dolg ga časa zarujavel, ker je ušel prvi stavec Gospodar sam mu pa ne zna delati kratkega časa. — — Nad strankami je sedaj Maks Šeber. Tako se bere med vrsticami njegovega inserata, kjer pravi, da je tiskarna rajnega njegovega brata prišla v strankarske roke. — No. sedaj še ni g. Maks nad strankami; kakor pa kažejo razmere, bo nad strankami čez par let ali pa bo prišel celo izven vseh strank. — Prav žalostno je zopet zaka&ljal Notranjec. V drugi številki pravi, da Tnolec pride k pameti šele s 40tim letom. V tretji številki pa že priporoča umno živinorejo pri Tirolcih. — Kdo je preje pameten...? Ta kašelj nas resno skibi! — — Sol se je podražila. Ker je Notranjec pisal v drugi številki, da mora imeti pameten človek v glavi sol. je brž Kuttin podražil to nucno reč za 1 K pri kilogramu. Najbrže je mislil, da si jo bodo vsi Notranjčevi sotiudmki nasuli v glavice. — — Novo podjetje. Konsorcij Notranjca se pogaja za nakup posestva ali vsaj nekaterih parcel tam za Sovičem. Upa namreč, da se bo na ondotnem zemljišču lahko pridelalo veliko — petroleja. — Za smeh! Iz Idrije in okolice. — Zadruga] ki dobro prospeva, je krščansko gospodarsko društvo v Idriji. Majhen je bil začetek, a sedaj ima že 503 člane, kakor kaže računski zaključek za šesto upravno leto 1904. Prometa je imelo društvo nad 220 tisoč. Zato pa tuli dobiček ni majhen. Znaša namreč nad 8630 kron. Tukaj se kaže, kaj napravi edinost. Tudi naša konsumna društva po deželi bi ne bila propadla, ako bi ljudje držali. Šest odstotkov bodo dobili člani dividende od tega, kar so zakupili. Med letom je sem pa tja kdo rekel: „Kaj hodiš v zadrugo kupovat, ko je to in ono dražje?" Sedaj je članom bogato vrnjeno, poleg tega pa imajo svoj delež tudi od reči, ki so bile mnogo ceneje nego drugod Zadružno načelništvo gospodari z imetjem zadružnikov, zato zasluži vso hvalo, da dela tako varno Vplačani deleži znašajo 17816 K, rezervnega zaklada pa imamo sedaj že 7381 K, dasi dobč zadružniki tudi letos nad 5600 K. Kaj ni ta znesek lep novoletni dar za uboge rudarske in okoliške kmečke družine? Kakšen bi še le bil dobiček, če bi se v s a k član oklenil zadruge! Zadruga je ustanovljena za Idrijo i n okolico. Pristopite torej tudi j naši kmetje v okolici! — Liberalna mlekarna v Črnem Vrhu je v konkurzu, kakor je že znano. Kaže pa huda. Deležniki, ki so vplačali po 10 K, doplačati morajo 339 K, deležniki po f) K pa polovico manj. To je pač zadosti bridko v naših dneh, ki niso najveselejši za kmeta. Najlepše pri tem je, da hočejo vso krivdo zvreči na bivšega kapelana, kateiega glede mlekarne liberalni matadorji niti vpra šati niso hoteli za svet — V Črnem Vrhu še vedno žu pani Hladnik, dasi mu je pri volitvah že davno odz>onilo. Kdaj neki reši županstvo liberalni ugovor? — Znani Silvester učiteljuje sedaj v Črnem Vrhu. Mož bi b i rad s lno oblasten in tudi učen. Znabiti vendarle pride na dan, da ni taka luč. Vedno vpijejo po omiki. Snujejo celo obrtne nadaljevalne šole za vajence vseh obrtov. V Črnem Vrhu je nadaljevalna šola za veronauk, namenjena mladeničem in deklicam, ki so odrastli šoli. Poučeval se je v nedeljah v šoli krščanski nauk. Dobri Silvester bi se bil lahko potrudil nekoliko, da bi razširil pouk. A ne, zaprl je šolske prostore prid kratkim, da bi se tudi verouk ne mogel poučevati. Pravijo, da bi bil tudi sam rad razširil pouk, le tega se je bal, da bi se črnovrški fantje ne oprijeli njegovih naukov gledd izvora ljudi. Mož — pravzaprav sedaj še ni — je namreč prepričan, da izvira od afoe sam kakor tudi drugi ljudje, ki pa tega ne verjamejo, ker poznajo blage starše Silvestrove. Iz Vipavske doline. — Kako so ustanavljali šolo v Ložah pri Vipavi. Sklenilo so na višjem mestu, da mora biti šola v L>žah pri Vipavi. In prišli so v L iže I. 1903 ces. kr. okrajni glavar, c. kr. okrajni šolski nadzornik Tuma, okr* jni šolski nadzornik goški graščak Majar iz Lož in vse druge k temu spadajoče glave in so naredili zapisnik in ga poslali c. kr. deželnemu šolskemu svetu v Ljubljano, ki je vse potrdil, kar so sklenili in napisali gospodje, in šola v Ložah je bila sklenjena stvar in določen je bil ce'6 tudi že učitelj ki naj bi prišel v Lože. Mi pa smo se pritožil. zoper vse to na c. kr. ministrstvo za uk m bogočastje. In glejte, ministrstvo je vse razveljavilo, kar so sklenili in ljubljanski in postojinski gospodje so se hudo pregrešili zoper § 7 in zato veljalo vse skupaj nič. Kaj pa so storil,', gospodje, o katerih bi človek pači čakovati v prvi vrsti, da poznajo paragrafi 1. Merili so pot iz Lož na Goče (kolih* v žep, in tako so namerili iz Lo ž na 5 km, reci: pet kilometrov, pot pa je % niči dolga samo 1300 metrov; ia to je | prva velika napaka. 