športna rekreacija 71 European projects as good practice in providing access to sport and recreation for people with disabilities and seniors Abstract Because of its vital effects on an individual and a society in general sport presents a fundamental right of each individual. Unfor- tunately, sports activities are not equally divided among all social categories. Since disabled sports participants and the elderly present a small share of sports participants and most sports public funding in Slovenia is provided by local communities, it is the role of municipalities to develop programmes for the previously mentioned categories. Reduction of lump-sum court fees for municipalities is in conflict with the needs of citizens also in the field of sport, which is characterised by fast and dynamic develop- ment. This is the reason why an example of good practice providing the disabled and the elderly access to sport and recreation in local communicities is introduced by use of European projects. Key words: sport, disabled, elderly, European projects, local community, Brežice municipality. Katja Čanžar, Damir Karpljuk, Mateja Videmšek Evropski projekti kot dobra praksa zagotavljanja dostopnosti športa in rekreacije za invalide in starejše Izvleček Šport zaradi pomembnih učinkov na posa- meznika in družbo kot celoto predstavlja temeljno pravico vsakega posameznika. Športne dejavnosti niso enakomerno poraz- deljene po vseh socialnih kategorijah. Ker invalidni športni udeleženci in starejši pred- stavljajo majhen delež športnih udeležen- cev in ker največ javnega financiranja športa v Sloveniji odpade na lokalne skupnosti, so občine tiste, ki so primorane razvijati pro- grame za omenjene skupine. Nižanje pov- prečnin občinam je v nasprotju s potreba- mi občanov tudi na področju športa, ki ga zaznamuje hiter in dinamičen razvoj, zato kot priložnost občinam v nadaljevanju opi- sujemo primer dobre prakse zagotavljanja dostopnosti športa in rekreacije za invalide in starejše v lokalnih skupnostih s pomočjo evropskih projektov. Ključne besede: šport, invalidi, starejši, evropski projekti, lokalna skupnost, občina Brežice. Projekt »Občuti svobodo vode«. 72 Uvod „ Šport ne sme biti izključna pravica določe- nih družbenih skupin, ampak priložnost za vse. 30. člen Konvencije o pravicah invali- dov narekuje, da morajo države pogod- benice sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi invalidom enako kot drugim omogočajo sodelovanje pri rekreacijskih, prostočasnih in športnih dejavnostih (»Konvencija o pra- vicah invalidov«, 2008). Šport na specifičen način odraža social- no razlikovanje in razslojevanje, ki se skozi šport povečujeta ali zmanjšujeta, odvisno od obstoječe socialne klime. V družbi se posameznik ukvarja s športom, ki je tipičen za sloj, ki mu pripada, in na ta način ohranja oz. sprejema norme, vzorce in vrednote ob- našanja te socialne skupine. Posledica tega je, da športne dejavnosti niso enakomerno porazdeljene po vseh socialnih kategorijah (Petrović in Doupona Topič, 1996). V Sloveniji narašča ozaveščenost o pome- nu ukvarjanja s športom in vplivu, ki ga ima aktivno preživljanje prostega časa na kva- liteto življenja (Doupona Topič in Petrović, 2000). Tudi Nacionalni program športa 2014–2023 (2014) navaja, da naj bi šport zaradi po- membnih učinkov za posameznika in druž- bo kot celoto predstavljal temeljno pravico vsakega posameznika, široka dostopnost do športne dejavnosti pa temeljno vodilo pri uresničevanju javnega interesa na po- dročju športa. Nacionalni program poseb- no mesto namenja tudi športu starejših, in sicer kot