OBSEG PLEISTOCENSKE POLEDENITVE 
NA NOTRANJSKEM SNEŽNIKU 
Milan Š i f r e r 
Uvod 
Raziskovanje sledov ledene dobe je bilo pri nas vse do konca 
zadnje svetovne vojne omejeno predvsem na slovenski alpski svet. 
Premaknitev državne meje z Javornikov in Snežnika na zahod pa je 
našemu razgledu odprla tudi široko področje visokih kraških planot 
od Trnovskega gozda do Snežnika, ki so s svojo višino in namoče-
nostjo zbujale domnevo, da se je zbiralo v ledeni dobi na njih precej 
ledu. Prav te okoliščine so nas napotile, da v okvir delovnega načrta 
Inštituta za geografijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti 
zajamemo tudi ta področja in s tem dopolnimo podobo o obsegu po-
ledenitve na Slovenskem. 
Snežnik je s svojimi obsežnimi visokimi planotami, nad katerimi 
se vzdiguje sam vrh vse do višine 1796 m, in velikimi množinami 
padavin, ki mu jih prinašajo vetrovi z morja, še posebno vabil k raz-
iskovanju. 
Geološka kartiranja Snežnika je izvršil že Fran L i p o l d . Njegovi 
podatki so zbrani na rokopisni geološki karti Laas-Čabar (1,46). Za-
nimivo je, da je Lipold pri tem kartiranju v celoti spregledal obsežne 
površine, prekrite s pleistocenskim gradivom in je n. pr. zaznamoval 
široko ravnico na Gomanjcah kratko malo kot aluvialno. 
Prvi, ki je opozoril na sledove manjših pobočnih ledenikov na 
severovzhodni strani Snežnika, je bil N. K r e b s (2, 190), toda tudi pri 
njem ne najdemo o njih nobenih konkretnejših podatkov. 
Tudi G. C u m i n (3, 42/43) ni dal jasnejše podobe o poledenelosti 
Snežnika. Opozarja samo na dve majhni krnici na jugovzhodni ozi-
roma severni strani vrha, nekako v višini 1600 m, ki ju ima za pre-
pričevalne sledove glaciacije. Za ravnico na Gomanjcah pa meni, da 
je nastala ob sodelovanju zelo različnih faktorjev, predvsem s po-
močjo rečne erozije in s kasnejšim nasipavanjem kraških voda (iz-
virov), kot tudi z nastajanjem jezer kraške narave. Za to mu govorijo 
plasti prave gline in apniški prod v ravnini. Potoki, ki so ta material 
prenašali, piše Cumin, so že zginili pod zemljo; odlaganje teh plasti 
se je vršilo najbrže v spodnjem in srednjem kvartarju. 
Z bolj prepričevalnimi dokazi nas je opozoril na ledenike v Snež-
nikovi skupini Mario P l e n i č a r (4, 17, 18), in sicer z najdbo moren 
okrog Gašpar jevega hriba. »Ta hrib je sestavljen iz nekakšnega gru-
šča,« piše Pleničar, »ki je podoben morenskemu materialu. Skoraj se 
nam zdi, kot da bi bili nekje na Gorenjskem in bi gledali ledeniško 
moreno. Poleg skal, ki imajo v premeru 1 m, je dosti manjših obruše-
nih kosov apnenca in dolomitiziranega apnenca. Tu in tam je vmes 
nekaj peska.« Domneva, da je polzel led po položni planoti najbrže 
v wiirmski ledeni dobi. 
S takim predhodnim znanjem smo se lotili sistematičnega iskanja 
ledeniških sledov na Snežniku. Ogled številnih moren, ki smo jih 
našli predvsem v suhih dolinah, vrtačah in velikih dolih, kamor se 
je stekal led z visokih planot, je pokazal, da so doživeli ti ledeniški 
sledovi po odložitvi povečini še prav močne spremembe. Že vode 
izpod umikajočih ledenikov so uničile veliko sledov, ki bi nam lahko 
občutno olajšali rekonstruiranje obsega poledenitve. Še bolj p a je de-
formiralo nasipe oživljanje krasa. Tudi v čisto morenski pokrajini, 
s čez 10 m visokimi nasipi, naletimo na velikanske vrtače, ki so prav 
gotovo nastale šele po odložitvi ledeniškega gradiva. D a polzi mo-
rensko gradivo v te vrtače še ves čas, nam dokazuje njih značilna 
l i jakasta oblika z nerazgibanimi pobočji od vrha morenskih hrbtov 
pa do dna, kjer zgineva gradivo v notranjost. Te simetrične li jakaste 
tvorbe se nam kažejo kot povsem tuj element v morenski pokrajini. 
Na številnih krajih, predvsem v velikanskem dolu pri Klanski 
polici, p a smo opazovali v sipkem morenskem gradivu tudi po nekaj 
metrov globoke in široke, kotličem podobne ugreze s še strmimi 
stranmi, ki jih denudaciji, kl jub temu da je v morenskem gradivu 
prav močna, še ni uspelo uničiti in dati ugrezom vrtaški videz. Zato 
smemo upravičeno sklepati, da od nastanka teh kotanj do danes ni 
poteklo veliko časa. 
Marsikje je mogoče razložiti te tvorbe z udori stropov v apniških 
jamah. Drugod spet je videti, da je proces počasnejši in voda skozi 
odprtine v apnencu počasi odnaša predvsem sipko gradivo. Tako so 
marsikje ostali na površini le debeli ledeniški kamni. Sneg, ki se na 
Snežniku dolgo zadržuje, posebno v velikih vrtačah in breznih, te 
pojave še pospešuje. 
Seveda ne smemo pri teh pretehtavanjih spregledati denudacije, 
ki je na številnih krajih, posebno tam, kjer je bilo morensko gradivo 
bolj na debelo, prešla s ploskovne tudi v linealno in pri tem ustvarila 
na pobočjih globoke in številne žlebove, po katerih se je gradivo dosti 
hitreje odnašalo. 
Morenska struktura s sipkim gradivom, z manjšimi in večjimi 
skalami nudi zato še posebno ugodne pogoje. Že voda prav rahlega 
dežja lahko na razkritih mestih preide s ploskovne v globinsko ero-
zijo, odnese mivki podobne in manjše delce, razgali debelejše skale, 
ki se nato zaradi težnosti že pod prav majhnim pritiskom valijo po 
pobočju. 
Zelo veliko ledeniških ostankov je odnesla voda na strmejših po-
bočjih, še preden se je naredila plast prepereline, preprežene s kore-
ninicami. 
Kako intenzivno je uveljavljanje erozije v razkriti moreni, lahko 
vidimo še danes na številnih kolovozih, predvsem tistih, ki gredo 
strmo v breg. Dosti kolovozov je erozija tako uničila, da so jih morali 
opustiti, ker je napravila v njih voda prave stopnje. 
Zaradi vseh teh procesov, v dobi umikanja ledenikov in pozneje, 
so se ohranile večje množine morenskega gradiva le tam, kjer je bilo 
odloženo v velikih nasipih oziroma na propustnih, vendar ne preveč 
luknjičavih in pretrdih kameninah, posebno dobro na rahlo nagnjenih 
pobočjih. 
Poleg občutne deformacije morenskih sledov pa nam je pri delu 
povzročal dosti težav tudi z gostim gozdom poraščen, kraški svet, ki 
je zmanjševal preglednost in delal tudi pri hoji velike ovire. 
Pri tem elaboratu sem se omejil skoraj samo na obseg polede-
nitve. S tem pa je ostalo nerešenih še precej vprašanj, ki so potrebna 
za razumevanje značaja ledene dobe. Tako bomo morali še s čisto 
nadrobnimi študijami morenskega gradiva ločiti nesprijete morene 
starejše poledenitvene faze od mlajših. Drobne raziskave pa terjajo 
tudi številni sledovi umikalnih stadijev, kot tudi glineni sedimenti 
ledenodobnih jezer. Vpliva teh dob na relief se sploh še nismo dotak-
nili! Zanimivo bo s podrobnimi študijami raziskati razločke med re-
liefom nad ločnico večnega snega in pod njo. Natančen študij oblik 
vrtač, vzpetin in sten, pa tudi drobnih kraških tvorb na apnencu bo 
v tem pogledu prav gotovo koristno dopolnil podobo o pomenu ledene 
dobe za izoblikovanje reliefa.' 
Glavno zbirališče ledu v Snežnikovi skupini so predstavljale ob-
sežne planote predvsem južno od Snežnika, ki so s svojimi višinami 
okrog 1400 m segle že daleč nad ločnico večnega snega. S teh planot 
se je stekal led proti Padežnici in od tod po dolini na Gomanjce (glej 
pregledno karto ledenikov na Snežniku 1.). Z istih planot pa se je 
pomikal led na severozahod proti Črnemu dolu, in nekako v dveh 
jezikih na severovzhod proti Praprotni dragi. Manjša ledenika pa so 
hranili še plazovi v Grdi dragi in nad Mezeliščem. 
Iz območja Padežnice pa led ni povzel samo na Gomanjce, ampak 
je čez nižje prevale našel pot tudi proti Kostranskemu dolcu in Du-
garišču, kamor se je stekal led tudi z obsežnih planot okrog Bačve 
(1455 m). Z istih visokih planot med Gomanjcami in Risnjakom 
(1528m), v višinah okrog 1250—1450m in še nekaj više, so se pomikale 
ledene mase tudi proti jugozahodu. Led je zapolnil obsežne dole med 
Črnim Vrhom in Risnjakom, se močno približal ravnici na Gomanj-
cah in lezel čez nižje prevale proti jugu. Večji ledeniški jezik se je 
pomikal po suhi dolini proti lovski koči Gorničko, drug tak jezik pa 
med Jesenovico (1338 m) in Slemenom (1333 m) proti Grobničkemu 
polju. 
SI. 1. Pregledna karta wiirmskih ledenikov na Snežniku 
1: površ je nad ločnico venčega snega; 2: čelne morene; 3: glavni ledeniški tokovi 
Padežniški ledenik 
Padežniški ledenik, ki je največji v Snežnikovi skupini, so hra-
nile ledene mase z obsežnih planot južno od Snežnika. Stekale so se 
proti velikemu dolu Padežnici in našle od tod čez nižji preval 
(1027 m) pot proti Klanski polici in dalje po široki dolini na Go-
manjce. Eno glavnih zbirališč ledu, ki je našel pot v Padežnico, je bilo 
med Snežnikom (1796 m) in Praprotnico (1430 m), nekako v območju 
SI. 2. Pogled s ceste na južni strani Padežnice proti Snežniku. Na sredi foto-
grafi je vidimo suho dolino, po kateri se je iz območja Grčovca v ledeni dobi 
pomikalo veliko ledu 
Grčovca in Sežane, kamor so dotekale ledene mase ne samo s Snež-
nika, ampak tudi z vsega planotastega sveta nad Grdo drago (glej 
pregledno karto ledenikov na Snežniku 1.). Proti Grčovcu pa je polzel 
led tudi z obsežnih, nad 1400 m visokih planot na jugovzhodu. Tako 
se je nabralo na območju Grčovca toliko ledu, da je začel lesti čez 
nižje prevale proti Padežnici, kot tudi na severovzhod proti Praprotni 
dragi (glej sliko 2). 
Drugi tok ledu, ki je polnil uvalo Padežnico, pa je prihajal z že 
močno kraških planot jugozahodno od nje. Za tok iz te smeri govori 
že izoblikovanost teh visokih planot. Najvišji ravnik je namreč po-
maknjen čisto na zahodni rob nad Goro, kjer doseže v Zatrepu višino 
1458 m, proti severu pa se vzdigne na 1480 m in doseže nad Kosmato 
dolino višino 1505 m. Nižja, zelo obsežna stopnja tega ravnika, jugo-
vzhodno in vzhodno od že omenjenih najvišjih uravnav, pa je nekako 
v višini 1400 m. Tudi ta kaže prav rahlo nagnjenost proti severo-
vzhodu in vzhodu. Na podlagi tega lahko sklepamo, da se je največ 
ledu iz tega predela pomikalo proti Padežnici. Za to domnevo govori 
morda tudi v to smer nagnjen nižji svet v obliki široke doline severno 
od vrha Ilovce (1415 m). 
Manjše množine ledu so se pomikale proti Padežnici gotovo tudi 
po Medvedji dragi, ki jo obdaja planotast svet v višinah okrog 1450 m. 
SI. 3. Z gozdom poraščene čelne morene (M) na Gomanjcah 
Vse te velike ledene mase, ki so se zbirale v kraškem dolu Pa-
dežnici, so našle čez nižji preval (1207 m) pot proti Klanski polici in 
nato po široki dolini na Gomanjce. Pri Klanski polici je bila debelina 
ledu še tolikšna, da je našel čez nižje prevale nad njo vstop na V 
in SV, proti Dugarišču in Kostranskemu dolcu. 
Vsi ti ledeniški jeziki so pustili za seboj veliko sledov v obliki 
ledeniških nasipov in morenskega gradiva (glej si. 3). Na Gomanjcah 
kaže največji obseg poledenitve nasip, ki leži na desni strani nekda-
njega ledeniškega jezika vzhodno od kote 970 m. Avtomobilska cesta 
se vanj globoko zareže, kot tudi kolovozna pot, ki povezuje Volčjo 
drago z Gomanjcami. Ta nasip nam dokazuje, da je segal ledenik 
nekako do nadmorske višine 925—930 m. 
Na isti strani se je ohranilo še več moren. Trije krajši napisi se 
končujejo ob ograji za gospodarskimi poslopji in gostilno na Gamanj-
cah. Steza, ki pelje za stavbami, se ob vsakem od njih močno vzdigne, 
nato pa spet spusti. Zelo lep je tudi sledeč nasip navzgor po dolini. 
" Geografski zbornik 33 
Avtomobilska cesta imenitno razkrije njegovo strukturo (glej si. 4). 
Ob isti cesti pa je razkrito tudi morensko gradivo še preostalih petih 
nasipov, ki leže na desnem krilu nekdanjega ledeniškega jezika. Trije 
so bliže pravkar opisanim, zadnja dva pa sta okrog 250 m daleč stran 
od njih. 
V vseh golicah se pokaže značilna pomešanost različno debelih 
apniških skal in morenske kaše s prav številnimi glinenimi delci. 
Skale in tudi debeli kamni kažejo že precejšnjo obrušenost, čeprav se 
SI. 4. Značilna golica v morenskem gradivu ob cesti na Gomanjcah 
vpletajo vmes tudi nekatere zelo robate skale z bližnjih pobočij. Poleg 
značilne morenske strukture pa dokazujejo glacialni izvir tega gra-
diva tudi zelo številni oraženci, ki so posebno lepo vidni na temnejših 
krednih apnencih. Raze so številne in zelo razločne. 
Omeniti je še treba, da so vsi ti nasipi močno poraščeni z gozdom 
in grmovjem, kar zelo zmanjšuje preglednost terena in s tem ovira 
delo. Dosti lažje je bilo pregledati nasipe na nasprotni, levi strani 
nekdanjega ledeniškega jezika, kjer je v gozdu veliko manj podrastja. 
Nasip, ki kaže na največji obseg ledenika, leži nekako v višini 
930 m. Ker je pokrit z gozdom, se še bolj razločno vzdiguje nad Go-
manjško ravnico, na kateri je gozd povečini izkrčen (glej si. 3). Tik 
ob njem je v podobni višini še en nasip, tudi zelo lep in daljši od 
prvega. Ta se že močneje približuje hišam in morenam na desni strani 
doline; od njih ga loči samo širše korito, ki so ga izdelale vode, tekoče 
izpod umikajočega se ledenika. Manjša suha struga pa prereže oba 
omenjena nasipa tudi nedaleč stran od pobočja Črnega vrha ter ju 
loči od ekvivalentnih bočnih moren. Nanjo se naslanja še en nasip, 
prav tako lepo ohranjen, in kot prejšnja dva, visok okrog 6 m. Ker 
ta nasip ni razrezan od že imenovane suhe doline, lahko domnevamo, 
da voda po odložitvi tega nasipa po njej sploh ni več tekla. Dobro je 
ohranjen tudi sledeči nasip, na Katerega se prilepi še eden; oba sku-
pa j preideta nato v velikansko bočno moreno, ki ji lahko sledimo 
SI. 5. Zaseki ob cesti pri Klanski polici razkrivajo z gozdom poraščeno moreno 
okrog 300 m daleč v pobočje. Spremlja jo kolovoz, ki olajšuje ogled 
nasipa. Na notranji strani tega nasipa je prislonjen še en zelo lep 
nasip. 
Nad temi morenami po dolini navzgor proti Klanski polici ni več 
opaziti lepih morenskih nasipov, čeprav se je ohranilo veliko moren-
skega gradiva. Tri nasipe v višini okrog 1020 m sem sicer vnesel na 
karto, vendar so tako slabo ohranjeni, da to komaj zaslužijo. Tudi na 
sami Klanski polici ni lepih nasipov (glej si. 5 in 6). Najlepša je še 
morena severno od križišča v višini 1155 m. 
