..................mi........................mimi.............................mumm..mn...iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii....
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBUTVE
TRŽIČ
čevljar
LETNIK XI
ŠTEVILKA 3
MAREC 1971
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimimmimiiimiiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiii
Priznanja kolektivu
Prvega aprila letos — ne, to ne bo prvoaprilska šala — bomo napravili posebno pomemben, da za naše podjetje celo zgodovinski korak — uvedli bomo nov delovni čas, pravzaprav novo razporeditev sicer že pred leti skrajšanega delovnega časa — uvedli bomo dela proste sobote.
Skrajšan delovni čas, najprej 45, nato pa 42 ur tedensko smo sicer že uvedli pred leti in takrat tudi ugotavljali, da ne moremo skrajšati tednik, pač pa le delavnik, saj takrat pred osmimi leti, še niso bile take prilike, manjkalo nam je določenih strojev, kopit pa tudi drugi pokazatelji iz analize (urna krivulja storilnosti, enak de-
kadni proizvodni program, poizkusi spremembe tehnologije) so nam to narekovali. V tem času smo dokazali, da nam je skrajšanje delovnega časa dalo pozitivne rezultate v humanem pa tudi ekonomskem pogledu, saj so bili dani pogoji za povečanje fizične in intelektualne delovne sposobnosti (več časa za rekreacijo in učenje ter strokovno izpopolnjevanje), dviganje ravni splošne kulture in udeležba pri reševanju družbeno - političnih vprašanj in s tem posredno za povečanje produktivnosti dela in števila zaposlenih delavcev.
In če smo dosegli v skrajšanem delovnem času pozitivne rezultate, potem moramo toliko bolj zagotoviti vsaj taka, če ne še boljše tudi s prehodom na drugačno razporeditev tega delovnega časa. Zato naj bo naša skupna skrb za boljšo organizacijo dela,
odkrivanje in izkorišča- e nje obstoječih časovnih	E
rezerv pri slehernem za-	E
poslenem delavcu. Stro-	E
kovne službe, posebno	E
pa posamezni odgovor-	E
ni delavci pa bodo	E
morali poskrbeti za	E
še boljše izkoriščanje	e
naših proizvodnih ka-	jg
pacitet, za ohranitev	E
produktivnosti na isti	E
ravni oziroma jo še	=
izboljšati in ne na-	e
zadnje tudi za izbolj-	e
sanje vzpodbudnejšega	E
sistema delitve oseb-	E
nih dolodkov, ki bi	e
bolj deloval v smeri	E
merjenja učinka in pora-	E
be delovnega časa za	E
opravljanje določenih	=
poslov.
Pa še to! Cilj ja velik	E
in da bi ga dosegli, bo-	§
mo morali biti pri delu	e
vestnejši in marljivejši,	E
kov z dela brez potrebe, zavedati se, da je alko-	e
hol naš sovražnik, privat-	=
ne opravke in telefonske	E
pogovore bomo mo-	E
rali prenesti na prosto	e
soboto, le-teh pa ne bo-	E
mo smeli uporabljati za	E
težka fizična dela, da	E
hi lahko v ponedeljek	E
prišli na delo spočiti, či-	|j
li in sveži, da bomo spo-	E
sobni v petih dneh nare-	|j
diti za šest dni. Da pa	E
bo vse to res in	laže iz-	=
vedljivo lahko	veliko	E
pripomorejo tudi žene,	E
možje, starši, dekleta in	E
fantje »Pekovcev« če bo-	=
do, tudi v interesu nji-	e
hovih družin, pozitivno	E
vplivali na njih.
Predvsem pa	je od	E
nas samih in od	našega	E
dela odvisno, če bomo	E
imeli tri proste sobote v	=
mesecu in da	bomo	E
kljub temu prejemali še	E
boljše osebne dohodke	e
kot doslej.	E
V soboto, 20. februarja, so v hotelu Jelovica na Bledu podelili delavcem našega podjetja odlikovanja s katerimi jih je odlikoval predsednik republike Tito ob 20-letnici samoupravi j an j a.
Predsednik delavskega sveta tov. Pavel Roblek je med drugim dejal, da so odlikovanci dolgoletni vestni člani podjetja z bogatimi izkušnjami. Vsi so z zavestjo pripomogli k uspehu podjetja in z zvestobo dokazali, da so bili zastavljenim nalogam kos tako v krizah kot v uspehih podjetja.
Bili so in so še v podjetju in za podjetje vzor, vzor za mlado generacijo, zato jim gredo naše iskrene čestitke, je zaključil Pavel Roblek.
Predsednik skupščine občine Tržič tov. Marjan Bizjak je dejal: »V prijetno dolžnost si štejem, da izročim 45 članom tovarne obutve »PEKO« Tržič odlikovanja ob 20-letnici samoupravljanja, čeprav z majhno zamudo. Ta priznanja kolektivu so priznanja vsem Tržičanom za dosežene rezultate po vojni in uspehe vaše tovarne. V imenu Skupščine občine Tržič in v svojem lastnem imenu čestitam vsem odlikovancem.«
Odlikovanja so dobili:
Red dela z zlatim vencem
Ivan Grogorc
Red republike z bronastim vencem
Janko Rozman
Red zasluge za narod s srebrno zvezdo
Janez Meglič, Marija Mežek, Alojz Praprotnik, Franc Rozman, Franc Sedej
Red dela s srebrnim vencem
Rudolf Ahčin, Franc Bertoncelj, Franc Bobnar, Katica Breškovič - Berovič, Stanislav Crnilec, Anka Golmajer, Antonija Grobovšek - Velkavrh, Ida Hassl - Jenko, Venčeslav Hvalica, Marija Jugovic-Valja-vec, Janez Kališnik, Antonija Meglič - Šilar, Franc Perko, Mirko Pernuš, Pavel Peternelj, Josip Skalar, Marjeta Šarabon-Primožič, Vera Štu-cin-Uzar, Franc Zupan
Medalja zasluge za narod
Olga Božič-Volčamšek
Medalja dela
Jelka Dugovič-Peternelj, Janko Gradišar, Elza Grašič-Že-pič, Egidija Jagodič-Zupančič, Jožefa Kersnik - Mekuč, Ana Kopač-Vuk, Anton Peharc, Ivan Peharc, Friderik Pešl, Slavka Puhalj-Sedej, Štefanija Ropret-Kokalj, Antonija Sku-mavec-Studen, Marija Soler-Kogej, Anica Stepančič-Valja-vec, Kristina Vrhovnik-Kor-dež, Draga Zaletel, Jožefa Zu-pan-Primožič, Štefka Zupan.
20 let zvestega dela
Glavni direktor tovariš Jože Dolenc je podelil 24 članom delovne skupnosti ure kot priznanje za dvajsetletno delo. V govoru je dejal: »Tovarišice in tovariši, dragi gostje. Z besedami predsednika delavskega sveta, ki je povedal tudi moje razpoloženje ob tem slovesnem trenutku, letos tretjič zaporedoma podeljujem priznanja za dolgoletno, dvajsetletno delo v podjetju. želim, da prenašate zavest pripadnosti podjetja na mlade, ki se vključujejo, da se dober glas o PEKU prenaša iz roda v rod, in prosim, da sprejmete to priznanje.«
Za 20-letno delo v podjetju so dobili priznanja naslednji delavci podjetja:
Lovro Čadež, Lepljena izdelava III, Vera Erdelja, Peko Zagreb I, Peter Frantar, Nabavni sektor, Vinko Golmajer, Izdelava zg. delov 512, Lucija Grašič, Tehnični sektor, Franc Gregorc, Lepljena izdelava III, Jože Gros, Tehnični sektor, Slavko Hvalica, Splošni sektor, Janez Kališnik, Finančni sektor, Vida Kuhar, Izdelava zg. delov 511, Marta Kunej, Flex izdelava, Prvoslav Milanovič, Peko Kragujevac, Mirko Nadišar, Izdelava zg. delov 512, Jožefa Ovsenek, Izdelava zg. delov 513, Viktor Paplar, Goodyear izdelava, Ivana Perko, Izdelava zg. delov 512, Ivanka Radon, Izdelava zg. delov 514, Branko Radosavljevič, Peko Sarajevo, Marija Šmid, Tehnični sektor, Elizabeta Štrukelj, Izdelava zg. delov 511, Rezka Tomazin, Izdelava zg. delov 512, Janez Vuk, Nabavni sektor, Metka Verč, Sekalnica, Francka Zelič, Lepljena izd. II.
Slavko Hvalica s lllllllllllllllllllllllllllllllllll IllllllllllllllllllllllllllllllllltilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliÜ
Dolgoletni nagrajeni sodelavci
Spremenjen
delovni
čas
s 1. aprilom letos
Delavski svet je na svojem zasedanju dne 24.12.1970 sklenil, da se ob prehodu na poletni delovni čas, to je s 1. aprilom 1971, organizira delovni čas tako, da se dela vsako četrto soboto, ostale tri sobote so »proste«.
Tako imenovana »prosta sobota«, ki jo je delavski svet uvedel v našem podjetju od L aprila 1971 dalje, se smatra v skladu z določbo 150. člena Temeljnega zakona o delovnih razmerjih glede uveljavljanja pravic (dopust, bolniški dopust, otroški dodatek) kot da je delavec prebil na delu v delovni organizaciji. Prosta sobota namreč nima značaja tedenskega (nedeljskega) počitka, ki se pri obdobju letnega dopusta ne šteje v število delovnih dni, ki so določeni za izrabo letnega dopusta. Prosta sobota se torej šteje kot delovni dan in se zato sešteva število dni, ki so določeni za izrabo letnega dopusta.
Ob uvedbi prostih sobot
imeti čim manj izostati- E
Delavski svet je potrdil zaključni račun
Delavski svet tovarne obutve »PEKO« Tržič je na 8. zasedanju, dne 20. 2. 1971, sklenil naslednje:
1.	Splošni sektor naj do prihodnjega zasedanja pripravi poročilo, na osnovi katerega bo SD sklepal o rehabilitaciji tov. Janka Sajovca.