športno rekreativno dejavnost ljudi nad 65. letom starosti. Opredeljuje, da za družbo lahko predstavlja šport starejših pomembno sredstvo za zmanjševanje iz- datkov za javno zdravstveno blagajno, saj učinki kakovostne telesne vadbe zmanjšu- jejo obolevnost. Za posameznika pa redna športa dejavnost v tem življenjskem ob- dobju pomeni kakovostno in samostojno staranje, ohranjanje telesnega, duševnega, čustvenega in socialnega zdravja, socialno vključevanje, zmanjšanje stroškov zdravlje- nja in ohranjanje ustvarjalne življenjske energije (»Nacionalni program športa v re- publiki Sloveniji 2014–2023«, 2014). Po podatkih iz NPŠ (2014) zgrajena mreža športnih površin zagotavlja dostopnost do športa večini Slovencem, ki smo prvi gle- de na uporabo naravnih športnih površin in eni najbolj športno dejavnih prebivalcev Evropske unije. Športno dejavnih je 64 % prebivalcev, redno pa se s športom ukvarja 39 % prebivalcev. Evropski in svetovni trendi razvoja športne rekreacije kažejo, da je ta izjemno hiter in dinamičen, kar pa velja tudi za šport na- sploh, ki zajema vrhunski šport, športno vzgojo in športno rekreacijo (Berčič, Sila, Slak Valek in Pintar, 2010). Iz Akcijskega programa za invalide je razvi- dno, da je več kot 15 % vseh prebivalcev Evropske unije invalidov, v Sloveniji pa se okvirna ocena deleža invalidov giblje okoli 12–13 % celotnega prebivalstva, kar se torej ne razlikuje bistveno od ocene v EU. Od te- ga ima 8 % invalidov odločbo o invalidno- sti glede na različne zakone, preostalih 5 % (po ocenah invalidskih organizacij oziroma članstva v njih) pa je oseb z večjo telesno okvaro (»Akcijski program za invalide 2014– 2021«, 2014). Ping Kung in Taylor (2013) navajata, da in- validni športni udeleženci predstavljajo majhen delež športnih udeležencev v an- gleških javnih športnih centrih, vendar pa so pomembni za agendo socialne vključe- nosti. V raziskavi navajata, da je bilo od vseh aktivno vključenih v šport v 458 angleških športnih centrih od leta 2005 do 2011 9 % invalidov, ki so najpogosteje trenirali pla- vanje in fitnes ter se ukvarjali z vajami za vzdrževanje kondicije. Avtorja navajata, da je bilo leta 2009/10 18 % invalidov, starejših od 16 let, ki so se ukvarjali s športom vsaj 30 minut na teden. V literaturi ne najdemo numeričnega po- datka o stopnji športno aktivnih invalidov v Sloveniji. Tako invalidske organizacije kot akcijski načrti pa navajajo, da je še vedno velika razlika med številom invalidov in neinvalidov, ki se ukvarjajo s športom. Z zmanjševanjem neenakosti med invalidi in preostalo populacijo se ukvarjajo številni projekti na različnih ravneh. Na državni rav- ni je v letu 2017 medijsko najbolj izposta- vljen projekt Aktivni, zdravi in zadovoljni, ki ga izvajata Zveza za šport invalidov Slo- venije in Paraolimpijski komite, financirajo pa ga Norvežani. Glavni cilj projekta je inte- gracija invalidov v šport in športne organi- zacije, namen pa zmanjševanje neenakosti v zdravju (»Aktivni, zdravi in zadovoljni«, 2017). Delež starejših, ki se ukvarjajo s športom, se je v preteklem desetletju dvignil na 38 %, vendar pa je ta delež izrazito nižji kot v starostni skupini prebivalcev med 55 in 64 letom, ki znaša 62,3 %. V prihodnje bo za doseganje strateških ciljev treba razširiti programsko ponudbo s posebej strokovno izobraženim in usposobljenim kadrom, pri- lagoditi športne objekte in njihovo opre- mo starejšim, učinkovito izkoristiti naravne danosti za športno rekreacijo ter povezati delovanje športnih, upokojenskih in zdra- vstvenih organizacij (»Nacionalni program športa v republiki Sloveniji 2014–2023«, 