Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna štev. Pin 2*-
Leto 1.	Ljubljana, 25. novembra 1930.	Štev. 39.
Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega zimskošportnega podsaveza in
Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana
Izhaja vsak torek dopoldne.	Naslov uredništva in uprave: Albert Kolman Tiskarna „Slovenija“, Ljubljana, Wolfova ul. 1. - Izdaja-
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40'—, celoletno Din 80'—	telj: za konzorcij „Športnega lista* Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-
Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 15.703.	teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija“. Predstavnik A. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61.
IZ UREDNIŠTVA: Cenj. Dopisnike prosimo, da nam pošiljajo dopise tako, da jih dobimo najkasneje do ponedeljka do 18. ure. Na pozneje došle dopise se radi rednega izhajanja lista ne bomo mogli ozirati.
Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, kako je bilo v naših krajih s sportom pred 10 leti. Radi tega otvorimo z današnjo številko stalno rubriko pod gornjim naslovom, kjer bodemo prinašali važnejše in zanimivejše športne dogodke iz dobe prvega povojnega sporta. Priobčili bomo po možnosti tudi originalne slike.
Začeli bomo z novembrom I. 1920. V prvi nedelji je bil prav pester športni program. V Ljubljani je gostovala proti Iliriji zagrebška Croatia ter je doživela dva poraza s 5:0 in 4:1. Ilirija je nastopila v postavi: Pelan — Pogačar, Kavšek — Hus, Tavčar, Vrančič —
Pred desetimi leti
Pevalek I, Loos, Baline, Oman, Vidma- ; aktivnimi. Pri prvi tekmi bi moral sojen Od teh je danes edino Oman še med . d:t! g. Černovjc, Croatia je proti temu
protestirala in obljubila, da bo ob naj-manišem vzroku zapustila igrišče. Poreč lo piavi: da se duhovi niso pomirili niti na igrišču, kljub temperaturi —3° C. Sodil je nato g. Hrast.
Celje je imel senzacijo prvega reda. Avstrijsik prvak Rapid se je ravno vračal iz Zagreba in je igral 2 dni v Celju, proti SK Celju 8:1, proti Athletik-sportklubu 7:2. Dunajčani so nastopili z znanimi kanoni: Kraupar — Dittrich, Dietsch — Beran, Brandstätter, Klär — Wondrak, Bauer, Kuthan, Uridil, Krzal.
Do konca meseca so se vršile nekatere manjše tekme. Rezerva Ilirije je premagala novoosnovano Primorje s 4:0. V prvenstvu je prvak Maribora Rapid porazil prvaka Celja SK Celje s 5:0, v Ljubljani pa je Sparta premagala Primorje s 2:0.
V tem času so bile dokončane prvenstvene tekme. Srečali so se prvaki ljubljanskega, mariborskega in celjskega okrožja. Ilirija je premagala Rapida s 6:0, Celje s 13:2.
Kaj več prihodnjič
■♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»«♦♦»O-»»«4 ♦♦♦♦♦♦♦*<*
SK Ilirija kaznovana s šestmesečno
zabrano igre
O času kislih kumare in o rojstvu senzacije
Živimo v času kislih kumar. Manjka nam senzacij. Življenje je postalo dolgočasno, posebno v Ljubljani. Umorov ali kakih večjih vlomov v banke v našem mirnem mestu nimamo. Kvečjemu beremo o raznih čikaških banditih, med katerimi si je pridobil Al Capone žalostno slavo: Tudi v našem športnem gibanju je zavladal zastoj. Velike prireditve so postale redke, bila je nevarnost, da zaspi vse.
Pa je res bilo dolgočasno. Oglašali so se razni dekadencarji. Prav puhlo. Ne dolgo. Ljubljana je dobila senzacijo Prvega reda. Naši športniki so preskrbeli, da smo dobili nekaj snovi. Po ljubljanskih ulicah srečaš pri vsakem koraku ljudi, ki se sprašujejo: kaj bo pa zdaj? Ilirija je dobila 6 mesecev ... Naš Podsavez pa res imenitno dela. Take in Podobne besede se čujejo vse vprek. Čudno je, da časopisi niso pograbili za to senzacijo. Ljubljančani majejo z glavami in zastonj iščejo po raznih rubrikah tozadevne razprave z debelimi naslovi. Pa je res čudovito, kako apatični so naenkrat časopisi.
Saj to je vendar nekaj več kot sezonski šlager: Du bist meine Greta Garbo ..pa časopisi kljub temu ne zagrabijo. Športniki smo pač reveži. Odkar ^ ne udejstvujeta več blagopokojna Kozamernik in vitez Žiga Kozopoklin, ki sta nam s svojimi športnimi umotvori Priredila toliko lepih uric, nimamo več lindi, ki bi imeli smisla za senzacije. Kje s° časi, ko je Kozamernik dobil točke 111 ko je vozil dotični vitez Žiga Kozo-P°klin zadnji voz repe s svojega polja? Ni jih več.
v Mnenja smo kljub vsemu temu, da je estmesečna zabrana vendarle senza-Predigra nam je vsem dobro zna-a- Že dolgo se je nekaj kuhalo med “generalšteblerji« naših višjih. Ni ostalo P1'' kuhanju, kmalu je bila jed skuhana ^serviralo se jo je po vseh predpisih sv dobe. Podsavez je rekel: napravi-s 0 veselje in bogastvo, vsi pridemo na Do°t ra^uri — kibici in blagajna. Pa so s ah odjemalci naenkrat izbirčni in £o0rni: servirano špecijaliteto — dehte-Pogačo ni hotel nekdo vgrizniti, ker
se je bal, da bo škodovala želodcu in da lahko nastanejo hude komplikacije v prebavi. Pojavil .sc je neki hudomuš-než in je napisal pravljico o molzni kravi — sam Bog ve zakaj. Bile so to le prakse predstraž. Votlo je zadonelo in priletela je prva granata večjega kalibra. Vsebovala je 1000 dinarjev in vremensko poročilo za prihodnji teden v obliki nove tekme. »Vendar je bil dosežen sporazum ... na zelenem polju naj se odloči — prijateljsko,« tako je pisal neki dnevnik. Ljud;e so ponovno majali z glavami, nos se jim je povesil do brade. »Premirje? Kako pa to? Najpreje granata in sedaj tako- nežen, božajoč ton?« Prav so imeli. Bil je slepi strel. Že je prišla nova objava in javnost je videla, da je bila varana. Nekdo, ki ima težave s koledarjem, je pač mislil, da je L april in je napravil neokusno potegavščino. Že je grozilo, da senzacija vendar ni senzacija. Počasi, počasi. V sredo prejšnjega tedna so se začeli zbirati nad Ljubljano temni oblaki. Posebno gosti so bili nad Miklošičevo cesto. Ljudje so se plašili in stikali glave.
V petek je sledila eksplozija: kaznuje se z zabrano igranja za dobo 6 (šestih) mesecev po členu..........Tajnik I.
Zdaj pa imate. Senzacija, živela senzacija, čeprav na škodo blagajne! Prav lepo so spekli pogačo. Zapisali so s številko in črkami (najbrže radi tega, da ne bi kdo mislil, da je 9). Prav dobro reklamo so naredili. Tistega dne se je namreč v znani restavraciji pri »6« kar trlo ljudi. Vsi so debatirali o šestici in govorilo se je celo, da je bila omenjena objava zgolj reklamni trik restavrater-ja. Pa ni bil. Zabrana je bila tu. Prav lepo so jo sklenili. Sklenjena je bila že mnogo preje, potrjena pozneje in objavljena v časopisu še pozneje. Da pa ne bi prehudo učinkovala, je bil že pred sejo poslan v svet glasnik. Bil je to nam vsem znani branilec Primorja g. H., ki je že pred sejo pravil večji družbi zbranih igralcev in drugih poslušalcev, da bo Ilirija dobila 6 mesecev. In jo je res dobila. Pogača je bila torej že preje pečena, nižji instanci' je bila predložena le v razpečavanje.