2.	Delavski svet je na predlog odbora za gospodarjenje potrdil zaključni račun za leto 1970.
Celotni dohodek tovarne smo v primerjavi z letom 1969 povečali za 17,6 %, dohodek podjetja za 43,9 %, sredstva za osebne dohodke za 40 °/o in ostanek dohodka za 55,7 %.
V	trgovski mreži smo dosegli lani za 30,5 % večji promet kot leto poprej, dohodek podjetja je bil večji za 57,2%, sredstva za osebne dohodke 29,6 % in ostanek dohodka 57,2 %.
V	zvezi z delitvijo dohodka je delavski svet sprejel še naslednje sklepe:
—	sklad skupne porabe za tovarno in mrežo se poveča od 7 % na 9 % z namenom, da se povečajo sredstva za stanovanjsko izgradnjo,
—	izguba tovarniške menze se pokrije iz ostanka dohodka podjetja.
3.	V zadevi sodelovanja s firmo AFIS, Pirmasens, je delavski svet potrdil definitivni vstop našega podjetja v to firmo.
4.	Na predlog odbora za gospodarjenje je DS sprejel sklep, da se odproda obrat »Cvekarne« na Retnjah najugodnejšemu kupcu.
5.	Dvoumnega tolmačenja uporabe določila 15. člena točke b in drugega odstavka 16. čl. PD ter členov 86 in 67 točke 1. POD, želi DS odpraviti z naslednjo razlago:
Delavcem mehanične delavnice, orodjarne, električne in mizarske delavnice se z upoštevanjem določb v prednjem odstavku omenjenih členov PD in POD poveča dosežena točka za 5 %. Tako povečana -točka pa ne velja za delavce na delovnih mestih:
—	šef vzdrževanja strojnih in energetskih naprav,
—	referent za strojni park,
—	samostojni obračunova-lec v vzdrževalnih delavnicah, ker se le-ta morajo vzporejati z ostalimi delavci v strokovnih službah.
5. DS je v nekaterih izvršilnih kolektivnih organih zaradi neudeležbe na sejah razrešil članstva:
Delitev rezervnih skladov delavnih enot
V	komisiji za odločanje o kršitvah delovnih dolžnosti
Adolfa Boncelja — (zaradi odsotnosti na sejah in ker je bil proti njemu uveden disciplinski ukrep),
Jožeta Benedičiča — (na lastno željo).
DS je izvolil naslednje nove člane:
V	odbor za zadeve združenega dela
Jožico Zaletel iz finančnega sektorja,
v komisijo za kadr. in soc. vprašanja za prodajno mrežo
Milana Jazbeca iz prodajnega sektorja (za podpredsednika),
v komisijo za investicije v prodajni mreži
Milana Jazbeca iz prodajnega sektorja (za podpredsednika),
v komisijo za odločanje o kršitvah delovnih dolžnosti
Alojza Klofurja iz podplatne izdelave in Rezko Kralj iz sekalnice.
LE KDAJ SO ŽE ZAPUSTILI DELOVNO MESTO?
9. seja odbora za zadeve združenega dela tovarne
Poleg tega je sprejel tudi sklep, da se zaloge izdelkov naše proizvodnje v prodajni mreži, po stanju 31. 12. 1970 prikažejo v zalogah tovarne in temu primerno korigira delitev dohodka za leto 1970. Prenos zalog iz mreže v tovarno temelji na stališču, da je realizacija izvršena šele, ko je blago prodano kupcem in ne že tedaj, ko je izvršen prenos iz centralnega skladišča v prostore (skladišča) trgovin.
V	odboru za zadeve združenega dela:
Marijo Kuhar — (sej se ne more udeleževati zaradi družinskih razmer),
V	komisiji za kadr. in soc. vprašanja za prodajno mrežo:
Branka Koširja — (zaradi dolgotrajnega zdravljenja),
V	komisiji za investicije v prodajni mreži:
Branka Koširja — (iz že omenjenih razlogov)
Upravnik menze je opozoril na pripombe delavcev zaradi prodaje mesnih izdelkov in sira z olupki, čeprav je bilo na zadnji seji odbora odobreno 5 % povišanje cen na ta račun.
Odbor priporoča delovnim enotam naj takoj izdelajo delitev rezervnih skladov, ker evt. izplačila tvorijo sestavni del izplačanih OD za preteklo leto in se upoštevajo pri izračunu poprečja OD, na podlagi katerega se obračunavajo nadomestila za boleznine, dopuste in pokojnine. Sklep o delitvi je potreben zaradi izvršitve obračuna, dočim bo izplačilo sledilo čim bodo za to dane možnosti.
Od 1. 1. 1971 se pomočniku v prodajalni defektne obutve v tovarni obračunava osebni dohodek po določilih POD, le da tisti del OD, ki je formiran od doseženega prometa v tej prodajalni, pripada v celoti njemu, vendar le v rednem odstotku, ki je po POD določen za kategorijo tržiške prodajalne. Povečanje odstotka 0,30 % neto za prodajo C in D obutve in reklamacij pa pripada poslovodji, oziroma tistemu, ki bo opravljal administracijo za to prodajalno.
Zaradi rednega izdajanja in kvalitetnejšega tiska tovarniškega glasila »Čevljar« je odbor odobril tiskanje »Čevljarja« v tiskarni Gorenjski tisk v Kranju, do konca leta 1971.
Dokončno se uredi grobnica pokojnega Petra Kozine na ljubljanskem pokopališču, za
kar je odbor odobril še cca. 5.000,00 din. Glede prekopa druge osebe, ki je pokopana v isti grobnici, je odbor sklenil, da podjetje tega ne bo urejevalo.
Po že sprejetem sklepu UO podjetja prične podjetje s 1. 4. 1971 plačevati najemnino za grobnico.
Odbor je izvolil za člana občinske konference ZSDL Tržič tov. Petra Zupana — skladiščnika izvoza.
Čevlji »KOBRA« iz Poljske atraktivnejši. Ta pomembna tovarna iz Bydgoszcza, Poljska, se modno izpopolnjuje. Tovarna, ki se je specializirala za moško obutev, prinaša sedaj modele iz laka in imitacij kačjega in krokodiljega usnja. Letno prinaša okoli 150 modelov moške in fantovske obutve.
Usnje za nove lakaste in ostale modele dobiva iz bližnje usnjarne v Chojnicah, ki predstavlja enega izmed obratov »KOBRE«. »KOBRA« izdeluje obutev v veliki meri za izvoz. Lani je že izvozila 850.000 parov, novi materiali pa naj bi omogočili še večji izvoz.
»HUMANIC« odprl novo tovarno. Najstarejša avstrijska tovarna obutve. V Humanicu računajo, da bo proizvodnja te obutve vedno bolj vabljiva. Leta 1950, tako so ugotovili, je kupilo pet milijonov smučarjev 800.000 parov — 20 let kasneje, to je leta 1970 pa
Pritožba Antona Vogrina na odločbo o prenehanju dela zaradi negativne ocene v poskusnem roku, je zavrnjena, ker je odločba o prenehanju dela, štev. 111/1-0/71, z dne 12. 2. 1971, pravilno utemeljena.
Pomočniku Ahmedu Bajramoviču iz Sarajeva se odobri neplačan dopust od 11. do 19. 2. 1971, s tem, da za te dneve sam plača prispevek za socialno zavarovanje.
20 milijonov smučarjev 3 milijone parov smučarskih čevljev. Po prognozi za leto 2000 bo 100 milijonov smučarjev kupilo najmanj 20 milijonov parov smučarskih čevljev. Koncern Humanic celotno izdela na leto v petih specializiranih obratih 3,5 milijonov parov čevljev vseh vrst, od tega 150.000 parov smučarskih. Prav v tej vrsti obutve vidijo veliko perspektivo in so zato tudi zgradili zanj nov specializiran obrat.
Salamander AG Kornwestheim, največje čevljarsko podjetje Zahodne Nemčije, je sklenilo, da zapre dva obrata za proizvodnjo otroške obutve, in sicer obrat v Womsu in Hatzenbiihlu. Kot vzrok za to navajajo visoke osebne dohodke, ki jih čevljarska industrija Zapadne Nemčije ne more izplačevati in povečati uvoz obutve iz držav EGS, Španije in vzhodnih dežel.
Janko Rozman
Naši predpisi
Nadomestilo za osebni dohodek med rednim dopustom in ob državnih praznikih
Delavec ima v času rednega letnega dopusta pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini povprečnega osebnega dohodka, obračunanega po vseh osnovah, po katerih se ugotavlja njegov osebni dohodek, ki ga je prejel v preteklem koledarskem letu, razen 35 % povečanega osebnega dohodka za delo v podaljšanem delovnem času. Dnevni znesek povprečnega osebnega dohodka se izračuna tako, da se povprečni umi znesek pomnoži z urami rednega delovnega časa.
Novosprejetemu delavcu, ki v preteklem letu ni bil zaposlen v podjetju 12 mesecev, se manjkajoči čas upošteva iz tekočega leta. Osebni dohodek iz tekočega leta pa se zviša ali zniža za odstotek povprečnega povišanja ali znižanja osebnega dohodka podjetja nasproti preteklemu letu. če niti tako ni mogoče dobiti 12 mesečnega poprečnega osebnega dohodka, se smiselno temu upošteva povprečne krajše delovne dobe.
Za čas državnih praznikov, ko delavec ne dela, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki je po vseh osnovah z vrednostjo točke enak povprečnemu dnevnemu dohodku, ki ga jé dobil za delo v preteklem mesecu. Pri tem pa se pri računanju povprečnega osebnega dohodka ne upošteva 35 % povečanje osebnega dohodka za delo v podaljšanem delovnem času. V. R.
Zanimivosti
ku. Vsak zastoj v rednem proizvodnem ciklusu povzroča visoke stroške. Če ti stroški vplivajo na uspeh delovnih enot, nam je vsem dobro znano. Začetek proizvodnje v novi sezoni povzroča vedno zastoje. Odpravimo jih lahko mi sami.