2. Zapisali niso ni{]_ zapisnik, koliko otrok bi sploh bilo za ml m ravano šolo. Zakaj so gospodje to storiil so dobro vedeli, ker so bili prepričani, J bi še tako natančno šteli, da po pttletneal povpreku nikakor ne morejo dobiti postni nega števila štiridesetih za šolo godnih otroki Ha so si mislili, molčimo o tem, če bo Sli bo šlo, in res bi bilo šlo, da ni Dunaja J ministrstva. Tudi so gospodje rpozab!li'pj[ kl.cati h komisiji merodajni obč nskizastofl goški. Da bi pa zaslišali v te it tudi sosedni Mdnčane, ki so vsi razven enega zoper ml meravano šolo, to se pa gospodom splohf zdelo vredno Ni torej čuda, daje c. kr. i nistrstvo ^ogorčenjem občudovalo uče imenovanih gospodov in jim ukazalo, tii popravijo, kar so zagrešili v svoji preiel:t| gorečnosti. — Ta popravek se je vrSil januaijil meseca letošnjega leta. Gospod glavarjesul pripoznal vpričo vseh navzočih, da zadojil zapisnik ni bil pravilno sestavljen in s iei| javno povedal, da gospodje neke reči niscl znali, katero bi znati morali. Tudi sedaj sol gospodje v svoji gorečnosti jako hiteli iil morc!a zopet ne bo kaj prav. Radovednisnftj s kakimi razlogi bodo sedaj podprli inh postavno uveljavati nepotrebno ložko i No, mi tudi sedaj ne bomo molčali in mordil se zopet v idimo na Dunaju. — Sploh pa nI vemo, čemu gospedje tako silijo s šolami! Kmetu to gotovo ni v korist, saj ima žeiul| preveč bremen. Število onh, k i tožijo zopet! premajhne plače, je pa tudi že zadosti velitol čemu torej še množiti to število? Ali s*M irorda gospodje res tako željni zlatih križceT'1 Ali pa morda hočejo imeti v vsaki vasi s«| ji ga agitatorja, ki bo vlekel in pom*galTl{4| iz blata liberalni ploh? Pravijo, dasemoofl ustanavljati nove šole iz zdravstvenihozinj Tako? V prejšnjih časih je bilo lemalojfl in otroci so hodili včasih res precej v šolo — hodili so vsaki dan po sv zraku in bili so zdravi, in cesar je 11(1 zadosti vojakov; zdaj so pa ukrenjene zdravstvene naredbe, za vojsko sposo i mladeničev je pa vedno manj. Odkrit-M vimo, da nam preprostim ljudem vsetofl četje kar ne more v glavo. J - Zupan - mesar v St. pri Vipavi bi rad na laž postavi, moljuba", češ, da se je legal, ko je P1 svitlih kronicah, katere je obetal « če se premoti volivca, da ne pojde volit. Za dve kronici se je pa župan vendar le vdal. Oho, župan, tako se pa ne gremo. Cujte torej, kaj vam povemo: Tisti, ki bi bil imel dobiti od vas obljubljene kronice, je očital tistemu, ki je preprečil, da jih ni dobil, tako-le: „Pa si mi sneiel eno obleko!" Župan, kaj se obleka dobi za dve kronici? Torej ste pač morali obljubiti malo več kot samo dve kronici. In obljubili ste več, veliko več, za to imamo priče. Zatorej le kar lepo tiho bodite, pa nikar ne perite v »SI. Narodu" — zamorca. — Tudi očeta Bratina na Ustji so vrstice v »Domoljubu" silno za skelele. Tako je bil mož razburjen, da je dal celo od sebe glas, da bo tožil. Pa kako boš uboga reva tožil, ko je vse tako lepo dokazano črno na belem! Le perite se, kolikor hočete, pribito ostane in ostane, da vas je deželni odbor v dopisu z dne 29. sept. 1904, št. 12 308, prav pošteno okrcal in rekel, da je županstvo krivo, da je prišlo z Ž vcem do kanta in da bi morali vi vse drugače postopati. Zato le pomirite se, pa vzemite vse to kot dobro šolo, da v prihodnje postopate malo drugače, da vam ne bo šlo zopet za nohte. — V Budanjah je pri občinskih volitvah dne 30. januarja katol. narodna stranka sijajno zmagala v vseh treh razredih. L beralcev niti blizu ni bilo. Njih glavar — neki čevljarček — je celo nedeljo podnevi in ponoči agitiral; seveda ni bilo brez pijače. Ko je pa zvedel ▼ ponedeljek, da so soglasno izvoljeni samo katol.-narodni možje, je to čevljarčka tako razjezilo in razburilo, da se mu je zlil žolč, padel je v nezavest in hotel kar umreti. Pa je prišel zopet k sebi; in mi mu želimo, da bi prišel popolnoma k sebi, da bi prišel do prepričanja, da je liberalizmu v Budanjah odklenkalo za vselej. — V Sturji se tudi bližamo volitvam Liberalcem, ki jih je peščica, nič prav ne gre po volji. Zagnali so bili krik: Nas volite, pa bo gozd kmalu razdeljen, sicer čakate zaman; Schlegl ni za nič. Pa glej ga šmenta, tik pred volitvijo dobimo pismeno in uradno poročilo iz Ljubljane, da je razdelitev gozda dovoljena. Radovedni smo, kdo ima pri tem več zaslug, šapla ali Schlegl. Liberalci pa so doživeli še hujšo sramoto. Tožili so župana kot gozdnega načelnika, da je dal brez dovoljenja opravičencev posekati nekaj dreves na Vodicah. Pritožba pa je slonela na neresnici Gozdni odsek je bil namreč od zbora opravi čer cev dvakrat pooblaščen, naj ukrene, kakor se mu zdi prav A tožnikov takrat ni bilo zraven, ker se jim zdi za malo, hoditi k zborom od takrat, ko smo jih bili vrgli iz odseka. Komisar je na Vodicah osebno izjavil, da se je vse vršilo popolnoma po postavi. D/a liberalca sta šla prejšnji dan sama na Vodice - bržkone z namenom, da bi vplivala na komisarja na svojo korist. Pa jima je bilo baje rečeno: „Vidita, prijatelja, kot vajin znanec sem tak, kot komisar pa tak." Pa sta odšla z dolgim nosom. Eden pa je celo zahteval, naj bi mu županstvo