SK Železničar finalist za pokal LNP
ŽELEZNIČAR:MARIBOR 4:4 (1:0, 3:3).
»Železničar« pride v finale za pokal LNP z zmagovalcem v Ljubljani.
Po neodločno odigrani pokalni tekmi med Mariborom in Rapidom (2:2), v kateri je Rapid resigniral na podaljšek, se je v nedeljo vršila lokalna finalna tekma med SK Železničarjem in ISSK Mariborom. Regularni čas je končal z neodločnim rezultatom 3:3 (1:0), podaljšek pa z 1:1 (l:l), torej skupno 4:4. — Igralo se je ostro, v stilu prvenstvenih tekem. Belo-črni so sicer deloma imeli več od igre, vendar so Železničarji z energijo in požrtvovalnostjo zopet izenačili pomanjkanje tehnike. Napad Maribora je imel več ugodnih šans, bil pa je premalo odločen, pa tudi v nasprotni obrambi, posebno v vratarju je naletel na odločen odpor. Železničarji so napadli v prodorih, ki so bili često zelo nevarni.
Moštvi sta nastopili v postavah: Maribor: Koren II, Bertoncelj I, Jež, Petan, Kirbiš, Konič. Hreščak II, Domi-celj, Priveršek, Bertoncelj II, Starc. — Železničar: Bišof, Vagner, Konrad 1, Glavič, Frangeš, Ronjak, Konrad II, Pavlin, Pezdiček II, Bačnik, Kokont.
Potek igre: M. ima početni udarec, napad zavrne Vagner. Na 16 m Ž. dikti-I rani prosti strel Bertonclja II se odbije v korner, ki ga levo krilo M. zastrelja. Po foulu Domiclja je M. spet v napadu, Starc strelja v out in takoj nato Bertoncelj preko gola. Napad Ž. ustavi Jež. Zopet je Ž. pred golom M., Bačnikov solo ustavi Jež. Ž. uspeva preko desnega krila, ker levi half M. slabo krije. Koren zapusti v 16. min. prekmalu vrata in neovirano scorta Pavlin s 16 m prvi gol za modro-črne. M. nato ostro napada, iz gneče na levi strelja Bertoncelj ostro — v out in isto napravi Bačnik pred golom M. M. zopet napada in Starc ostro strelja, a golman Ž. brani, nato strelja Hreščak premehko. Belo-črni so v premoči. Po lepi kombinaciji zastrelja Bertoncelj. Ž. ripostira in Koren se mora vreči pod noge Pezdičku, da reši siguren gol. Slične situacije se ponove na drugi strani. Priveršek se ne more vživeti na center-foru in precej ovira igro. Hreščak prodre na krilu, a njegov strel se odbije od prečke. Kmalu je zopet isti igralec pred golom, toda Bišof reši. —
Prost strel radi Kirbiševe roke slabo strelja Frangeš, nato polčas. — II. polčas: Ž. napada, Koren lepo reši. Petan šlalbo pokriva. Starc krasno strelja korner za M., golman Ž. sicer ujame žogo, vendar ga napadalci potisnejo v gol. 1:1. Ž. napade in že je žoga v mreži M. 2:1 za Ž. Belo-črni premišljeno napadajo, Bertoncelj ima žogo, a vratar Ž. se mu v zadnjem trenotku vrže pred noge. Jež je blesiran in menja z Domicljem. Zopet napadajo modro-črni. njihovi hal-fi. Ž. igrajo izredno. Bombo Bertonclja rešuje Bišof s pestmi. Zopet nevarna pozicija, golman Ž. se v skoku polasti žoge, dočim se ostro startajoča napadalca M. znajdeta v mreži. M. je v fronti, na 11 m dobiva prosti Petan žogo in lepo placira v 25. min. drugi gol za M.; 2:2. V 26. min. izrabi Priveršek gnečo in strelja v desni kot 3:2 za M. Tempo se še poostri, Ž. igre ne izenačuje. Golman Ž. brani ostre strele Starca in Kirbiša. Tudi Wagner je odličen. Zopet je M. v premoči, toda napad Ž. prodre, Koren starta prekmalu iz gola in Pavlin izenači v 42. min. na 3:3. Takoj se menjajo mesta za podaljšek 2X15’. Obojestransko se igra nervozno, tudi mrak že ovira igro. V 10. min. placira Bertoncelj ostro v desni kot; 4:3 za M. Krasen strel Bačnika težko ubrani Korem Prodor Ž., Pavlin lepo prenaša in v 12’ strelja Bačnik neubranljivo 4:4. Vsled teme zaključi sodnik igro 5 minut pred časom. Pri žrebu je sreča na strani Ž. Sodil je g. Deržaj iz Ljubljane objektivno; imel je igro ves čas v rokah.
ŠPORTNIKI
kupujte pri
I EK/TIL BAZARJU
na
KREKOVEM TRGU
Plačila
tudi na obroke!
SK Železničar se je s tem kvalificiral za finale, ki ga bo igral v doglednem času z ljubljanskim zmagovalcem, t. j. s Primorjem.
Predtekmo sta odigrali mladini Železničarja in Rapida za mladinski pokal M. O. Zmagali so Železničarji s 4:0 (1:0) in s tem za letos osvojili pokal.
PISMO IZ OSJEKA.
(Od našega stalnega dopisnika.)
Osijek, 20. nov. 1930.
Prije nekoliko dana je upravni odbor O. N. P-a sve Slavijene prvenstvene .utakmice' odgodio zä proljeće. To je učinio na zamolbu same Siavije, koja je ovu odgodu tražila zbog zamorenosti i iscrpljenosti svojih igrača, od deset napornih utakmica za državno prvenstvo.
Međutim, na jučerajšnjoj sjednici ONP-a je Slavija svoju prvašnju zamolbu svojevoljno povukla i to s razloga, što po cijelome Osijeku kruže razne vijesti, da je Slavija ovu odgodu tražila radi toga, kako bi na proljeće u njenom timu mogli zaigrati i neki novo pridošli igrači, koji se sada još nalaze pod zabranom igrarija. Te vijesti najviše šire članovi i pristalice ovdašnjega drugoplasiranog kluba.
S ovim je Slavija dokazala, da se ni sa današnjom svojom momčadi niti najmanje ne boji ući u utakmice za, osječko prvenstvo, šta više, sada su se našli teško poraženi oni, koji su te netačne i skroz izmišljene vijesti raznašali po gradu.
Odlične pojačanje Siavije. Ovih je dana domaća Slavija dobila lijepo pojačanje pristupom dvojice varaždinskih igrača. To su Antun Hrupec, desna polutka i Ivo Dudaš, centarhalf. Obojica spadaju među najbolje igrače provincije ZNP-a.
Aca Đordević odlični navalni igrač osječke Siavije, bivši igrač beogradske Jugoslavije, već se nakon bolesti dovoljno opravio, te će uskoro ponovno zaigrati u timu Siavije. 1 s njime Slavija dobija veliko pojačanje, jer je Đordević igrač izvanrednih sposobnosti, a realizator prvoga reda.
Dragutin Zdražil, bek osječkog Građanskog odlazi u Gehoslovačku na odsluženje vojnog roka. Građanski mnogo gubi odlaskom ovoga igrača, jer je baš on bio glavni stup njegove odbrane.
Srećko Fleischer, koji se nedavno povratio,iz Ljubljane sa vojne dužnosti, otpočeo je sa racionalnim i temeljitim treningom, te će uskoro već igrati u svomu matičnom klubu osječkoj Sla-viji, gđe će po svoj prilici zauzeti mjesto lijevoga halfa. Za vrijeme svoga boravka u Ljubljani, Fleischer je sa velikim uspjehom igrao u ljubljanskoj Svobodi.
PRIKLOPITEV LJUBLJANSKE SEKCIJE ZNS ZAGREBŠKI SEKCIJI ZNS.