Vzorci za jesensko sezono so popolnoma novi. Celotni postopek izdelave zgornjih in spodnjih delov moramo v preizkusni proizvodnji podrobno proučiti. Pričakujemo, da se bo vsak zavedal svojih dolžnosti in prispeval svoje izkušnje in znanje. Samo na tak način bodo službe priprave proizvodnje mogle odstraniti tudi razne skrite pomanjkljivosti. Začetek proiz-vodje bo lažji brez večjih zastojev. Poskušajmo odpraviti naše skrite rezerve, da bo naš proizvodni uspeh tudi v naslednji sezoni tak, kot je v pomladanski.
Osebno se zahvaljujem vsem sodelavcem za uspehe v tekoči sezoni. Samo s skupnim delom bomo lahko v bodoče uspeli reševati vse težave in na koncu zadovoljni ugotavljali uspehe.
Jože Gros

Nakladalec usnjenih »partij«
Težave nabavne službe
Priprave na prihodnjo sezono
Službe priprave proizvodnje intenzivno proučujejo vzorčne kolekcije za jesen in zimo. Prvi operativni plani so že sestavljeni. Proizvodni oddelki bodo kmalu dobili prve preizkusne serije (partije) v proizvodnjo.
Kljub pripravljalnim službam začetek nòve proizvodnje ni ustrezen, če pri uvajanju ne sodeluje vsa proizvodna režija in delavci sami. Kdo je največji strokovnjak za
izvrševanje posameznih delovnih operacij? Delavec sam, ker to delo opravlja vsak sam. Nujno je, da pri preizkušanju sodelujemo vsi. Kadar kdor koli opazi kako napako, naj jo takoj sporoči predpostavljenemu. Vedno pričakujemo predloge za izboljšanje dela in odpravo napak. Pomagajmo drug drugemu, le tako si bomo zagotovili dober uspeh. Odkrivajmo napake in probleme na začet-
Kartonaža »majhna škatlja«
Naši končni proizvodi so čevlji. Kupec jih kupi, dobi jih v kartonu. Se je kdo kdaj vprašal, od kod te kartonske škatle. Seveda je za kupca najbolj važen čevelj, nas pa zanima tudi to, kdo dela kartone, zato sem obiskal samostojni oddelek kartonaže v nekdanjem skladišču gotovih izdelkov v pritličju stare stavbe.
V oddelku so zaposlene štiri delavke in preddelavka Eva Hribernik. Vsem sem postavil enako vprašanje:
»Koliko časa delate na tem delovnem mestu, kako ste zadovoljne z delom in kakšni problemi vas tarejo?«
Preddelavka Eva Hribernik: samostojne smo, nekako šest, sedem let, prej smo bili skupaj z drugimi oddelki. Pri nas naredimo povprečno tudi do 8.000 tisoč spodnjih delov kartona vsak dan. Pokrove za škatle dobivamo iz karto-nažne tovarne Ljubljana, Pomurskega tiska, del pa od kooperanta iz Celovca. Poskušamo zadovoljiti vse oddelke z zadostno količino kartonov. Vse je odvisno od proizvodnje. V prostoru, ki je vsekakor pretesen, imamo tri spe-njalne stroje na električni pogon, enega pa na nožni pogon. Potrebovali bi vsaj še en nov električni stroj. Delovni pogoji so zaradi ropota, ki ga povzročajo stroji, težji kot drugod. Največ kartonov naredimo za oddelek dokonče-valnice, tudi 4000 kartonov dnevno, za vse ostale (good-year, lepljena II, flex in vul-kanizacijo) pa ravno toliko.
Marija Mikloša: V kartona-ži sem zaposlena deveto leto. Mislim, da je osebni dohodek za delo in trud, ki ga vlagamo v delo premajhen. Dnevno spnem 2.000 spodnjih delov kartonskih škatel, drugače pa sem z delom zadovoljna.
Stana Bučar: Iz Visoč sem doma, vsak dan moram zaradi avtobusa vstati že ob štirih, tako da sem ob pol šestih že v oddelku. Vsak karton moram speti štirikrat, če pa delamo škatle za škornje, moramo opraviti dvanajst spojev s strojem. Med seboj se še kar razumemo. Z osebnimi dohodki pa nisem zadovoljna.
Pepca Roblek, ki dela v kartonaži, odkar se je zaposlila v tovarni, to je že 14 let: Doma sem iz Loma. Dnev-
no spnem 2.000 škatel in s tem dosežem normo. Na električnem spenjalnem stroju delamo tri. Letos smo napredovale za en plačilni razred navzgor, tako da smo sedaj v petem plačilnem razredu. Nadure imamo plačane.
Vika Jagodic, delavka, ki dela na spenjalcu na nožni pogon že deveto leto, je povedala, da dnevno spne 1.200 škatel. Lahko bi spela veliko več, če bi dobila električni spenjalec.
Zvedel sem, da nimajo snažilke, zato mora vsaka en teden čistiti prostor. Proiskal sem obratovodjo montažnih oddelkov tov. Staneta Bodlaja, ki je zadolžen tudi za oddelek kartonaže. Postavil sem mu vprašanje:
»Povejte mi, kako komentirate izjave delavk v kartonaži?«
»Izjave delavk so bolj ali manj točne. Težave pa nastajajo občasno. Večkratno pomanjkanje kartonov ima za posledico nadurno delo. Delavke ga potrpežljivo opravijo.
Nastanejo pa težave, če katera od delavk zboli, oziroma da mora iz opravičenih razlogov ostati doma. Manjkajočo delavko je težko nadomestiti, ker so v tem oddelku zaposlene samo 4 delavke in preddelavka. Njen izostanek nadomestijo z nadurnim delom, ki traja včasih tudi do 8 ali še več dni. V oddelkih z več zaposlenimi se manjkajoči delavec laže nadomesti. Da bi pa v kartonaži imeli rezervno delovno silo, je pa že iz rentabilnega računa nemogoče.
Z dozidavo novega skladišča bo tudi kartonaža dobila boljši in večji delovni prostor.«
Iz poslovnega poročila nabavnega sektorja povzemamo glavne naloge in probleme, s katerimi so se srečavali lani.
Pri nabavi usnja so bile lani velike spremembe. Do konca leta so delovne organizacije Runo Tržič, tovarna usnja Slovenj Gradec in Sava Kranj opustile proizvodnjo usnja. Zato smo morali kupovati nove vrste usnja pri domačih in tujih proizvajalcih.
Pri dobavah usnja opažamo, da dobavitelji premalo pazijo na izdelavo, predvsem na raztržnost in razrez kož. Usnjarska industrija je pri uvozu surovin v velikih težavah. Posledice so posebej za čevljarsko industrijo hude, napake pa opažamo pri prevzemih. Tudi skritih neopaznih napak, ki jih v času prevzema ne moremo ugotoviti, je vedno več, kar seveda zvišuje odstotek neustrezne kvalitete čevljev.
Problemi nastanejo tudi pri proizvajalcih kovinske industrije, ki proizvajajo za nas kovinsko galanterijo. Ker ne
sledijo potrebam čevljarske industrije in ne sprejemajo novosti, pogosto zaidemo v težave, ko moramo — na primer —- plačati »zlatenje« posameznih zaponk zaradi podražitve tudi dvakratno.
Tekstilne artikle, ki se kvalitetno niso izboljšali, še vedno uvažamo, razen podlage iz PVC, ki jo dela sedaj tovarna Sava Kranj.
Namesto »peš«
Zaradi sprememb zakona o prometnem davku je bilo naše podjetje prisiljeno odstopiti od sistema enotnih cen zà celotno jugoslovansko tržišče. Še posebno močno je ta sprememba prizadela delo elektronskega računskega centra, saj smo morali delno spremeniti organizacijo, predvsem pa preprogramirati več kot polovico programov.
Kljub temu, pa upamo, da da bomo uspeli izpolniti plan, ki smo si ga postavili, in do konca leta zajeli v obdelavo vse poslovalnice naše prodajne mreže. Da bi lahko tak začetni prehod kakor tudi kasnejše redno sodelovanje potekalo kar najbolj uspešno in brez večjih problemov, smo potek ob prehodu poslovalnic na delo z računalnikom organizirali takole:
V prvih dneh meseca obvestimo poslovalnice, ki bodo 25. v mesecu napravile inventuro in s tem prešle na obdelavo z računalnikom. Hkrati z obvestilom dobe poslovalnice tudi vsa navodila, tako da se do 15. v mesecu, ko imamo seminar zanje, že lahko vsaj deloma seznanijo z
V	nabavnem sektorju samostojno in brez posredništva organizirajo uvoz, kar ima določene prednosti za celo podjetje. Evidentiranje blaga pri prevzemu in v skladiščih se je lani izboljšalo, kar je potrdila letna inventura.
V	nabavnem sektorju se bodo zavzemali, da bodo delovne naloge kar najbolje izvrševali tudi letos.
z računalnikom
novo organizacijo poslovanja, novimi obrazci itd. Na samem seminarju dobijo najprej najbolj osnovne pojme o elektronski obdelavi podatkov, si ogledajo delo računalnika, predvsem pa se v podrobnostih seznanijo s tehniko novega načina poslovanja, tako da ne more priti do nerazčiščenih pojmov pri kasnejšem delu. Poslovalnice so tako sposobne, da same pripravijo in izvedejo inventuro in začenjajo pošiljati podatke elektronskemu računskemu centru.
Približno po tem postopku smo 25. februarja že sprejeli novih 13 poslovalnic, in čeprav smo vsi skupaj delali v pogojih velike časovne stiske, smo z rezultati lahko kar zadovoljni.
Na koncu bi se rad zahvalil za prizadevnost in razumevanjem vsem poslovalnicam, ki sodelujejo z nami, med »novinci« pa bi še posebej omenil poslovalnice Ljutomer, Žalec, Idrija, Škofja Loka in Tržič, ki so svoje delo opravile tako rekoč brez napak.