plačalo pot. Pa je tudi zvedel: „Kdor vas je na Vodice poslal, naj vas pa plača." Gozdni odsek je še vselej pravilno postopal in za vsako večjo reč poprašal opravičence. Kako ste pa vi, kričači liberalni, postopali, ko ste imeli blagajno v lokah? Kar brez vprašanja ste vzeli iz nje do 1400 K za tožbo z gor-jani. Prav je, da se vas zdaj pred volitvami spomni na to. Le nikar ne hodite na solnce z maslom na glavi. — Hranilnica v Šturji ima v nedeljo, 26 t m., ob 3. uri popoldne svoj občni zbor. Prav lepo napreduje. Hranilnih vlog je sedaj 110000 K, večinoma je domači denar. Rezervni fond znaša K 349417. Krčmarji niso prav zadovoljni ž njo. Nedavno je eden rekel: »Odkar obstoji ta pr... šparkasa, skoraj nobenega fanta ni več v oštarijo." Fantje, le tako naprej, pogum velja, in čez sedem let pride vse prav! — Katol. slov. izobraževalno društvo v Šturji je bilo priredilo predpustnico. Petje je bilo dovršeno. Igra „Vrban Smukova ženitev" se je izvrstno sponesla. Udeležba je bila pa majhna radi silno slabega vremena in hude zime. Igra se ponovi 19. t. m. In takrat pričakujemo vse prijatelje in znance. Komur bo pa v Šturje predaleč, naj pride na Slap, kjer on-dotno društvo priredi prav isti dan isto igro. Le kar pjidite, po vseh svojih močeh bomo poskrbeli, da vam ne bo dolgčas. — Žandarjl so poizvedovali. Na Slapu je posestnik — star mož —, ki ima sina pri vojakih, pa bi ga krvavo potreboval doma. Ima pa še druzega sina v Trstu, ki pa ne mara nič za očeta in neče biti doma, da bi mu pomagal delati. Mož je prosil, naj bi mu dali sina domov, ker drugače bo šlo vse gospodarstvo pod zlo. Oblasti pa so posl?le na Slap orožnike, da so poizvedovali, ali res očetu sin, ki biva v Trstu, nič ne koristi. Dobri ljudje in prijatelji moževi so rekli, da je vse to resnica. Moževi nasprotniki pa so rekli orožnikom, eden: „Saj bi bil sin rad doma, pa ga oče neče"; drugi: „Saj lahko najme delavce, saj ima ob čem" ... in sin najbrž ne bo oproščen na podlagi teh napačnih poizvedovanj. Ali se ne bi moglo poizvedovati na kak drug način in priti tako do veliko večje, ako ne do popolne gotovosti in resnične jasnosti? — Col nad Vipavo. Katol. slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 26 t. m. v društveni dvorani veselioo z zanimivim vsporedom. Pričetek ob pol 4. uri popoldne. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. Z Gzirom na to, da je imelo društvo z nabavo novih godal mnogo stroškov, se preplačila hvaležno sprejemajo. , — Col nad Vipavo. Umrl je v Sanaboru po vsem Vipavskem in daleč na okol splošno znani in povsem spoštovani mož Janez Tomažič, podomače Bležišar. Pokojni bil je mož, kakršnih Vipavska dolina le malo pozna, vzgleden gospodar in kmet, vesten viničar, s cjr konservativec, a vedno je skrbel, da je imel dobro in naravno kapljico, s katero je kaj rad vsakomur postregel. Bil je veren, ne le v besedi, marveč tudi v dejanju. Nad vse je črtil laž in hinavščinc, a ljubil značajne in odločne ljudi, med katerimi je bil sam eden prvih. Zlasti ga je pa dičila usmiljenost. Nihče ni šel praznih rok iz njegove hiše. Geslo mu je bilo: V življenju deli darove in skazuj dobrote, po smrti moraš itak vse zapustiti. Zaradi svoje rado-darnosti si je naredil zapreko, ki ga bode ovirala ne potu v nebesa, namreč, storil je v življenju tolikanj dobrega, da so se ista nakopičila do velikega kupa, čez katerega bode težavno preplazil v nebesa. Kako so ga vsi ljubili, pokazali so obiski za časa njegove kratke, a toučne bolezni, kakor tudi velik, sijajen pogreb. Pogreb je vodil Vipavski gospod dekan v spremstvu itirih duhovnikov. Bog mu daj sveti raj! Drobtine. Mesto - žrtev morja. Iz Li- zabone poročajo: Pred nekaj meseci so pričeli morski valovi prvič prodirati v znano portugalsko ribiško in kopališko mesto Es-pinho ter groziti najbližjim hišam. Kar se je zdelo takrat le enkraten slučaj, je postalo polagoma nevarno. Zopet in zopet je udarjalo morje v mesto in hiša za hišo se mu je umikala, cesta za cesto je prišla pod va-lovje. Na malem gričku sezidana cerkvica se je ustavljala dolgo časa, ker je masivno zidovje odbijalo morje; a velik orkan je razrušil nekega dne tudi cerkvico. Ostal je le še zvonik na gričku, a kipeči valovi so požrli tudi njega z 81 hišami, ki so jih ljudje že zapustili. Tam šumi sedaj že morje, ki pa prodira vedno naprej Prej ali slej bo pod vodo celo mesto. — Zdravi otroci. Naša doba hoče z nujnim, jasnim razjasnjevanjem provzro-čiti, da bin apačni način hranitve nc vplival kvarno na zdravi razvoj naših otrok. Posledica tega truda je, da otrokom že često-krat ne dajo več alkoholnatih pijač, kakor vina, pive itd. Manj pa se pazi na to, da takisto čaj kakor zrnata kava, ki ima v sebi kofein, torej strup, enako kvarno vplivata na mladino. Saj je slaven zdravnik in učenjak že ponovno izrekel v zadnjem času, ! da otrokom pod Štirinajstimi leti ni dajati zrnate kave. S tem izrekom se ujema