KAČA IN JEŽ                    J
J. VRBA                                                          ¦¦
Dolgo je trajalo, pretlen je kaČa pogoltnila žabo. In ko jo je pogoltntta, je bila zelo trudna. Zato jtf sklenila, da se nekolfcko odpočije pod ^rmom.
Sonce sc je pola-^oma sklanjalo za obzor, dokler ni popolnoma zlezlo za njega. In v vsej prirodi je nastala t!ši-nat modrikasti mrak jc lcgel na loke in na polje in napravil se ju prijcten vecerni hlad...
Tačas se prcbujajo mnoLe živali in gredo na lov. In res...
V tem, ko jc kača gledala, kako lcpo zahaja sonce in kako lega na po-krajino modra tema, sc je z^ njo pod lcščcvjem razgrnil kupček suhega listja — in preden bi naštel do pet — jc stal prcd kačo jež...
Groza je šla od njega! Po vscm telesu je imel bodico pri bodici in vsaka je bila ostra kakor ij*Ia ...
Postavil se jc prcd kačo* zamlaskal z jezikom 'in dejal: »Kača, kar poslovi se od življenja — požrl te boni.«
Kača se je prestrašila; da bi mu ušla. na to niti misliti ni mogla, ker bi jo jež dohitel. Umreti pa sL ji ni hotelo; zato je začela z zvijačo.
»Ježefe,« je rekla. »nikar me ne požri, prchladil se boŠ... Jaz neumnica sem danes popoldne pojedl^ žabo — bila je kakor led — še sedaj me zebe v želodcu.«
»O, to nič ne de,« pravi taikoj na to jež — »jaz tudi jcm žabe in gredo mi še precej v slast. T<> je dobro, da si jo pojedla. sc bom vsaj bolj nažrl.«
»Ampak to Še ni vse,« sc je izvijala kaČa dalje, »jaz sem tudi strupena, in Če nie poješ, pogineš ...«
JeŽ pa sc ji je zasmejal ¦ - -
»Kača, lažeS! Ti si gož iti nisi strupena. Požrem te za kazcn, ker si lagabU
Rekel je — in že jo je ^ograbil za vrat...
Nekaj časa sta se borila, kača se je ovijala okrog ježa — toda kmalu se je zvijala v omotici...
Potem jo je jež požrl, si obrisal rilČek ob travo, zapuhal in odsel v gozd, da si tam poišče še kaj dobft-'.qa pod zob.
224