Edvard Bedina
O poslovalnici v Ilici...
Tudi najmodernejši par čevljev človeka lahko ožuli
Danes vam prvič predstavljamo poslovalnici v naši sosednji republiki. Izbrali smo dve, obe v Zagrebu. Tako sem odšel v Zagreb, da napišem vse o kolektivu naše po prometu največje poslovalnice v Jugoslaviji.
Iliča je trgovski center Zagreba, ki ima z okolico že blizu 800.000 prebivalcev. Ko sem iskal našo poslovalnico na Ilici 7, sem se prepustil pravemu mestnemu vrvežu in kmalu našel poslovalnico. Najprej sem si jo ogledal od zunaj. Največja poslovalnica po prometu ne daje ne vem kako mogočnega vtisa, pred njo je bilo veliko ljudi, ki so si ogledovali po mojem preveč gosto razstavljene modele naše obutve. Napisi, ki so opozarjali mimoidoče, da je še razprodaja, so mi odkrili na velikih izložbenih oknih nalepljen listič, da rabi poslovalnica dva pomočnika ...
Vstopil sem tako, kot vstopi vsak kupec, se radovedno ozrl po prostoru, ki ima obliko velike črke L, in — radovedno gledajoč — poiskal napis moška obutev. Po slabem tekaču sem pristopil k prodajnemu pultu in se ozrl po vitrinah, ki so vzdolž regalov s škatlami. Počakal sem, da je prodajalec pokazal čevlje kupcu, in ga nato v slabi srbohrvaščini povprašal, ali ima kakšne primerne mokasinke za pomlad. Povedal mi je, da naj si jih najprej ogledam v vitrinah, in to sem tudi storil. Pozneje, ko sem pomerjal in od-kimoval, da so mi premajhni in mu medtem povedal, da bi namesto mokasink, raje izvedel vse o kolektivu za naš časopis, se je zaprl vase, samo zarežal se je in mi povedal, da ne bo odgovarjal. No, lepo, sem si mislil in plaho izvlekel beležko. Začel sem pri drugih. Imen ne bom navajal, napisal bom samo vtise razgovorov, katerih sem imel okrog sedemnajst, v poslovalnici pa dela že dvajsetčlanski
kolektiv. To so: poslovodja Be-lačič Gustav, Ljubica Kesner, Bernarda Martinčevič, Jagoda Hasakovič, Leopoldina Jug, Stje-pan Tkalčevič, Božidar Grloci, Ivan Kurjak, Borislav Debeljak, Franjo Jelič, Ivankovič Dragu-tin, Marica Jurki, Krešimir Jurki, Branko König, Jovo Bavrijič, Zoran Polanec, Stana Kraguljac, Nada Nimac in Zdenka Bokav-šek.
Poslovalnica je odprta neprekinjeno od 8. do 20. ure. Vendar klasičnega non-stop v Zagrebu I ni. Kolektiv, ki je lani dosegel rekordni promet, dela po skupinah, kar je za vse zaposlene eden ključnih problemov, ker morajo delati en teden »dvakratno«, to je od 8. do 12.30 in od 17. do 20. Teden dni pa delajo od 1230 do 20. Fluktuacija prodajalcev je velika, kot so mi povedali sogovorniki. Problemov v zagrebški poslovalnici ni malo, s tem ne mislim na promet, ki je bil kljub mrtvi sezoni v letošnjem februarju večji kot v lanskem, te podatke mi je posredoval poslovodja tovariš Gustav Belačič, problemi so znotraj kolektiva, občutek sem imel, da se vrtim v krogu in ne najdem pravega izhoda skozi katerega bi razčistil ta problem. Problemi so in niso vidni, so prisotni, med njimi tudi ta, da je prostor poslovalnice s 110 m2 prodajne površine vsekakor pretesen, da ne omenim priložnostnega skladišča, v katerem bi se kaj kmalu izgubil, tako morajo prodajalci tekati sem in tja, iskati škatle, tekati po nemogočih stopnicah v klet (beri katakombe) in pri tem paziti, da si ne razbijejo glave ob ostrem robu na stropu, ki meji na stopnice. Vsakršen razpored obutve, ko prispe pošiljka, ki jo v kartonih zložijo po spodnjem koncu poslovalnice, je nemogoč. Imajo oddeljeno skladišče, ki ima 203
kvadratne metre koristne površine.
Zanimivo je, da so bili prodajalci soglasni, da imamo dobre modele, dober asortiment, vendar včasih zmanjka posameznih modelov ve*,kostnih številk ali pa jih dobijo več, kot so jih naročili. Trgovina je razdeljena po nekakšnih sektorjih: otroška in gumijeva obutev, ženska obutev, uvožena in domača ženska obutev po znižanih in regularnih cenah. Na nasprotni strani prodajnih pultov, ki so obloženi z rjavim skajem, so oblazinjene klopi, kjer kupci pomerjajo naše čevlje. Obuvalk je bolj malo, veliko so jih odnesli za spomin strastni zbiralci. Opazil sem, da je poslovalnica potrebna generalnega beljenja in delnega popravila.
Povrnimo se spet h kolektivu. Govoril sem z dopoldansko in popoldansko izmeno. Nekateri (redki) so mi povedali, da se dobro počutijo v kolektivu, da so zadovoljni, spet drugi so se pritoževali na odnose, ki so zastrupljeni, na odnos predpostavljenih, na slabe osebne dohodke, na neprekinjeno delo, ki ni najboljše.
Pripomnili so še, da bi bila povezava s tovarno lahko boljša in to z obojestranskimi obiski. Reklamacij imajo preveč, kupcem v Zagrebu je veliko teže postreči kot drugje. Posamezniki imajo prav nemogoče odnose do prodajalcev.
Zvedel sem, da je letošnji plan še večji. Ga bodo dosegli? če bi bili odnosi na taki višini, kot je promet v tej naši poslovalnici sredi Zagreba, kjer nimajo kljub številnim konkurentom konkurence v doseženem prometu, bi letošnji plan še laže dosegli, kot ga bodo. Pozornost nas vseh, da bi odnose izboljšali, naelektreno ozračje pomirili, mora biti podprta s primernim stimulansom vsem prodajalcem.
M. K.
Seminar za poslovodje
Praksa vsakodnevnega dela nam je že dalj časa narekovala potrebo po organiziranju seminarja za poslovodje v prodajni mreži, katerega namen je bil opozoriti poslovodje na določene nepravilnosti in jih istočasno poučiti o pravilnih postopkih reševanja posameznih zadev v zvezi z upoštevanjem in uporabo splošnih aktov podjetja in drugih zakonskih predpisov, seznaniti jih z reševanjem zadev s področja delovnih razmerij, izobraževanja, nagrajevanja, finančnega poslovanja in drugo.
Ta zamisel je bila končno realizirana v letošnjem letu vzporedno z bazensko konferenco, ki je bila v času od 22. februarja do 16. marca letos v hotelu »Jelovica« na Bledu, kot običajno, tako se je tudi sedaj konferenca vršila po skupinah tako, da so bili vsi poslovodje razdeljeni v pet skupin. Pri razporeditvi je upoštevana kategorizacija poslovalnic z ozirom na doseženi promet v preteklem letu. Za vsako skupino je bil prvi dan konference rezerviran za seminar, na katerem je bila v okviru 6-umega programa vsem poslovodjem v obliki predavanj podana obrazložitev o:
—	statutu in pravilnikih podjetja,
—	spremembah PD in POD,
—	sistemu nagrajevanja in obračunu OD,
—	finančnih rezultatih za leto 1970, tekočih problemih ob izplačilu OD, novostih pri obračunavanju in predpisih o prometnem davku,
—	delovnih razmerjih, izobraževanju, administraciji in poslovni korespondenci.
V popoldanskem času pa so bili še na programu razgovori med poslovodji in strokovnimi delavci podjetja.
Splošna ugotovitev o seminarju je vsekakor pozitivna, saj so v glavnem vsi poslovodje izrazili zadovoljstvo in mnenje, da je bil seminar za vse koristen ter da je tudi program sam vseboval vse tisto, o čemer so bili večkrat v dilemi, kako je potrebno posamezne probleme reševati. Zlasti pa so bili vsi zadovoljni s sprejemom skript, v katerih je bil vsebovan kratek povzetek vsega tistega, kar jim je bilo posredovano na predavanjih v okviru seminarja.
Na seminarju pa je bila na splošno izražena želja po večkratnih obiskih poslovalnic s strani predstavnikov podjetja. Ista želja je bila izražena že lani.
Ta, že dvakrat izražena želja takorekoč vseh članov naše delovne skupnosti, ki so zaposleni v prodajni mreži, bo brez dvoma vzpodbudila pristojne strokovne službe v podjetju, da bodo dejansko pristopile k njeni izpolnitvi, kajti večkratni obiski poslovalnic in razgovori s kolektivi teh poslovalnic o njihovih probier bodo vsekakor pomemben faktor pri uresničitvi trditve, da je prodajna mreža dejansko sestavni del podjetja.
Marjan Markič
Poslovodje na Bledu
V dneh od 22. 2. do 17. 3. 1971 so se v petih skupinah ponovno zbrali na Bledu poslovodje naših trgovin, da bi naročili obutev za sezono jesen-zima 1971/72.
Program dela na bazenski konferenci je bil letos razširjen, saj so bili udeleženci poleg naročanja obutve, obravnavanja rezultatov in problemov v prejšnji sezoni seznanjeni tudi z najvažnejšimi notranjimi predpisi: s statutom ter pravilnikom o delovnih razmerjih in nagrajevanju. Največji del časa je bil posvečen izbiri in naročanju obutve iz kolekcije za novo sezono.
Kakšna je kolekcija?
Skušal bom povzeti mnenje večine poslovodij. O kolekciji so povedali tole:
Kolekcija je ena izmed naj-lepših in najbolj kompletnih kolekcij, kar smo jih do sedaj pripravili, saj obsega vse vrste obutve, ki so iskane na našem trgu v jesenskem in zimskem času. Manjkala je le ženska večerna obutev. Model za to vrsto obutve pa se že pripravlja.