mnogo nujnih svaril odližnih higienikov, ki deloma opozarjojo na to, da se že nad deset let kot nadomestek zrnate kave, ki samo razburja živce, izdeluje sledna kava z vonjem in okusom zrnate kave in da se nikakor ne more dovolj ceniti njen zdravstveni učinek. Kjer se torej ne morejo odločiti, da bi tudi za odrasle člane v rodbini brez dodane zrnate kave izključno rabili to sladno kavo, ki jo izdeluje firma Kathreiner, tam se ni plašiti malega truda, da se ta kava pripravlja za otroke. Pri tem bodi omenjeno, da po dolgoletni izkušnji otroci nainežneiže dobe. ki se jim pogostoma upira čisto mleko, kaj radi pijo Kathreinerjevo Kneip-povo sladno kavo zaradi njenega dobrega okusa in da jim je jako hasniva. Uspeh ni izostal še nikoli. Tudi v dobi razvoja Ka-threinerjeva Kneippova sladna kava skupno s toli potrebnim mlekom kaj uspešno zatira malokrvnost, bledost, razburjenost ponoči. slabost in nedostatna rast, ker je lahko prebavna, redilna in krvotvorna Toda le .pristna" Kathreinerjeva Kneippova sladna kava ima te prednosti v okusu in prijetno tečnost. ki jo odlikujeta na tolikanj priznani način Zato poudarjajte pri nakupovanju izrečno ime .Kathreiner', zahtevajte le izvirne zavoje s sliko župnika Kneippa in ne jemljite niti odprto odtehtanih opraženih izdelkov, niti manj vrednih po-snemkov v drugačnih zavitkih. IMno sopfontoo. Več sena! Ali veš prijatelj, kaj je to kompost? — Če ne, se sicer ne bom čudil tvoji poljedelski izobrazbi, a povem ti na kratke, da daaes pametni gospodarji obračajo veliko skrb na to, da si. napravijo veliko in dobrega komposta. V ta namen je treba le nekaj dobre prsti, ki se meša polagoma z lapcrjem, smetmi, cestnim blatom, žaganjem, pepelom, dalje poljskim plevelom, mahom, vnes se deva po nekoliko apna in vse se časih poliva z gaojnico in premeče parkrat na leto. Kompost je eden iimej prvih fabrikantov za sene. Toda predno pride kompost na travnik, treba ga je pripraviti, travnik namreč. Misli si, da smo še v lepi jeseni. Ozi mino seme je v zemlji; že zeleni mlada setev polna upanja. Polje se pripravlja že tudi za jaro setev, orje se in gnoji. Pevsodi se vse giblje, le eden je zapuščen — naš travnik. Toda tayno iravnik.potrebuje tudi naše skrbi is.gMtonja jn sicer^postbao v jeseni in po limi. KjFma, več in .boljše krme, to je naše geslo in sicer moramo pridelati na travnikih seno, ki be ramo tako dobro in okusno kakor je žilni zdrob (šrot), otrobi ali lanene tropine. Žt«ina hoče sena, to je njena naravna hrana, oljne tropine so le krmilo, kadar poje zvon sile. Kdor pridela dovolj izvrstnega sena, temu ni treba dokupovati drugh močnth krmil, seno samo ima v sebi dovolj krepkih snovi in je pri tem zdravo in se prilega živini. Zato, moj kmetič, ven na delo v travnik kakor hitro malo po-kopni sneg Če so tvoji travniki mokri, napravi drenažo ali pa izkoplji vsaj priproste jarke, samo vodo, ki zastaja, spravi proč, kajti veda kisa travnike, na njib raste samo ločje in mah in pleveli in tvoja uboga živina mora pri taki krmi oboltti, pešati in ves dobiček od n,e gre rakom žvižgat Imaš pa zelo suhe travnike, poskusi če se ne bi dalo umetno dognati vodo in namakati travnik ob suši, namakani travniki dajo veliko sena. Travniki potrebujejo sploh mnogo vode, samo, da ne sme biti stoječa voda, ki je strup. Še nekaj. Morebiti imaš sam ali sosed ali kdo drugi v župniji Lakejevo železno brano za mah Vzemi jo spomladi, lepo te prosim in hiti na travnik ž njo, pa ga dobro počeši gori in doli, da mu odpraviš grdi in škodljivi mah. ki ga pograbi in zvtži na kompostni kup, ki na napraviš lahko koj na travniku, če ti kaže. Če fa brane ni v fori, zmenite se sosedje ali pa nagovorite odbor vaše posojilnice ali kmetijskega društva, da kupi eno ali dve. Saj ne stane več ko 50 kron. Mah in trava so namreč ogenj in voda; kjer je mab. seno n>ma obstanka. — Ako izpolniš, kar sem ti naročil, potem le mirno pričakuj bogatih košnja, ki ti dajo dovolj krme. Ali, vprašaš me morda, s čim pa prav za prav gnoj no travnike? Kaj da travi rast in dobri okus? L? poglej, prijatelj, enkrat dobro travo, kaj tiči vse v njej Ako pri delaš 30 stotov starih) sena, tedaj odvzameš ž njimi travniku: 52 funtov dušika. 