Stališče ljubljanske sekcije.
»Jutro« je v sobotni številki posnelo po »Jutranjem listu« notico, da bo ljubljanska sekcija Zbora nogometnih sodnikov najbrže priklopljena zagrebški sekciji, ker člani ljubljanske sekcije nočejo voditi tekem, v katerih igra ASK Primorje. »Jutro« poroča, da smatra »Jut. list« tak korak za zelo koristen z ozirom na razmere, ki vladajo v ljubljanski sekciji.
Ker izzveni notica tako, da utegne povzročiti domnevo, da so razmere v ljubljanski sekciji neurejene, oz. da je delovanje ljublj. sekcije slabo in nepravilno, izjavlja upravni odbor ljubljanske sekcije ZNS naslednje:
Poslovanje ljubljanske sekcije ZNS se opira vsikdar strogo na obstoječa pravila ZNS in JNS in upr. odbor more konstatirati, da doslej nihče ni imel objektivnega povoda očitati ji nasprotno. Upravni odbor ljubljanske sekcije ZNS konstatira tudi, da izvršujejo sodniki ljubljanske sekcije ZNS svoje dolžnosti v splošnem neoporečno, vestno in z vso požrtvovalnostjo. Ljubljanska sekcija ZNS v tem pogledu, pa tudi kar se tiče povprečne kvalitete članov, ne zaostaja za ostalimi sekcijami ZNS. Ako obstoji semtertja drugačno mnenje o vrednosti sekcije, ni temu krivo delovanje sekcije, temveč neobjektivno in krivično pisanje o delovanju sekcije in njenih članov. —
Pod kakšnimi okoliščinami se je upravni odbor sekcije odločil v interesu stvari in sodnikov za izjemne ukrepe za
tekme ASK Primorja, je sekcija že svoj-čas objavila. Zadeva bi bila lahko že davno likvidirana, ako bi objavil JNS tozadevno avtoritativno in vsestransko obvezno odločitev, kar je sekcija zahtevala. V tej zadevi so nastopili v zadnjem času novi momenti, vsled katerih je upr. odbor sekcije na seji dne 20. t. m. svoj sklep revidiral.
Za objektivno športno javnost ni torej nikakih razlogov za zgledovanje nad ljubljansko sekcijo ZNS in zares neosnovano je, ako se skuša sekciji naprtiti krivda za današnje porazne športne razmere v Ljubljani.
Upr. odboru sekcije dpslej ni znärio, da bi obstojal namen podrediti ljubljansko sekcijo ZNS zagrebški sekciji. Ljubljanska sekcija pa ne bi imela nobenega vzroka upirati se temu, da bi katerikoli neprizadeti forum preiskal odnošaie med sekcijo in LNP ter objektivno ugotovil, katera stran posluje v duhu pravil in katera ne. Upravni odbor sekcije bi ne imel ničesar proti temu, ako bi bil ta forum zagrebška sekcija ZNS, zlasti ker je prepričan, da bi mogla zagrebška sekcija ZNS z mnogo večjim uspehom podvzeti korake, da se bodo na teritoriju LNP respektirala pravila in da se sploh v organizaciji LNP vzpostavi v pravilih normirani sportnopravni red in sportnopravna sigurnost. Čim bi se doseglo to, bo storjen odločilen korak k ozdravljenju tukajšnjih športnih prilik. Na vsak način pa je upr. odbor sekcije prepričan, da so dotični, ki so sprožili misel priklopitve ljubljanskih sodnikov zagrebški sekciji ZNS, v zmoti, ako računajo, da bo zagrebška sekcija služila kakim nešportnim ali partajičnim ciljem.
Sekcija ZNS Ljubljana.
Gornjo izjavo je poslala Sekcija v priobčenje že »Jutru«, ki pa je nekatere bistvene odstavke črtalo. Zato se je tajništvo Sekcije obrnilo do našega uredništva, da priobčimo izjavo v celoti v »Športnem listu«. Pri tej priliki smo doznali, da je odbor Sekcije že večkrat z obžalovanjem ugotovil, da »Jutro« edino med slovenskimi listi pogosto ih z gotovo doslednostjo prinaša dopise s tendenco proti Sekciji in domačim sodnikom in da sploh ne spremlja požrtvovalnega ter s toliko težkoeami združenega delovanja Sekcije in sodnikov s potrebnim razumevanjem.
SLUŽBENE OBJAVE SEKCIJE ZNS.
(Iz seje u. o. z dne 20. nov, 1930.)
Glasom zapisnika ZNS z dne 10. novembra t. 1. je črtan iz seznama nog. sodnikov začasni sav. sodnik g. Fischer Josip.
Z ozirom na sklep u. o. ZNS v Beogradu z dne 22. septembra t. 1. in oziraje se na to, da navzlic mnogobrojnim urgencam Sekcija ni mogla izposlovati rešitve JNS-a glede pritožb proti poslovanju LNP, sklene u. o. začasno riki-niti svoj sklep z dne 18. avgusta t. L, da k tekmam ASK Primorja ne delegira sodnikov iz ljubljanske sekcije. Sekcija bo pa izvedla sklep u. o. z dne 11. septembra t. 1. glede sodnega postopanja proti igralcem ASK Primorja.
Redni mesečni plenarni sestanki ljubljanskih sodnikov se do nadaljnega ukinjajo. V bodoče bo sklical plenarne sestanke po potrebi u. o. Sekcije.
Tajnik:	Deržaj 1. r.
SALDA-KONTE - ŠTRACE JOURNALE - ŠOLSKE ZVEZKE MAPE - ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NÜDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA UL. 6 II. NADSTROPJE
ŠE O TEKMI RAPID:SVOBODA.
Savezni sodnik g. Marinič Lojze nam je poslal z ozirom na naš članek v št. 37 »Mariborski sport« popravek, da ga po zakonu o tisku priobčimo. Popravek sicer ne odgovarja zakonitim določilom, objavljamo ga pa lojalno brez pomisleka v bistvenih točkah, zlasti ker je g. Marinič kot sodnik doslej pokazal mnogo ambicije in serijoznosti. Uredništvo.
»MARIBORSKI SPORT«.
Ni res, da sem kot sodnik pri prvenstveni tekmi Rapid:Svoboda slednjo zelo forsiral, res pa je, da nisem kot sodnik miti v najmanjši meri na kakršenkoli način forsiral Svobodo. Ni. res, da sem Svobodi dopustil skrajno ostro igro, vsled česar je bil težje poškodovan vratar Rapida Pelko in da sem kasneje izključil še enega igralca Rapida, tako da, je Rapid igral velik del tekme samo z 9 igralci, res pa je, da je igral Rapid le zadnjih 10 minut 2. polčasa, ko sem radi surove igre izključil Golinarja, z 9 igralci.
Radi namigavanj, da je v tej stvari nekaj ni v redu, in radi sodniškega poročila, ki se je »zgubilo na pošti«, kar bi se lahko smatralo za indic, pripomnim le, da sem oddal sodniško poročilo o tej tekmi takoj naslednji dan, kar lahko ob vsakem času dokažem. Kot primer, da to ni edinstveni slučaj, omenim, da se je istotako izgubilo sodniško poročilo 0 prv. tekmi ŽelezničanSvoboda, ki je igrala 12. oktobra, torej 14 dni prej.
Marinič Lojze.
KLIŠE) E
vse/i vrs£ per
■foiog rafij ah-
ali	risbah.
i£ uje
n aj solid n e/še
ki	€* rna
ST-DEU
L1UBL1ANA
DALMATINOVA 13
.
DVE LETI OBSTOJA SK BLEDA.
Na inicijativo Stanka Žirovnika iz Zake, se je koncem 1. 1928, osnoval na Bledu SK Bled. Ta korak je bil za naše največje tujsko-prometno središče izrednega pomena. Znano je namreč, da imajo vsa letovišča tekom sezone različne športne atrakcije, kar je največja privlačna sila za tujce. SK Bled se je prav dobro zavedal, kaj pomeni sport za tujski promet ter si je nadel važno misijo. S pomočjo raznovrstnih športnih prireditev hoče dvigniti dotok tujcev, obenem pa koristiti telesno kulturnim zahtevam današnje dobe po načelu: Mens sana in corpore sano.