V času odlaganja pravkar opisanih nasipov na Gomanjcah je 
bilo na Klanski polici še toliko ledu, da se je pomikal čez nižje pre-
vale na obeh straneh Javorovega vrha (1336 m) v Kostranski dolac 
in proti Dugarišču. 
Ledenik, ki je lezel med vzpetino 1336 m in 1316 m proti Jelenji 
dragi, je dosegel v času največjega stanja ledu še skrajni konec Ko-
y 35 
stranskega dolca, torej višino 998 m. Vendar moramo takoj poudariti, 
da v Jelenji dragi njegova debelina ni bila več velika, sa j celo vzpe-
tina 1104 m, ki loči Kostranski dolac od Jelen je drage, najbrž ni prišla 
pod led. Morenskemu gradivu lahko sledimo po tej vzpetini navzgor 
nekako do višine 1085 m, više navzgor pa je opaziti samo že močno 
kraško živo skalo. 
V samem Kostranskem dolcu se je ohranilo nekako šest nižjih 
nasipov, katerih morenska struktura je ob kolovozu dobro razkrita. 
Na skrajnem jugozahodnem koncu tega dola se zareže voznik še v 
dve moreni. Pri prečkanju teh dveh nasipov je pot zelo grda. Ven 
gleda jo številne ledeniške skale, ki j ih dežnica, ki dere ob hudi uri 
po njej, ni mogla odnesti. Veliko debelih kamnov se je navalilo v 
kolovoz tudi s strani, kjer jih je prav tako spodkopala dežnica in so 
nato ob dežju, ko so se tla zmehčala, spolzeli ali p a se zvalili v 
kolovoz. 
Ta kolovoz proti Jelenji dragi prečka nato po krajšem presledku 
še štiri ali pet zaradi oživljanja krasa že močno poškodovanih lede-
niških hrbtov. Večji in zelo lep nasip je le tisti, ki začenja na južni 
strani vzpetine s koto 1071 m in se nato pri prehodu v pobočje 1104 m 
visokega hriba razdeli na dva nasipa. Pot, ki ta nasip prečka, se ob 
njem zelo strmo vzdigne, nato pa spet spusti navzdol. Nanj se na-
s lanja še en neznaten nasip, k i ga loči od naslednjih dveh proti Je-
lenji dragi manjša vrtača. Ko se spuščamo z zadnjega nasipa proti 
jasi s koto 1041 m, nam kolovoz razkrije okrog 2 m debelo plast svetlo 
rumene jezerske ilovice. Jezero je nastalo najbrž za nasipi umika-
jočega se ledenika. 
Veliko ledeniškega gradiva, čeprav ne toliko lepih nasipov pa 
se je ohranilo tudi ob poti, ki zavije iz Jelenje drage na sever proti 
koti 1087 m. Morensko gradivo se začne takoj pod kočo nekako v vi-
šini 1080 m, na prvi, prav lep nasip pa naletimo v višini okrog 1070 m. 
Nekako v isti višini naletimo nanj tudi ob poti, ki pelje z jase v Je-
lenji dragi (kota 1041 m) nad Kostranskim dolcem proti Brestici. Po 
višini, v kateri se nahaja morensko gradivo pod imenovano kočo, 
lahko domnevamo, da je segal ledenik, ki je polzel proti Kostran-
skemu dolcu, vsa j nekaj časa tudi čez preval na severni strani 1104 m 
visoke vzpetine, čeprav se na prevalu ledeniški material ni ohranil. 
Veliko morenskega gradiva je pustil ledenik za seboj tudi ob 
nadaljnjem umikanju proti prevalu nad Klansko polico v višini 
1239 m. Posebno veliko gradiva je najti v višini 1100 m in nad 1140 m. 
Z moreno je na debelo prekrit tudi preval med vzpetinami 1232 m in 
1269 m, kot tudi svet N a Javorju (1227 m),1 kjer je na križišču avto-
mobilskih cest več metrov visoka golica. Morda je silil imenovani 
ledenik še naprej čez te prevale proti jugu in se povezoval, mogoče 
samo nekaj časa, tudi s sosednjim ledeniškim jezikom, ki je polzel 
1 Starejši ljudje uporabljajo tudi ime Vrh Smrekovca. 
med vzpetinama 1336 m in 1346 m čez 1241 m visok preval na Duga-
rišče. 
K morenskemu gradivu v Jelenji dragi in v Kostranskem dolcu 
je pripomniti, da je podobno kot pri morenah na Gomanjcah že 
močno izbrušeno in zelo mastno, ista pa je tudi petrografska se-
stava. Glineni delci so v njem zelo številni, dosti bolj kot v gradivu 
krajših ledenikov na Snežniku. Seveda velja to samo za glavne lede-
niške nasipe in za moreno v srednjem delu doline. To pripominjam 
SI. 6. Nizki morenski nasipi v kraškem dolu pri Klanski polici 
zato, ker se v profilih avtomobilske ceste z Javorja proti Jelenji dragi 
na več krajih pokaže med moreno zelo veliko čisto robatih skal z 
bližnjih pobočij. 
Pri ogledovanju teh moren sem postal pozoren na razmeroma ne-
globoko preperelost tega gradiva; takoj pod preperelino se pokaže 
namreč čisto, svetlorumeno morensko gradivo. Morda je treba raz-
lagati to dejstvo s precej velikim številom glinenih delcev v moreni, 
ki zavirajo spiranje prepereline v notranjost. Zdi se, da bo treba to 
okoliščino vpoštevati še prav posebno pri določevanju starosti raz-
lično globoko preperelih moren. 
Poleg ledeniškega jezika proti Gomanjcam in Kostranskemu 
dolcu pa je pošiljal Padežniški ledenik še enega proti Dugarišeu, ki 
se je pomikal v 65 m debelem ledeniškem toku čez 1241 m visok preval 
med vrhovoma s kotama 1336 in 1346 m. Morenskemu gradivu tega 
ledenika lahko sledimo na desni strani nekdanjega ledeniškega jezika 
vse do višine 1305 m. V višini 1285 m se je ohranil celo velik morenski 
nasip, za katerim pa se je zadrževal v pobočju najbrž še manjši lo-
kalni ledenik, kot kaže njegova oblika. Na nasprotnem, 1336 m vi-
sokem vrhu se zaradi strmine ledeniški sledovi niso ohranili tako 
visoko. 
Glavni sledovi tega velikega ledenika pa so se ohranili na Duga-
rišču. Vendar naj, preden preidemo k opisu teh ledeniških odkladnin, 
naglasimo, da se je takoj pri prehodu čez preval ta ledeniški jezik 
združil z manjšim ledenikom, pomikajočim se po suhi dolini, ki po-
teka vštric z Bačvo in se pri kraju Kod vode približa Dugarišču. 
v isto smer pa se je pomikal tudi velik ledenik po danes suhi dolini 
Bačvi, ki jo obdajajo na vseh straneh nad 1400 m visoke planote. 
V planotastem vrhu Bačva dosežejo uravnave celo višino 1445 m, v 
nasproti ležeči Bikovi gori pa 1431 m. Iz vsega tega višavja so se 
zbrale v dolini Bačve velikanske množine snega in ledu ter se v ve-
likem ledeniku pomikale proti Dugarišču in Lepušju. 
Ob največjem obsegu wiirmske poledenitve so se vsi trije ledeniki 
združili v ogromen ledeniški jezik, ki se je skončeval na Lepušju, kot 
kaže velikanski čelni nasip. Morena je najmanj 15 m visoka in pokrita 
z velikimi ledeniškimi bloki (glej si. 7). Domnevati smemo, da je 
največ teh velikih skalnatih blokov prinesel ledenik iz Bačve, kjer so 
razkrite strme, močno prepokane stene, kjer so mehanični procesi 
lahko uspešno prihajali do veljave. Za to domnevo bi govorila tudi 
okoličnina, da v nasipih Padežniškega ledenika na Gomanjcah in 
tudi v Jelenji dragi ni tako velikih blokov. 
V isto dobo, kot moreno bo morda treba uvrstiti tudi nasip, ki ga 
zasledimo ob kolovozu iz Dugarišča v Kapetanov dolac, nekako v vi-
šini 1190 m, in tudi razloženo morensko gradivo, ki mu lahko sledimo 
še kakih 10—15 m višje. 
Po prvem umiku in zastoju, ki ga kaže drugi, prav gigantski 
morenski nasip na Lepušju, je obstajal še ves čas skupen ledeniški 
jezik. Na strmih pobočjih proti Kapetanovem dolcu se ta nasip zaradi 
strmine sicer ni ohranil, nanj kaže samo morena, ki na debelo pokriva 
pobočja. Tudi na tem 10—15 m visokem nasipu, ki poteka skoraj 
vštric s prejšnjim, ležijo veliki bloki. Največji med njimi je okrog 
6 m visok. 
Na ta nasip se naslanja še en manjši ledeniški hrbet, ki je močno 
raztrgan. Jugovzhodno od njega je še eden, nizek, okrog 100 m dolg, 
morda ekvivalenten nasip s smerjo SZ—JV. Tudi ta je pokrit z zelo 
velikimi bloki, ki kažejo na zvezo z ledenikom v Bačvi. Na skrajnem 
jugovzhodnem koncu se naslanja nanj krajši prečni nasip s smerjo 
V—Z, ki že razločno kaže, da ga je odložil samostojen Bačvanski le-
denik. Južno od tega prečnega nasipa leži še eden, tik nad glavno 
cesto po dolini in ima prav tako smer V—Z. 
Nekako v času odlaganja zadnjih dveh nasipov je prišlo na Du-
garišču že do jasne ločitve obeh glavnih ledeniških tokov, ki so pri-
tekali z Bačve in Padežnice. Zato govori tudi okrog 300 m dolg nasip 
zahodno in severozahodno od nazadnje opisanih dveh moren, ki ju 
je odložil že ledenik iz Bačve. Njegov potek v smeri S S Z — J J V in 
njegova izbočenost jasno kažeta, da je bil pri nastanku tega velikan-
skega nasipa najodločilnejši ledeniški tok z zahodne strani, to je iz 
območja Padežnice. Zanimivo je, da so tudi na tem nasipu debeli 
kamni zelo številni. Videti je, da je v času svojega nastajanja, vsaj 
nekaj časa, igral tudi vlogo srednje morene. Za to bi govorilo morda 
tudi to, da na še preostalih umikalnih nasipih, ki jih je nedvomno 
SI. 7. Balvan na Dugarišeu 
odložil Padežniški ledenik, takih blokov ne najdemo, medtem ko jih 
je na morenah umikajočega se ledenika po Bačvi še ves čas dosti. 
K tej domnevi bi morda prispevala tudi nenavadna velikost tega 
nasipa in dejstvo, da se naslanjajo nanj nekako trije manjši nasipi, 
ki kažejo na nekako trajnejše stagniranje ledu ob njem. Ekvivalent 
tej moreni je morda tudi velikanski morenski nasip južno od glavne 
ceste, na zahodni strani široke jase, ki jo avtomobilska cesta obide in 
se na njenem kraju skonča. Ker sestavljajo gozd na tej moreni le vi-
soke smreke in podrastja skoraj ni, je nasip prav lahko pregledati. 
Po krajšem presledku ga zasledimo spet proti pobočju hriba s koto 
1152 m. Vštric s to moreno potekata še nekako dva nasipa, ki sta, po-
sebno južno od glavne avtomobilske ceste, ki prav pri teh morenah 
zavije iz smeri S — J proti JV, dobro razvita, medtem ko ju severno 
od poti najdemo le v krajših fragmentih. Profilov, ki razkrivajo zna-
čilno morensko strukturo, ne manjka. Posebno velike golice so ob 
avtomobilski cesti, dobre pa so tudi v precej številnih kolovozih, ki 
se pri prečkanju morene močno vzdignejo, nato pa spet spuste. 
Nadaljni umikalni nasipi Padežniškega ledenika ležijo pod vzpe-
tino s koto 1214 m, nekako v višini okrog 1100 m. Na prvega, najbolj 
severnega, se vzpne kolovoz, ki zavije z glavne ceste blizu kote 1081 m 
v breg proti koti 1190 m. Avtomobilska cesta, ki pelje na Dugarišče, 
pa dela ob tem nasipu najostrejši ovinek. Tej moreni, ki je prepriče-
valno čelna, lahko sledimo še v breg, kjer preide v bočno. Med njo in 
naslednjim velikim nasipom je še en krajši ledeniški hrbet. Čez dalj-
šega pelje kolovoz, ki se mora ob nasipu kljub zaseku močno vzdig-
niti. Kolovoz poteka nekako v smeri S—J ; od prejšnjega, ki povezuje 
obe avtomobilski cesti, se odcepi nekako v višini 1115 m in pelje nato 
proti jugu, proti točki 1152 m. Ta kolovoz prečka nato še nekako štiri 
morenske hrbte. Ob vsakem se kljub zaseku prav tako močno vzdigne, 
nato pa na novo spusti. Ogled teh moren je pokazal, da se v nadalje-
vanju po dve in dve združita, ter se tako združeni v mogočnem nasipu 
nadaljujeta proti jugu. 
Po ca. 250m seka isti kolovoz še en nasip, ki ima smer SSZ—JJV. 
Morda ustrezata temu nasipu moreni na severni strani 1152 m visoke 
vzpetine, ki se ob kolovozu združita v eno samo. Struktura gradiva je 
ob vozniku zelo lepo razkrita. Ob istem kolovozu je dobro razkrita 
tudi morenska struktura še višjih ledeniških nasipov, ki kažejo še 
nadaljnje umikanje ledenika. Na levem krilu sta čisto blizu skupaj 
dobro ohranjeni moreni, ki se v pobočju strneta v eno. Na desni strani 
nekdanjega ledeniškega jezika pa sta ohranjeni le v slabšem nasipu. 
Ti nasipi so še posebno pomembni, ker so nas opozorili tudi na dotok 
ledu po suhi dolini jugozahodno od Bačve. Tudi v tej dolini se je na-
bralo toliko ledu, da je našel čez Šverd in nižji svet Kod vode, kot že 
rečeno, pot na Dugarišče. Posebno veliko je prispevala k temu lede-
niku najbrž planotasta Bačva pa tudi jugozahodno od nje ležeč pla-
notast svet, v višinah okrog 1400 m. V dobi, ko je odlagal ta ledenik 
opisane morene, je bil dotok ledu iz območja Padežnice najbrž že 
pretrgan. 
Veliko moren je zapustil pri umikanju tudi ledenik, ki je segal 
po Bačvi na Dugarišče. Dve taki moreni severno od glavne ceste smo 
že opisali in rekli, da imata značilno smer V—Z in tudi izbočenost na 
sever, kar razločno govori za dotok ledu po Bačvi. Dobro pa so ohra-
njeni še nekateri drugi nasipi tega ledenika. Posebno velik je nasip, 
ki zapira na južni strani veliko jaso na Dugarišču. Vleče se od vzhoda 
proti zahodu in se močno približa nasipu, ki ga je odložil odcepek 
Padežniškega ledenika, okrepljen seveda z ledom iz območja Šverda. 
Morenski hrbet je okrog 6—8 m visok ter okrog 150—200 m dolg. 
Sledeči nasipi umikajočega ledenika ležijo na severnem delu 
vrtačaste kotanje, z dnom v višini 1051 m. Lepo sta ohranjena nekako 
dva, z gozdom pokrita morenska hrbta. Na zahodni strani doline jima 
lahko sledimo še precej daleč v pobočja. 
Ledeniškemu gradivu pa lahko sledimo tudi navzgor po dolini 
Bačve. Večje množine morene je opaziti nekako v višini 1060 m, kjer 
je na levi strani doline ohranjen tudi manjši nasip. Več morenskega 
gradiva je še v višini 1110 m, kjer je tudi manjša morena. Na levi 
strani doline zagledamo moreno spet nekako v višini 1130 m. Manjšim 
množinam morenskega gradiva pa lahko sledimo še naprej navzgor 
po dolini. 
Ob koncu naj opozorimo še na to, kar se vidi že s karte, da med 
morenami na Dugarišču in Jelenji dragi ni ledeniškega gradiva. To 
nam dovoljuje domnevo, da vsaj v zadnji ledeni dobi omenjena lede-
nika nista bila med seboj povezana. 
Ravenski ledenik 
Pri kartiranju glacialnih sledov okrog Gomanjc smo zasledili v 
dolini, po kateri pelje avtomobilska cesta proti Trsteniku, veliko le-
deniškega gradiva. Da bi kar najbolj natančno določili, od kod je 
dotekal ledenik, ki je odložil toliko morene, smo sistematično raziskali 
svet okrog kraških kotanj Ravno in Rečice ter dobili tako precej jasno 
podobo o obsežnosti tega ledenika. 
Po dosedanjih ugotovitvah je napolnjeval Ravno in Rečice ter se 
združeval na jugovzhodni strani s sosednjimi ledeniki, ki so polzeli 
z visokih planot okrog vrhov Gušljice, Snežnika in Risnjaka. Z enim 
jezikom je segel Ravenski ledenik čisto do Gomanjške ravnice. To 
nam dokazuje ledeniški nasip na jugozahodni strani Črnega vrha 
(1122 m), blizu kote 93? m. Morensko sestavo tega nasipa razkrivajo 
vojaški jarki, ki so jih skopali pred zadnjo svetovno vojno. Na južni 
strani doline se ustrezajoč nasip ni ohranil, saj so ga vode izpod lede-
nika povsem odstranile. 