57 , kalija, 14 „ fosforne kisline, 27 , apna, 9 „ magnezije, 9 „ žveplene kisline, 59 „ kremenove kisline i. L d. Nič si ne beli glave ; popolnoma dovolj je, ako vrneš travniku le najvažnejše redilne snovi: fosforno kislino, kali in apno. Dušika ni potreba voziti na travnik, kakor ga tudi ni potreba pri grahu, grašici, črni in nemški detelji, ker si te rastline umejo pridobiti dušika na drug lažji način, namreč narav nost iz zraka s pomočjo posebnih glji-vic.ki jih imajo v koreninah. Zato na travnik nikoli ne nos* dragega solitra ali žvepleno kislega amonijaka. Sicer pa ima že gnojnica, s katero polivaš kompost, nekaj du-šika v sebi. Pač pa gnoji travnik s fosforno kislino U daje travi moč Potresaj v marcu in aprilu razna fosforna gnojila, kakršno je v prvi vrsti Tomasova žlindra Še bolje pa je, čez i'iodro ne čakaš na spomlad, ampak pospeš po snegu in pride s sneženo jo Ukoj vred tudi žlindra v zemljo do korenin. p0u žlindre potresaj na travnik tudi kajnit, |! ima v sebi kali. To sta obe poglavitni gaj. jili, ki jih moraš privoščiti travniku, saj apBl pa tudi potresaš od časa do časa po in travnikih, kajne? Te namreč mora drugače ima zemlja pri pomanjkanju takoreč vezane roke in ne more deliti svojii darov, kot bi si želela ona in m Glešuijt travnikov je tedaj eno najimenitejših del r jeseni, po rimi in spomladi! Bistridan. Tržne cene. Deželni pridelki: Sameaai Domača detelja novo blago K 70- - i K 72 nemška detelja (lucerna K licr - & K H5 -; gorujska repa K - do K laneno seme, domače ozimno K 11 5 do K i?-' konopno seme K -• do K -■-; kuminorc seme K — •— do K — —. Fižoli Kudeči ribniški K 13 - do K - -; mii Hrvat K 12— do K. 13 ; prepeliiar ikokj K 13 - do K 13 50 (Vse cene semen m fižola veljajo ga SO kg blaga, hikor ga km-tovalci pripeljejo naprodaj tn sicer blago.) Suh« četpljei v dimu sušene K -doK-- Orchi domači: K 13' do K 14-Jaiic« do ve: K 6' - do K 6 25 ■•tf s čebelami: po K 37'— do K 38 5 tiS0k( Kože. Goveje, teike nad 40 kg po K 50 - do Ktt-, ieikeod30do40kg , , 44 - , ,#■ . lahke «-. (Te cent veljajo m a SO kg :n star u kote it delane po tukajšnjih običajih in-gvvi vred) Bikove kože po K —'70 za kg Telečje kote: K - 65 za kg Kozličeve kožice po K 1 25 do K 1 30 a U Svinjske kole: Čiste brez napa i, K 40- Druge vrste K - -28 dn K 30 a k{. Kože lisic po K 12'- d" K 1729 , kun belic » ,30'— , , Sr- , rumenic , , 36 — . , M , dihurjev , . 4 50 . . 6S0 . vidr , , 24— . , 25 Kote zajcev po K 50 - do K - -«10Oh» Pepelika (potošl) po K 32'— za 50 kg. Žito i V L i u b I j a n i, 3t.jan. »905. Pšenica K 10»; rdi K 8 20; Ječmen K 7'50; ove* K 7 - ; ajd>» 8 50; proso rudeče K 9'-; turtica K K 2 50; slama K 2'2<). - (Vse cene vtljijo U SO kr.) . Na Dunaj i 31. Januarja 1905 -10 70; rti K 8'05; oves K 7 60; turtica (stara) k «91 (Vee cene veljajo ta SO kg.) Za M in Amtell čas. Posli. S posli je pa res križ. Če n^ neumni, so pa ubiti! vojaku, ki K _______ _______________in dvajs je imel časa kihmti, pa mi mora ravno d*« cel „parademarš" pokvariti!" »Sreč« je »lep«" - pravijo tisti, sreče nimajo. Pri vojakih. Korporal vojaku, h F kihnil: .Sto zlomkov! Eden in dvajset i« Skrivalnica. tekač ? Besedni uganki. Cdor obe prav reši in bo izžreban, dobi za nagrado lepo knjigo. Kadar služim pri kovaču, delam, da se ogenj kaže. Kadar pri Hrvatu služim, znam napeve vsake baže. Ker na godbo se razumem, v cerkvi službo so mi dali; tam pomagam organistu, da mu za poj o piščali. Kmetič naš pa mene rabi, da mu ti to, moko hranim, a po vinorodnih kr^ih tudi vina se ne branim. U. Ni konj, ni voL ni osel sivi, pa pravijo mu le, da vleče, in kadar on z močjo potegne, drevesa rije. lomi, meče. Brez britve Je, pa vendar brije, odbrije pa nobene brke. Brez tinte in peresa piše, Napravi ples in zraven žvižga; če se vjezi, pa grozno tuli. Brez glave je, brez roke, noge — ste 11 kaj takega že čuli? Zastavice. 1) Kaj labko tudi tisti bere, ki' nc zna nobene njige brati? 2) Cvete nad zemljo, rodi pa pod njo; kdo je neki to? 3) V čem sta ti podobna vijolica in modrijan? 4) Kje se prideluje najboljše sadje? 5) Katere koze so najcenejše? 6) Kakšni konji so najcenejši? 7) K^j mora imeti vsak, kdor hoče peš priti iz Ljubljane v Celovec? 8) Kateri svetnik še ni v nebesih? Re&itev besednih ugank. i. Knjiga. n. Dob - Rova - Dobrova - Dobrava. Izmed rešilcev je bil izžreban in obdarovan Alojzij Palčič iz Pudoba^p. Staritrg pri^Rakeku. Loterijske srečke. Dunaj, n. februarja 45 47 79 Gradec, n. februarja 89 32 14 Trat, 4. februarja 15 78 7 Line, 4. februarja 32 35 16 74 4 82 23 63 81 14 87 Prihodnja številka »DOMOLJUBA4 Izide dnč 2. marca 1905. F Karlovarski želodčni in prebavni prašek s poprovo meto, varstvena znamka »kača", ima prijeten okus, je zdravniško priporočen in se vpo-rablja pri neredni prebavi, kron. želodnem kataru, krčih v želodcu, zgagi, gorečici, pehanju, slabem okusu, bljuvanju, pomanjkanju slasti. Ce se rabi vztrajno, prenehajo vse želodčne bolezni. Priznalna pisma dohajajo vsak dan. Cena: Ena skatl|ica 2 kroni, pri šestih škatlicah franko. Izdeluje in razpošilja: lekarna frl medvedu v Mor. SchSn-bergu 47. Dobiva se skoro v vseh lekarnah; kjer ni zaloge, naj se naroča naravnost. 1570 D 13-11 Znana « „Bobnarjeva kovačnlca v Kandiji pri Novem mestu se meseca aprila dA V najem. Oddd se ali kovač-nica sama, stanovanje in drugo pa posebej; še raje pa vse skupčO enemu tnajemniku: kovačnica, hisa z gospodarskim poslopjem in poljem. Redi se lahko krava in eden ali dva prašiča. Več pove Jane.Z KllI-llan, pos Tretji zvezek: stran 821 do 1049, broi. 1 » 20 > elegant v platno vezah^B » 20 » To krasno knjigo priporočamo slasti bol) omikanim Slovencem. 