Vsak začetek je težak. Tudi SK Bled je imel svoje porodne bolečine in sprva ni našel razumevanja pri lokalnih čini-teljih. Prvi, ki je uvidel važnost športnega pokreta na Bledu, je bil hotelir Ivan Kenda. Klubu je brezplačno odstopil zemljišče v Zaki in pričelo se je z gradnjo stadiona. G. Kenda je podprl novo osnovano društvo tudi z denarnimi sredstvi in stadion de bil skoro, dogotovljen.
Po ustanovitvi kluba se je kot prva osnovala zimsko-sportna sekcija. Znani športnik inž. Janko Janša je ustvaril in izvedel načrt za gradnjo največje smuške skakalnice v Jugoslaviji, ki dopušča skoke do 60 m. Že . v isti zimi je bila skakalnica uporabna. Na njej je bil dosežen jugosl. rekord 34 m. Sekcija je. včlanjena v JZSS in ima 6 saveznih sodnikov.
Spomladi naslednjega leta je bila ustanovljena nogometna sekcija ter je tekom leta odigrala 7 tekem.
V	poletni sezoni se je osnovala nato fenjs sekcija, ki je izvedla prvenstvo kluba. V akcijo je stopil tudi prireditveni, odbor.
V	1. 1929. se je pričelo z gradnjo stadiona za konjske dirke, lahko atleti--ko, nogomet in druge panoge sporta. Treba je bilo mnogo materijalnih žrtev, ljubezen do stvari pa je premostila vse ovire. Vsi gradbeni stroški so presegali 250.000 Din.
Na letošnjem občnem zboru je bil
izvoljen naslednji odbor: preds. Papier Alojzij, podpreds. Krainer Rupert in hotelir Malnar, tajnik inž. Janko Janša, blagajnik Ulčar, odborniki: Robič, inž. Ulrich, Vrhunc, Birsa in Pangerc.
Nogometna sekcija je letos odigrala 19 tekem s scorem 58:61. Sekcija je dosegla naslov prvaka Gorenjske.
Vcdno-sportna sekcija pod načelstvom g. Malnar A. je izvedla vse priprave za velike veslaške tekme. S pomočjo Zdraviliškega odseka je bil zgrajen hangar za tekmovalne čolne. V juliju se je vršilo državno prvenstvo, ki je bilo prav dobro organizirano. Sekcija ima za prihodnje leto obsežen program ter upa, da se bo vršilo evropsko prvenstvo 1. 1932 na Bledu.
Klub šteje danes 142 članov, izmed teh 91 rednih in 48 ustanovnih.
SK Bled želimo na njegovi razvojni poti čim več uspeha.
Razne vesti
TEK ZA VAHTERJEV POKAL.
ISSK Maribor razpisuje na dan L decembra tradicijonalni tek skozi mesto za Vahtarjev pokal. Start bo ob 11. uri pred Drž. moškim učiteljiščem, proga vodi dalje po Koroščevi ul. Kolodvorski ul., Aleksandrovi cesti, Slovenski ul., Gosposki ul., cilj je na Glavnem trgu; dolžina proge znaša ca. 2.400 m. Pokal je prehoden, pridobi se ga v trikratnih zaporednih ali petkratnih preslednih zmagah. Petorica prvih prejme častna darila. Pravico udeležbe imajo verificirani in neverificirani atleti, dijaki in vojaki. Prijave sprejema ISSK Maribor, lahkoatletski odsek, Maribor, tov. Še-pec, Grajski trg; prijavnina znaša za osebo 5 Din, prijave brez prijavnine se ne vpoštevajo. Slačilnica bo urejena na igrišču ISSK Maribora v ljudskem vrtu.
Pokal brani z dvema zaporednimi zmagami znani atlet SK Železničarja Podpečan, ki se bo gotovo potrudil, da si ga letos,pribori za stalno. Imel bo pa mnogo posla z ostro konkurenco; prijavili so se že doslej Seifert, Straub, Rak, Konič, Gale in drugi'zritmi dolgoprogaši. Tudi med dijaki in vojaki so dobre moči. Borba bo nudila občinstvu dovolj interesantnih momentov. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel komandant mesta. Prireditelj se trudi pridobiti za tek tudi atlete iz Ljubljane, Celja, Ptuja in drugod.
ZIMSKO KOPALIŠČE ODPRTO VES DAN.
Uprava zimskega kopališča nas obvešča. da je vstop gostom dovoljen vsak dan in ob vsaki uri od 9. dopoldan do 19. ure zvečer. Kdor hoče nemoteno plavati naj pride dopoldan ali popoldan do 16. ure. Kdor pa je zadovoljen z razburkano vodo, ta pride lahko tudi pozneje, ko ima plavalna sekcija treninge.
Zimsko kopališče je odprto vsak dan do 20. ure. Ljubitelji plavalnega sporta imajo priliko, da plavajo v 14 m dolgem bazenu in da skačejo v vodo, ki je prijetno topla (23" C). Vstopnina znaša 8 dinarjev.
Plavalna sekcija SK Ilirije ima treninge za gospode ob pondeljkih, sredah in petkih, za dame pa ob torkih, četrtkih in sobotah. —t Za vse dni velja isti urnik. — Od 16. ure je pouk v crawlu za začetnike. K temu pouku se še sprejemajo dečki in deklice od 8. do 15. leta. Od 17. ure naprej je trening za izvežbane plavače. — Članstvo se ima strogo držati določenih terminov. Obiskovati trening drugega spola, je prepovedano.
Ob ponedeljkih in četrtkih ob 20. uri je trening gospodov za skoke v vodo. Dame skačejo ob sobotah od pol 19. ure naprej.
RESTAVRACIJA
SLON
LJUBLJANA
Shajališče vseh domačih in tujih športnikov! — Izborna kuhinja! — Izbrana vina' Zmerne cene!
Zimski spori
PRIPRAVLJALNE VAJE ZA SMUČARJE SKAKAČE.
Gimnastika je zlasti za one panoge sporta potrebna, ki se ne morejo vedno gojiti. Med te spada tudi smučanje, ki je možno pri nas le nekaj mesecev, kvečjemu pol leta. V času ko ni snega, je za smučarje nujno potrebno, da goji teke na srednje in dolge proge, da pleza po lestvah ali še bolje v planinah po skalah in da veliko hodi. To je najboljši trening za. dihalne organe, za srce, za mišice, skratka, za ves organizem. S takim treningom se. stopnjuje vztrajnost in spretnost, to je pot do uspeha.
Skakač pa ima vse drugačne potrebe od smučarja na dplge proge. Pri skakaču ne odločuje vztrajnost, tudi ne volja, temveč hipna .eksplozivna, moč, obvladanje telesa v letu po zraku in sicer v vsaki desetinki, sekunde in končno v veliki meri brezobziren pogum. Smučar-skakač mora imeti svoje telo popolnoma v oblasti, posedati mora zdrav instinkt za gibanje, odločnost in temperament.
Najboljši trening je seveda skakanje s skakalnice že od- mladih nog, Vendar se bodo morali slovenski skakači posluževati še drugih pripomočkov, če se bodo hoteli meriti z onimi, ki imajo več prilike za skakanje. Tukaj mislim na gimnastiko, ki jo lahko vadi vsakdo, kadar hoče. V gimnastiki, se mora skakač najprej sprijazniti s hitrostjo. Posamezne vaje mora vaditi hitro in paziti, da ostane med izvedbo docela miren. Kot najboljše vaje naštejem naslednje,, ki so tudi za lahkoatlete priporočljive:
1.	odrivaj se sonožno v višino; potrudi se, da izrabiš pri odrivu prav vse sklepe, tudi z rokami si pomagaj; vselej napravi en visok poskok in nato lažji, t. j. vmesni poskok;
2.	iz nizkega čepenja se energično odrini v zrak; ko doskočiš na tla, postavi eno nogo naprej, drugo nazaj'kakor pri smuških skokih;
3.	vadi poskoke pod L, v letu po zraku pa močno pritegni kolena k prsom ah napravi hipno visok prednos, ali izvedi v letu cel obrat okoli višinske telesne osi;
4.	pogosto skakaj v daljavo in sicer z mesta, pa tudi z naletom, kakor delajo to lahkoatleti.