Navzgor po dolini, proti Trsteniku naletimo po kakih 400 m spet 
na nove nasipe, ki začenjajo v višini okrog 950 m. Med njimi in 
omenjeno moreno, ki kaže največji obseg ledenika, opazujemo fluvio-
glacialni prod in zelo veliko debelih kamnov. Številni debeli kamni 
nam vsiljujejo domnevo, da so preostanek nekdanjih nasipov, ki jih 
je voda izpod ledenikov povsem uničila; odstranila je sipkejše gra-
divo in pustila za seboj samo večje ledeniške skale. 
Prva dva nasipa, ki ju zasledimo, kot že rečeno, nekako v višini 
950 m, ležita na levi, južni strani nekdanjega ledenika. Oba sta za-
raščena z gostim gozdom, skozi katerega prodira vštric s cesto slabo 
izvožen kolovoz. Morda jima ustreza na isti strani v višini 980 m do 
1000 m, nad koto 962 m bočna morena, ki se v nadaljevanju zaokrene 
proti jugu, proti veliki vrtači pod Kaliči. Zahodno od nje ležijo na 
Volariji še nekako štirje nasipi, s katerih so ljudje gozd skoraj že 
povsem odstranili in jih je zato prav lahko pregledati. Predstavljajo 
krajše zastoje ob umikanju levega ledeniškega krila, ki ga je ločil od 
desnega 1031 m visok vrh. 
Nad že omenjenima morenama v dolini srečamo do kote 962 m 
še nekako dva manjša nasipa. Lepše je ohranjen le prvi. Poleg teh 
nasipov je omeniti na levi strani nekdanjega ledeniškega nasipa še 
moreno na jugovzhodni strani že omenjene vrtače pod Kaliči. Pokrita 
je z gozdom in omejuje vzhodno od nje ležečo jaso. 
Na desni strani ledeniškega jezika pa se je ohranilo veliko več 
nasipov, čeprav šele nekako nad koto 962 m. Od štirih čelnih moren, 
ki jih opazimo na levi strani doline nekako v višini 950 m, se je ohra-
nil na desni strani samo en slabše ohranjen nasip. Voda, ki je spod-
jedala tu predvsem desna pobočja, jih je popolnoma uničila. Ob 
kolovozu, ki zavije pri koti 962 m navkreber v pobočje Črnega vrha, 
so dobro razkriti nekako štirje nasipi. Prvi leži vzhodno od voznika 
v višini okrog 965 m. Po njegovi izbočenosti in bližini dolinskemu dnu 
smemo domnevati, da imamo opravka s čelno moreno. Nad njo leži 
v višini okrog 970 m drug, precej dolg nasip; nad njim, v višini 980 m, 
pa še en krajši, v katerega se kolovoz prav tako kot v spodnjega glo-
boko zareže in pri tem razkrije morensko strukturo. Še višji nasip 
zasledimo nekako v višini 1000 m. Začenja v višini 980 m, v višini 
1000 m se zareže vanj že omenjeni kolovoz, ki spremlja nato moreno 
nekako do višine 1020 m. Tu pa zavije od nje stran. Moreni pa lahko 
sledimo še naprej; v višini 1050 m jo prečka sosednji kolovoz, ki se 
od kote 1084 m precej strmo spušča proti dolini, v višini 1060—1075 m 
pa se zareže vanjo nova avtomobilska cesta, ki se odcepi od glavne 
proti Trsteniku, pri koti 983 m, in pelje mimo Brloga proti Pomočnem. 
Onstran ceste lahko sledimo temu nasipu še v pobočje, vse do višine 
okrog 1110 m, kjer zaradi velike strmine preneha. Tu se mu približa 
s severne strani še en manjši nasip, ki je brez dvoma nastal ob času 
še večjega obsega ledenikov. Se večji obseg poledenitve kaže tudi 
morena, ki prečka isto avtomobilsko cesto, nekako pri višinski točki 
1081 m, in se nato v loku, izbočenem proti jugozahodu, obrne proti 
koti 1084 m. Na ta nasip se nasloni še eden; oba prečka kolovoz, ki 
se nad koto 1081 m odcepi od glavne ceste in zavije proti koti 1084 m, 
nato pa v dolino. Čeprav se kolovoz v moreno globoko zarije, se mora 
pri prečkanju nasipov še prav strmo vzdigniti. V golicah se pokaže 
globoka preperelost gradiva; ob glavni cesti, kjer so golice večje, pa 
vidimo celo že prav rahlo sprijetost. Posebnost teh dveh zgornjih na-
sipov je še v tem, da so zaobrnjeni navzven, kar bi kazalo na dotok 
ledu s planotastega sveta okrog Brloga (1311 m). Šele čisto podrobne 
raziskave bodo mogle reči ka j več o izviru in starosti teh dveh na-
sipov. 
Vsi ostali nasipi, ki jih bom omenjal, kažejo na manjši obseg po-
ledenitve in so nastali pri umikanju ledenika. Še najlepše jih je mo-
goče pregledati ob kolovozni poti, ki pri koti 962 m zavije z glavne 
ceste, jo nekaj časa spremlja, nato pa zavije navkreber proti koti 
1057 m in 1084 m. Ob tem vozniku so poleg že omenjenih dveh zelo 
starih moren in mlajšega velikanskega nasipa, ki ga prečka kolovoz 
v višini 1050 m, še nekako pet nasipov, prav tako zelo velikih dimen-
zij. Kolovozna pot jih globoko razkrije. 
Izredno dobro pa so se ohranili ustrezajoči nasipi tudi že ob 
omenjeni avtomobilski cesti, ki zavije pri koti 983 m proti Brlogu. Na 
že poznani nasip v višini 1060—1075 m se nasloni še eden, ki pa ni 
SI. 8. S takimi zaseki piečka gozdna cesta proti Brlogu morenske nasipe 
tako sklenjeno ohranjen. Z velikim presledkom mu lahko sledimo v 
pobočje nekako do višine 1100 m. Precej visoko lahko spremljamo 
tudi soseden, nenavadno lepo ohranjen nasip, ki kaže na nadaljnje 
umikanje ledenika (glej si. 8). Pod tem nasipom je še eden, nekako 
v višini 1055 m, v katerega se cesta, kot že omenjeno, zelo globoko 
zareže. Še nižji nasip, ki prehaja že v čelno moreno, se je ohranil pod 
današnjo avtomobilsko cesto v višini okrog 1045 m. Struktura gradiva 
je imenitno razkrita v globoko vrezanem opuščenem kolovozu, ki za-
vije pri koti 1054m po bližnji smeri navzdol. Opozoriti je treba še na 
zelo hitro zasipanje tega kolovoza z bloki, ki se valijo vanj tudi s 
strani. Dežnica še posebno pospešuje zasipanje; spira finejše gradivo, 
debelejše skale pa se nato zaradi težnosti kar same vale v voznik. 
Ogled teh nasipov je jasno pokazal, da je moral obstajati v ledeni 
dobi na Ravnem velik ledenik. To pa je potrdil tudi ogled ledeniških 
sledov na drugih krajih, predvsem ob poti proti Železnim vratom in 
proti gozdarski koči Gorničko, pa še naprej proti jugovzhodu. 
Pot proti Železnim vratom se vse do višine okrog 1110 m zasipa 
z moreno. Debelina gradiva na teh pobočjih kaže za trajnejše za-
ustavljanje ledenika. Ob kolovozu, ki pri koti 1107 m zavije na jug, 
pa lahko sledimo moreni še nekoliko više. Na severni strani 1247 m 
(jug. karta 1 : 100.000 = 1246 m) visokega vrha je opaziti v višini 
okrog 1150 m tudi dve bočni moreni, od katerih se ločita nekako dva 
nasipa, ki dovoljujeta domnevo, da je prišlo v manjši suhi dolini celo 
do čisto majhnega lokalnega ledenika. 
SI. 9. Z moreno prekrit živoskalni hrbet (kota 975 m) 
južno od lovske koče Gorničko 
O veliki debelini ledu na Ravnem in v rečiškem dolu nas pre-
pričajo tudi nasipi okrog lovske koče Gorničko. Ledenik je segel sem 
čez 1147 m visok preval in se pomaknil za nekaj časa celo v samo 
Mutno dolino. O zadnjem nas prepriča z moreno prekrit hrbet, s koto 
975 m južno od koče Gorničko (glej fot. 9 in 10). Življenjska pot se v 
ta hrbet globoko zareže, prav tako pa prereže tudi bolj južno ležeči 
sosednji nasip, ki kaže na še večji obseg ledenika. V teh golicah se 
pokaže globoka preperelost teh dveh nasipov; sprijetosti pa ni opaziti. 
Domnevamo lahko, da pripadajo ti nasipi starejši, morda še wiirmski 
poledenitveni fazi. Bolj nadrobno določitev starosti teh nasipov pa 
puščam prihodnjim natančnejšim raziskavam. 
Vsi drugi najdeni nasipi kažejo na manjši obseg ledenika. V prvi 
tak nasip se zareže že omenjena Življenjska pot v ovinku, tik pod 
kočo. V okrog 2—3 m visoki golici je na široko razkrita morenska 
struktura. Presenetlijvo dobro pa je ohranjena tudi bočna morena 
tega nasipa, ki se hitro vzdiguje proti suhi dolinici v višini okrog 
1160 m (višinski točki 1156 m in 1161 m) med Grlešem (1325 m) in 
Črnim vrhom (1336 m). Morda je tudi po tej dolini tekel led čez Ilov-
njak na Goričko. Sem pa je bil usmerjen najbrž tudi ledeniški tok 
s Kačjega med Grlešem (1325 m) in Slemenom (1271 m). 
Na sosednjem nasipu navzgor po dolini stoji gozdarska koča Gor-
ničko. Ekvivalent tej moreni je morda nasip na desni strani nekda-
njega ledeniškega jezika; ohranjen je južno od kolovoza, ki se nekako 
SI. 10. Pogled na isto moreno (975m) pod lovsko kočo Gorničko z južne strani; 
kolovoz razkriva morensko gradivo 
v višini 1000 m odcepi od glavne poti po dolini ter zavije spočetka na 
zahod, nato pa na severozahod. Ker je ta morenski nasip brez gozda, 
je še posebno lepo pregleden. Več morenskega gradiva zasledimo nato 
spet navzgor po dolini, nekako v višini 1025—1050 m, nato pa v manj-
ših množinah še ves čas proti prevalu 1147 m. Tako raztreseno mo-
rensko gradivo kaže na razmeroma hitro umikanje ledenika. 
Ob višku poledenitve je bilo torej na Ravnah in na Rečici skle-
njeno ledeno polje, z že opisanim odtokom na severozahod in jug. 
Z umikom ledenikov se je pokazalo, da se je proti temu ledenemu 
polju pomikal led predvsem z dveh glavnih zbirališč. Največ ledu se 
je zbiralo v velikanski kotanji Ceclje, ki jo z juga, vzhoda in severa 
obkroža nad 1400 m visok greben s posameznimi vrhovi nad 1450 m. 
Veliko ledu pa se je nabralo tudi na planotastem svetu okrog Bele 
'Škaje. Glavni odtok s tega velikanskega zbirališča je bil usmerjen čez 
Tri kaliče proti Trsteniku in Suhi. Drug večji ledenik pa je segal po 
Rečiški dolini v rečiški dol. 
Morda sta bila v času prvega večjega zastoja po hitrem umikanju 
ledenika iz največjega stanja ledu oba ledenika še sklenjena. Zanes-
ljiv odgovor na to vprašanje bi dobili šele po čisto nadrobni raziskavi 
umikalnih sunkov. Sledovi velikega zastoja so se ohranili v Rečici, 
kjer je na južni in jugozahodni strani vse do okrog 50 m nad Rečico 
veliko ledeniškega gradiva. Iz te dobe pa je najbrže tudi velikanska 
morena, ki nanjo naletimo ob poti s Trstenika proti Železnim vratom, 
v višini okrog 1000 m. Začenja vzhodno od velikanske vrtače pri koti 
1000 m in se vleče v prav rahlem loku proti jugovzhodu. Sledimo ji 
lahko najmanj 400 m daleč. Ob kolovoznih poteh, ki jo prečkajo, vi-
dimo značilno morensko strukturo. Kako je z živo skalo pod to mo-
reno ni mogoče zanesljivo reči, samo nad že omenjeno vrtačo, z dnom 
v višini 1000 m se pokaže, da morena živo skalo samo pokriva. T a 
nasip je morda največji na Snežniku, saj je na nekaj krajih celo 20 m 
visok. Pri nadaljnjem umikanju se je ledenik na Ravnem na novo 
razdelil, in sicer na dva glavna jezika, ki ju je ločila vzpetina s koto 
1042 m. Severozahodnega dokazujeta dve bočni moreni pri višinski 
točki 1009 m. Ob cesti so golice zelo lepe. Poleg teh nasipov je odložil 
ta ledenik tudi pri nadaljnjem umikanju več moren, ki pa zaslužijo 
še čisto nadrobno raziskavo. Nekako dva nasipa prečka kolovoz, ki 
zavije na jugovzhodni strani trsteniške ravnice navkreber proti Trem 
kaličem. Oba sta v višini okrog 1010 m. Pri koti 1104 m je nenavadno 
veliko ledeniškega gradiva. Zarisal sem samo nekako tri lepše moren-
ske nasipe, okrog 4—6 m visoke, ki jim je mogoče slediti še 150 m 
daleč. Njih izbočenost jasno razodeva od kod se je pomikal ledenik. 
Isto smer ledenika kot nižji nasipi pa kažeta še dve moreni okrog 
40 m više. V Brlogu pa so se ohranila tudi nekako dva bočna nasipa iz 
iste dobe. Ledeniški jezik jugovzhodno od opisanega pa je odložil dve 
izrazitejši moreni nad gospodarskimi poslopji Suho. Globoko jih raz-
krije kolovoz, ki zavije na križišču (1023 m) navkreber. Vzhodno od 
teh dveh nasipov ležeča morena pa pripada morda že ledeniku, ki j e 
še ves čas napolnjeval Rečice. Severovzhodno od teh nasipov naletimo 
na južni strani velikanske vrtače (1091 m) še na tri slabše ohranjene 
morenske hrbte, ki kažejo na trajnejše zadrževanje in zbiranje ledu 
v tej ogromni konti pod planotastim vrhom Bele Škaje (1407 m). 
Zanimivo bo vse te umikalne stadije dopolniti s čisto nadrobnimi 
raziskavami, posebno še, ker je prišlo v zvezi s temi umiki do na-
stanka številnih jezer, o katerih nam pričajo zelo številni sledovi 
pasovitih ilovic in tudi lepih delt. Tako večje jezero je nastalo v kra-
škem dolu pri Trsteniku. Ilovico je razkril 3 m globok vodnjak pri 
otroškem okrevališču. Zelo lepe golice pa so tudi ob strugi, po kateri 
se odteka voda iz obsežne trsteniške kotanje v velikanski požiralnik, 
ki je bil v času opazovanj, zaradi silnega dežja, precej visoko zalit 
z vodo. Poleg tega pa so pasovite ilovice razkrite tudi na jugovzhodni 
strani trsteniškega dola vse do poti, ki pelje proti Železnim vratom. 
Na njih se zbere vode za močan studenec, ki pride na dan nekako v 
višini 964 m. Iz višine teh ilovic na jugovzhodni strani trsteniške uvale 
lahko sklepamo, da je segalo jezero še najmanj 15 m nad današnjo 
ravnico. V tej višini sta ob poti, ki pelje po severovzhodni strani 
trsteniške uvale, razkriti nekako dve delti. Prvo so razkrili na kraju, 
kjer se odcepi širša pot proti otroškemu okrevališču. V delti se me-
njajo plasti peska s plastmi sipkejšega in debelejšega proda. Gradivo 
so rabili za popravilo otroškega okrevališča. Proti jugovzhodu je ob 
isti cesti še ena golica, v kateri se pokaže značilna deltasta sedimen-
tacija, ki nam poleg pasovite ilovice dokazuje obstoj jezera na Trste-
niku. 
Večje jezero je nastalo v času umikanja ledenikov tudi v reči-
škem dolu. Tudi tu so na več krajih razkrite ilovice, posebno globoko 
pa v koritu, po katerem teče voda v velik kraški požiralnik. Na šte-
vilnih krajih naletimo na ilovico tudi med Trstenikom in kraškim 
dolom Rečice, vendar je treba pustiti nadrobnosti poznejšim raziska-
vam, ki bodo bolj natančno precizirale obseg teh jezer. 