2017 D 10- 6 L» Naj odličnejši profesorji in zdravniki priporočajo pri pljučnih _ boleznih, kroničnem bronhialnem kataru, oslovskem kašlju, škrofulozi, influenci. Kdo naj jemlje Sirolin? Sirolin Pc-reJa;*e i-i ir :> n »jRcefie ...... T V Dobiv« le X tdravnllkl j o Banj vre^u ponarejeni izdelki Treba . .. SvariO " ^ -1 v>jka »tek.enica našo posebno iaaaio ,Roche' in zahtevati vedno le Sirolin .Rocfce'. 18u5 D 15-7 receptom po 4 K (tekltoica. • F. Boffmami - La Roche & Co, sszčrsiiss Zahtevajte pri nakupu 702 D 20 Schicht~ovo štedilno milo Var*rr»=a natika. z znamko jelen. Ono je zHaačeno čisto ia brez vsake škodljiva primesi. Pere izvrstno. Kdor hače dobiti zares jamčeno pristno f«nlu neškodljivo milo. naj pazi dobro, da bo une. vsak komad ime .SCHICHT* in varctv^«« ( D t J.0, balaaaii na«« 5 kt , , „ „ * m*!..« K :nb0„% < J« P' ITT Hi |.k._„ A TMIERRV . Pr«c,,di : ' " r*ta«f mfck t4io pritli prt*iai ni auna.r .j D asltdu (t j,.. Stanje hranilnih vlog: nad 20 milijonov K. Rezer,- zaklad: okroglo 700 000 *. Ita iruiliia Cdb^ovmc i^irrtis i", frjcijtc •.'tnarjrjc Afofria tiGrsifp u LjMjanL i-t ešnc g -- J^ranjs^em, — ra.1; či t,«-*« s f-tarovi či ruieeu** v cot-r*.- .t -.j: s rr-vr-.- r-,-. J* .~s.-r.r-.-tcc rs aiffli a n—i n^sotioge. ftientepio^ ggSS^Hd-r- Cr§ovsKe$n UtenCD ■ I C ae £ 14 1 lum^ana M^ - - - " •• " I --nitiacu: luup; jri : m t 88 i. BB I cnnu LSt » Pfiv dobrimi * iHBSLM flraima * t stoji lastni hiši t Prešernovih nlicik. sprejema hranilne vlage vsak delavnik od 8. da 12 ure dopoldne ia jih obrestuj« po 4 * ter pripisuje nevzdignjene otresti va cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloinih obresti plačuje hranilnica sama. neto bi ga zaračunala vlagateljem. 3 D 12-1 Za varnost vlog Jamči poleg lastneg« r«Barvnega aaklada mestna obilna ljubljanska a vsaas svojim preaoit njem In vso stoJo davčno močjo IHj< varnost vlog popolna, svadočl slasti t«, da vlagajo ▼ to hranilnico tudi soditi* d«nar mladoletnih otrok in v aro vanc«* Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilni* Posoja se na remljišča po 4', na Ie» Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko tu kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5 % izposojenega kapitala. N'a ta način se ves dolg poplača v 62 in polleta; Ako pa želi dolimk poplačati de!? 1 obrestmi vred na p rt mer v 33, letih, tedaj mora pl«' čevaa na leto 6\ izposojenega kapiu'1 Posoja se tudi aa menice in na vred-aostae papirje, in sicer po 41, \ do 5V IhERB*BHy-Jev podfosfornoklsll pneni= železni sirup. Ta pred 35 leti vpeljani, od mnogo »vnikov odobreni in priporočeni v«r prsni sirup glcz odstranjujoče In kafieij pomirjujte rtstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva dober tek in prebavit nje in p^Hprfiuje lltev. To za tvorjenje krvi tako važno ezn je v tem sirupu v lahko us mlllmnl liki zastopano. Zelo koristno je za slano otroke posebno za utrjevanje ko=tl, r ima v sebi fosforovo apn< »o sol. j Cena eni steklenici Herbabuj-jevega Ineuega žele/.iifgit sirupa K 2'fiO, po poAtl 2007 D 14-5 Svarilo!Svarimo ki—Tn-.rjcBraas h več za zavijanje c h u rRIPI 3 h, mm dUlIUSHEffflBNrftlEM Vas pred enakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-redbe našega že 35 let štoicčega foslbrn,»kislega apneno-železnega upa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevi ,.Herhiibnj|e» a^nenciže e/.nl strup" in to paziti, da se bode zraven stoječa, ob-tveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala. Edloo Izdelovanje Id glavna raipošlljatei: |r. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkeit" !Wlen, VII« Kaiserstrasse 73-75. lloga skoro v vseh lekarnah, V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: Ljubljani: M. Mardetschlager, I. Mayr, Piccli, U.pl Trnk6czy; Beljak L. Ass-»nn, Jobst & Schneider; Breže: G. ElsSsser idiči; Celje: M Rauscher, O. Schwarzl & ); Celovec: I'. Birnbacher vdova I'. Hau-r & I. Pichler, V. Hausers R. pl. Hillinger, Kometter; Črnomelj: P. Haika; Reka; ■ Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; Dvodenj: F. Kordon; Št. Vid: A. Schiebl; rbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-irg, 1'. Prendini dediči, M. Ravasini, I)r. J. Se-llo, A. Sutina, C. Zanetti; Velikovec: hst: Vnlšperk: I. Huth. 1968 18 8 /Rt §L 19: 1980 U 24- G Ernest Hammerschmidt-a nasl. Madile, Wutscher a K? & trgovina železnin in kovin, LJUBLJANA, Valvasorjev trg 6, Prešernove ul. 50. Nizke cene t Velika zaloga — Prva kranjska' z vodno silo In turbino delujoča tovarna stolov tvrdke FR. SVIGELJ na Bregu, p. Borovn ca, Kranjsko. priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnar-jem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano._ Največja saloga atolov, naslonjačev in gu- galnikov is trsja.