Vobče je le priporočljivo, da vadi smučar-skakač tek na kratke proge in da goji po leti skoke v daljino in v višino. Zelo dobro mu služi tudi talna telovadba (Bodenturnen), ki vzgaja čut za orientacijo v prostoru in ki je prava šola za hitrostno moč. Končno omenjam še skoke v vodo in sicer le one na noge, ki jih je vaditi z močnim hitrim naletom. Višina deske je vsaka dobra, čim večja je, tem bolje. To bi bili pripomočki za smučarje-skakače. Take metode so se uveljavile, upam da bodo tudi naše skakače zanesle nekaj metrov naprej.
D. U.
OPREMA SMUČ AR JA- TURIST A. Sredstvo proti solnčni opeklini na ustnicah.
Turist, ki dela v poletnem času ture Preko ledenikov ali oni, ki smuča v zgodnji pomladi na gorah, pozna opasnost solnčne opekline, ki jo povzročajo ultravijoletni žarki solnčne svetlobe na nezavarovani koži. Mnogi turisti vedo to, a vseeno opuščajo mazanje kože z borovo vazelino. Res je, da je koža pri enem manj, pri drugem bolj občutljiva, Pri nekaterih celo ne pomaga nobeno sredstvo. Opekline na koži se pač kmalu pozdravijo in za užitek v gorah se rade volje marsikaj prenese.
Bolj nevarna postane stvar, če se Pojavi opeklina na ustnicah. Najprej občutimo rahlo srbenje, nato se stvori na ustnici mal mehurček, ki postaja vedno večji in zraste v velik mehur. Mehurjev in mehurčkov je radi infek-che vedno več, ustnice postanejo ru-rnene in bolnik zgubi veselje do jedi in PUače, sploh mu je zagrenjeno življe-Me. V takem slučaju je najbolje, da bol-P>k prekine turo ter se poda domov, kahi zdravljenje traja precej dolgo. Se-^da se stvar pri prihodnji turi ponovi,
ak° si turist ne zavaruje ustnic proti solncu.
Gnojni mehurji nastanejo vsled obsevanja ultravijoletnih žarkov in na-uadne infekcije ž ustnimi bacili (Strep-
to-koki). Pred opeklino se lahko zaščitimo s širokokrajnim klobukom ali s prelepljenjem ustnic z obližem (Leukoplast), toda proti infekciji, ki sledi na to, do sedaj ni bilo pomoči. Nedavno se je posrečilo športnemu zdravniku dr. Knoopu iz Tiibingena, ki je sam turist in smučar, da je sestavil mazilo, ki res povoljno učinkuje. Mazilo obvaruje pred opeklino ter infekcijo in že obstoječo bolezen hitro ozdravi.
Mazilo sestoji iz: Rp. Acid. carbol, pur. 5.0, Sulf. praecip. 7.5, Pasta zinci ad. 60.0, U. f. mg.
Po teh podatkih sestavi mazilo lahko vsaka lekarna brez zdravniškega recepta. Mazilo se ne pokvari in je uporabno, leta, in leta. Namazati se ne sme celega obraza, kajti karbolna kislina, ki jo vsebuje mazilo, je strupena. Namaže se zvečer ustnice povsem nalah-ko, tudi če so sp že stvorih mehurčki, se jih previdno, namaže in v kratkem času opeklina izgine. Zapomniti si moramo le. da s tem mazilom ne smemo mazati velikih ploskev kože, mazati se ne sme mesta, ki leže pod obvezo. Maži vedno rahlo in tenko.
HITROSTNI REKORD V SMUČANJU.
Preteklo zimo se je prvič vršila v St. Moritzu hitrostna alpska vožnja z
letečim startom, tako zvanim »kilometer lance«.. Proga, ki je potekala v bližini turistovske koče »Corviglia« je bila dolga 200 m ter se je preračunala hitrost na 1 km. Najboljši vozač, je dosegel 106 km na uro. Toda prevladovalo je mnenje med tekmovalci, da so večje brzine mogoče, ker so imeli občutek povečane brzine na izteku, t. j., že izven omenjenih 200 m, kjer se je brzina merila. — Ker je pokazala publika veliko zanimanje za te tekme, so. se merodajni funkcijonarji odločili, da se ta tekma vrši Vsakoletno.	, ,
Na podlagi lanskoletnih izkustev se bo letos skušalo na istem terenu doseči boljše, rezultate. Merjenja bodo izvedena s preciznim, aparatom strogo znanstveno in sicer pri 50, 100 in 200 metrih. Upoštevalo, se bo tudi razmerje med težo in površino tekmovalca in doseženo brzino. Ocenjevalo se bo posebej smučarje-turiste in smučarje-tekmoval-ce. Darila dobe vsi, ki dosežejo brzino nad 100 km.
ZMAGOVIT POHOD SMUČK.
V začetku devetdesetega prejšnjega stoletja so se na kontinentu osnovali prvi smučarski klubi. Vsem je znano, kako izvänreden razmah beleži od tega časa smučanje. Najbolj je smučanje razširjeno v srednji Evropi, za katero pa
nordijske države prav nič ne zaostajajo. V kvalitativnem pogledu prvačijo vsekakor Skandinavci in Finci.
Manj znano je, da imajo tudi Angleži veliko smučarsko organizacijo: The British Ski Union, kateri pripadajo vsa manjša društva. Anglija ima sicer prav malo priložnosti za smučanje (edino v Walesu). Škotski smučarski klub se lahko mnogo bolj udejstvuje, na razpolago ima več snega in ugodnih terenov. Španci smučajo v Pirenejih, v poslednji dobi tudi. v Sierra Guadarama. Holandski smučarski savez je vezan na inozemstvo, doma nimajo snega in pripravnega terena.
Po zadnjih ekspedicijah na Himalajo, nameravajo Angleži v Indiji osnovati Indijski smučarski klub. Marsikomu se bo zdelo čudno, da imamo smučarje celo v Sahari. V gorovju Atlas, se vrši vsako leto prvenstvo Afrike. Malo je tudi znano, da obstoja v Južni Afriki »Ski Club of South Africa«, ki ima svoja vežbališča v Heks River gorovju.
Znano je, da ima Japonska jako ugodne smučarske terene, manj znano pa bo, da je postalo smučanje v nekaterih predelih države narodno prometno sredstvo.
Čitajte in širite edino s'rvenf/'O športno glasilo »Športni iist«!
Miklavžev večer S. K. Ilirije
priznano najboljši In najbolj priljubljeni se vrši letos v veliki dvorani Kazine v soboto 6. decembra.
1
Wf\
VERIFIKACIJE.
(Nadaljevanje.)
S 3. novembrom 1930 Se verificirajo za:
Smuški odsek Bratstva na Jesenicah: Ambrožič Vinko, Bračun Vladimir, Delavec Ivan, Jeklar Joža, Klinar Joža, Lazar Albert, Košir Anton, Medja Maks, Mulej Miha, Poličar Franc, Pri-byl Ivan, Ravnikar Ludvig, Razinger Maks, Rozman Franc, Smolej Franc, Sušnik Alojz, Štimnikar Janko, Sušeč Edi, Urbar Slavko.
SK Bled: ing. Janša Janko, Jemc Pavel, Plemelj Urban. Ulčar Matko, Vrhunc Jože.
Sokolsko društvo Javornik-Koroška Bela: Praprotnik Martin.