Preiskati pa bo treba še obseg poledenitve proti Risnjaku, kajti 
tudi na teh visokih planotah se je nabralo v ledeni dobi veliko snega 
in ledu, ki je na orografsko ugodno oblikovanih krajih prodrl precej 
globoko po pobočjih tudi na jadransko stran. Na to nas opozarjajo 
velike množine ledeniškega gradiva, jugovzhodno od že opisanih lede-
nikov proti Risnjaku. Posebno globoko navzdol je prodrl ledenik z 
visokih planot, ki preidejo v vrhove z višinami nad 1450 m (Gušlica 
1490 m, Meduvrh 1462 m, Snežnik 1506 m). Led s teh planot je napol-
nil veliki kraški dol Prebeniš in se pomikal čez Platek in po suhi do-
lini med Jesenovico (1338 m) in Slemenom (1333 m) proti Grobnič-
kemu polju. 
Prvi velik morenski nasip tega ledenika zasledimo severno od 
Jasvine (953 m). Začne se v višini okrog 870 m in se kot morena, ki 
je bila odložena prav blizu ledenikovega čela vzpenja ob veliki vrtači 
severno od Jasvine, s presledki seveda, vse do ostrega ovinka, kjer 
zavije avtomobilska cesta v smeri JZ—SV proti SZ. Ko je ledenik 
odlagal ta nasip, je segal najbrž še prav globoko navzdol po pobočju 
in se skončal prav malo nad 800 m visoko. Avtomobilska cesta Ka-
menjak—Platak se v ta nasip globoko zareže in imenitno razkrije 
morensko strukturo. Gradivo sestavljajo različne debele, v vse smeri 
razmetane apniške skale, s številnimi sipkimi pa tudi čisto glinenimi 
delci. Opaziti pa je tudi že globoko preperelost tega gradiva, podobno 
kot pri morenah največjega obsega ledu na Gorničkem. S približe-
vanjem že omenjenemu ovinku se pokaže pod nesprijeto močno pre-
perelo moreno tudi že prav občutno konglomerirano ledeniško gra-
divo, ki je najbrž še veliko starejše od morene, ki jo prekriva. 
Podobno kot v mlajšem gradivu prevladujejo, tudi v tem sprijetem, 
predvsem temni apnenci. Morda bo treba postaviti to sprijeto moreno 
že v riško ledeno dobo. Vendar bo mogoče dati jasnejše mnenje o vsem 
tem šele po čisto drobni raziskavi nasipov in morenskega gradiva v 
preiskovanem svetu. 
Med Slemenom in že omenjenim ovinkom pa naletimo še na dva 
morenska nasipa. Posebno velik je zunanji, saj je čez 15 m visok in 
najmanj 150 m dolg. V velikih golicah ob avtomobilski cesti je nje-
gova morenska sestava imenitno razkrita. Gradivo je popolnoma 
sveže. 
Nepreiskani pa so še zmerom ostali številni nasipi proti lovski 
koči Platak, kot tudi morene manjših ledeniških jezikov med lede-
nikoma, ki sta polzela proti koči Gorničko oziroma Platak. Tudi 
ledeniški sledovi na severovzhodni strani planot med Bačvo in Ris-
njakom še čakajo raziskovalcev. 
Ledenik pod Medvedovo glavo 
Ledenik pod Medvedovo glavo (1402 m) je dobival največ ledu z 
obsežnih planot, ki segajo za tem vrhom še čez 1450 m visoko, torej 
visoko nad ločnico večnega snega. Posebno veliko snega in ledu se 
je nabralo v velikanskih kontah, na jugovzhodni in vzhodni strani 
1483 m visokega vrha, kamor se je stekal tudi led iz nad 1440 m vi-
sokega planotastega sveta za Medvedovo glavo. Vsem tem ledenim 
masam se je ponujal predvsem med Pravednjakom (1351 m) in vzpe-
tino Cifre (1391 m) najnaravnejši odtok proti skrajnemu južnemu 
delu Praprotne drage. 
Morenski nasipi tega ledeniškega jezika obdajajo velikansko 
konto pod Medvedjo glavo, z dnom v višini okrog 1100 m. Glavna 
avtomobilska cesta, ki povezuje Leskovo dolino z Gomanjcami, seka 
številne nasipe in globoko razkriva morensko strukturo. Dobri profili 
pa so tudi ob stari, zdaj opuščeni avtomobilski poti, ki se pri koti 
1127 m odcepi od glavne ceste in zavije proti Praprotni dragi. 
Na severni strani velikanske vrtače, z dnom v višini 1095 m na-
letimo ob kolovozu, ki pelje po južni strani Pravednjaka na planoto, 
na imeniten morenski nasip. Začne se nekako v višini 1180 m, nato pa 
se precej hitro spušča po pobočju proti glavni avtomobilski cesti, kjer 
tik pred njo preide v čelno moreno. Na najbolj strmem delu se prilepi 
na ta nasip še eden, ki se navzdol po pobočju konča, še preden preide 
v čelno moreno. Severno od teh moren vse do nasipov ledenika, ki je 
segel v Praprotno drago z zahodne strani, ni opaziti ledeniških na-
sipov; tudi moreni lahko sledimo samo še kakih 100 m daleč proti 
severu. Videti je, da predstavljata ti moreni največje stanje wiirm-
skega ledenika pod Medvedovo glavo. 
Cisto zraven teh dveh morenskih hrbtov leži še en manjši nasip, 
ki poteka vštric s pravkar opisanima; dalje, južno od tega je še eden. 
s smerjo SV—JZ, ki nam kaže, da je segal ledenik v dobi, ko ga je 
nalagal, še ves čas proti Praprotni dragi. 
Nekako v isti dobi, kot ti nasipi, je nastajal na nasprotni strani 
istega ledeniškega jezika zelo velik, na jmanj 250 m dolg nasip pod 
vzpetino z višinsko točko 1210 m. Avtomobilska cesta, ki se pri koti 
1127 m odcepi proti Praprotni dragi, se vanj zareže, pa se mora še 
močno vzdigniti, da ga prečka. Z moreno pa je prekrit tudi svet se-
verno od tega nasipa vse do velikega ovinka nad koto 1074 m. Struk-
tura gradiva je ob cesti dobro razkrita. Morensko gradivo pa je opa-
ziti tudi navzdol po pobočjih proti Praprotni dragi; ker ni nasipov 
in dobrih profilov, ni mogoče natanko reči, kje se je ledenik skončal. 
Samo na podlagi že opisanih moren in morenskega gradiva na ovinku, 
nad koto 1074 m, smemo s precejšnjo gotovostjo domnevati, da se je 
spuščal še proti Praprotni dragi in se najbrž skončeval k je na strmem 
pobočju. 
V čas največjega stanja ledu spada morda tudi morena v globoki 
vrtači (1015 m ital. orig. in 1007 m jug. spec. 1 : 100.000) med Kačje-
kom in vzpetino Cifre. Nasip leži v višini okrog 1050 m—1060 m. Po-
bočja nad njim so precej na debelo prekrita z moreno. V južnem delu 
vrtače nisem več našel morenskega gradiva. Videti je, da se je ledenik 
v vrtačo samo spustil, ni je pa v celoti napolnil. 
Tudi proti Jelenji dragi, vse do pod Brestice, kjer je veliko lede-
niškega gradiva, ni najti morenskega drobirja. Izgleda, da sta bila v 
zadnji ledeni dobi ledenik pod Medvedjo glavo in tisti, ki je izpol-
njeval Kostranski Dolac, med seboj ločena. 
Moreni v dnu vrtače ustreza morda nasip ob vzpetini nad njo, ki 
leži nekako v višini 1160 m. Visok je okrog 10 m in pokrit s števil-
nimi, zelo velikimi eratskimi bloki. Od njega se odcepi manjši nasip 
s prav tako velikimi bloki. Po njegovi legi bi sklepali že na umik 
ledenika z največjega obsega. Vsi drugi morebitni hrbti, ki jih bom 
še opisal, kažejo prav tako že na umikanje ledenika. Na prvem takem 
nasipu je kota 1131 m. Avtomobilska pot, ki pelje z glavne ceste v 
Praprotno drago, se ob njem močno vzdigne. Dobro ga moremo pre-
gledati tudi ob stezi, ki zavije s te ceste proti koti 1074 m in preseka 
velik ovinek. Precej globoka struga, ki so jo izdelale vode, tekoče 
izpod ledenika, loči to moreno od ekvivalentnega nasipa na levi strani 
nekdanjega ledeniškega jezika. Na karti je narisan južno od kote 
1121 m. N a n j se naslanjata še dve manjši moreni, ki kažeta na majhno, 
ampak sunkovito umikanje ledenika s tega nasipa. Posebno lep je 
notranji nasip, ki ga podobno kot glavnega prereže avtomobilska 
cesta in pri tem imenitno razkrije morensko strukturo. Obsežni pro-
fili pa so tudi ob kolovozu, ki vodi ob južni strani Pravednjaka na 
planoto. Kolovoz se naravnost zasiplje z morenskimi skalami. Istemu 
obsegu ledenika ustreza morda na desni strani ledeniškega jezika naj-
bolj proti Paravičevi mizi pomaknjen nasip, ki leži južno od morene 
s koto 1131 m. Iz iste dobe je najbrž še bolj južno ležeč nasip, v višini 
okrog 1135 m. Tudi ta dva ledeniška hrbta sta zelo lepa in okrog 4 do 
5 m visoka Lep pa je tudi nasip, na katerem stoji opuščena karavla 
4 Geografski zbornik 49 
in ki kaže nov umik ledenika. Pri nadaljnjem umikanju se je ledenik 
še najmanj trikrat zaustavil. To nam kažejo nekako trije dobro ohra-
njeni nasipi ob poti, ki se pri koti 1127 m odcepi od glavne in zavije 
proti Praprotni dragi. Notranji poteka tik nad veliko vrtačo z dnom 
v višini 1095 m. Začne se južno od križišča s koto 1127 m, prečka pot 
proti Praprotni dragi in se nadaljuje ob glavni avtomobilski cesti 
proti severu. Tu prečka glavno cesto in se nadaljuje onstran nje še 
kakih 70 m daleč, dokler se ne strne z veliko, vendar kratko moreno, 
v katero se glavna cesta prav tako zareže. 
Sproti sem že opozarjal na golice, ki nam globoko razkrijejo mo-
rensko strukturo. V vseh je opaziti mešanico različno grobega gra-
diva. Med morensko kašo s sipkimi in čisto glinenimi delci se vpletajo 
zelo številne večje skale in še čez 3 m veliki debeli kamni. 
Obrušenost in zglajenost gradiva je tu veliko manjša, kot v mo-
reni na Gomanjcah ali v Kostranskem dolcu. Robovi številnih skal so 
prav slabo obrušeni. Manj pa je v tem gradivu tudi glinenih delcev. 
Zato ni čudno, da se je preperelina v to moreno veliko globlje vkrkala 
kot v morensko gradivo na Gomanjcah ali v Kostranskem dolcu. 
Globlje pa so prodrli tudi kemični procesi, ki so predvsem skale, bliže 
površini, že močno izlužili. Kljub kemičnemu vplivu na moreno pa 
ohranijo ledeniške skale tudi na površini bolj okroglo obliko, kot jo 
najdemo pri zakraseli živi apniški skali. 
Ledenika nad Praprotno drago 
Na ledeniške sledove nad Praprotno drago nas je opozoril že Ple-
ničar (4, 17, 18) z najdbo moren okrog Gašparjevega hriba. »Ta hrib 
je sestavljen iz nekega grušča,« piše Pleničar, »ki je podoben moren-
skemu materialu. Skoraj se nam zdi, kot da bi bili nekje na Gorenj-
skem in bi gledali ledeniško moreno. Poleg skal, ki imajo v premeru 
1 m, je mnogo manjših zaobljenih kosov apnenca in dolomitiziranega 
apnenca. Tu in tam je vmes nekaj peska.« Pleničar domneva, da se 
je dotekal led po položni planoti najbrž v dobi wiirmske poledenitve. 
Natančnejši ogled teh ledeniških sledov je pokazal, da sta lezla 
proti Praprotni dragi, poleg ledenika pod Medvedovo glavo, še dva 
ledenika. Ločil ju je greben, ki se vleče od Snežnika proti vzhodu, 
proti Novi grajščini (1494 m) in Gašparjevemu hribu (1402 m). 
Ledenik na severni strani tega grebena je bil čisto majhen, čeprav 
obdajajo krnico še čez 1600 m visoke vzpetine, iz katerih se je nasulo 
v ledeni dobi veliko snega, predvsem v obliki plazov. Po dosedanjih 
ugotovitvah ta ledenik ni segal čez Mezelišče. Videti je, da se je skon-
čeval v ogromni vrtači, katere dno je v višini 1148 m. 
Za to domnevo govorijo sledeče okoliščine: v Lepem dolu ni opa-
ziti ledeniškega gradiva; tudi na Mezelišču nisem zasledil morene, 
čeprav sem prehodil tudi pobočja proti Praprotni dragi. Ledeniško 
gradivo pokriva samo zahodno in jugozahodno stran vrtače. Profili 
so posebno dobri ob novozgrajeni poti, ki se odcepi od gavne pri koti 
1209 m in zavije na jugozahod, proti Gašparjevemu hribu. 
Veliko večji pa je bil ledenik na južni strani omenjenega grebena. 
Glavnino ledu je dobival z obsežnih planot na južni in jugovzhodni 
strani Snežnika, kjer so se zbirale, posebno v območju Grčovca in na 
Sežanah, velike ledene mase ter se stekale od tod tudi preko Kujaviča 
proti Praprotni dragi. 
Bočni nasipi tega ledeniškega jezika so se posebno lepo ohranili 
na vzhodni strani Gašparjevega hriba. Ležijo južno od križišča v vi-
šini 119? m, na nekoliko položnejši površini. Vsi so zaraščeni z gostim 
gozdom in grmovjem, ki zavira preglednost. 
Najbolj na severu ležeč nasip ima, kakor drugi, smer V—Z. Cesta 
pelje nekaj časa z njim vštric, ob zaokrenitvi na jug, na križišču s 
koto 1197 m, pa ga seka. Enako ga seka tudi slabša, že s travo pora-
ščena spodnja pot, ki pride na že omenjenem križišču na glavno. 
V zasekih obeh cest je struktura morenskega gradiva zelo na široko 
razkrita. Sestavo tega nasipa pa kaže tudi okrog 5 m visoka golica 
zraven velikega zbiralnika vode, pri stari italijanski obmejni koči. 
Nasip je prav rahlo izbočen proti severu, kar nam je dobro znamenje, 
da ga ni spravljati v zvezo s sosednjim ledenikom, ki se je skončeval 
v veliki vrtači nad Mezeliščem. Ob obeh poteh, ki se na že omenjenem 
križišču ločita in pelje ena od njih nad Kujavičem, druga pa pod 
njim, je razkrit tudi sosednji nasip, s podobno usmerjenostjo. 
Tema dvema nasipoma pa lahko sledimo, čeprav sta zaradi 
strmine zelo slabo ohranjena, tudi navzdol po pobočju proti Pra-
protni dragi, kjer ju nekako v višini 980 m—990 m seka avtomobilska 
cesta, ki povezuje Leskovo dolino s Klansko polico in Gomanjcami. 
Ker severno od teh nasipov proti Mezelišču ni najti ledeniških na-
sipov, lahko sklepamo, da prav ti predstavljajo največji obseg obrav-
navanega ledenika v wiirmski ledeni dobi. Južno od zgoraj omenjenih 
moren, pri obmejni koči in ogromnih rezervoarjih za vodo, je še več 
slabše ohranjenih nasipov. Lepo sta ohranjena nekako dva, in sicer 
med Gašparjevim vrhom in vzpetino 1260 m. 
Morenskega gradiva je povsod tod veliko. Lažje si bomo pred-
stavljali debelino odloženega gradiva, če vemo, da so nasipi šest do 
osem metrov in celo 10 m visoki. 
Čelni nasipi največjega obsega tega ledenika so razmeroma slabo 
ohranjeni. Dva sem našel v višini okrog 850 m, torej okrog 30—50 m 
nad Praprotno drago. Morda jima ustrezajo opisani bočni nasipi, ki 
kažejo največji obseg ledenikov v zadnji ledeni dobi. Drugi čelni 
nasipi iz te dobe pa so bili najbrž zaradi znatne strmine in velikih 
vodnih množin ob zaustavljanju ledenika više v pobočju odstranjeni 
ali vsaj razkosani, tako da jih ni mogoče več rekonstruirati. Na tako 
zaustavljanje kažeta nekako dve čelni moreni, ki sta se ohranili kljub 
strmini okrog 100 m nad spodnjimi nasipi. Nižja preide iz čelne v 
4* 51 
bočno moreno, ki jo prečka avtomobilska cesta in napravlja pri tem 
lepe golice. Na desni strani tega ledeniškega jezika bi tem nasipom 
ustrezala morena, ki se naslanja na živoskalnati rob velike vrtače, 
južno od Melišča. Na severozahodnem robu te vrtače je na cesti kota 
1049 m, na jugovzhodni pa 1068 m (na jug. karti 1 : 100 000 je kota 
1049 m zaznamovana kot 10 m nižja, in sicer 1039 m). 