2014). Projekti za šport invalidov in šport starejših na lokalni ravni so odvisni predvsem od uspešnosti občin pri pridobivanju sred- stev. Občine namreč večinsko financirajo tudi različna športna in invalidska društva ter društva upokojencev. Kot primer do- bre prakse v nadaljevanju predstavljamo področje športa in s športom za invalide ter starejše povezanih projektov v občini Brežice. Šport na lokalni ravni „ Izvedbeni načrt NPŠ 2014–2023 lokalnim skupnostim nalaga: (i) sofinanciranje zapo- slovanja ustrezno izobraženega strokovne- ga kadra za izvedbo programov športne rekreacije, ki ima visok zdravstveni učinek, (ii) sofinanciranje uporabe športnih objek- tov in površin za ciljne športno-rekreativne programe, (iii) sofinanciranje t. i. področnih množičnih delavskih športnih prireditev z vsebinami, ki imajo visok zdravstveni uči- nek, (iv) pilotsko povezovanje zdravstve- nih in športnih organizacij pri izvajanju športne rekreacije, ki jo predpiše zdravnik – povezava z Nacionalnim programom o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, (v) sofinanciranje športne rekreacije, ki jo predpiše zdravnik (Letni program športa na lokalni ravni). Program v prihodnje predvideva pred- vsem močnejše strateške ukrepe povezo- vanja športa in zdravja. Sicer pa je šport v Republiki Sloveniji v zadnjih 10 letih doživel vsestransko rast in kakovostni razvoj pred- vsem z uspešnim kandidiranjem lokalnih skupnosti na evropske razpise za financira- nje gradnje in obnove športne infrastruk- ture. Po podatkih NPŠ 2014–2023 (2014) je bilo v letu 2011 iz javnih financ namenjeno športu 154,9 milijona €, leta 2001 pa 63,4 milijona €. Sredstva lokalnih skupnosti v letu 2011 so predstavljala 70,5 %, sredstva države pa 29,5 % vseh javnih izdatkov za šport (od tega je bilo 15.754.607 € oziro- ma 10,1 % dodeljenih s strani Evropskih strukturnih skladov). Navedeno pomeni, da imamo decentraliziran model financira- nja športa, primerljiv z zahodnoevropskimi državami. športna rekreacija 73 Čater in Zovko (2016) navajata, da največ javnega financiranja športa v Sloveniji od- pade na lokalne skupnosti, sledijo sredstva države in EU, manjši delež pa prispeva še Fundacija za šport. Javna sredstva za šport so se nominalno v zadnjih 15 letih zelo po- višala, če pa iz tega nominalnega poveča- nja odstranimo vpliv inflacije in nato javna sredstva za šport preračunamo še na neko stalno raven bruto domačega proizvoda, pa je to povečanje precej manjše. Praktič- no vse vrste javnih sredstev za šport so tudi tesno povezane z gospodarsko situacijo v državi, kar pomeni, da se sredstva za šport povečujejo/zmanjšujejo hkrati s poveče- vanjem/zmanjševanjem bruto domačega proizvoda ter državnega in lokalnih prora- čunov. Evropska kohezijska politika 2014–2020 je investicijsko šibkejša, več prostora je name- njenega vsebinskim projektom, tudi za po- dročje športa. V letu 2015 je Evropska Ko- misija prvič objavila razpis Erasmus+ Sport, katerega namen je financiranje promocije »fair play« in sodelovanja v športu. Pričako- vani rezultat ukrepov na področju športa je razvoj evropske razsežnosti v športu z ustvarjanjem, izmenjavo in razširjanjem izkušenj in znanja o različnih vprašanjih v zvezi s športom na evropski ravni. Športni projekti bi morali prispevati k večji udelež- bi v športu, telesni dejavnosti in prostovolj- stvu (»Erasmus +«, 2017). V nadaljevanju predstavljamo organizira- nost športa na lokalni ravni za občino Bre- žice, ki je bila kot edina občina v Sloveniji že dvakrat uspešna na razpisu Erasmus+ Sport in je prejela dodatno financiranje projek- tnih športnih