Po obisku sejmov v Bologni in Düsseldorfu bomo določili, kateri modeli in na kakšnem kopitu se bodo izdelovali.
Posebna pohvala velja za moško in žensko športno obutev ter ženske mokasinke. V teh vrstah obutve, ki tvorijo največji del kolekcije, so modeli zelo lepi. Po naročilih prvih grup se tudi vidi, da so zelo močno naročani.
Pri analizi prodaje iz prejšnje sezone smo ugotovili nizko prodajo otroške obutve. Zaradi tega smo za novo sezono pripravili širši program te obutve, ki jo predstavlja obutev naših kooperantov in uvoza iz Italije in Španije.
Konferenca v času, ko pišem ta kratek sestavek, še ni končana. Zaradi tega končne ocene še ne moremo dati. To bo mogoče po končani konferenci, ko bodo znane naročene količine po vrstah in izvršena primerjava z naročili, zalogo v trgovinah in prodanimi količinami v pretekli sezoni.
O tem bomo bralce »čevljarja« obvestili v naslednji številki.
Milan Jazbec
. . . in v Vlaški
Ko sem bil že v Zagrebu, sem obiskal, lahko bi rekel: med »polčasom« na Ilici, še zagrebško poslovalnico II. na Vlaški ulici 91, nekako tri postaje (tramvajske) od centra Ilice. Široka in dolga Vlaška ulica, prav tako ulica z velikim številom konkurenčnih prodajaln, ki ne vplivajo veliko na doseganje prometa v naši poslovalnici.
Ne zamerite, toda že zu-naji videz 1969. leta prenovljene poslovalnice mi je bil bolj domač kot na Ilici 7. Prodajalke so praznile izložbo, ko sem vstopil. Na vratih sem prebral, da imajo odprto od 8. do 12. in seveda popoldne. Imel sem tako samo dobrih 20 minut za vse. V tako kratkem času pa z mojim zapisom ne bo nič, sem si mislil. Kupcev je bilo v poslovalnici bolj malo, na prodajnem pultu je bila prava izbira moških modelov. Po prijaznem pozdravu sem zelo resno vprašal prodajalko v slabi srbohrvaščini, ali imajo to vsie za znižano prodajo, koit sem videl v izložbah napise.
Nekam hudomušno me je pogledala. Ko sem povprašal za dober čevelj »Roman«, se je samo ozrla na moje čevlje, pa sem že vedel, da ne bom mogel v tej poslovalnici igrati kupca. Zato sem povedal namen svojega nenadnega Obiska. Sprejel me je poslovodja, tovariš Mijo Ferko.
Poslovalnico so prenovili 1969, s tem so sd pridobili več zelo lepega prodajnega prostora, tako da ga imajo sedaj okrog 43 m2 in zraven še 57 m2 koristne površine skladišča. Lani so dosegli promet 3,5 milijonov, leta 69 pa 2,2 milijona. Letošnji plan je 4,2 milijona. V poslovalnici, ki je nekako sestavljena iz dveh delov, prodajo največ ženskih čevljev, poseben oddelek imajo za prodajo otroške in gumijeve obutve. Žal prepogosto dobivajo samo večje številke obutve, prodali bi več manjših velikostnih številk. Z administra-
cijo je žal vedno več dela, poslovodja pa upa, da se bo s prehodom na sistem IBM vsaj delno zmanjšala. Poslovodja sam zelo okusno aranžira izložbe, nekako na dvajset dni. Dve leti mu že obljubljajo aranžerske podstavke za čevlje, pa še vedno ni nič. Pripomnil je, da so formati novih cen odločno premajhni, kupec mora videti ceno, kje kupuje že tako ve. Reklamacije so tudi precejšen problem, še toliko večji, ker so kupci v Zagrebu zelo samosvoji. Osebni dohodki so nasproti drugim sorodnim prodajalnam majhni.
Namestnica poslovodje Ana Marolt, doma iz Rogaške Slatine, sedaj živi že 12. leto v Zagrebu me je spoznala »po govorjenju«. »O tovarni samo vse najbolje! Veliko imamo stalnih strank, ki so zedo zadovoljne z izborom obutve. Kolektiv je uigran, homogen, vsake nepravilnosti v odnosih takoj poravnamo
med seboj, prodajalke so pridne. Bojim se samo, kako bo ko bom odšla v penzijo — osebni dohodki so slabi, živeti pa tudi moramo.«
Vladica Gak, Katica Kordič, Ružiča Sukalec in Drago Bojih so mi povedali, da se med seboj dobra razumejo. Najbolj jih žulijo slabi osebni dohodki v primerjavi z ostalimi, kii delajo manj prometa, osebne dohodka imajoi pa večje. Mislil»»so na konkurenčne trgovine v Zagrebu.
Ogledal sem si skladišče, skrbno urejen prostor, ogrevan s plinskim gorilcem. Prav trudil sem se, da bi našel kakšno vidno pomanjkljivost v poslovalnici, pa nič. Odkril sem samo to, da so bili regali za škatle nedavno tega skrbno pomiti in očiščeni, kar je prvi primer, odkar pišem o poslovalnicah.
Pri doseganju letošnjega plana, ki je 4,2 milijona, jim želimo veliko uspeha.
M. K.
Zagrebškemu sejmu na rob
Tedna kože in obutve v sklopu zagrebškega sejma smo se poleg vodij strokovnih služb, komercialistov in mojstrov iz proizvodnje udeležili tudi mi, modelirji. Zato naj mi bo dovoljeno, da to manifestacijo prikažem tako, kot smo jo videli mi.
Ko od časa do časa v »Čevljarju« objavljamo vtise s sejmov v inozemstvu, skoraj obvezno previdno napišemo, da smo z našo kolekcijo skoraj zadeli smer ali pa da smo ji zelo blizu. Zaradi preobilice vtisov, mnogih modnih hotenj (večkrat subjektivnih, posebno v Italiji) pa običajno na koncu poročanja napišemo, da so naši vtisi še vseeno neurejeni, občutki mešani in da je še prezgodaj za ločevanje »ljulke od žita«. Pri tem naj poudarim, da se sejmi v inozemstvu začenjajo z Bologno, ki v začetku marca otvarja spomladansko sezono sejmov. Nato se začne neprekinjena serija sejmov preko Pariza, Padove do Diisseldorfa.
Italijanski sejmi so s svojimi ad hoc kolekcijami izrazito kreatorski sejmi, kjer si modelirji nabirajo idej ter svežijo kreatorskega duha z bogatenjem ob zakladnici barv, linij in motivov. Düsseldorf je zadnji v tej verigi in predstavlja izkristaliziran posnetek vseh evropskih sejmov, saj prinaša večinoma preštudirane modele, zrele za proizvodnjo in prodajo.
Čeprav si je zagrebški sejem uspel zagotoviti internacionalno udeležbo, je vseeno v senci beograjskega. Povrhu
tega pa je letos prvič (ponesrečeno) prestavljen na zgodnejši termin in predvsem zaradi tega ni in ne more postati manifestacija evropskega formata, kot je beograjski že.
Odsev vsega tega so tudi razstavljene kolekcije, ki so ali pa tudi niso prikaz tega, kar nekdo proizvaja. Nekatere tovarne so sejem tre tirale kot priložnost za razstavljanje spomladanske kolekcije iz pretekle sezone, druge razstavljajo zimsko obutev; nekatere pa oboje ali — bolje rečeno — vse, kar proizvajajo, ne glede na modo.
Kljub temu pa je čevljarska industrija poleg galante-ristov seveda daleč izstopala. Spremljajoča industrija (guma, kovinska, galanterija, stroji) pa kot po navadi caplja in nikakor kljub nespornim naporom ne more ujeti evropskega ritma.
Ta manifestacija je torej za nami. Pred nami pa so, kot rečeno, evropski sejmi, od katerih si obetamo obogatitve, novih spoznanj in svežih idej.
Branko Ivnik
Nikoli ne reci: Pri nas mirna kaj goreti!
Ne pozabi, kako boš hitro alarmiral gasilce.
Ne izgubljaj živcev, če začne goreti. Preudarnost rešuje tvoje in druga življenja ter imetje.
Kavo pijemo na litre
Kava zjutraj, kava opoldne in seveda kava popoldne, to je že utrjen urnik skoraj vseh zaposlenih v Sloveniji in Jugoslaviji. Tudi pri nas ni izjem. Koliko kave popijemo, je bilo vprašanje, na katerega vam bom poskusil odgovoriti.
Poiskal sem »moža v belem«, Staneta Novaka, ki že dve leti skrbi, da dobijo proizvodni oddelki kavo. Vsako jutro pristavi Stanc, po poklicu natakar, pctlitrsko posodo in skuha prvih pet litrov kave, ki jo dobijo delavke šivalnice 511. V odclku imajo pripravljene skodelice, zraven pa denar. Stane z vajeno roko naliva kavo v skodelice. Tako v vseh šivalnicah in podplatnih izdelavah, v ostale oddelke pa jo nosi Anica Mlinar.
Skoraj vsi oddelki dobijo kavo dvakrat, tako da dnevno prodajo tudi po 700 skodelic ali 60—70 litrov dnevno. Prištejmo še kavo, ki jo popijejo po posameznih sektorjih, in lahko ugotovimo, da dnevno popijemo okrog 80 litrov kave.
Stane Novak, oče dveh otrok, mi je dejal, da je z de.lom zadovoljen, želi si samo, da bi čimprej rešil stanovanjski problem. Povedal mi je še, da več kave proda pozimi kot poleti.
Pa naj še kdo reče, da kava ni dobra, naj bo Mercator, Loka in ne vem kakšna še, vsaka je dobra. Vprašajmo se, je to samo navada ali pa smo že pod njenim vplivom.	M. K.