Medtem ko so se vse obravnavane čelne morene le bolj fragmen-
tarno ohranjene, pa dajejo višji nasipi na Melišču veliko bolj popolno 
podobo nekdanjega ledenikovega čela. Prvi nasip nad cesto, severo-
vzhodno od kote 1074 m, je najmanj 250 m dolg. Koliko časa se je 
ledenik ob njem zadrževal, nam kaže velika debelina materiala, ki 
ga razkrivajo zaseki ob avtomobilski cesti. V isti dobi kot ta nasip 
je odlagal ledenik morda tudi moreno na severozahodni strani že 
omenjene vrtače južno od Melišča. Nad tem nasipom leži severno od 
kote 1074 m še en manjši nasip. Samostojno, naravnost velikansko 
moreno pa predstavlja tudi hrbet s koto 1074 m. V polkrogu mu lahko 
sledimo okrog 300 m daleč proti pobočju, kjer se mu pridruži z zu-
nanje strani še en manjši, zelo lep nasip. Podoben nasip pa se nasloni 
nanj tudi na notranji strani, in kaže na usihanje nabreklosti ledeni-
škega jezika. Sploh moremo poudariti, da je nasip s koto 1074 m naj-
večji v obravnavani čelni kotanji. Na desnem krilu, onstran velikega 
korita, ki so ga izdelale vode, tekoče izpod umikajočega se ledenika, 
mu ustreza morda debela morena pri koti 1049 m. Struktura gradiva 
je v zaseku ceste zelo dobro vidna. 
Po odložitvi tega nasipa se je ledenik zelo hitro stanjšal in ne-
kako v treh krajših zastojih umaknil. To dokazujejo trije, okrog 3 do 
5 m visoki nasipi v dnu čelne kotanje. Vode, ki so tekle izpod umika-
jočega se ledenika, so te nasipe razrezale in posebno na desni strani 
močno odstranile. 
Tudi za gradivo tega ledenika lahko rečemo isto, kot za moreno 
podobnega krajšega ledenika pod Medvedovo glavo; je precej slabo 
obrušeno in je v njem razmeroma malo glinenih delcev; prav tako pa 
velja tudi za to moreno, da se je preperelina vanjo precej globoko 
vsrkala. Eden od glavnih vzrokov za razmeroma globoko preperelost 
tega gradiva je prav gotovo v majhni množini glinenih delcev, kar 
ustvarja boljše pogoje za vsrkavanje prepereline v moreno. Koliko je 
tu računati tudi z večjo starostjo teh moren, morda z uvrstitvijo v sta-
rejši wiirm, pa bodo pokazale šele čisto nadrobne raziskave. To vpra-
šanje velja predvsem za močno deformirane morene največjega lede-
nikovega obsega. 
Ledenik v Grdi dragi 
V Grdi dragi se je zadrževal v zadnji ledeni dobi samo manjši 
ledenik. Hranili so ga predvsem plazovi z Malega Snežnika (1688 m), 
kot tudi s strmih pobočij Loma in Šakevca (glej si. 11). 
Morensko gradivo tega ledenika pokriva vso severno stran veli-
kanske vrtače, ki doseže v dnu višino 1092 m. Na isti strani te vrtače 
se je ohranil tudi velik morenski nasip, v katerega se avtomobilska 
cesta globoko zareže in pri tem razkrije njegovo sestavo. Severno od 
te morene sta še dva čelna nasipa, ki ju prečka kolovozna pot in se 
pri tem dvakrat močno vzpne, nato pa spet spusti navzdol. 
Stran od teh ledeniških odkladnin, proti Bistriškemu paležu in 
Mašunu ter prav tako proti Mikulam, kljub podrobnemu ogledu te-
Sl. i l . Pogled iz Grde drage proti Malemu Snežniku, 
od koder se je pomikal v ledeni dobi manjši ledenik 
rena ni opaziti morenskega gradiva. Tega pa ni najti tudi v smeri 
proti Svinščakom. To ponovno potrjuje našo domnevo, da je bil v 
Grdi dragi samo manjši ledenik. Tak obseg ledenika lažje razumemo, 
če vemo, da je planotast svet Šakevca in nad Lomom povečini nag-
njen stran od Grde drage in da so tako tudi glavne ledene mase v 
ledeni dobi tekle stran od nje. 
Črnodolski ledenik 
Tudi na jugozahodni strani Snežnika so se zbirale v ledeni dobi 
velike množine ledu. Z velikih zbirališč na Stanišču se je pomikal led 
čez Črno drago in čez visoko stopnjo pri Božji materi v Črni dol. Zelo 
pa so okrepile ta ledenik tudi ledene mase s planot na južni strani 
ledenika, ki dosežejo v Zatrepu 1458 m višine, v planotastem svetu 
okrog Planinice pa celo 1505 m. Tudi planotasta Peščina (1465 m), na 
desni strani ledenika, je dajala najbrž nekaj ledu. 
Sledovi črnodolskega ledenika so zelo številni. Na ledeniškem 
nasipu iz največjega stanja ledu v zadnji ledeni dobi stoji gozdarska 
koča v Črnem dolu, nekako v višini 1060—1065 m. Sestavo morene je 
razkrila še čez en meter globoka jama, iz katere so kopali material za 
zidavo. Na široko pa so razkrili moreno tudi pri hišici zraven, kjer 
SI. 12. V Črnem dolu: ravnico je ustvarilo fluvioglacialno nasipanje 
so skopali jamo za kapnico. Za to, da je material zares ledeniškega 
izvora, govorijo poleg morenske strukture tudi zelo številni oraženci. 
Drugih lepih nasipov v Črnem dolu ni opaziti. Najbrž so jih uničile 
vode, tekoče izpod umikajočega se ledenika, kot tudi voda talečega se 
snega predvsem izpod Udnika, kjer je opaziti velike fluvioperiglaci-
alne vršaje, ki so morda delno tudi fluvioglacialne narave. S fluvio-
glacialnim prodom je prekrit ves južni del Črnega dola (glej si. 12). 
Več morenskega gradiva je odložil ta ledenik pri Božji materi* 
(kota 1195 m). Prvi nasip, ki ga zagledamo ob cesti z Okrogline proti 
Božji materi, leži na vzpetini z višino okrog 1210 m severovzhodno od 
kote 1235 m. Glavna cesta, ki povezuje Ilirsko Bistrico z Okroglino, 
Grdo drago in Mašunom, globoko razkriva morensko strukturo. Ista 
cesta razkriva tudi manjšo sosednjo moreno, katere nadaljevanje 
* Napis Božja mati je na jug. karti 1 : 100 000 napačno označen, in sicer 
na kraju, kjer je v resnici Okroglina. 
lahko opazujemo še na desni strani žlebu. Njena struktura je dobro 
vidna v klancu avtomobilske ceste, vse do ovinka, kjer se združi ta 
nasip z višjim, ki je zaobrnjen navzven. Morda je zvezana ta zaobr-
njenost s kako živoskalnato grbino pod današnjo moreno. Ta nasip se 
združi s še enim višjim, zelo velikim nasipom, katerega smer jasno 
kaže, da se je pomikal ledenik v dobi nastajanja tega nasipa še na-
prej proti Črnemu dolu. Isto smer pa kaže tudi še višji nasip, ki se je 
ohranil le v suhi dolini, medtem ko je na strmih pobočjih 1272 m 
visokega vrha popolnoma odnesen. Morda lahko te nasipe kot moreno 
v Črnem dolu spravimo v zvezo z morenami v suhi dolini na Svin-
ščakih, po kateri je speljana že omenjena avtomobilska cesta, ki po-
vezuje Okroglino z Grdo drago. Ob višku poledenitve led ni zapol-
njeval samo Črne drage in se pomikal dalje proti Črnemu dolu, 
ampak je prekril tudi Svinščake, kamor je lezel v posebno širokem 
toku med vzpetino 1298 m in 1323 m. Manjši ledenik pa se je pomikal 
v imenovano smer tudi čez 1245 m visok preval. Oba ledenika sta se 
ob času največjega stanja ledu združila v skupen, zelo širok jezik, 
kot kažejo morenski nasipi in raztreseno morensko gradivo. Eden od 
teh nasipov se začne na križišču avtomobilskih poti iz Grde drage in 
druge iz Padežnice ter se vleče v loku proti zahodu, okrog 250 m 
daleč. Na skrajnem zahodnem delu je precej nizek ter se v krogu za-
obrne proti vzpetini 1298 m. Isti ledeniški odcepek pa je odložil tudi 
ekvivalentno moreno, vzhodno od tega nasipa. Ohranila se je v gozdu 
nad veliko jaso na Svinščakih. Pravkar opisani moreni se približa na 
razdaljo nekaj metrov. Tam, kjer se ji najbolj približa, jo seka avto-
mobilska cesta ter globoko razkriva njeno strukturo (glej si. 13). 
Vzhodno od tega nasipa je še en nasip, prav tako zelo lep in okrog 5 
do 6 m visok. Tudi tega lahko uvrstimo v čas največjega stanja ledu 
v wiirmski ledeni dobi. Omeniti je še treba, da je bil led v dobi na-
stajanja teh nasipov na Svinščakih precej tenak. To nam dokazuje 
izoblikovanost teh treh nasipov največjega obsega wiirmske polede-
nitve. Vidimo lahko, kako zavijeta prvi in drugi za vzpetino 1286 m 
proti jugu, kar nam dokazuje, da je ta ovirala enoten tok ledenika 
proti severu. Ista situacija pa je tudi pri drugem in tretjem nasipu, 
kjer zavijeta za vzpetino vzhodno od pravkar imenovanega vrha s 
koto 1286 m prav tako proti jugu. 
Ob prvem umiku ledenika je led še dosegel preval med vzpeti-
nama 1298 m in 1286 m. To kaže proti severu zbočen morenski nasip 
med omenjenima vrhovoma. Čez vzpetino 1268m in sosednjo, vzhodno 
od nje, pa se ledenik v tej dobi ni več pomikal. Nanjo se je samo 
naslonil in se nato nekako v dveh manjših sunkih umaknil, kot kažeta 
dva blizu skupaj ležeča nasipa. Izredno lepa morena pod vzpetino 
1342 m pa je nastala najbrž kot srednja morena, med ledenimi ma-
sami, ki so se dotekale čez 1245 m visok preval in onimi, ki so prodrle 
med vzpetinami 1298 in 1323 m proti severu. Za to govori tudi manjši 
nasip, ki se odcepi od glavne morene proti zahodu in se naslanja na 
že imenovano manjšo vzpetinico, ki jo obide cesta v velikem ovinku, 
vzhodno od kote 1280 m. 
Nadaljnje umikanje tega ledeniškega jezika s Svinščakov je za-
pustilo za seboj še nekako dve moreni, ki ležita ob velikih vrtačah 
med vzpetinama 1323 m in 1298 m. 
Poleg ledeniških nasipov v Črnem dolu in pri Božji materi ter na 
Svinščakih pa je zapustil umikajoči ledenik veliko sledov tudi pri 
nadaljnjem umikanju. 
SI. 13. Morensko gradivo na Svinščakih 
Ob poti, ki se odcepi od glavne ceste pri Božji materi proti Črni 
dragi, se je ohranilo več nasipov. Prvi leži v kotu med glavno cesto in 
pravkar imenovano potjo, je lepo ohranjen in še čez 40 m dolg. Proti 
koti 1205 m so nekako trije nasipi, ki pa niso posebno lepi, čeprav je 
odloženega na tem kraju zelo veliko morenskega gradiva, ki je ob 
kolovozni poti dobro razkrita. 
Nekako štiri čelne morene leže tudi V V J od kote 1205 m. Zaradi 
oživljanja krasa so zelo poškodovane; pregled teh moren pa zavira 
tudi zelo gost gozd. 
Proti Črni dragi se je ohranilo morensko gradivo samo fragmen-
tarno. V velikih množinah se prikaže šele na severni in zahodni strani 
Črne drage. Na severni strani so ohranjeni celo morenski nasipi, ki 
pa niso posebno lepi. Prvi trije imajo smer SSZ—JJV. Morda jih je 
odložil manjši ledenik iz območja Peščine, vendar, ker so močno po-
škodovani, ni mogoče ustvariti jasnejše podobe. 
Ob avtomobilski cesti med Okroglino in Grdo drago so se ohra-
nili sledovi še starejših poledenitev. Posebno imenitno se kaže že 
močno zlepljena morena v klancu nad Božjo materjo, na južni strani 
ceste (glej si. 14). Golico je še povečala pot, ki se odcepi z glavne ceste 
proti vodnemu zbiralniku na Svinščakih. Tu se imenitno pokaže, kako 
je že zlepljena morena pokrita s svežim wiirmskim ledeniškim gra-
divom. 
SI. 14. Močno sprijeta morena v klancu nad Božjo materjo 
Na koncu naj še povemo, da na severni strani Snežnika nismo 
našli ledeniških sledov, čeprav lahko domnevamo, da se je nabralo 
v Peklu zelo veliko ledu. V to smer je polzel led in sneg z visokih 
planot nad Grdo drago kot tudi po strmih pobočjih Snežnika. Mogoče 
je, da se je led, ki se je zbiral na planotastem svetu okrog Pekla, eno-
stavno lomil in grmel po strmih pobočjih v dolino. 
Kljub visokemu zaledju pa nismo našli sledov poledenitve tudi 
na okrog 1000—1200 m visokem planotastem svetu zahodno od Go-
manjc proti Gori in Kuteževemu dolu. Tudi ogled pobočij in kraških 
kotanj nad omenjenimi planotami proti visokemu ravniku, ki doseže 
v Bukovcu 1370 m, Planinici celo 1464 m, v Zatrepu 1454 m in v Zak-
novcu 1389 m, ni dal boljših rezultatov. Ledeniškega gradiva nismo 
našli niti v suhi dolini, ki začenja med Malim in Velikim Razborom 
in se nadaljuje proti Okroglini, in prav tako ne v Smrekovi dolini. 
Zato morda smemo sklepati, da se na južni in jugozahodni strani ob-
sežne planote med Bukovcem in Zaknovcem niso razvili večji lede-
niki. To nam je obenem potrdilo, da se je stekalo s tega ravnika zares 
največ ledu proti S in SV, proti Padežnici in Črni dragi, kot je bilo 
že rečeno. 
Sklep 
Po ogledu ledeniških sledov na Snežniku smo spremenili dose-
danje mnenje o obsegu in načinu poledenitve. Ovrgli smo trditve, da 
je imel Snežnik samo manjše pobočne ledenike okrog najvišjega vrha. 
Številni ledeniški sledovi, ki smo jih pravkar spoznali in opisali, so 
nas pripeljali do prepričanja, da so bile visoke planote glavna zbira-
lišča ledu na Snežnikovi skupini. 
Dobro se je pokazalo, kako je bila velikost posameznih ledenikov 
odvisna prav od obsežnosti visokih planot, ki so jih obdajale in na 
katerih se je lahko zbiral sneg in led v večjih množinah vse leto. 
Videli smo, kako so se prav z velikih planot na južni strani Snežnika 
spuščali največji ledeniki, medtem ko se je n. pr. v Grdi dragi, ki jo 
obdajajo okrog 400—500 m visoka pobočja in dosežejo v Malem Snež-
niku celo višino 1688 m, razvil samo manjši ledenik. Takšen obseg 
poledenitve nam kaže, da je segala ločnica večnega snega v Snežni-
kovi skupini v ledeni dobi zelo nizko. Predvidevamo jo lahko v višini 
okrog 1200 m in s tem podpremo M e l i k o v o domnevo (5, 199), da je 
potekala morda še pod 1300 m visoko; do takega znižanja bi prišlo 
predvsem zaradi velike množine padavin, ki so jih prinašali vetrovi 
z morja. 
Med pomembnejše ugotovitve spada tudi spoznanje, da so v ob-
močju Snežnika in Risnjaka sledovi več poledenitvenih faz. Predvsem 
smo mogli tudi tukaj, podobno kot v dolini Tolminke (6, 277, 278) in 
na Pokljuki (6, 277, 278; 7), pa tudi v Blejsko-Radovljiški kotlini (8) 
ugotoviti sveže, nesprijete morene dveh poledenitvenih faz; med seboj 
jih je mogoče ločiti samo po različno globoki preperelosti. Starejše 
morene so čez en meter globoko preperele, medtem ko so mlajše samo 
3—5 dm, zavisno predvsem od različne primesi sipkega gradiva in 
glinenih delcev v moreni, ki zavirajo zginevanje prepereline v notra-
njost. Ker je morena v vseh teh nasipih popolnoma nesprijeta, jo bo 
treba morda kljub različni preperelosti uvrstiti v zadnjo ledeno dobo. 
Do preperevanja starejših moren, ki kaže največji obseg poledenitve, 
bi prišlo po tej domnevi v eni izmed toplih interstadialnih dob wiirm-
ske poledenitve. 
Ta ugotovitev bi bila tudi v skladu s številnimi avtorji, ki delijo 
wiirmsko ledeno dobo na stari in mladi wiirm (9; 24; 25), z zelo toplim 
vmesnim presledkom. 
Se starejši morenski drobir, ki pa je že zlepljen in veliko bolj 
fragmentarno ohranjen, kar nam kaže, da je veliko starejši, pa bo 
morda treba uvrstiti že v riško ledeno dobo. 