aktivnosti v višini 920.000 EUR, od katerih je 80 % sredstev sofinanci- ranih s strani Evropske komisije. Občina Brežice „ Javni interes občine Brežice na področju športa: (i) zagotavljanje pogojev za ustvar- janje, posredovanje in dostopnost športa vsem občanom, predvsem pa otrokom in mladini, (ii) zagotavljanje pogojev za razvoj in delovanje vrhunskega športa, (iii) ustvar- janje možnosti za skladen razvoj posame- znih športnih panog in društev na podro- čju športa, (iv) promocijo občine s pomočjo športa. Javni interes občina uresničuje: z ustanavljanjem javnih zavodov za izvaja- nje skupnih nalog na področju športa in za upravljanje ter vzdrževanje športnih objek- tov, ki so v občinski lasti, z zagotavljanjem pogojev za opravljanje in razvoj športa v občini, z zagotavljanjem javnih sredstev v proračunu občine za izvajanje programov športa, z graditvijo in vzdrževanjem javne infrastrukture na področju športa. Občina Brežice s sofinanciranjem društev, izvaja- njem investicij, upravljanjem z občinskimi športnimi objekti, organizacijo šolskih tek- movanj in sofinanciranjem športnih dru- štev skrbi za izvajanje strokovnih nalog na področju športa (»Letni program na podro- čju športa za leto 2017«, 2017). Občina Brežice (»Letni program na podro- čju športa za leto 2017«, 2017) sofinancira in skrbi za različne športne programe: (i) špor- tna vzgoja predšolskih otrok ter interesna vadba šoloobveznih otrok in mladine, (ii) športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, (iii) športna rekreacija, (iv) kakovostni šport, (v) vrhunski šport, (vi) športni dodatek, (vii) šport invali- dov, (viii) izobraževanje strokovnega kadra, (ix) športne prireditve, (x) planinstvo in ta- borništvo, (xi) vzdrževanje športnih objek- tov, (xii) prireditev ob podelitvi športnih priznanj, (xiii) informatika v športu (spletne strani, publikacije). Sofinanciranje naštetih programov in raz- sežnost izvajanja posameznega področja je odvisno od zmogljivosti občinskega pro- računa, dotacij Fundacije za šport in prido- bljenih evropskih sredstev. S spremljanjem področja v občini Brežice je bilo ugotovlje- no, da je tudi na lokalni ravni velika razlika med številom invalidov in neinvalidov, ki se ukvarjajo s športom, prav tako pa je tudi delež starejših, ki se ukvarjajo s špor- tom, pod nacionalnim povprečjem. Da bi »aktivirali« omenjene skupine, je občina na razpis Erasmus+ Sport prijavila in bila uspe- šna s projektoma Šport za zdravo starost in Občuti svobodo vode. Šport za zdravo sta- „ rost Projekt se je izvajal med 1. 5. 2015 in 30. 4. 2016. Glavna cilja projekta sta bila podpora evropskega tedna športa in s projektnimi aktivnostmi doseči višje zavedanje javno- sti, da je šport ključnega pomena z vidika zdravja in dobrega počutja. Namen projek- ta je bil spodbujanje prostovoljnih dejav- nosti v športu v lokalnih okoljih štirih držav, skupaj s socialno vključenostjo, novimi iz- kušnjami in priložnostmi za starejše ter pro- mocija zdravja z večjo udeležbo in enakimi možnostmi dostopa do športa za vse. Osnovni cilj projekta je bil zagotoviti dnev- no ponudbo vodenih vaj na prostem za starejše od 65 let. Glavni kratkoročni cilji projekta so bili: (i) vzpostavitev zunanjih športnih površin, prilagojene za vadbo starejših, (ii) izobraževanje mladih prosto- voljcev na področju športa za vodene tre- ninge za starejše, (iii) vzpostavitev športno turistične ponudbe za starejše (iv) prenos dobrih praks pri izvajanju športnih aktivno- sti za starejše, (v) povezovanje in krepitev vezi med partnerskimi organizacijami na področju športa v mednarodnem prosto- ru kot osnova za prihodnje sodelovanje. Realizirani so bili vsi zastavljeni cilji, končni rezultati projekta so: (i) nova mreža devetih partnerskih organizacij iz štirih držav: obči- ne, nevladne organizacije, javni zavodi in gospodarski subjekti, ki delujejo na različ- Slika 1. Projekt »Šport za zdravo starost«. 