\ Ka f f 1.1 n pnJIJc ttrdka najnotejfe ohilrne cenik, k nad KO Ukaml, Ir. katerlb Je razvidna oblika bl»LC» In cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust. 1356 D 12-12 Pekovski vajenec se sprejme v pekarijo pri Janko Traun-u na Glincah pri Ljubljani. 93 D 3-3 Kupiti želi neki posestnik v Ljubljani 500 hektolitrov dobrega 246 D 1-1 Meveja mošta. Kje, pove iz prijaznost upravništvo »Domoljuba" Posestvo naprodaj 30 mern. posejan ja z gozdi, travniki brez aH z živino, krmo. orodjem, poljsk.pridelki. Polovico kupne cene ostane lahko v posestvu. — Več se poizve pri ondot-nemu posestniku Franc Zupanu v Mošnjah št. 27, p. RadovUica. 87 D 3-3 mim tjenemu kovaču, kateri ima koncesijo za kovaško , takoj ali pa po dogovoru v najem. Ponudbe sprejema Karol Lenče, posestnik inski trgovec na Laverci p. Ljubljani. 691)4-3 s potrebno kovaško opravo in prgetnim stanovanjem se da pod zelo ugodnimi pogoji spretnemu Rešite svojo živino lile- KlCl!................... Itd omehčanjem In drobljenjem kosti, ki je po |»vl žlvinozdravnlkov neizogibno, ako se krmi klaja Bz mineralnih snovi; dodajte krnil vedno Barthel-novo klajno apno. Nekaj deka vsak dan v predobrambo koristi več [o ravnotoliko kilo po pojavu teli bolezni. _ Potrebuje se na pal leta za 1 kravo 6-7 kg., za ilča 4 5 kg. 91 D 6-3 Izdatek nezaznaten, korist lOOtera. - Pred larejanjcm se svari. 5 kg na poskušnjo 2 K, 50 kg 12 K. hael Bnrthel & Comp., a£s«;5i, '•aloga v LJubljani pri Edmund Kavčiču in Anton Šarabon, Vsak tankoviden pameten človek vč, da ie Fellerjev prijetno dišeči zeliščni esenčni fluid z znamko Elša - fluid" >!> 60.000 zahvalnih pisem od hvaležnih ljudi, ki so ga rabili, mnoga priznanja zdravnikov in zlate svetinje na ra stavah zislužil edino le radi svoje posebne zdravilne m >či in gotovega učiuka pri raznih boleznih. Iz mnogih zahvalnih pisem sc razvidi, da Fellerjev fluid z znamko „Elsa-fluid" lajša bolečine, razredčuje slez, odpra lia kašelj in krče, in pospešuje tek. Vsak vč, koliko bolečin pretrpe revmatični in nervozni, dalje oni, ki trpe na trganju, bolečinah v križu in mišicah, kijih bfide, bole zobje, oči, glav in prsa, ki težko sopejo, imajo nahod ali trpe na kaki drugi bolezni, ko so si jo nakopali s prepihom ali prehla.ieijem. — Tisoče zahvalnic dokanije, da je Fellerjev fluid z znamko „Elsa-fluid" naglo in gotovo učinkoval pri takih, četudi najtrdouatnejših boleznih 268 D ,.—1 12 malih ali 6 dvojnih stekl. fianko K fr— 24 „ „ 12 , „ „ „8 60 48 „ „ 24 „ „ „ „16" Varujte se pred ponarejanji in vsakdo naj naslovi naročilna pisma razločno na: E. V. Feller v Stubici, trg Elsa 16, Hrvatsko. Oproda se iz proste roke pritlična hiša tik okrajne ceste v Gradcu štev. 30 pri Litiji, oddaljena je le lčf minut od predilnice ali topilnico. Spodaj ima dve stanovanji, pod streho pa eno z dvema sobama. Pri hiši je vodnjak, mal pod, šupa, dve kleti, drvarnica in svinjak, vse v dobrem stanju Blizu hiše je z mladim sadnim drevjem zasajen sadni vrt in mala njivica. Več pove lastnik Martin Kukavica na licu mesta. 1691) 2—2 I I C IOOOD1 Ženitovanjska darila stenske ure z godbo orthov les, najf. polltlrin, 70 ev dolg, I Kraj o vsako uro najlepKe konmle. Cen« z rab6>em In zavijanjem le 7 gld. Ista ura brez godbe a z bitjem, uro In pol ure, r. zabojem S gld. T, zvon. podobn. bitjem B gld SO kr. 8 letno pls* meno Jamstvo. Ž70 D 6-1 KnzpoSilJa sc le po povzetju. Neprimerno se zamenja ali vrne denar, torej nlkak rlzlko. Glavna zaloga od 1878 I^eopold Mnyer, c. kr. sodni zaprisež. cenilec. Dunaj XIV, Marlahilferstr. 187-1. — Ceniki brezplačno. » -f- Suhost Lepa popolna telesna razvito * t ne doseie t uporabo tak. tajam. lanatolln praška ta moč. odlik, t tlat. svetinjami r Pariru in Londonu 1904. 1Vaglo pospeš. telesne moči, ojačenie celega iivčerja, r g 9 tednik do VO /untov na teti. Zdravn. pripor. Zajamč. neškodl. Strogo reelno. Mnogo sahvalnic. Cena kartonu s navodilom kron V-50 bret poštnine. 2021 D 24 0 Koimetiškl zavod v Bazlu. Glavna zaloga za Avstro • Ogrsko „Orlova lekarna',, Komotov (Čeiko) o 1202 B Proti oteklini na vratu In guši (krofu) vedno vspešno deluje bal-z»m proti g«'šl (steklenica 2 K.) Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko Orlova lekarna. Komotov na Češkem. 1906 a D 3-2 Električna žepna svetilk* ^ ^ ^ /L v je edina na novo izboljšana in po veščakih priznana kot najbolj rabljiva, torej vsakomur najbolj priporočljiva. V m; druge so Kdor hoče MK. 50 zaslužka "a teden ali — najvišjo provizijo naj pošlje svoj naslov na L. Klockner-ja v Erbach-u (Westerwa'd ). 262 1) i i le popolno nerabne ponaredbe. Cena k-mpletneJepne svetilke „ldeal" 1- vrsta, navadna i/peljavaK - , II. vrsta s posrebrenim rellektorjem n -i ehg. z dvojnim metalcem žarkov L J baterija 4'", volt -vitlobe. zajame Viidalattl fitiruo potrjen nmjater. obla- .'14 D i-1 Čevlji gld. 130. Le radi velike zaloge! 