Pleistocensko nasipanje v območju Snežnika 
V območju Snežnika naletimo v nasprotju z obsežno poledenit-
vijo na razmeroma skromno fluvioglacialno nasipavanje. Nekoliko 
obsežnejša je bila ta akumulacija samo na Gomanjcab in na Grob-
ničkem polju, kamor so se približali največji ledeniki. 
Če začnemo s pretehtavanjem razmer na Gomanjcah, vidimo, da 
to nasipanje ni doseglo najnižjega, 920 m visokega prevala Paka. Celo 
tu se je torej omejila akumulacija samo na velikanski kraški dol v 
Gomanjški dolini in se zaustavila okrog 20 m pod njenim najnižjim 
robom, na skrajnem južnem delu. 
To velikansko kraško uvalo so nasipale vode, pritekajoče izpod 
Padežniškega ledenika, ki je segal vse do Gomanjc, in tudi izpod 
velikanskega ledenika, ki je polzel čez Trstenik in se je za nekaj časa 
močno približal ravnini na Gomanjcah. 
Pred čelnimi morenami obeh ledenikov se širijo obsežni vršaji, ki 
govorijo za zvezo akumulacijskega gradiva na Gomanjcah s poledenit-
vijo samo. Sestavlja jih prod, ki postaja z oddaljevanjem od moren-
skih hrbtov hitro drobnejši. Tako hitro pojenjavanje debeline proda 
vzdolž vršajev nam vsiljuje domnevo, da se je vodna množina z od-
daljevanjem morenskih hrbtov precej hitro manjšala; morda je zgi-
nevala skozi pred v kraško notranjost. 
V bližini obeh ledenikov so prodniki še čez dva decimetra debeli, 
niso pa redke tudi do pol metra in en meter debele skale. V velikih 
prodnih jamah severovzhodno od apniške vzpetine (936 m), ki moli 
nad prodno ravnino in je le kakšen kilometer oddaljena od morenskih 
nasipov, pa prevladujejo le še 2—4 cm debeli prodniki (glej si. 15). 
Debelejši so manj številni. Med prod in pesek se vklinjajo tudi zelo 
številne plasti pasovite ilovice, ki so se odlagale v opuščenih mean-
drih. Številni glineni vložki, ki kažejo na razmeroma hitro menja-
vanje struge, nam spričo tega, da med prodom ni organskih plasti, ki 
bi izpričevale pretrganje akumulacije, vsiljujejo domnevo, da zelo 
hitrega pojemanja debeline prodnikov ni razlagati samo z zgineva-
njem vode v kraško notranjost, ampak tudi s tem, da so tekle izpod 
ledenika v širokih, komaj opaznih koritih, ki so, ob vsaki povečani 
vodni množini že pri pospešenem taljenju ledenika tekom dneva, 
spreminjale svojo strugo. Tu naj še opozorimo, da so posamezne plasti 
proda že rahlo sprijete, čeprav so zvezane s svežimi morenami wiirm-
ske ledene dobe. 
Na skrajnem koncu akumulacijske ravnice na Gomanjcah pa 
naletimo v do 2 m visokih golicah na razkrito, celo svetlorumeno ilo-
vico, ki nam kaže, da je tukaj, vsaj nekaj časa stalo pravo jezero. 
Bliže prevalu Paka se meša ilovica z gruščem, ki še danes precej na 
debelo pokriva vsa pobočja. Ob avtomobilski cesti so imenitne golice, 
ki razkrivajo ta grušč. Jezero bi se skončalo nekako v višini 904 m 
(glej fot. 16), kot to dokazuje obsežna gladka glinena ravnica v tej 
višini. Nad to ravnico naletimo na 1—1,5 m visoko teraso, ki je morda 
rezultat spomladanske visoke vode. Zato bi morda govorila njena 
ohranjenost predvsem na skrajnem jugozahodnem koncu Gomanjške 
ravnine. 
Po vsem tem se ne moremo strinjati z G. Cuminom (3, 42, 43), ki 
meni, da je nastajala ravnica na Gomanjcah ob sodelovanju zelo raz-
ličnih faktorjev, predvsem s pomočjo rečne erozije in s kasnejšim 
SI. 15. V peščeni jami na Gomajcah: golica razkriva več metrov debelo plast 
fluvioglacialnega proda, ki je mestoma že rahlo sprijet 
nasipavanjem kraških voda, kot tudi z nastajanjem jezer kraške na-
rave. Zavrniti pa moramo tudi njegovo domnevo o starosti tega gra-
diva, saj ga zaradi njegove zveze s svežimi morenami ne moremo 
postavljati v spodnji ali srednji kvartar. 
Ledenik pod Medvedovo glavo in tudi sosednji, severno od njega, 
ki sta se pomikala proti Praprotni dragi, sta nasula to velikansko 
drago, vendar izven nje akumulacija proda ni segla. Zaustavila se j e 
okrog 100 m pod najnižjimi prehodi iz Praprotne drage. Globljih pro-
filov, ki bi nam omogočili vpogled v nižje prodne plasti, pa tukaj ni. 
Prav tako ni bilo v Proprotni dragi nobenih vrtanj, ki bi nam po-
kazala vsaj približno globino prodnih, morda tudi ilovnatih in dru-
gačnih plasti v tej velikanski kraški dragi. V plitvejših izkopih 
in razgaljenih tleh ob kolovozih se pokaže samo prod, katerega de-
belina se proti najnižjemu vzhodnemu delu Praprotne drage raz-
meroma hitro manjša. To bo treba morda razlagati s precejšnjim 
odtokom vode v kraško notranjost še pred požiralniki na skrajnem 
vzhodnem koncu drage. Upoštevati pa bo gotovo treba podobno kot na 
Gomanjcah, tudi okoliščino, da so bile struge v času nasipanja najbrž 
plitve in široke, s čimer se je transportna moč izpod ledenikov tekočih 
voda hitro manjšala. Prišlo je morda tudi do močnejšega meandri-
ranja, ki ga je razmeroma hiter prehod vode s strmih pobočij v rahlo 
1 
SI. 16. Pogled na zahodni del ravnice na Gomanjcah, 
kjer se je v zadnji ledeni dobi zadrževalo jezero 
nagnjeno akumulacijsko ravnino še pospeševal. Za to obliko nasipa-
nja govori predvsem dejstvo, da v dnu Praprotne drage ni opaziti 
izrazitih strug. 
Tu naj opozorimo, da so nad vrtačami na skrajnem vzhodnem 
koncu Praprotne drage, kamor so tekle vode izpod ledenikov, zelo 
lepi zatrepi. Njih strmina dovoljuje domnevo, da so mladi in da so 
nastali ob zadnjem nasipanju, ko je v Praprotni dragi na novo na-
stopil površinski vodni tok. Hkrati s pomikanjem teh zatrepov, za-
radi korozije in mehaničnih procesov, proti pobočju pa je nastajala 
v višini prodnega nanosa pod zatrepom tudi manjša živoskalnata, že 
močno izvotljena kraška ravnica. Nad temi zatrepi so ohranjene ne-
kako dve ali tri slabo razvite, močno zakrasele terase, ki predstavljajo 
morda, po anologiji z wiirmsko živoskalnato ravnico, različno visoko 
zasutost Praprotne drage v starejših obdobjih pleistocena. 
Manjši ledenik, ki se je končal v veliki vrtači na Mezelišču, sploh 
ni zapustil sledov fluvioglacialnega nasipanja. Tudi iz zaledenelih 
površin v Peklu se je nabralo v dolini, severovzhodno od Sladke vode 
samo malo fluvioglacialnega proda, ki napolnjuje dol s koto 827 m, 
kjer je zelo lepa jasa. Prodni nanos razkriva okrog en meter globoka 
jama, iz katere so kopali pesek za zidavo. Na najnižjem vzhodnem 
koncu te jase so tudi tukaj, podobno kot v Praprotni dragi, obsežne 
vrtače, V katere se je stekala voda ob zadnjem nasipanju. Podobno pa 
so ohranjene tudi višje terase z velikanskimi vrtačami. Tukaj se še 
bolj vsiljuje domneva, da predstavljajo te terase višino nekdanje za-
sutosti doline, morda v starejših poledenitvenih dobah. Prva je 5 do 
7 m nad akumulacijsko ravnico, sledeča pa še okrog 7 m više. Tudi 
na tej so velikanske vrtače. Vendar pa bo končno besedo o tem treba 
pustiti prihodnjemu, čisto podrobnemu raziskovanju. 
Ledenik v Grdi dragi zunaj poledenitvenega sveta, po doseda-
njem znanju, ni pustil širših sledov fluvioglacialne akumulacije. Tudi 
nasipanje črnodolskega ledenika se je omejilo le na Črni dol. Tudi v 
njem naletimo na jugozahodni strani nekako na dve višji živoskalnati 
terasi. 
Nasipanje izpod ledenikov okrog Snežnika je bilo torej razme-
roma skromno. Najbrž je vzrok temu v majhnih vodnih množinah, ki 
so pritekle izpod ledenikov, saj smemo domnevati, da je veliko vode 
zginilo v kraško notranjost, še preden je dosegla konec ledenika. 
O tem nas še posebno prepričujejo na velike prelome navezane ve-
likanske vrtače, brezna in požiralniki v področjih, ki so bila v ledeni 
dobi pod ledom. Morda so se prav zaradi takih razmer kljub poznej-
šemu oživljanju krasa tako lepo ohranili morenski nasipi v območju 
Snežnika. 
Pleistocensko nasipanje na Grobničkem polju 
Do večjega fluvioglacialnega nasipanja pa je prišlo na Grobnič-
kem polju. Ledenik, ki je segal na Gorničko, je zasipal severozahodni 
del polja ob Sušici, medtem ko so zasipale južni in jugovzhodni del 
polja predvsem vode izpod velikega ledenika, ki se je pomikal čez 
Platak proti Jasvini in se končal na obodu samega polja. 
Temu nasipanju, ki je pravzaprav ustvarilo današnje dno Grob-
ničkega polja, je sledila erozija. Posebno Sušica je globoko zarezala 
svojo strugo. Na več krajih je razkrila še globlje plasti in se zarezala 
v živo skalo (glej fot. 17). Posebno močno se je zajedla v živo skalo 
ob mostu, po katerem je speljana avtomobilska cesta od vasi Jelenje 
navzdol, pa tudi nad vasjo Potkilavac, kjer so se ohranili prav lepi 
ujeti meandri. Tudi pritok z desne, ki priteče v Sušico, le kakih 50 m 
severno od že omenjenega mostu (278 m), globoko razkriva močno 
kraško živo skalo. Profili tukaj kažejo, da je živoskalnato dno močno 
razgibano in da je bilo že pred nasipanjem močno kraško. Zato so tu 
plasti proda zelo različno debele. Na več krajih gleda živa skala še 
ven iz prodnega nanosa. Tudi drugi desni pritoki Sušice so nam 
ustvarili podobno lepe profile. Na levi strani je zarezano samo eno 
globlje korito, ki se začne nekako na severni strani vasi Zastenice in 
se nadaljuje ob severozahodni strani Grobnika proti Sušici. Z desne 
se mu pridružita še dve krajši, ampak globoko zarezani dolinici izpod 
Velikih in Malih Dražic. 
Analiza razkritih plasti v imenovanih profilih, ki sledi, pa nam 
bo pokazala, da ves nasuti prod ni fluvioglacialnega izvora. 
SI. 17. Sušica je pod vasjo Jelenje na Grobničkem polju prerezala glacialno 
nasutino in se globoko zajedla v živo skalo 
O tem nas prepričajo že golice v globoko razrezanem koritu na 
jugovzhodni strani Velikih Dražic. Čisto spodaj je razkrita v okrog 
25 m globokem koritu kak meter debela plast rjave ilovice, ki so jo 
uporabljali pečarji z Reke še po zadnji vojni. V njej ni opaziti večjih 
prodnikov. Po tej ilovici priteče na dan več studencev; nekatere od 
njih so ljudje zajeli za napajanje živine. 
Nad to ilovico je več metrov debela plast flišnega, močno obruše-
nega proda, ki ga razkrivajo številne golice ob že omenjeni dolinici. 
Pravladujejo okrog 2—4 cm debeli prodniki. Podoben prod lahko vi-
dimo tudi proti vasi Lukeži, nanj pa naletimo tudi ob kolovozni poti, 
ki pelje iz žage pri Rečini proti vasi Jelenje. Srečavamo ga torej na 
tistem delu Grobniškega polja, ki je na široko odprt proti Rečini, ki 
si je velik del svoje doline izdolbla v flišu. Rečina je tudi edina reka 
v območju Grobniškega polja, ki prenaša flišen material, sa j vsi 
osta l i potočki p r i h a j a j o iz a p n e n c a oziroma dolomita . N a p o d l a g i 
o d k r i t j a f l i šnega p r o d a v imenovanem pro f i lu l ahko domnevamo, da 
g a j e v neki dobi p le i s tocena t a m odloži la s a m a Reč ina , k i j e t a k r a t 
tek la proti po l ju . Zanimivo bo s podrobnimi r az i skovan j i ugotoviti , 
v k a k š n i zvezi j e bilo Grobn ičko po l j e z Rečino v še s tare j š ih ob-
dob j ih zemel j ske zgodovine, p r e d v s e m v topli p l iocenski dobi, in ko-
liko j e ta zveza m o r d a celo v p l i v a l a na sani r a z v o j G r o b n i č k e g a 
SI. 18. Golica pri hiši št. 75 v vasi Male Dražice nam razkrije prodne plasti 
s številnimi vložki sipe in ilovice 
p o l j a ? N a zanimivost t ega v p r a š a n j a nas o p o z a r j a že s a m a lega po l j a 
n a mej i m e d a p n e n c e m in f l i šem, d a l j e š i roka v r a t a m e d va s jo Je-
lenje in Podrto , k i so k l j u b t r šemu a p n e n c u mnogo š i r ša , kot j e dol ina 
Reč ine navzdol od njih. T u d i suhe doline ob tem po l ju n a m bodo 
n a j b r ž v mar s i čem p o m a g a l e razčist i t i ta v p r a š a n j a . 
T e j f l i šn i a k u m u l a c i j i s ledi a p n i š k i p r o d z občutno pr imes jo do-
lomitnih kosov. P o k a ž e p a se v jež i s amo tam, k jer j e že spr i j e t v 
konglomerat . K e r ni dobr ih golic, j e ta prod videti močno homogen. 
Bo l j š i vpog led v n jegovo ses tavo n a m d a j e j o pro f i l i v ježi okrog 
6 m globoko zarezane dolinice v Ma l ih D r a ž i c a h . R a z k r i t j e za h i šami 
št. 75 in 97, s l abše p a še pr i d rug ih h i šah (glej si. 18). T u k a j se pokaže , 
da p la s t i p r o d a vendar niso t ako spr i jete , kot bi sk lepa l i po konglo-
mera tu , ki moli na nekater ih k r a j i h iz ježe. V gol icah je spri jetost 
zelo m a j h n a ; posamezne p r o d n i k e l ahko že z roko luščimo. Števi lne 
p l a s t i p r o d a in p e s k a p a so p o p o l n o m a nespri jete . 
Med peščene plasti se vpletajo tudi tanjši sloji rumene pasovite 
ilovice. Nastali so v opuščenih meandrih ali na prav ugodnih zatišnih 
krajih v strugi. Debelina celotnega kompleksa različno sprijetega 
proda z vložki pasovite ilovice znaša okrog 3 m. 
Globlje so našli povsod v vasi okrog 2—3 m debelo plast proda 
z močno primesjo rdeče prsti. Prod v tej plasti ni sprijet. Nekako v 
globini 5—6 m pa se pokaže rdeča, močno ilovnata prst, brez proda 
SI. 19. Golica na levi strani potoka Sušice v klancu ceste pod vasjo Jelen je. 
Konglomeratna plast A je prekrita s prodom, ki se je naletel iz višjih plasti; 
B: debelejši prod s precejšnjo primesjo rdeče ilovnate prepereline; C: vložek 
ilovice; D: razmeroma droban, slabo zaobljen prod; E: rahlo zlepljen 
fluvioglacialni prod 
in peska. Ta rdeča prst je nastala najbrž v nekem toplem presledku 
mlajšega pleistocena. 
Na široko pa so razkrite te plasti tudi v peščeni jami na levi 
strani hudourniške Sušice, ob glavni cesti Dražice—Jelenje (gl. si. 19). 
Spodaj se pokaže v profilu še čez 1 m debela plast konglomerata 
(A), ki leži že na živi skali; v njem je tu precej rdeče prepereline. 
Kljub tej preperelini pa na tem apniškem produ ni opaziti sledov 
močnega preperevanja. Zanimivo je tudi, da med to konglomeratno 
plastjo in čez odloženim slojem nesprijetega proda (B) s še večjo 
primesjo rdeče primesi ni vrtačastih tvorb, ki naj bi nastale pri vpli-
vanju kemičnih procesov na spodnjo (A) že sprijeto plast. 
5 Geografski zbornik 65 
V že omenjeni čez odloženi prodni plasti (B) s še večjo primesjo 
rdeče prsti so 1—2 dm debeli prodniki zelo številni; na splošno je 
prod v tej plasti zelo debel. Poleg že obrušenih skal, ki prevladujejo, 
je vmes veliko tudi prav slabo oglajenih kameninskih kosov, ki raz-
ločno kažejo, da niso prišli od daleč. 