74 nih področjih športa, zdravja, dela s staro- stniki in turizma, (ii) več kot 5000 vključenih ljudi na štirih velikih športnih prireditvah v štirih državah v sklopu praznovanja evrop- skega tedna športa, (iii) slavnostni dogodek z 3150 udeleženci, ki se je odvijal skozi cel dan in je promoviral športne površine pri- lagojene starejšim ter omogočil predavanja in predstavitve posameznih tem za »zdravo staranje«, (iv) 128 ur intenzivnega usposa- bljanja mladih prostovoljcev v šestih različ- nih športnih disciplinah za delo s starejšimi, (v) pilotsko oblikovan 3-dnevni športno turistični paket za starejše in preizkušen s 46 vključenimi starejšimi od 65 let, (vi) 2438 starejših v različnih športnih vadbah, ki so izvedli 3396 ur vadbe, (vii) izdana brošura »I can do it«, natisnjena v štirih jezikih, za pro- mocijo športa in rekreacije med starejšimi, (viii) eno letno intenzivno promoviranje športa in rekreacije v lokalnem okolju. Projekt „ Občuti svobodo vode Projekt Občuti svobodo vode spodbuja prostovoljno dejavnost v športu, socialno vključenost in enake možnosti ter zaveda- nje o pomenu telesne dejavnosti za zdravje z večjo udeležbo v športu in enakim dosto- pom do športa za vse. Projektni partnerji vzpostavljajo šport invalidov kot priložnost za vse. Ker so v vseh partnerskih državah (Slovenija, Hrvaška, Francija, Češka in Irska) vodni športi zelo dobro zastopani, projekt sledi izzivu, da bi se vodni športni objekti prilagodili za uporabo invalidom. Glavni cilj projekta je zagotoviti vodene rekreacijske in športne dejavnosti za ljudi s posebnimi potrebami, da izboljšajo svo- jo telesno dejavnost in zmanjšajo možnost kasnejše kronične bolezni. Vključitev špor- tnikov invalidov družbi pomaga premago- vati predsodke in strahove, predvsem zara- di nepoznavanja življenja oseb s posebnimi potrebami. Prav tako spodbuja druženje in spoznavanje invalidov med seboj, kar po- meni popolno socializacijo ljudi s posebni- mi potrebami. Horizontalni cilj projekta je ustvariti enake možnosti za ukvarjanje s športom za ljudi z in brez invalidnosti. Sicer pa so zastavljeni cilji: (i) odprava arhitektonskih ovir za lažji dostop do športnih površin za invalide, (ii) raziskava, razvoj in nakup specializirane li- nije športne opreme, prijazne za uporabo invalidom, (iii) enoletna testna vključitev invalidov v športne aktivnosti in merjenje njihovega napredka, (iv) patentiranje SUP deske, ki bo »po meri« gibalno oviranim invalidom, (v) obsežne promocijske aktiv- nosti v vseh državah partnericah projekta z namenom ozaveščanja pomena športa za zdravje invalidov in ne-invalidov, (vi) iz- delati akcijski načrt: Občina po meri inva- lidov, (vii) prilagoditi in opremiti mladinski hostel, da bo dostopen gibalno oviranim invalidom in slepim ter slabovidnim in (viii) povezovanje ter krepitev vezi med partner- skimi organizacijami na področju športa za invalide v mednarodni areni za prihodnje sodelovanje. Ker projekt traja do konca leta 2018, so cilji delno realizirani. Zaključek „ Šport postaja vse pomembnejša družbena vrednota sodobnega časa. Je način zbliže- vanja ljudi ne glede na starost, spol, prepri- čanje, raso, socialni položaj in zdravstveno stanje ter ni samo telesna aktivnost, ampak postaja vse bolj prvina kakovosti življenja posameznika. Šport je temeljna