ISSK Maribor v Mariboru: Griesser Franc in Paulin Ivan.
S.	K. Rapid, Maribor:	dr. Badl
Otto, Barlovič Josef, Birgmajer Erna, Bocher Ana, dr. Böcher Harmann, Breme Fabi, Budeschinsky Edeltraut, Budeschinsky Erika, Biidefeld Feliks, Biidefeldt Heinz, Cutič Marija, ing. Ehrlich Karel, ing. Eylert Ernst, Fasching Cecilija, Flack Erih, ing. Frie-dau Ferdinand, Friedau Zora, ing. Glaser Karel, Hauswirt Gottfried, Hoffer Edmund, Holzer Rudolf, Holzinger Margot, Huber Helma, dänisch Eric, dänisch Marija, Jeglitsch Reinhold, Jellek Anton, Jermann Sofija, dr. Jettmar Ervin, Jettmar Josefina, Kanzler Karel, Kelbitsch Hans, Kiffmann Fric, Klingberg Josef, Klingberg Olly, Kotnik Olaf, Krauss Hermann, Leyrer Viljem, Lirzer Ani, Lopan Inge, Lotz Ani, Lotz Viljem, Löschnigg Lado, Mesareč Robert, Mlinarič J„ Nonner Ani, Nonner Martin, Ogriva Waldemar, Pečar Franc, Mr. Peitsche Viktor, Peteln Erih, Peteln Josef, Pirchan Franc, Pirchan Lotte, Pi-rich Josef, Pirich Thea, Podliessnig Kurt, Possek Paula, Radolitseh Hans, Schara Arnold, Schara Erih, Scherbaum. Fric, Scherbaum Gustav, Schescherko Adolf, Schmidi Erna, Schrei Walter, Seiler Friderik, Souvent Günther, Stein
Walter, Stieger Werner, Storch Emm', Storch Franc, Thalmann Kurt, Weiler Ferdinand, dr. Weiss Franc, Weiss Maks, Wenko Willy, Wenzlik Avgust, Wcrnigg Grete, Werther Oswald, Zirn-gast Inge.
Slovensko Planinsko Društvo, Ma-ribcr-Ruše: Bureš Metod, Cijan Boris, Kukovec Robert, Ogorelec Viktor.
Mariborski smučarski klub, Maribor: Bračič Flora, Bukovšek Romuald, Čerče Josip, Dreksler Herman, Frančič Ervin, Heller Hans, Juritsch Herbert, ing. Knez Leo, Kvas Filip; Lešnik Slavko, Lorger Mirko, Lorger Rudolf, Melacher Toni, Mis Lukešova Ana, Ornik Janko, Pinter Franjo, Trstenjak Leopold, Zitterschlager Stanko.
T. K. Triglav, Maribor: Kramaršič Franc in Vaupot Viktor.
Zimskošportni odsek SPD Mežica-Črna: ing. Baraga Miro, Blajer Hinko, Blajer Jožef, Färber Rihard, Galob Rudolf, Gogala Avgust, Golob Jakob, Golob Maks, Gros Karel, Gutenberger Joško, Hinterberger Karel, Kališ Herbert, ing. Krivosptčenko Ivo, Ličen Maks, Pajank Jakob, ing. Pirkmajer Božo, Pogorevčnik Franc, Polajnar Franc, Rossbacher Josip, Sicherle Franc, Sto-
Smučarji!
Zahtevajte povsod
a> S	A	
b/)>o a> s	AA	- £ o
S.E E ^	/ / TRADE MARK \\	— -»
Js FR ST BI L ER. •
par Mirko, ing. Tiririger Josip, Ule Martin, Vončina Stanko, Zemljič Drago.
Prednjašk: zbor sokolskega društva Maribor: Arnuš Otmar, Cijan Davor, Dekleva Janko, Dikavčič Anton, Gala Gojfnir. Govedič Janoš, Jošt Hinko, Kučan Kc Koman, Lapajne Stanko, Lozej Ernst, Macun Pavel, Mačus Franjo, Polič Branko, Prelovec Branko, Rojc Josip, Turkovič Ferdo, Stres (ividon. ŠerbI Ludvik, Venuti Vlado.
Savinjska podružnica SPD Celje: Bajde Franjo, Bogovič Anica, Bogovič Olga, Božič Stanko, Božič Zvonimir, Cilenšek Viktor, Csercsevics Ivan, Čepi Alojz, Deleja Josip, Diehl Branko, Diehl Silva, Diehl Vladimir, Goričar Jože, Gradišer Gustav, Gradišer Mici, Haus-wirth Werner, Inkret Polo, Kocmur Tine, Kopinšek Andrino, Kopinšek Pina, Kovač Cvetko, Kragl Ivan, Krajnc Boris, Krajnc Ivan, Lenard Aleksander, Lipold Beba, Lipoid Juna, Mastnak Anton, Mastnak Martin, Ochs Franc, Orožen Milan, Pinter Franc, Povoden Viljem. Prekoršek Tugomer, Raišp Marija, Sernec Eza, Skaberne Ferdo, Skočir Julij, Steinfelser Greti, Svetina Pol-dica, Valenčič Dušan, Veble Avgust.

DUNCINGER voski (n masti za čevlje slove celo že v daljni Uaponsk*! Poiskusite jih tudi Vi!
samo te kvalitetne znamke!
PROGRAM ZIMSKO ŠPORTNIH PRIREDITEV 1930-31.
a) Smuške tekme:
30. nov.: Medklubski štafetni tek, 20 km v Planici, priredi Srn. ki. Ljubljana.
26. dec.: Medklubski smuški tek na Poljuki 15 km, priredi SK Bled.
28. dec.: Med’Iv.bska kombinirana tekma v Kranjski gori. priredi SPI) Kr. gora.
28. dec.: Medklubski črnuški tek na 15 km na Sljemenu, priredi HAŠK.
4. jan.: Medklubska skakalna tekma z inozemskimi gosti na Bledu SK Bled.
- Medklubska tekma za prvenstvo Medvednice, 18 km: HPD Zagreb.
3. jan.: Mladinska tekma 6 in 10km v Ljubljani: SK Ilirija.
6.	jan.:	Medklubska vztrajnostna
tekma na 30 km: Sm. ; ! Bohinj.
11. jan.: Klubski dan, pireditve' raznih klubov za klubsko prvenstvo. -Medklubsko štafetno tekmovanje na 30 km: Runolist, Zagreb.
18. jan.: Vztrajnostna tekma na 30 km za prvenstvo Dravske banovine na Pohorju in istočasno za prvenstvo Mariborskega podsaveza: MZSP, Maribor. — Medklubsko patruljno tekmovanje v smuku na 10 km: Sljeme, Zagreb. — Medklubska štafetna tekma na 24 km in propagandna skakalna tekma na Jese-t nicah: SK Bratstvo. — Medklubska tek-
ma v smuškem teku na 18 km in prvenstvo kluba v Ljubljani ali Planici: SK Ilirija. — Medklubska, tekma v smuških skokih za prvenstvo Ljubljane v Ljubljani: Sm. klub Ljubljana.
25. jan.: Tekma v skokih za prvenstvo Dravske banovine na Bledu: SK Bled. — Tekma v skokih za prvenstvo MZSP v Mežici: MZSP Maribor. — Medklubska tekma na 18 km in propagandno skakanje z udeležba inozemskih gostov v Kranjski gori: SPD Kranjska gora.
29. jan. do 3. febr.: Bled—Bohinj:
Prve mednarodne zimsko-sportne tekme na 18 km, kombinirane za prvenstvo kraljevine Jugoslavije na 30 km, vojaške na 30 km v patruljah in s streljanjem, 18 km vojaške, skoki, in mednarodna skakalna tekma SK Bleda na Bledu.