Nad to plastjo je opaziti na nekaj metrih v kopu okrog 2 dm 
debel sloj sipe (C), ki s precej ostrim prehodom preide v 2 dm debelo 
plast lepo pasovite rumene ilovice (Č). Ilovica je nagubana, razlika 
med sinklinalnim dnom in antiklinalnim slemenom znaša okrog 3 do 
5 cm. Navzgor sledi okrog 0,5 m na debelo slabo zglajen prod (D), ki 
je zelo slabo sprijet. 
Vse te sloje prekriva približno 2,5—3 m debel kompleks rahlo 
konglomeriranega proda (E); samo nekatere plasti kažejo že prav 
znatno sprijenost. Ker v njem ni rdeče mastne ilovice, daje na splošno 
svetlejši videz. Tudi tukaj vidimo, podobno kot v ustrezajočih pro-
filih v Velikih in Malih Dražicah, da se med 1—3 cm debel prod 
vpletajo krajše plasti pasovite rumene ilovice, in so, kot tam, nasta-
jale v opuščenih meandrih oziroma na prav ugodnih zatišnih krajih 
v strugi. Podobna debelina prodnikov, lepa križna sedimentacija in 
menjajoči se vložki pasovite svetlorumene ilovice v vsej plasti dovo-
ljujejo domnevo, da je ves opisani kompleks nastal v eni sami dobi 
nepretrgane akumulacije. 
Podobne profile srečujemo tudi navzgor ob Sušici. Posebno lepi 
so nasproti vasi Potkilavac (gl. si. 20). 
Čisto spodaj v profilu se pokaže okrog pol metra debela plast 
obrušenega proda z zelo veliko primesjo rdeče ilovice (A). 
Okrog 2—2,5 m debela plast proda (B) nad njo je spodnji (A) 
zelo podobna. Od nje se loči samo po tem, da je vmes poleg že obru-
šenih 1—3 dm debelih skal zelo veliko okrog 2—5 cm velikih, skoraj 
čisto robatih prodnikov, ki v nekaterih delih plasti skoraj v celoti 
prevladujejo. Za vso plast (B) je še značilno, da so debelejši prodniki 
povečini iz temnejšega apnenca, medtem ko so drobnejši kosi največ 
iz svetlejšega apnenca in dolomita, torej kamenin iz bližnjega ob-
robja. Taka velikostna sestava prodnikov daje gradivu prav značilen 
videz (glej fot. 20). 
Navzgor se menjajo v golici v okrog 2,5 m debelem kompleksu 
(C) sipkejše plasti; prevladujejo do 5 cm debeli, razmeroma slabo 
zglajeni prodniki, ki postanejo tik pod vrhom te plasti skoraj čisto 
robati. Proti vrhu se mešajo vmes čedalje bolj pogosto sipke, precej 
rahle plasti, ki v marsičem spominjajo na puhlično tvorbo. Posebno 
veliko je teli prašnih delcev v okrog 0,5 m debelem sloju (C,) na vrhu 
plasti C. V njem opazimo še posebno številne robate prodnike. 
Prehodi med opisanimi plastmi (A, B, C, C J niso ostri, ampak 
počasni, kar kaže na nepretrgano nasipanje, ki pa je bilo seveda raz-
lično hitro in se je vršilo pod različnimi klimatičnimi vplivi, kot ka-
žejo razločki v prodnem nanosu. Nekako ostrejši je prehod teh plasti 
v višjo okrog 2—3 m debelo plast proda (Č), ki se v marsičem loči od 
spodaj ležečega. Zanj je značilna močna zaobljenost in tudi veliko bolj 
enakomerna razvrstitev različno debelih prodnikov. Zanimivo je, da je 
v tem produ tudi zelo veliko belih apniških skal, ki so v spodnjih 
plasteh prav redke. 
Tudi tu se pokažejo torej iste plasti, kot v opisanih profilih pri 
vasi Jelenje, ob prehodu glavne ceste čez Sušico ali pa v Dražicah. 
SI. 20. Golica ob Sušici nasproti vasi Potkilavac 
A: debel prod z veliko primesjo rdeče ilovnate prepereline; B: debelemu 
produ in preperelini so primešane zelo številne drobnejše ostrorobate skale; 
C : drobnejši prod s številnimi povsem robatimi kosi apnenca in vložki sip-
kega, rahlega, puhlici podobnega gradiva; Ci: debelejša plast puhlici podob-
nega gradiva z vložki ostrorobatih prodnikov; C: fluvioglacialen prod 
Zaenkrat je še zelo težko določno odgovoriti na vprašanje, kaj 
je povzročilo to nasipanje na Grobničkem polju? Za spodnje plasti, 
predvsem A in B, smo od začetka domnevali, da so iz tople dobe, ki 
bi jo dokazovala predvsem velika primes rdeče ilovice med akumula-
cijskim gradivom. Vendar pozneje smo morali to misel opustiti. Da 
tukaj nimamo opravka z zelo močnimi kemičnimi procesi, nas je opo-
zoril že kontakt med konglomeratom (A) na živi skali, na levi strani 
Sušice, nasproti vasi Jelenje in čez odloženo plastjo (B), v kateri je 
prav tako dosti rdeče ilovice. Na stiku namreč ni opaziti jamastih 
tvorb, ki nastanejo pri kemičnem preperevanju konglomerata. To nas 
je pripeljalo k domnevi, da je bila rdeča ilovica, ki je primešana 
5* 67 
produ in konglomeratu, naplavljena hkrati z nasipanjem proda in da 
se ni šele pozneje vanj vsrkala; prav tako tudi ni nastala ob samem 
kemičnem preperevanju konglomerata. Za to razlago pa bi govorile 
tudi komaj vidno preperele apniške skale. 
Morda bo v času opisane akumulacije zares računati z močnim 
spiranjem prepereline s pobočij. Spiranje bi se dalo vsaj delno raz-
ložiti z močnimi padavinami, za katere govori že zelo debel prod 
v plasti A in B v obeh profilih. V vseh drugih plasteh navzgor v 
golici so namreč prodniki drobnejši. Posebno velik kontrast v veli-
kosti prodnikov se pokaže, tudi v'že opisanih profilih ob Sušici, na-
sproti vasi Jelenje. Vendar tega močnega spiranja prepereline in tudi 
nasipanja najbrž ne bo mogoče razlagati samo s padavinami, ampak 
tudi z zmrzaljo. Zelo številni osrorobati kameninski kosi v tej plasti 
dovoljujejo domnevo, da je prišlo v dobi polzenja prsti tudi do ne-
navadno močnega mehaničnega razpadanja žive skale in do polzenja 
tega gradiva po pobočjih. Iz velike množine robatih skal lahko celo 
domnevamo, da se je gradivo pomikalo v dolino naravnost z vseh, 
tudi najbližjih pobočij. Najbrž so v tej dobi tudi čisto majhni potočki 
in hudourniki v dolini razmeroma močno nasipali. Za tako obliko 
nasipanja govori tudi precej enakomerna debelina prodnikov v vseh 
plasteh na Grobniškem polju. Da tega nasipanja ni mogoče razložiti 
s fluvioglacialno akumulacijo, nam dokazuje tudi značilna velikost 
prodnikov, sa j smo že rekli, da prevladujejo 1—3 dm in 2—4 cm de-
beli kameninski kosi. Taka velikost prodnikov kaže, da kameninski 
kosi po odlomu niso več doživeli posebno velikih sprememb, kvečjemu 
so se nekoliko zaokrožili. Tako rahlih sprememb kameninskih kosov 
si pač ne moremo predstavljati pri produ izpod ledenika. 
Tudi čez odloženi prodni plasti C in (glej si. 20) z drobnejšimi 
prodniki, med katere se proti vrhu močno vpletajo sloji s sipkimi, 
puhlici podobnimi prašnimi delci, ne moremo pripisati fluvioglacial-
nega porekla. Morda bi se večja sipkost tega proda dala razložiti 
z nastopom nekoliko sušnejše dobe, ko Sušica ni prenašala debelej-
šega proda. Za hladnejše podnebje pa bi govorili številni ostrorobati 
kameninski kosi, ki so posebno v puhlici podobnemu gradivu zelo 
pogosti; torej v tistih plasteh, ki so bile po našem mnenju dalj časa 
izpostavljene podnebnim vplivom. Domnevati smemo, da so razpa-
dali prodniki kar na površini. Sipke delce, ki so pri tem nastali, pa 
je veter prenašal precej daleč naokrog in z njimi zasipal predvsem 
rahle vdolbine na ravnini Grobničkega polja. 
Čisto drugačen pa je prod (primerjaj si. 19, E ; 20, Č), ki vse te 
plasti prekriva. Rekli smo že, da je v njem veliko več svetlih apnen-
cev in da je že zelo zaokrožen. Zanimivo je še, da je granulacija zelo 
pestra, kar je razvidno že iz fotografije (20). Omeniti je še, da de-
belina proda od vasi Jelenje ob Sušici navzgor proti Mutnemu dolu 
razmeroma hitro raste (prim. si. 19 in 20). Medtem ko je v golicah ob 
Sušici, nasproti vasi Jelenje, prod še zelo droban, veliko drobnejši kot 
v spodaj ležečih plasteh, pa je pri Potkilavcu razloček že komaj 
viden. Še veliko hitreje pa se veča debelina tega proda navzgor po 
dolini proti Mutnemu dolu, kjer do 0,5 m debeli prodniki niso redki. 
Vpogled v to gradivo nam poleg že omenjenih profilov ob Sušici, 
omogočijo tudi številni protitankovski jarki. 
Morda bo treba samo to okrog 3—5 m debelo plast proda za flu-
vioglacialno, vse ostale spodaj ležeče pa bi bile rezultat fluvioperi-
glacialnega nasipanja. 
Ob tem kaže še enkrat podčrtati petrografski razloček med spod-
njimi plastmi, kjer prevladujejo temnejši apnenci, in zgornjo plastjo, 
kjer so najštevilnejši beli apniški prodniki, ki prevladujejo tudi v 
moreni na Gorničkem. 
O močnih periglacialnih procesih v območju Grobničkega polja 
v ledeni dobi nas še posebno prepričajo pobočni sedimenti med va-
sema Zastenice in Podčudnič. Razkrivajo nam jih številne peščene 
jame. 
Posebno zanimive so golice v jami, ki je le nekaj desetin metrov 
oddaljena od križišča severovzhodno od vasi Zastenice. Tu so kopali 
še čez 7 m globoko in pri tem razkrili številne peščene plasti, ki se 
ločijo med seboj po množini rdeče prepereline in večjih ostrorobatih 
apniških skal. Skupna značilnost vseh plasti je, da visijo prav rahlo 
proti severovzhodu v skladu z nagnjenostjo pobočij, ki po kakih 150 
do 200 m prehajajo v večjo strmino. 
Na jugozahodni strani tega kopa se pokaže prav v dnu okrog en 
meter debela plast (A) peska, med katerega se vpleta rdeča ilovnata 
prst (glej si. 21). Poleg delno zaokroženih peščenih delčkov, ki so do 
5 mm debeli, se vpletajo vmes tudi zelo številni, okrog 1 dm veliki, 
povsem robati apniški kosi. Gradivo kaže nekakšno sortiranost. 
Menjajo se tanjši pasovi z debelejšimi, v smeri nagnjenosti pobočij. 
Opazujemo lahko, kako so ti pasovi različno močno pobarvani s pre-
perelino in kako se polagoma zgubljajo. 
Geneza tega gradiva je brez dvoma v drobnem zelo zapletena in 
je rezultat učinkovanja močno različnih faktorjev. Pobočni izvir tega 
gradiva dokazujejo že v smeri samih pobočij nagnjene plasti. Tem 
ugotovitvam v prid pa govori tudi samo gradivo, predvsem zelo šte-
vilni robati kosi apnenca, ki so lahko prišli v ta material samo z bliž-
njih pobočij. Ker so živoskalnata pobočja najmanj 150—200 m stran 
od kopa in tu že samo rahlo nagnjena, si premikanja do 1 dm debelih 
skal skoraj ne moremo razlagati drugače kot s soliflukcijo v močno 
hladni dobi, ko je bilo polzenje tako intenzivno, da so se pomikali 
tudi večji kameninski kosi po prav rahlo nagnjeni površini. 
Poleg grušča, ki je v tej dobi še posebno močno razpadal, pa je 
polzela tudi preperelina iz prejšnje, najbrž toplejše dobe. Da rdeča 
preperelina, ki jo opazujemo v tej plasti, ni nastala v njej sami, go-
vori že to, da so fini peščeni pasovi, ki zginevajo vzdolž nagnjenosti 
pobočja, s preperelino različno močno pobarvani. Ker je velikost ka-
meniskih kosov v enako pobarvanih plasteh zelo različna in v raz-
lično pobarvanih prav tako, moramo izključiti misel, da bi bila ta 
različna pobarvanost zgubljajočih se pasov v zvezi z različno pre-
pustnostjo plasti, ki bi pri zginevanju prepereline v notranjost pre-
perelino v različnih množinah zadrževali. 
Medtem ko je za večje kameninski kose in tudi za preperelino 
precej jasno od kod izvira, pa je veliko bolj problematičen izvir pe-
Sl. 21. Severna stran peščene jame, okrog 100 m stran od križišča pod vasjo 
Zastenice. — A: plast peska s številnimi kosi apnenca in precejšnjo primesjo 
rdeče prepereline; B: podoben pesek z manjšo primesjo večjih kameninskih 
kosov in rdeče prepereline; C: podoben pesek kot spodaj, le da je v nekaterih 
delih te plasti več debelejših kameninskih kosov; C: pesek z večjo primesjo 
rdeče prepereline; D: z rdečo preperelino močno obarvan pesek, z zelo šte-
vilnimi ostrorobatimi skalami; E: bolj čist pesek z apniškimi drobci; večje 
skale so redke 
ščenih delcev, ki so prav tako odloženi v že omenjenih tenkih, zgub-
ljajočih se plasteh, z različno primesjo rdeče prepereline. Rekli smo 
že, da so ti peščeni delci že deloma, nekateri pa že prav močno za-
okroženi in da prevladujejo taki, ki so na eni strani zaokroženi, na 
drugi pa čisto neobdelani, ter da je prehod med različnima ploskvama 
oster. Prav ta ostra meja kaže, da po odlomu oziroma razpadanju ti 
kameninski kosi niso več doživeli dolgega transporta v mediju, ki jih 
je prvotno zaokrožil. Tu naj še podčrtamo, da je pesek, podobno kot 
prod na Grobničkem polju, iz različno temnih apnencev. Ker naj-
demo te peske na pobočjih, na katerih apnenec ni tako raznobarven, 
lahko sklepamo, da ni nastajal na samih pobočjih, ampak je bil tja 
nanesen s polja. Morda bo treba zares priklicati tukaj na pomoč veter, 
ki bi nanosil ta pesek z obsežnih prodnih in peščenih ravnin Grob-
ničkega polja. Peščeni kosi so bili ob prihodu v pobočja podvrženi 
istim silam kot grušč in preperelina. Pri transportu vsega tega gra-
diva navzdol po pobočjih je imela najbrž velik delež dežnica, pa tudi 
SI. 22. Značilna lega kamnov v plasti C (glej si. 21) nas močno spominja 
na strukturna tla 
snežnica. Pomikanje gradiva po pobočjih pa so pospeševali še pro-
cesi zmrzovanja, ki so bili v času taljenja snega še posebno inten-
zivni. Šele s sodelovanjem vseh teh faktorjev je dobilo gradivo zna-
čilno plastovitost, ki jo opazujemo v plasti A. 
V naslednjem, okrog 1,5 m debelem sloju (B) naletimo na menjanje 
peščenih plasti z večjo ali manjšo pobarvanostjo z rdečo preperelino. 
Debelejši kameninski kosi apnenca so v tej plasti zelo redki. 
Nad njo ležeča plast (C) je spet mnogo bolj zapletena. Tudi v 
njej naletimo na menjavo različno grobih peščenih slojev. V nasprotju 
z ostalimi, doslej opisanimi plastmi je pesek v njej veliko bolj čist, 
v njem ni veliko rdeče prepereline. Na nekaj krajih pa so, predvsem 
v zgorjem delu te plasti, vložki ostrorobatih skal, ki kažejo nekakšno 
značilno urejenost (glej si. 22). Zelo številni ostrorobati kosi grušča so 
postavljeni z daljšo osjo vertikalno. Zanimivo je tudi to, da so prav 
ti večji kameninski kosi navadno zelo blizu skupaj. Pri njih je opa-
ziti, da kažejo tudi manjši kosi nekakšno urejenost. Lega predvsem 
debelejših kameninskih kosov nas opozarja na značilna strukturna 
tla. Tudi pri nastanku te plasti lahko torej računamo s podobnimi 
procesi, kot smo jih karakterizirali podrobneje pri plasti A. 