Dopoldne teorija - popoldne praksa
Vsako leto konča poklicno šolo za prirezovalce in šival-ke vedno več deklet in fantov. Kaj in kako se mladi učijo na praktičnem pouku dvakrat tedensko, tretji teden imajo teorijo, vam bom poskusil napisati v tem kratkem zapisu s popoldanske obvezne prakse za mlade sekalce in prirezovalce v oddelku 512.
Naš sogovornik je inštruktor — nadmojster v šivalnici Ivan Peharc, ki je zaposlen v podjetju že od leta 1940. Za-
čel je kot dostavljalec materiala v oddelku in v svoji dolgoletni praksi opravljal različna dela v modelimici, šivalnici, montažnih oddelkih, skladišču. Ko je odslužil vojaški rok, je bil nekaj časa praktikant, po uspešno dokončani srednji tehnični šoli pa je kot najboljši prirezo-valec zasedel delovno mesto mojstra v prirezovalnici, bil vodja planskega oddelka in sedaj je nadmojster v šivalnici 512.

,
Najboljša pri preskusu je bila Tatjana Vogelnik, ki jo vidite skupaj z inštruktorjem tovarišem Ivanom Peharcem.
Leksikon samoupravljanja
AKUMULACIJA
Zbiranje ali grmadenje sredstev z določenim ciljem (gomilanje bogastva, ustvarjanje rezerv za razne cilje ali razširitev proizvodnje). Razlikujemo individualno in kolektivno akumulacijo. Individualna prevladuje v družbenem sistemu, ki temelji na privatnem lastništvu sredstev za proizvodnjo. Z odvzemom in porabo dela narodnega dohodka omogoča akumulacija razširjeno reprodukcijo.
BILANCA
Računski sestav izražen v denarni vrednosti, ki je v ravnotežju, t. j. leva stran (ali aktiva) je enaka desni strani (ali pasivi). Bilanca socialističnih podjetij izraža v aktivi sredstva, v pasivi pa vire sredstev iz katerih so sredstva nabavljena.
Bilanca narodnega gospodarstva, proračun možnosti letne proizvodnje, delitve in potrošnje družbe. V tem smislu je konkreten izraz razširjene družbene reprodukcije in se imenuje splošna gospodarska bilanca družbe. V tej bilanci so izraženi vsi viri in rezerve, odrejajo se medsebojni odnosi posameznih delov narodnega gospodarstva, da bi se določil nadaljnji razvoj v planiranem letnem obdobju. Na splošno se v te dele računajo: pogoji proizvodnje, družbeni proizvod in delitev ter menjava tega proizvoda.
DELITEV DOHODKA
Delitev dohodka gospodarskih organizacij, kot dela skupnega dohodka, na del, ki pripada družbeni skupnosti in del, ki ostane gospodarskim organizacijam. Vrši se na podlagi zakonskih predpisov in pravilnika o delitvi čistega dohodka, ki ga izda delavski svet.
Dohodek gospodarske organizacije je ostanek, ko se od skupnega dohodka odbijejo vsi stroški. Cisti dohodek gospodarske organizacije je ostanek, ko se od dohodka odbije prispevek iz dohodka gospodarske organizacije, ki se na podlagi zakonskih predpisov plača federaciji po enotni proporcionalni stopnji.
Na podlagi pravilnika o delitvi čistega dohodka se le-ta deli na del za osebne dohodke članov delovnega kolektiva in del za sklade podjetja.
Kako poteka instruktaža v vašem oddelku?
Sedaj inštruiram že tretje leto. Učenci poklicne šole prihajajo v naš oddelek dvakrat tedensko po štiri ure popoldne in to dva tedna, ostale dneve pa se učijo oziroma prilagajajo v drugih oddelkih, dopoldne in popoldne.
Kaj jih vi učite?
S strokovno prakso so začeli lani septembra. Največ pozornosti moram posvetiti mladim bodočim sekalcem in prirezovalcem tako, da jih učim rezanja in sekanja usnjene podloge.
Kako veste, da so že sposobni za delo na posameznih fazah, ki jih učite?
Občasno preizkusimo njihovo znanje rezanja in sekanja usnjene podloge. Pri tem ocenjujemo kvaliteto odsekanih delov, izrezov, pravilno odre-zovanje in seveda čas, v katerem opravijo preskus. Ocenjujemo jih s točkami. Rezultati zadnjega preskusa so bili zelo dobri.
Torej menite, da se v enoletni poklicni šoli mladi naučijo dovolj za delo, ki jih čaka?
Da, dovolj. Vsak, ki je priden in ima smisel, se lahko toliko nauči, da dela takoj po normi in jo tudi dosega. Dekleta so boljša kot fantje.
Kaj obsega celotni program
Od prirezovalcev zahtevamo, da znajo sekati ali rezati zgornje usnje in podlago raznih vrst. Prešivalke se praktično priučujejo v drugih šivalnicah zgornjih delov. Po potrebi jih potem specializiramo za posamezne ključne faze dela v šivalnici.
Kdo ocenjuje kvaliteto dela na končnem strokovnem izpitu?
Komisija treh članov, ki pregleda izdelek, ki ga mora izdelati vsak, ki končuje enoletno poklicno šolo. Poleg praktičnega izdelka mora učenec delati izpite iz treh teoretičnih predmetov.
Letošnjim absolventom poklicne šole in inštruktorju želimo še veliko uspehov pri delu.	M. K.
Četrt stoletja brez zamud
Čuden naslov boste dejali. Zakaj je tak pa si preberite v naslednjih vrsticah.
Vse sogovornike za našo rubriko bomo izbirali slučajno. V mojstrskih pisarnah bomo vlekli vsak mesec več evidenčnih listov s podatki delavca in najbolj zanimive pogovore objavili. Tokrat sem izvlekel karton v pisarni šivalnice 512.
Naša gostja rubrike je Marija BENEDIČIČ, rojena 20. 3. 1923, prešivalka, doma iz žiganje vasi 27. V šivalnici' dela od 17. 12. 1954.
Nam lahko poveste, kdaj ste prišli v podjetje?
Začela sem leta 1945. Prvega delavnika se še dobro spominjam. Delale smo v podplatnem oddelku (sedaj montaža), nameščale smo okovance v podplate vojaških čevljev. Vedno sem si želela, da se zaposlim v Peku kot »kozinova šteparca«, tako so pravili ljudje vsem, ki smo delale v tovarni.
Kdaj ste prišli v šivalnico in kaj delate?
Po tečaju za prešivalko sem začela koncem 1954 v šivalnici. Delala sem na različnih fazah dela, sedaj pa imam okrasno šivanje zgornjih delov. S »pfaffovim« strojem se dobro razumeva, delo, norma mi zaenkrat ne dela nobenih težav. Z delom sem zadovoljna, v »štepariji« se dobro razumemo,« je dejala vedno nasmejana Marija Benedičič.
Nam lahko zaupate kaj posebno zanimivega v teh 25 letih dela?
Ja, mogoče to, da nisem niti enkrat zamudila službe, sem brez »plavega«. Zamuda ja bila, če je zamudil vlak ali avtobus.
Kako preživite prosti čas?
Z možem, ki dela v kranjski Iskri pomagava sinu, da se bo izučil za kovača. V prostem času igra harmoniko. V prostem času se posvetim družini in seveda mojemu konjičku — rožam.
Mariji Benedičič iz žiganje vasi želimo na delovnem mestu in doma veliko zadovoljstva in uspehov. M. K.
Praznovanje dneva žena
Kot smo že v prejšnji številki objavili, je bilo letošnje praznovanje mednarodnega praznika dneva žena drugačno kot prejšnja, pa vas sedaj obveščamo, kako so praznovale naše žene.
V Cankarjevem domu je bila popoldne 8. marca uprizorjena igra angleškega pisatelja W. D. Homa Igra v štirih — Kdo dobi, katere se je udeležilo precejšnje število naših žena. V uvodnem nagovoru je predsednik sindikalne organizacije tovariš Marjan Markič dejal, da se je naša družba vseskozi zavedala pomena naših žena, ki so v tem četrtletju po vojni ogromno prispevale, da imamo danes našo družbo na tako visoki
stopnji razvoja. Tudi pri nas v podjetju, je nadaljeval tovariš Markič, so žene veliko prispevale s svojim delom k velikemu razvoju in napredku podjetja. Danes je v podjetju zaposlenih 2114 delavcev, od katerih je kar 873 žena. V okviru svojih možnosti bi se žene morale bolj aktivno angažirati v neposrednem samoupravljanju in ostalem družbenem dogajanju v okviru podjetja. Zatem je spregovoril glavni direktor tovariš Jože Dolenc, ki je poudaril pomen žena v našem podjetju, njihovo delovno vnemo in prizadevnost ter jim vsem skupaj čestital za njihov dan.
Vse navzoče žene je dramska predstava Mestnega gledališča iz Ljubljane navdu-
šlla'	M. K.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
1 Dopisujte ( v svoj časopis
I »Čevljar« |
lUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllhii
Mladinska rubrika
Za mlade samoupravljalce
Vse vesele bomo kmalu odložile zimske plašče in škornje ter oblekle spomladanske kostime ali plašče. Izbira modelov za letošnjo pomlad je zelo pestra. Če so vam všeč kratke jopice, si lahko ukrojite prikupne kostimčke z ozkimi ali rahlo navzven krojenimi krili z eno ali dvema gubama spredaj ter s kratko jopico okrašeno s šivi in z ljubkimi majhnimi reverji. Krilo naj ima pas iz istega blaga, zraven pa seveda primerno enobarvno bluzo, ki se od sedaj naprej nosi potisnjeno v krilo. Če se ne morete navdušiti nad ljubkim in mladostnim kostimom pa boste lahko nosile h krilu daljšo jopico, ki vas 's svojim krojem podaljša, največ pa bo k temu pripomoglo nekaj cm daljše krilo. Optično pa vas bo krilo podaljšalo, če bo imelo po dolžini ali gube ali šive. Kot okras imajo vsi novi modeli obšite robove in gumbe, ki kostim ali plašč poživijo in mu dajo mladostni videz.