8. febr.: Medklubska kombinirana tekma v Kranjski gori na 18 km: Sm. ki. Dovje-Mojstrana. — Medklubska tekma za prvenstvo podsaveza, tekme v skokih: ZZSP Zagreb. — Medklubska vztrajnostna smuška tekma na 50 km za zlati pokal tvrdke Meinel et Herold na Pohorju: M Sm. ki. Maribor. —- Srednješolska tekma v Slalomu v Tržiču: SK Ilirija.
15. febr.: Sokolsko tekmovanje v smučanju: patrulna tekma: Gorenjska sok. župa. — Smučarski dan v Gorskem Kotarju v Delnicah: ZZSP Zagreb. — Skupinski tek na Pohorju: SPD Mari-bor-Ruše. Medklubska vztrajnostna tekma na 30 km: SK Ilirija. — Medklubska tekma v skokih za prehodno darilo »Slovenca« na Bledu: SK Bled.
22. febr.: Medklubska smuška tekma na Pohorju za prvenstvo Maribora: ISSK Maribor. — Medklubski smuški tek Celjska Koča—Apnenica: SPD Celje. — Medklubska smuška tekma v slalomu: SKI klub Zagreb. — Medklubska tekma v smuku s Kočne: SK Bratstvo, Jesenice. — Medklubska tekma v smuku z Zelenice: SK Tržič.
L marca: Sokolska smuška tekma za prvenstvo Sokola kraljevine Jugoslavije: SKJ. — Medklubska tekma v slalomu na Pokljuki: SK Bled. — Medklubska tekma v smuku Ribniška koča Ribnica: SPD Maribor-Ruše.
8. marca:-Medklubska smuška tekma na 18 km v Gorjah: SK Gorje.
15. marca: Medklubska smuška tekma v smuku z inozemskimi gosti v Planici in Mladinska smuška tekma v smuku na 2 km: Sm. ki. Ljubljana.
22. marca:	Medklubska patrolna
tekma v Krmi: Sm. ki. Dovje-Mojstra-na. — Medklubska skakalna tekma v Mojstrani: SK Ilirija.
29. marca: Medklubska visokogorska smuška tekma v smuku s Kredarice: Sm. klub Dovje-Mojstrana v zvezi s še enim klubom.
Tekme so se pripustile klubom, kakor so jih napovedali, želje po izpre-membi je javiti najkasneje 6 dni po objavi. Vsled obsežnega programa se je rezerviral samo termin za državno prvenstvo z zaporo ostalih prireditev, drugih prireditev pa savez ne more vezati.
POGOJI ZA PRIDOBITEV NASLOVA SAVEZNEGA SMUŠKEGA UČITELJA.
Splošno: 1. Za naslov saveznega smuškega učitelja se more potegovati le verificiran član JZSS, mora biti moralno neoporečen in najmanj 21 let star. V smuškim krogih mora biti znan kot trezen, agilen in spoštovan. Fizično mora biti za izvajanje zimskega sporta popolnoma sposoben ter biti v posesti dobre smuške opreme. Željeno je, da je verziran v letni in zimski turistiki in dober poznavalec naših smuških terenov.
2. Naslov savezn. smuškega učitelja je vezan na predhodno preizkušnjo pred komisijo, katero tvorijo v to določeni nastavniki in odborniki JZSS. Izpit sestoji iz teoretičnega in praktičnega dela, snov je razvidna iz sledečih odstavkov.
Teorija:	L Zgodovina in razvoj
smuč. športa pri nas in drugod. 2. Opis smuške opreme, razne vrste lesa za izdelavo smuči, njih dimenzije z ozirom na uporabo, razne vrste stremen, palic, obutev, obleka itd. Konzerviranje smuške opreme in nabavni viri. 3. Poznavanje raznih maž ter uporaba psov. 4. Poznavanje. raznih pomožnih sredstev pri izvajanju zimske turistike, kakor: krplje, dereze, cepin, vrv itd. 5. Teoretično • precizno izlaganje vseh smuških vežb,
kakor so to: stoja, hoja, obrat, padec, smuk, hoja navkreber, plug, plužne zavore, plužni loki, plužne kristjanije, kri-stjanije, telemark, terenski in prečni skok in skok raz skakalnice. 6. Poznavanje raznih smuških tehnik (alpinska, norveška). 7. Tekmovalno smučanje. 8. Higijena, prehrana v nižinskem in alpskem terenu. 10. Smuška gimnastika, dihalna tehnika, masaža. 11. Čitanje kart in orijentacija. 12. Poznavanje Saveznih in mednarodnih tekmovalnih pravil. 13. Sestavljanje programov za začetniške in nadaljevalne tečaje. 14. Sestavljanje programov za tečaj tekmovalcev in za sistematični trening istih.
Praktično: 1. Popolno obvladanje smučanja in sposobnost nazorno raztolmačiti izvedbo posameznih smuških likov na vežbališču. 2. Izvedba 1 do 2 daljših smuških tur pod nadzorstvom 2 za to določenih saveznih nastavnikov v svojstvu vodje in učitelja. 3. Praktično obvladanje tekmovalne tehnike v smuških tekih.
Ocena: Izpraševalna komisija za savezne smuške učitelje sestoji iz 2 do 3 saveznih nastavnikov in 1 do 2 odbornikov. Komisijo določa tehnični odbor na zahtevo upravnega odbora JZSS. čas in kraj za polaganje izpitov določi savez sporazumno s kandidati. Predlog za imenovanje smuškega učitelja stavi izpraševalna komisija upravnemu odboru JZSS ali pa poroča o neuspehu. Proti odločbi komisije ni priziva. Kandidat za naslov saveznega smuškega učitelja, ki pri izpitu ni uspel, .lahko istega ponovi na predhodno prošnjo. Uspešno položen izpit upravičuje do naslova savezni smuški učitelj ter do samostojnega vodstva smuških tečajev.
Športnik mora biti vedno eleganten!
Gospodje, dame!
Likanje moške ali damske obleke Din 18‘—
Vaša jesenska obleka, suknja, damski plašč, kostumi bodo zopet kakor novi, ako jih pošljete v
WALLET EK/PRE//
LJUBU AN A, Stari trg 19!
ki vam kemično čisti, zlika, temeljito popravi, obrne ali vstavi na željo novo podlogo. Čiščenje in popravljenje v 24. urah. — Pišite dopisnico, da pridemo iskat.
Sodniški izpiti za sodnike v smuških tekmah na daljavo se bodo vršili začetkom decembra ter bo točen termin pravočasno objavljen. Vsi klubi, ki žele poslati k izpitom svoje kandidate, prosimo, da nam javijo njih imena in dan, ki bi jim najbolje konvenira!, ker ga bo savez skušal vpoštevati.
Sodniški izpiti za sodnike v skokih. Teoretični del izpitov se bo vršil v kratkem. Opozarjamo vse kandidate, da je predpogoj, da znajo uporabljati tabele za skoke in kombinirano tekmovanje. V kolikor posamezni klub ne bi imel teh tabel, naj jih zahteva, ker ima Savez omejeno število na razpolago in more dobiti vsak klub le po en izvod. Javiti se morejo le oni, ki so napravili sodniški izpit za tekme na daljavo že lani, priporočamo pa predvsem klubom, ki imajo skakalnice. Imena kandidatov je prijaviti do L decembra.
Klubi za programe niso javili svojih tečajev, ki jih nameravajo prirediti. Prosimo, da store to naknadno do L de-
Naša kolinska cikorija!
KOLINSKA
tvornka cikorije w
LJUBLJANA
cembra. Klube na Bledu, Dovje-Moj-strani, Bohinju in SPD opozarjamo, da je nujno potrebno, da razpišejo nekaj tečajev z določenim terminom za tujce, ki pa jih morajo naravno voditi dobri in izvežbani smučarji. Tudi te tečaje bi bilo umestno, da se vzamejo v program, ki je namenjen baš za goste.