pravica vsakega človeka, športna dejavnost pa je pomembna za blaginjo prebivalcev. Ker največ javnega financiranja športa v Sloveniji odpade na lokalne skupnosti, sle- dnjim pa se z zniževanjem povprečnine manjšajo prihodki, lokalnim skupnostim za razvoj področja športa za vse predlagamo kadrovsko okrepitev in kontinuirano kandi- diranje na evropska sredstva za vsebinske projekte. Brez slednjih na primeru Brežic ne bi bilo mogoče v organizirano vadbo vključiti 2438 starejših, urediti dostop do športnih površin za invalide in organizirati številne promocijske dogodke za vključitev lokalnega prebivalstva v športne aktivno- sti. Vendar so projektni viri le del razvoja špor- ta na lokalni ravni, saj po zaključku projekta navadno ostane le infrastruktura in opre- ma ter redko še posamezne aktivnosti, ki se jih prijavitelji obvežejo ohraniti tudi po za- ključku projekta. Hiter in dinamičen vzpon športne rekreacije bi moral rezultirati pri- hodke upravljavcem športnih objektov, ki bi z omenjenimi sredstvi lahko organizirali brezplačne ali cenejše športne vadbe za skupine z manj možnostmi, kamor sodijo starejši in invalidi. Priložnosti vidimo tudi v povečanju prostovoljstva na področju športa za invalide in športa za starejše. Literatura „ Akcijski program za invalide 2014–2021. 1. Dostopno: http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q =&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0a hUKEwiRiYPDr5nTAhXIKcAKHdcbDCYQ FggYMAA&url=http%3A%2F%2Fwww. mddsz.gov.si%2Ffileadmin%2Fmddsz. gov.si%2Fpageuploads%2Fdokumenti__ pdf%2Fword%2Finvalidi_ vzv%2FAPI_2014-2021.doc&usg=AFQjCNEs4 JTbfWoEwEVYyAqFvgM-0E4dgA, 20. 3. 2017. Aktivni, zdravi in zadovoljni. Dostopno: 2. http://www.zsis.si/category/projekti/aktiv- ni-zdravi-in-zadovoljni/, 14. 4. 2017. Berčič, H., Sila, B., Slak Valek, N. in Pintar, D. 3. (2010). Šport v turizmu. Ljubljana: Inštitut za šport. Slika 2. Projekt »Občuti svobodo vode«. športna rekreacija 75 Čater, T. in Zovko, V. (2016). Analiza javnega 4. financiranja športa v Republiki Sloveniji z vi- dika glavnih virov financiranja. 64 (3/4), 5–11. Doupona Topič, M. in Petrović, K. (2000). 5. Šport in družba: sociološki vidiki. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Erasmus +. Dostopno: http://www.erasmu- 6. splus.si/sport/, 14. 4. 2017. Konvencija o pravicah invalidov. Dostopno: 7. http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mdd- sz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/ konvencija_o_pravicah_invalidov.pdf, 12. 3. 2 017. Letni program na področju športa za leto 8. 2017. Dostopno: https://www.brezice.si/ obcina_brezice/strateski_dokumenti/, 20. 3. 2 017. Letni program športa na lokalni ravni; regijski 9. posvet. Dostopno: http://www.mizs.gov.si/ fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podro- cje/sport/Regijski_posveti_LPS_LR_pop1. pdf, 14. 4. 2017. Nacionalni program športa v republiki Slove- 10. niji 2014–2023. Dostopno: https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/na- 11. cionalni-program-sporta-RS-2014-2023.pdf, 14. 3. 2017. Petrović, K. in Doupona Topič, M. (1996). So- 12. ciologija športa. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Shia Ping Kung, Peter Taylor. (2013). The use 13. of public sport facilities by the disabled in England. Dostopno: http://shura.shu. ac.uk/7714/1/Kung_SP_-_disabled_usage. pdf, 21. 3. 2017. Erasmus +. Dostopno: http://www.erasmu- 14. splus.si/sport/, 14. 4. 2017. pred. Katja Čanžar, mag. posl. ved. Občina Brežice, CPB 18, 8250 Brežice Fakulteta za turizem Brežice, CPB 36, 8250 Brežice katja.canzar@brezice.si