1 par ta gospode t elastiko, en par ta dame, en par ta deklice, en |>ir ta otroke na vrvice aH gumbe, topla prijetna nošnja. lepa oblika. Vsi M 4 pari ta gld. l-.tO. V talogl v vseh velikostih in vrstah do najfinejše po ču-lortto nitki ceni. Pošilja se proti jioct. Zamena dovoljena. Uvoz In izvoz fiber- s>in, Dunaj. VII. Kaiserstr. 115 K 130 Batprodafalci te iičefo. 1808 I) 10—S Najceneje dobite stroje z a rezanje, gepeilne, mli-tilnlce, motorje, trombe in klinje pri fran Zemanu, ki bi imel veselje do živine Ljubljana, Poljanska I m tj] okolu 40 let star, se cesta št. 24. 1907 D 10-7 >Prejme v službo. 1'lača po dogovoru Josip Čad, po-Ceno C-ško posteljno swMnik in gostilničar, Sp nerie Rožnik pri Ljubljani. ^ J 233 1) 3-1 5 kg novega tkublienrga , sP Mmt\ praociffl m,hkei;:n.i4ub- dobe takoj stalno delo III. vrsta, K 4 tiopolnilna no - 4 mesece trgajoča le no vin. Klekt svet V^f ^^ vosti, porabne k vsaki žepni svetilki, hlekt Kravat ig za nos pritisk s prstom: Cena komadu z žepno svetilko K 4-20. N,7fl,„j|n in nrinoročilo' brc/ žepne svetilke le K 23» Razpošilja proti vpo-Naznanilo in priporočilo. .. id aIi tju c|,u.r tova.mSka ialoga Leopold JchSchter Dunal XVI|2 Neulerchenfel-detstrasse 27 I) l. Stock. Nima nikakih podružnic, vsled česar naj se pazi natančno na ta naslov. Vtl 1> vosti. porabne k vsaki /opni svetilki. Klekt Krava igla izdelana najkrajšo. Klektr žareč. «»« >kel za vsako oko, ahsolut. brez nevarnosti. I lcktrunt nosovi za šalo raznih izvedeb, torej zelo izvirr i. l i pritisk s prstom: Vse se sveti in vsak se smeji Jakob Janež naznanja »lat. nbrln»tiu. ds »e Jc preselil i li»li-nj»ke cedil i? i Radeckega vas štev. 12 ter ae prlporofri * oblla naročila. Hlapec Ijenega K JO —. kron - Po-šilia se franko proti povzet}u Tudi »e zamenja ali na;a| vrame proti povrnitvi poitnih stroikov Benedikt Sachsel. Lobes 159 p. Plzen na Češkem. Telečje želodce kupujejopo najvišjihdnev-nih Cenah bratje Gayer, tovarna za sirišče, Avgs- j burg 180 I) 3 2 | 230 I) pri 1-1 Jakobu Homovc stavbeno in pohi-tveno mehanično mizarstvo v Cerknici. Nekaj 264 D 3-1 ■ Kamnoseških • učencev 00 sprejme takoj Alojzij Vodnik v Ljubljani. Akademija Friedberg | pri Franklurtu o. M. politehn. zavod t a strojne, elektro- in stavb, inženirje in arhl-265 D tekte. 8 -1 Le od L 1X86. tisočkrat sijajno izkazano in pohvaljeno 1824 D 6—5 „Seehund" gu mitran- mazil o na" opvlip nePrc" pravi ^v v močne trpežne, mehke in snažlji-ve. Primerno tudi za konjsko opravo in jermena. -Skatlja od 10 do 160 vin. v vseh trgovinah s koloni-jalnim, drozerijskim in usnjarskim blagom. Edini izdelovatelj j. Lorenz &Co. Heb, Češko. Bazprodojaloi velite popust. Deček I poštenih stari.šev priden in I zmožen računstva in pisave se išče v trgovino z mešanim blagom. 16GD 2-2 Kottsuuino <1 rušlvo v Stu-reffl trgu pri Ložu. »Katoliška Bukvama" <*85> v Ljubljani <$& priporoča za - ženine -in neveste knjižici: Kratek pouk o svetem za-konu. /a slovenske zaročence in zakonske sestavil Janez Zabukovec, župnik Cena 70 v., s poštnino vred 80 v. — Kdor naroči deset izvodov, dobi enega kot nameček. Pouk kričanskim stari-šcm. Po naročilu kncoškofa ljubi anskega Dr. A. H Jegliča, po nemški knjigi obdelal Frančišek Blei\veis, župnik Cena 50 vin., po pošti 60 vin. Kljub uvanredno ni/ki ceni dodano na 20 izvodov enega po vrhu Cenjenim liarotalkftni »letujemo, da nam pošljejo denar po poitnl nakit, miri naprej In kar na odrezku fkuponu) naznanijo, katere knjige telijo; — na U naflu al prihranijo »troike poitnrin porretja. Keieda n»J dodajo tudi kolikor i' potllja |>o posti. Sprejme se takoj 1721) učenec za kolarski obrt Franc Jenko Pungartšt.8,p. Škofjaloka. Šivalni Stroil naJbolJšl m najcenejši ter v naj- , ' J večji izberi se dobe v Kranju-tudi razna zraven spadajoča dela, ColnlSkl 141* PO Jako nizki ceni. Za stroje se jamči več let Stroji se prodajajo tudi na mesečne obroke Pouk za umetno vezenje vsak dan breiplačno. Cenike pošiljam zastonj. = Lorenc Rebolj, - v Kranju> Vsak komad 3 1 Svarilo! Doktorja pl. Trnkoczy-jj kranjski redilni za prašiče je dobiti pristen le pod zakon ?aj. imeno* Mastinl Ponarejalei se zakonito kaznujtjo. Za praiiče, pujske, krave, teleti, j vole, ovce, konje, perutnina itd. Svetovnoznano, najboljše, zdravo, dietetiško redilno sredstvo, se porablja kot j>>diteki krmi Jc prejelo tisoče zahvalnih pisem o dobrih redilnih vspehih in ra ra/-tavahvLm-donu. Parizu, Rimu in na Dunaju K"mjej višje odlikovanje 1963D a I /avoj /a 60 vin. pri vsakem trgovci. Po pošti 5 zavojev pod naslovom: letim Trnkociv, Ljubljana. Prekupci rabat. Kot zanesljive ure priporočam posebno ,,Union". Franc Čuden urar in eksportna tvrJka, ulop , srebrnine in zlatnine, deltiiu ,Družbe prvih tov. ur .Irnoi' v Oenovl, Olashiitte in Bieln. priporoča svojo bogato zalogo O ±eninom0 in nevestam. Vsakdo naj zahteva najnovejši cenilnik zastonj in poštn«, prosto 25tP2H Kot zanesljive ure prlp'; ročam posebno ^JJnion^ usodno priliko! Posestvo naprodaj za 8500 kron je v prijetnem kraju na Dolenjskem, ob