Ne vem sicer ali bo moda kratkih hlač tudi v Tržiču našla svoje pristaše. Komplet kratkih hlač in bluzice bo primeren za mlada dekleta, ko bodo hitela na kopanje ali na popoldanski izlet. Mislim, da za službo ta komplet ne bo primeren, četudi ste še tako vitke, če se boste hotele izogniti številnim pripombam. Pa še nekaj: ne smemo pozabiti, da smo pozimi verjetno pridobile nekaj kilogramov, ker smo se malo gibale in jedle močnejšo hrano, zato nam nekaj sprehoda ali gibanja ne bo škodilo, pa tudi pri jedi bomo gledale, da bo namesto kruha in testenin na mizi malo več zelenjave. S tem se bomo izognile jezi, ko bomo pri oblačenju lanskega kostima ugotovile, da nam je preozek ali pa ob pomerjanju novega kostima, ki nam zaradi kakega kilograma, ne bo pristojal.
V. R.

Novo ustanovljeni mladinski aktiv vTrbovljah
Samoupravljanje kot temeljni družbeno ekonomski odnos predstavlja realno možnost, za mladino, da se uveljavi odvisno od svoje sposobnosti, iniciative in ustvarjalnosti.
Mladina predstavlja eno tretjino vseh zaposlenih v Sloveniji, zato je od tega, kako se mladina uveljavlja v samoupravljanju, v veliki meri odvisno uresničevanje samoupravljanja sploh.
Jugoslovanska praksa uresničevanja samoupravljanja je brez dvoma pokazala, da smo priče nastajanju novih odnosov, ki pomenijo zgodovinsko veliko revolucionarno dejanje, kjer človek vse bolj dobiva osrednje mesto v družbenem dogajanju, človek, ki je ekonomsko in osebno vse bolj osvobojen. Posameznik si s svojim delom in angažiranjem kot upravljavec v združenem delu v vse večji meri določa svoj materialni in družbeni položaj. To je tudi osnovna gonilna sila naše družbe, da gradimo na zaupanju v ustvarjalnost in samoiniciativo delovnih ljudi, kar naj bi tudi optimalno pospeševalo razvoj proizvajalnih sil.
Čeprav je bila osnovna usmeritev glede razvijanja samoupravljanja že zdavnaj začrtana in v praksi potrjena, se v vsakdanji praksi in na vseh družbenih ravneh vedno znova nahajamo pred vprašanji, kako in kaj storiti, da bo človekova ustvarjalnost prišla do večjega izraza, da bi prek samoupravljanja optimalno usklajevali individualne interese s splošnimi družbenimi interesi itd.
V letošnjem letu, ko poteka 20 let od začetka samoupravljanja pri nas, ko smo pred kongresom samoupravljavcev v Jugoslaviji, in ko si delovne organizacije prizadevajo, da bi svoje samoupravne akte uskladile z ustavnimi spremembami, smo ponovno pred odločilno preizkušnjo, kako in na kakšen način naprej trasirati in konkretizirati samoupravljanje. Mladina do tega ključnega vprašanja naše družbe ni in ne more biti indiferentna.
MLADI SE MORAMO POLITIČNO ORGANIZIRATI
IN SAMOUPRAVNO UVELJAVITI
Za uresničevanje novih idej ni dovolj le želja spremeniti obstoječe stanje, do katerega smo velikokrat kritično razpoloženi. Potrebni so programi in sposobnost za akcijo.
Mladinska
članarina
Mladinska organizacija je razdelila med vse mladince anketo s prijavnico za uvedbo članarine, s katero bi še bolj poživili delo organizacije po vnaprej določenem programu.
To pa pomeni, da moramo temeljito poznati obstoječe stanje, temeljito in jasno vedeti, kaj hočemo in kdo akcijo lahko vodi. Za izpolnjevanje te funkcije so potrebne zavestno organizirane politične sile oziroma politične organizacije. Pogoj za to, da bo mladina lahko sodelovala pri spreminjanju razmer pri uresničevanju v prvem in drugem delu, omenjenih nalog (pa tudi drugih), je nujno učinkovito politično organiziranje in samoupravna uveljavitev. Mladina, združena v svoji or-
Obisk
tovarne
Elan
V soboto, 20. februarja, smo se odzvali vabilu mladinske organizacije tovarne športnega orodja Elan, da si ogledamo tovarno in se pogovorimo o delu mladinske organizacije v Elanu in v naši tovarni.
žal moramo zapisali, da smo imeli z organizacijo tega ogleda nemalo težav. Veliko prej prijavljenih mladincev je odpovedalo udeležbo in tako si je ogledalo tovarno samo pet mladincev.
Po ogledu tovarne smo se pogovarjali z mladinci Elana o delu in nalogah mladinske organizacije danes. Seznanili smo jih z akcijo 75, v kateri uspešno sodelujemo, in z delom organizacije v tovarni.
MK
ganizaciji — Zvezi mladine — se mora stalno, učinkovito, demokratično, enakovredno in delovno povezovati z Zvezo komunistov, Zvezo sindikatov in Socialistično zvezo ter se zavzemati za povezanost in akcijsko enotnost političnih sil na vseh ravneh, na osnovi enotnih idejnih izhodišč. Seveda pa bi bilo narobe, če se ob tem ne bi zavedali (in to
v praksi upoštevali), da so posamezne politične organizacije (tudi Zveza mladine) samostojne in da ima vsaka svoje objektivne posebnosti.
Kvalitetno delo političnih organizacij pa mora v vsakem trenutku krepiti samoupravljanje in njegovo ustvarjalno moč. Pri tem kaže poudariti, da so politične organizacije oziroma njih dejavnost na vseh ravneh v bistvu sestavni del samoupravljanja. Isto velja tudi za Zvezo mladine v delovnih organizacijah. Žal pa tudi zanjo — kot za ostale politične organizacije — pogosto le teoretično.
Ob vsem tem se odpira za Zvezo mladine v gospodarskih organizacijah vrsta pomembnih vprašanj. Mednje gotovo sodijo: vsebina dela, njena organiziranost, razmere, v katerih deluje, usposobljenost mladine (in njenih voditeljev) za politično delo in mnoga druga.
MLADI KOMUNISTI V ZM, SPREJEM V ZK
Pomembna naloga naše organizacije je, da naj delavne j-še in najusposobljenejše člane pripravljamo in predlagamo za sprejem v ZK. Upoštevati pa moramo, da kriterij pri predlaganju ni, ne more in ne sme biti le aktivnost v ZM v ožjem smislu ali celo zgolj v njenem vodstvu. Ovrednotiti moramo sleherno družbeno delo, predvsem pa delo na delovnem mestu in odnos do samoupravljanja in delež vsakega posameznika v njem.
Opozoriti želimo še na vlogo mladih komunistov v delovnih organizacijah. Prepričani smo, da je v skladu z usmeritvijo ZK osnovno področje dela mladih komunistov ravno med mladimi, torej tudi v ZM. Mladi komunisti morajo s svojim osebnim zgledom dokazati nujnost in smiselnost družbenega in samoupravnega delovanja. Zato morajo biti tudi najaktivnejši del članstva v organizaciji mladih. K takšni vlogi jih mora usmerjati tako ZM kot ZK.
Iz knjižice »Aktiv ZMS v delovni organizaciji« KDO, KAJ, KAKO?
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
V začrtanem programu našega dela smo začeli uresničevati naloge, ki smo si jih zastavili. Tako smo 15. februarja sklicali v Trbovljah sestanek vseh mladink in jih seznanili s svojim delom, z akcijo 75 in z nalogami mladih v našem podjetju in nasploh v delovnih organizacijah. Obisk sestanka je bil zelo dober in tako smo ustanovili v šivalnici Trbovlje mladinski aktiv. Za predsednico je bila javno izvoljena Majda Hubar, v odbor pa naslednja dekleta iz trboveljskega obrata:
Nada Novak, tajnik; Milena Kuhar, blagajnik; Ema Marinko, član; Zlata Pristov, član; Ani Krašovec, član; Mihaela Šmid, član; Darinka Šuštar, član.
Koordinacijski odbor:
Dani Frantar, Silva Kuzmič. Novo ustanovljeni aktiv v Trbovljah je obljubil, da bo v okviru svojih možnosti združeval mlade in se trudil, da bodo program, ki si ga bodo zadali, čimbolj še uresničevali.
M. K.
Obisk graničarjev
V marcu so se mladinci odzvali vabilu graničarjiev na Ljubelju in jih obiskali. V razgovoru so jih seznanili z delom organizacije v tovarni in načrtom za delo v prihodnje.
M. K.
Zamenjali so jih
Tovarniški komite je na svoji 4. redni seji 24. 2. 1971 sklenil, da zamenja vse tiste člane, ki doslej niso redno prihajali na seje. Ker pa komite rabi vsakega člana, so zaradi nedelavnosti in izostankov iz sej izključili naslednje mladince iz tovarniškega komiteja:
Branko špik sekalnica, Lado Sedej lepljena I, Slavko Perko gumama in Matevž Valjavec vulkanizacija.
V komite so prišli novi štirje člani: Bojan Kranj, tehnični sektor, Ludvik Perko mehanična delavnica, Lado Klančar 513, Zvonka Klančar 512.
Sindikalna podružnica' »Peko« Tržič Organizacijski odbor smučarskega tekmovanja
RAZPIS
Organizacijski odbor pri sindikalni podružnici PEKO razpisuje tudi letos že devetnajsto tradicionalno
»PRVENSTVO USNJARJEV,
ČEVLJARJEV IN GUMARJEV
V VELESLALOMU«
ki bo 4. aprila 1971 Pod Storžičem nad
Tržičem.