Tečaj za smuške učitelje se bo vršil na Krvavcu in znaša dnevna oskrba Din 40. Za enkrat snežne razmere še ne dovoljujejo takega tečaja, ako pa se v tem tednu vreme izpremeni, potem bo objavljeno v dnevnem časopisju možnost pričetka tečaja dne 30. t. m. V tem slučaju se zberejo udeleženci v soboto di e 29. t. m. opoldne v hotelu Miklič v Ljubljani ter je s popoldanskim vlakom skupni odhod na Krvavec.
Tečaji za tekmovalce in tečaji v skokih. Klubi do danes še niso javili, z izjemo Smuškega kluba Ljubljane, da žele imeti tak tečaj za svoje tekmovalce, ki bi ga vodil inž. Janša. Ljubljana je prosila za tečaj od 25. dec. do 2. jan. *v Planici, ostali čas je še prost in prosimo predloge. Enako naj javijo klubi, ki imajo skakalnice, kdaj žele imeti tečaj, ki ga bo vodil inž. Hanssen, da moremo razporediti termine. Vse prijave do L dec.
Razdelitev tekmovalcev v razrede bo izvedel Savez v prihodnjih dneh ter bo v prihodnji številki objavljena razdelitev in imena tekmovalcev.
Zavarovanje zimskih športnikov. Savez še ni prejel zadostnih prijav za zavarovanje, vsled česar istega ne more preje skleniti, dokler nima doseženega minimalnega števila 100.
Klube opozarjamo, da dosedaj zelo neredno rešujejo savezne dopise in objave, vsled česar ovirajo močno delovanje. V interesu vsega našega dela je, da se čim točneje posluje, da nam ne zaostaja delo in da bomo pravočasno mogli vse izvesti.
VSE SMUČARJE
opozarjamo na sledeči oglas našega tovariša in jim priporočamo, da si nabavijo knjigo.
Kao učesnik smučarskog i visoko al-pinskog kursa a po tom i nastavnik zimskog športskog centra, a prema odobrenju Glavnog u štampu knjigurdgov u štampu knjigu »Vojno planinarstvo«.
Knjiga je plod višegodišnjeg svestranog rada u toj struci i ličnog iskustva na alpinskom tečaju na Triglavu i na smučarskim kursevima u Kranjskoj gori, Kalinoviku i Bohinjskoj Bistrici.
Knjiga je bogato ilustrovana sa 37 slika u crtežu i 20 fotografskim snim-kov raznih pokreta i tehničkih radnji pri smučanju i turistici: kao i originalnim fotografijama najlepših naših vele-pla-nina sa Triglavskog graničnog fronta u večnom snegu i ledu, pri čemu se naročito ističu fotografije, koje jasno i zorno prikazuju pored prirodnih krasota i sve strahote i opasnosti planinske kao: lavine, snežne strehe itd.
Knjiga je podeljena u ove odeljke: 1. Opasnosti u visokim planinama. 2. Smu-čarstvp (Skijanje). 3. Kretanje po ledu i ledenjacima. 4. Kretanje po pećinama i travnicima. 5. Orijentacija u planini. 6. Osiguranje puta i tehnička sredstva, koja su upotrebljavana u prošlome ratu. 7. Organizacija položaja u visokim planinama i iskorišćavanja prirodnih pojava. 8. Transport u planini. 9. Alpinska sprema.
Knjiga se štampa na dobrom i čvrstom papiru. U tekst dolaze i crteži radi lakšeg razumevanja. Fotografski snimci se izrađuju na najfinijem papiru. Omot knjige biće u slikovitoj umetničkoj izradi, štampan u dve boje. Cena knjige biće prema broju pretplatnika, no neće preći od jednog komada sumu od 35 (trideset i pet) dinara.
Zato molim sve drugove i prijatelje, kao i sve ostale, da se zainteresuju za ovaj najzdraviji zimski sport, koji je sem toga još i od neprocenive vojničke važnosti na našoj Severozapadnoj granici gde su operacije bez najšire upotrebe smučara i planinara skoro sasvim nemoguće, da se zauzmu oko skupljanja pretplatnika i da mi njihov broj jave dopisnicom na adresu: Art. poručnik Kraljević Š. Ignjac, 15. artilerijski puk, Osijek III.
Pošto su troškovi za štampanje ove knjige dosta veliki a u interesu da knjiga bude što jeftinija pošto odmah mo-
ram položiti kauciju u većoj sumi; to molim, da bi me pretplatnici knjige materijalno pomogli da pri pretplati odmah pošalju i polovinu cene za knjigu, t. j. 15 (petnaest) dinara.
Naročila sprejema tudi JZSS, ki bo držal nekaj: izvodov vedno v zalogi.
MARIBORSKI ZIMSKO-SPORTNI PODSAVEZ.
(Službeno.)
Iz 2. seje upravnega odbora dne 20. nov. 1930.
Glede izpitov za sodnike k smuškim tekmam na daljavo se pozivajo vsi člani, da prijavijo interesente na podsavez do 10. dec. 1930, nakar bo upravni odbor sklepal o določitvi termina ter pozval od JZSS-a imenovano izpitno komisijo, da vse pripravi radi izpita in določi kraj in čas. Klubi, oziroma društva, ki v svoji sredi še nimajo izprašanega sodnika, naj se posebno zanimajo ter po možnosti določijo vsaj enega kandidata. Izpiti bi se po potrebi vršili tudi izven Maribora.
Opozarja se na objave verificiranega članstva iz MZSP-a v »Športnem listu« št. 38. Sprejmejo se pri podsavezu nove verifikacije, ki se predložijo savezu v objavljenje. Glede tega so prejeli vsi člani posebno okrožnico, kjer se opozarjajo, da bodo vse objave izhajale samo v »Športnem listu«.
Zavrne se verifikacija enega člana, ker je isti predložil dve verifikacijski prijavnici. Opozarjajo se člani, da se bo v bodoče, proti takim članom postopalo po poslovniku JZSS-a § 2, str. 19. V smislu sklepa JZSS in dopisa z dne 20. nov 1930 so bile vse stare verifikacije, ki se do_ L okt. niso obnovile, razveljavljene. Člani se vabijo, da verificirajo svoje aktivno članstvo — tiskovine se dobe pri podsavezu.
Na razpis za predložitev osnutkov za podsavezni znak, je prejel upravni odbor več načrtov ter se je osvojil načrt, predložen od g. Mušič Zorana, stud, zagrebške umetniške akademije, iz Hoč, kateremu se je priznala nagrada Din 200. Druga nagrada Din 50 pa je bila priznana g. Kumar Stanetu iz Ljubljane. Tajnika se pooblašča, da vse potrebno
ukrene za naročitev znaka.
Za vstop se zanima SRD Laško; pristop je prijavilo SRD Mislinjska podružnica Slov. Gradec ter se v upravni odbor kooptira g. Ivo Kvac.
Za nezgodno zavarovanje prijavlja SRD Maribor 58 članov, zanimajo pa se še drugi člani. Naproša se savez, da objavi točne pogoje in kako je zamišljeno to zavarovanje. G. prof. Baš poroča glede zgodovinskega postanka smučar-stva na Pohorju.
Tečr za smuške učitelje se vrši na Krvavcu, dn,\na oskrba Din 40. Skupni odhod je v soboto 29. t. m. opoldne od hotela Miklič. Vsi prijavljenci se opozarjajo na točnost, a naše člane ponovno vabimo, da iz svoje srede pošljejo vsaj enega kandidata. Učitelj je ing. Janko Janša. Za tekmovalni tečaj, ki se bi vršil pri tuk. podsavezu, naj člani prijavijo kandidate. Učitelja g. ing. Janša stavi JZSS brezplačno na razpolago, ako bo dovolj zanimanja.
Radi vremenskih poročil se je določilo sledeče urediti: Vsi naši člani pošljejo vremenska poročila najkasneje do vsakega petka zjutraj na naslov: pisarna »Putnik«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, ki bo skrbel za objavo in odpravo.
Prihodnja seja se vrši 4. dec. 1930.
Tajnik MZSP.
Širite
Športni
list!