S tem razpisom vabimo vse sindikalne podružnice naše stroke, da se s svojimi ekipami tekmovanja udeležijo. Pogoji tekmovanja so naslednji:
1.	Tekmuje se v štirih kategorijah za posameznike, in sicer:
—	mlajši člani do 35 let
—• starejši člani od 35—45 let
—	veterani nad 45 let
—	članice vseh starosti
2.	Za mlajše in starejše člane je proga in start skupen, dočim veterani in članice tekmujejo na posebni lažji progi.
3.	Za ekipno tekmovanje velja tekmovanje mlajših in starejših članov. Ekipo sestavljajo trije najbolje uvrščeni tekmovalci posamezne sindikalne podružnice; seštevek njihovih doseženih časov je rezultat ekipe.
4.	Za najboljši doseženi čas na progi, ki velja za moštveno tekmovanje, je razpisan poseben prehodni pokal, ravno tako se tekmuje tudi za prehodni moštveni pokal Oba pokala preideta v trajno last po dveh zaporednih zmagah ali treh zmagah v presledkih. Na lanskoletnem tekmovanju je osvojil prehodni pokal za posameznike tov. Meglič Jožko, »Peko« Tržič, moštvenega pa tovarna »Peko« Tržič.
Najbolje uvrščeni tekmovalec do 25 let starosti prejme prehodni pokal »Memorial Francija Sušnika«. Pokal preide v trajno last po dveh zaporednih ali po treh zmagah v presledkih.
5.	V vsaki razpisani kategoriji bodo tekmovalci nagrajeni po doseženih rezultatih s praktičnimi darili, ki jih bodo prispevale tovarne iz naše panoge.
6.	Prijave tekmovalcev naj sindikalne podružnice pošljejo na naslov: Organ, odbor pri Sindikalni podružnici PEKO Tržič do vključno 30. marca 1971. Prijave morajo biti poimenske z letnico rojstva.
7.	Prenočišče in prehrana sta zagotovljena v Planinskem domu »Pod Storžičem«.
8.	Prav tako bomo lahko prevoz iz Tržiča do vasi Lom oskrbeli le pravočasno prijavljenim tekmovalcem, zato vaše želje sporočite v prijavi.
9.	V prijavi naj bo določen tudi vodja ekipe, ki bo zastopal svojo podružnico na seji prireditvenega odbora.
10.	žrebanje startnih številk in seja prireditvenega odbora bosta 3. aprila 1971 ob 19,30 uri v domu Pod Storžičem.
11.	Start bo predvidoma dne 4. aprila 1971 ob 10. uri dopoldne Pod Storžičem, vendar si prireditelj pridržuje pravico, da čas in kraj prilagodi vremenskim in snežnim razmeram.
12.	Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo na skupnem kosilu v domu Pod Storžičem ob 14. uri istega dne.
13.	Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost, stroške udeležbe pa nosijo tekmovalci sami ali njihove sindikalne podružnice.
Vabimo vse sindikalne podružnice, da prijavijo čim več svojih članov za tekmovanje, saj prireditev nima le tekmovalnega značaja, temveč omogoča predvsem spoznavanje in zbliževanje kolektivov med seboj. S tem namenom smo letos uvedli posebej že tretjič tekmovanje veteranov. Sindikalne podružnice na koncu obveščamo, da smo se na vsa podjetja obrnili s posebno vlogo tudi za podelitev praktičnih nagrad.
Prosimo, da se v vaših podjetjih zanimate za nagrade in jih eventuelno prinesete s seboj na tekmovanje, prosimo pa tudi, da nas o tem na prijavi obvestite.
Letos mineva 20 let odkar smo izvedli prvo tekmovanje naše panoge. Ker je bilo to tekmovanje Pod Storžičem in ker je veliko tekmovalcev — gostov že večkrat izrazilo, da so bila tekmovanja Pod Storžičem družabnejša, smo se letos odločili, da tekmovanje zopet prenesemo z Zelenice Pod Storžič, čeprav dom Pod Storžičem ne nudi takšnega udobja kot dom na Zelenici.
Kličemo vam na »veselo svidenje«.
Predsednik organizacijskega odbora
Janez Kališnik
Podpredsednik organizacijskega odbora
Milan Jazbec
Jubilej — 60 let Roblek Borisa
Dne 21. februarja je praznoval svoj življenjski jubilej šef izvoznega oddelka — Boris Roblek, namreč ta dan je praznoval 60-letnico rojstva.
Pred 60-imi leti se je rodil v Trstu kot sin delavske družine. Po končanih šestih razredih osnovne šole je absolviral še obrtno šolo in nižjo gimnazijo z malo maturo, kasneje pa je na osnovi večletne delovne prakse opravil še strokovni izpit v ekonomsko-komercialni stroki. Po svojem osnovnem poklicu je bil pilar oziroma strojni ključavničar in je istega opravljal vse
do leta 1939, nakar je nastopil službo v komercialni stroki v BPT Tržič.
Od meseca junija 1944 pa do osvoboditve je bil aktivni udeleženec NOB v »Kokrškem odredu«. Po osvoboditvi se je ponovno zaposlil v BPT Tržič, kjer je opravljal delo na raznih delovnih mestih, nazadnje kot vodja komercialnega oddelka.
V letu 1954 se je zaposlil pri našem podjetju in opravljal razna dela v komercialno-finančni službi. Od 1. 1. 1969 dalje pa opravlja delo na delovnem mestu »šef izvoznega oddelka«.
Njegova življenjska pot pa je bila popestrena tudi z aktivnostjo na druž-beno-političnem področju, zlasti še na področju športne dejavnosti, o čemer zgovorno priča njegova današnja vitalnost.
Ob njegovem življenjskem prazniku se pridružujemo tudi mi vsem, ki so mu že izrekli čestitke z željo, da bi zdrav in zadovoljen živel še dolgo vrsto let, na svoje sodelavce pa prenesel čimveč delovnih izkušenj, ki jih mu je dala njegova dosedanja dokaj pestra življenjska pot.
Marjan Markič
Prišli v tovarno
V	izdelovalnico zgornjih delov 515
Pavla Grobljar, Anica Keršič, Majda Pintar, Ana Tavčar, Marinka Vozelj, Cvetka šutar, Ivana Kure, Justina Arzenšek in Avgust Rozman.
V	obrat plastike
Janez Kutin
V	menzo
Kristina Kopač, Bare Salkič
V	finančni sektor
Janez Kavčič
V	izdelavo zg. delov 511
Janez Meglič
V	gumarno
Štefan Duh, Stanislav Jan-kovec
V	nabavni sektor
Ludvik Prešeren
V	sekalnico
Marija Miloševič
V	flex izdelavo
Marjeta Jagodic
V	prodajno mrežo
Grobovšek Antonija, Tržič, Salobir Stanislav, Celje I, žu-žej Sonja, Žalec, Barač Marija, Zagreb I, Krašovec Avgust, Celje I, Majetič Zvonko, Osijek, Darinka Ozebek, Maribor I.
Odšli iz tovarne
Ema Glavač, sporazumno prenehanje dela, Frančiška Intihar, sporazumno prenehanje dela, Anton Lupša, sporazumno prenehanje dela, Silvo Andrej aš, v JLA, Drago Jurjevčič, v JLA, Lovrenc Valjavec, samovoljna zapustitev dela, Vinko Bergant, v JLA, Vladimir Pernuš, v JLA, Marija Vrankar, upokojitev, Marija Koren, prenehanje v poskusnem roku na predlog delavca, Anton Vogrin, prenehanje v poskusnem roku na predlog podjetja, Slavka Zalaznik, upokojitev, Milena Šober, upokojitev.
Iz prodajne mreže
Ana Polak, Celje II, Albina Zupan, Celje I, Miroslava Kmetič, Maribor I, Ahmed Bajramovič, Sarajevo, Marija Durčin, Senta.
ZAHVALA
Ob težki izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem modelimice za izrečeno sožalje in poklonjeni venec.
Poldka Golmajer
Ob boleči in prezgodnji izgubi našega ljubega očeta in tasta
LOVROTA PERNE se zahvaljujemo
vsem sodelavkam in sodelavcem splošnega sektorja in šivalnic 511 in 512 za izrečeno sožalje in darovane vence.
Hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoče: hčerki Vera in Marjeta, snahi Anica in Marija
ZAHVALA
Ob izgubi mojega očeta IVANA ZALETEL se zahvaljujem kolektivu modelimice za izrečeno sožalje in podarjeni venec.
Draga Zaletel in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Zahvaljujem se zaposlenim v oddelku 511 in elektro delavnici, za denarno pomoč, ki so mi jo nesebično izkazali ob izgubi mesečnega osebnega dohodka.
Stane Mozetič
MISLI IN IZREKI
Slaba družba je kakor tobaikov dim: ne morete biti dolgo v dimu, ne da bi se navzeli njegovega vonja.
Obstoja samo ena morala — to je resnica, obstoja samo ena pokvarjenost — to je laž.
POPRAVEK
V prejšnji številki smo v članku »Lani 367339 km« pomotoma izpustili ime šoferja Rudija Jauka, ki je lani sam z osebnim avtomobilom opel prevozil 90.184 km.
Obvestilo
referata za varstvo pri delu
Po členu 19 PVD je vodja delovne enote oziroma mojster dolžan javiti službi varstva pri delu vsako nezgodo v štiri-dvaj setih (24) urah.
Vsak delavec pa je po členu 20 pravilnikao varstvu pri delu dolžan javiti svojemu vodji oziroma mojstru nezgodo takoj !
Kdor zamudi štiriindvajseturni rok se mu nezgoda ne prizna.
»ČEVLJAR«, glasilo delovne skupnosti »Peko« — Ureia uredniški odbor: Janko Rozman, Edi Bedina, Slavko Hvalica, Anton Podgoršek, Franc Ivnik, Milka Meglič, Vida Rozman, Marica Šmid, Mirko Kunšič — Glavni in odgovorni urednik Mirko Kunšič
—	Naslov uredništva: Peko Tržič 64290. Telefon 71301 int. 54 — Tisk ČP Gorenjski tisk Kranj v 2500 izvodih
—	Izhaja vsakega 27. v mesecu. List dobijo člani
delovne skupnosti brezplačno