V naslednji više ležeči plasti (Č) prevladuje do 3 mm debel, de-
loma obrušen pesek. Debelejše skale so razmeroma redke. Tudi v tej 
SI. 23. Ostrorobate skale v plasti D (glej si. 21) 
plasti se menjavajo, podobno kot v spodnjih, pasovi različno inten-
zivno pobarvanega peska, čeprav velja za celoto, da je v tej plasti 
spet več rdeče ilovnate prepereline. Ta plast predstavlja obenem 
nekakšen prehod v višjo plast (D), ki je od vseh doslej opisanih naj-
bolj rdeče pobarvana. Zanimivo je, da je v tej plasti D tudi največ 
debelih, v celoti ostrorobatih skal (glej si. 23), ki dosežejo še čez 30 
centimetrov debeline. Tudi te skale kažejo, predvsem na severo-
vzhodni strani kopa, značilno obliko strukturnih tal. Teh skal si 
tako daleč stran od pobočja skoraj ne moremo razložiti drugače, kot 
s soliflukcijo v hladni dobi. Ostrorobatost teh skal pa nam tudi pre-
cej zgovorno kaže, da je bila rdeča preperelina v to plast naplavljena 
in da ni nastajala ob samem preperevanju plasti. 
Okrog 3 m debela, čez odložena plast (E) je po kameninski se-
stavi kot tudi po načinu odloženosti gradiva močno podobna spodaj 
ležečim plastem. Od njih se loči samo po dosti večji čistosti, saj v 
njej sploh ni opaziti rdeče prepereline, ki daje spodnjim plastem, 
kljub različni množini, v celoti značilno rdečkasto barvo. 
Mogoče je, da so nastajale spodnje plasti (A, B, C, Č, D) v dobi 
močnih periglacialnih procesov, ko je bil transport grušča in prepe-
reline s pobočij na polje, kjer je prišlo do fluvioperiglacialne akumu-
lacije, zelo velik. Tudi veter je prenašal v tej dobi najbrž veliko pre-
pereline, ki jo najdemo v pobočnih sedimentih, kot tudi v akumula-
SI. 24. Pobočni sedimenti vzhodno od vasi Zastenice. 
Plasti peska in grušča so nagnjene v smeri pobočij 
cijskem gradivu na samem Grobničkem polju. Plast E pa bi nastajala 
morda v naslednji dobi, ko so se široke površine polja prekrile s čistim 
fluvioglacialnim prodom, s pobočij pa bi bila rdeča preperelina že 
v prejšnji dobi močne denudacije povečini odnesena. 
Razločki, na katere naletimo v plasteh A—E pa bo najbrž pripi-
sati različnemu odnosu med denudacijo in nasipanjem peska. O tem 
nas posebno prepriča ugotovitev, da med plastema A in D ni sledov 
kake izrazite diskordance oziroma dobe, v kateri bi nastajala rdeča 
preperelina. Kljub temu pa je plast D izrazito rdeča, veliko močneje 
kot plasti B, C in tudi Č. Postavlja se domneva, da so bila pobočja 
v času nastajanja plasti B in deloma tudi C in Č močneje prekrita 
s peskom, ali pa vsaj, da se je denudacija zmanjšala. Morda bo treba 
v času nastajanja plasti B in deloma tudi C in Č računati z nekoliko 
večjo sušnostjo, ko je nosil veter še veliko peska, spiranje tega peska 
s pobočij pa je bilo omejeno. 
Podobne peščene plasti kot v pravkar opisanem kopu pa zasle-
dimo tudi v peščenih jamah bliže pobočju. V golicah vidimo, kako 
postajajo plasti s približevanjem k pobočju čedalje bolj nagnjene; 
kaže se skladnost med nagnjenostjo pobočij in plasti (glej si. 24). Za-
nimivo je, da so peščeni delci v višjih pobočjih nekoliko sipkeši kot 
v opisanem profilu bliže dolini. Prevladujejo do 2 mm veliki, vsaj 
mestoma zaokroženi drobci, pogosti so še do 5 mm veliki, večjih pa 
SI. 25. Golica severovzhodno od vasi Podčudnič. 
Tudi tu so plasti peska in grušča nagnjene v smeri pobočja 
skoraj ni opaziti. Med temi peski pa naletimo tudi na prav številne 
ostrorobate apniške skale. Prevladuje od 5 do 10 cm debel grušč, če-
prav tudi debelejšega drobirja ne manjka. Okoliščina, da so peski 
vsaj na nekaterih krajih sipkejši od tistih v golicah bliže Grobnič-
kemu polju, se mi zdi velikega pomena za že izrečeno domnevo, da 
je bil pri odložitvi teh peskov veter poglaviten faktor. Pri sortiranju 
peska in grušča vzdolž pobočij pa je odigrala pomembno vlogo naj-
brž dežnica in morda še v večji meri snežnica. Pri transportu pa so 
sodelovali tudi procesi zmrzovanja. Da so bili ti peski odloženi pred-
vsem v hladni dobi, nas še posebno opozorijo nekateri profili blizu 
vasi Podčudnič (glej si. 25). V eni od teh peščenih jam opazimo spodaj 
okrog 2 m debelo plast močno ostrorobatega apniškega grušča, med 
katerega se vpleta zelo veliko mlivki podobnega peska (glej fot. 25). 
Večji kameninski kosi, kot tudi čisto droben pesek, so naloženi v 
plasteh, nagnjenih v smeri pobočja. Še bolje se vidi to pasovitost v 
okrog 2 m debeli čez odloženi plasti, kjer je apniškega grušča precej 
manj. Opisana golica se nahaja na jugovzhodni strani Čudnic vrha 
(387 m) in je tako nekako v zatišju pred severnimi vetrovi. Morda je 
prav zaradi tega v nasprotju s prej opisanimi profili tukaj razme-
roma malo sipkega peska, saj prevladuje predvsem ostrorobat grušč 
7. apniških pobočij. Morda bo treba primerjati spodnjo močno gru-
ščato plast izpod Čudnic Vrha s plastmi A, B, C, Č in D v že prej 
opisanih profilih, ko sta bila mehanično razpadanje in denudacija 
v splošnem precej velika. Slabšo diferenciacijo plasti bi se tukaj dalo 
razložiti z bližino te golice pobočju, kjer je bila denudacija bolj 
trajna, in tudi z zatišno lego pred severnimi vetrovi. Čez odloženo 
plast z manjšo množino grušča pa bi bilo morda treba primerjati 
s plastjo E v peščeni jami severovzhodno od vasi Zastenice, ko so bila 
pobočja posebno na debelo prekrita s peskom. 
Ogled gradiva med vasema Zastenice in Podčudnic nas je torej 
še bolj prepričal o močnih periglacialnih procesih v območju Grob-
ničkega polja in nas podkrepil v domnevi, da bo nanos na tem polju, 
pod fluvioglacialnim prodom, zares treba imeti za fluvioperiglacialen. 
Ostane nam še vprašanje starosti sedimentov na Grobničkem 
polju. Pri tem moramo opozoriti, da v debelih plasteh proda na Grob-
ničkem polju ni opaziti izrazitih diskordanc, ki bi ločile akumulacije 
posameznih ledenih dob. Tudi pri gradivu na pobočju ni opaziti 
takih znamenj! To bi v glavnem govorilo za eno samo daljše obdobje 
akumulacije. 
Za precej podobno starost vseh opisanih plasti govori tudi slaba 
sprijetost proda in peska. Razločke v sprijetosti plasti moramo pri-
pisati predvsem različni primešanosti prepereline, zakaj pokazalo se 
je, da so plasti z dosti prepereline popolnoma nesprijete; bolj pa so 
zlepljene plasti čistega peska, čeprav je tudi tukaj konglomeriranje 
prav slabo ter so vmes številne, popolnoma nesprijete plasti. 
Morda nam pove nekaj o starosti tega akumulacijskega materiala 
tudi že sama ohranjenost sedimentov. Že iz gornjega opisa se vidi, da 
je nekaj več gradiva, odnešenega samo ob Sušici, ki si je vrezala prav 
znatno korito, ter ob majhnih potočkih izpod vasic Zastenice in Dra-
žice, ki tečejo na severozahod proti Rečini. Bolj je odnešeno pobočno 
gradivo samo z višjih pobočij, kjer je bilo odloženo manj na debelo. 
Tolikšna ohranjenost gradiva nam, podobno kot njegova sprijetost, 
kaže, da gradivo ni posebno staro. 
Domnevamo lahko, da pripada največ sedimentov na Grobnič-
kem polju mlajšemu pleistocenu. Spravljati jih bo morda treba v 
zvezo z poledenitvami, ki nam jih dokazujejo še nesprijete morene na 
Gorničkem in pod kočo Platak. Delna sprijetost nekaterih plasti nas 
ne sme zapeljati k temu, da bi pripisali temu gradivu preveliko 
starost , s a j smo že rekli , d a k a ž e tudi prod v peščeni j a m i na Go-
m a n j c a h že raz ločna z n a m e n j a konglomer i ran ja , č e p r a v ni dvoma, d a 
j e v zvezi s svežimi morenskimi nas ip i . Morda bo t reba več j i pomen 
p r i intenzivne j šem lep l j en ju teh p l a s t i p r i p i s a t i top le j šemu dežju 
bl izu mor j a . M o r d a z a k l j u č k i niso prezgodnj i , če trdimo, d a p o s t a j a 
s p r ib l i ževan jem mor ju konglomer i ran je intenzivnejše . 
Pregled novih ugotovitev 
Vse do zadnjega je, predvsem pod vtisom tujih raziskovalcev, F. Lipolda, 
N. Krebsa (2, 190) in G. Cumina (3, 42), prevladovalo naziranje, da so bili v 
območju Snežnika v ledeni dobi samo manjši pobočni ledeniki. Tudi Mario 
Pleničar (4, 42, 43), ki je našel morensko gradivo okrog Gašparjevega hriba, 
ni dal jasnejše slike o poledenitvi, čeprav je s tem odkritjem opozoril na 
večji obseg lednikov. 
Šele s sistematičnim ogledom ledeniških sledov smo dobili pravo sliko 
o velikosti ledenikov na Snežniku. Spoznali smo, da je bila poledenitev ve-
liko večja, kot smo mogli sklepati na osnovi dosedanjih poročil. 
Posebno veliko snega in ledu se je zbiralo na obsežnih planotah južno 
od Snežnika, ki so s svojimi višinami okrog 1400 m segle že daleč nad ločnico 
večnega snega. S teh planot se je stekal led proti Padežnici in od tod po 
danes suhi dolini na Gomanjce, kjer je v višini 920—930 m odložil lepe 
morenske nasipe. Pri Klanski polici je bila debelina ledu še tolikšna, da se 
je pomikal čez nižje prevale na obeh straneh Javorovega vrha (1336 m) v 
Kostranski Dolac in proti Dugarišču. Ledenik, ki se je spuščal na severni 
strani imenovanega vrha proti Jelenji Dragi, je dosegel v času največjega 
ledostaja še skrajni konec Kostranskega Dolca, torej višino 998 m. Južnejši 
ledenik, ki je lezel v 65 m debelem curku čez 1241 m visok preval med vzpe-
tinama 1336 m in 1346 m proti Dugarišču, se je takoj ob prehodu čez preval 
spojil z manjšim ledenikom, pomikajočim se po suhi dolini, ki poteka vzpo-
redno z Bačvo in se Kod vode približa Dugarišču. V isto smer pa se je po-
mikal tudi velik ledenik po danes suhi dolini Bačvi, ki jo obdajajo na vseh 
straneh še nad 1400 m visoke planote. V dobi največjega obsega wiirmske 
poledenitve so se vsi trije ledeniki združili v ogromen ledeniški jezik, ki se 
je zaključeval na Lepušju. Iz nasipov na Dugarišču, kjer je zapustil ta 
ledenik največ sledov, se prav lepo pokaže, kako so se ob umiku ledenikov 
ti jeziki ločili in se vsak zase umikali v svoje doline. 
S planot južno od Snežnika se je pomikal led tudi na severozahod preko 
Črne Drage v Črni Dol. Zaradi velike debeline tega ledenika se je iz Črne 
Drage stekal led preko Svinščakov tudi na sever, kjer je odložil v manjši 
suhi dolini, po kateri teče cesta med Okroglino in Grdo Drago, prav lepe 
nasipe. 
Velike ledene mase pa so se pomikale s teh planot tudi na severovzhod 
proti Praprotni Dragi. Eden od ledenikov je polzel iz območja Grčovca 
preko Kujaviča in Melišča proti Dragi, drugi nekoliko manjši pa se je po-
mikal z nad 1450 m visokih planot za Medvedjo Glavo, med vzpetinama 
Cifre in Pravednjakom, proti skrajnemu južnemu delu Praprotne Drage. 
Neznaten ledenik se je zadrževal še v močno zakraseli grapi na severni 
strani Gašparjevega hriba in Grajščine. Hranili so ga plazovi s pobočij, ki 
sežejo celo 1685 m visoko. Podoben ledenik pa se je pomikal tudi izpod 
Malega Snežnika (1688 m) proti Grdi Dragi. Tudi tega so hranili predvsem 
Elazovi, kajti planote nad Lomom in Šakevcem so nagnjene stran od Grde •rage. 
Z visokih planot (1250—1500 m) med Gomanjcami in Risnjakom (1525 m) 
se ledene mase niso odtekale samo na sever in severozahod, proti Dugarišču, 
ampak tudi proti jugu. Led je zapolnil velike uvale pod temi planotami in 
se približal ravnici na Gomanjcah. Obsežne ledene mase pa so se stekale še 
proti lovski koči Gorničko, med Jesenovico in Slemenom pa proti Grob-
ničkemu polju. Vsi ti ledeniški jeziki so odložili enormne množine moren-
skega gradiva. 
Najdeni ledeniški sledovi so dobro pokazali, kako je bila velikost po-
sameznih ledenikov odvisna prav od obsežnosti visokih planot, ki so jih 
obdajale in na katerih se je lahko zbiral sneg in led v večjih množinah 
preko vsega leta. Pokazali so, kako so se prav z velikih planot na južni strani 
Snežnika spuščali največji ledeniki, medtem ko so n. pr. v Grdi Dragi, ki jo 
obdajajo okrog 300—400 m visoka pobočja in dosežejo v Malem Snežniku 
celo višino 1688 m, zaradi nagnjenosti planot proti jugovzhodu, t. j. stran od 
nje, razvil samo manjši ledenik. Takšen obseg poledenitve torej potrjuje 
Melikovo domnevo (5, 199), da je potekala ločnica večnega snega v Snežni-
kovi skupini morda še pod 1300 m visoko; do takega znižanja bi prišlo 
predvsem zaradi velike množine padavin, ki so jih prinašali vetrovi z morja. 
Vendar bo potrebno zaradi posebnega značaja te poledenitve o ločnici še 
posebej razpravljati. 
Raziskovanja so tudi pokazala, da so se v območju Snežnika in Ris-
njaka ohranili različno stari morenski nasipi, ki govore za večkratno 
poledenitev tega višavja. Predvsem smo mogli tudi tukaj, podobno kot v 
dolini Tolminke (6, 277, 278), na Pokljuki (6, 277, 278 ; 7) in v Blejsko Radov-
ljiški kotlini (8), ugotoviti sveže, nesprijete morene dveh poledenitvenih faz; 
med seboj jih je mogoče ločiti samo po različno globoki preperelosti gradiva. 
Starejše morene, ki predstavljajo največji obseg poledenitve, so še čez 1 m 
globoko preperele, mlajše pa samo okrog 3—5 dm, kar je odvisno predvsem 
od količine sipkega gradiva in glinenih delcev v moreni, ki zavirajo proni-
canje prepereline v notranjost. Ker je morena v nasipih obeh poledenitvenih 
faz popolnoma nesprijeta, jo bo morda kljub različni preperelosti uvrstiti 
v zadnjo ledeno dobo. Starejše morene so torej v nasprotju z mlajšimi 
domnevno preperevale že v toplem interstadialnem presledku wiirmske 
ledene dobe. 
Morenski drobir, ki je že zlepljen s sigo in veliko bolj fragmentarno 
ohranjen, pa je veliko starejši; najbrž ga bo uvrstiti že v riško ledeno dobo. 
V območju Snežnika pa, v nasprotju z obsežno poledenitvijo, opazujemo 
razmeroma skromno fluvioglacialno nasipanje. Nekoliko večja je bila ta 
akumulacija samo na Gomanjcah in na Grobničkem polju. 
Pred čelnimi morenami obeh ledenikov na Gomanjcah se širijo obsežni 
vršaji, v katerih pa postaja prod z oddaljevanjem od nasipov hitro drobnejši. 
To tolmačimo s hitrim odtokom vode v kraško notranjost in s samim zna-
čajem takratnih voda, ki so tekle v številnih plitkih, hitro se menjajočih 
tokovih, kar je slabilo njihovo transportno moč. V bližini obeh ledenikov so 
prodniki še čez 2 dm debeli, niso pa redke tudi do pol metra in meter debele 
skale; že kak kilometer od čelnih nasipov pa prevladujejo le še okrog 2 do 
4 cm debeli prodniki. Na skrajnem zahodnem koncu ravnine na Gomanjcah 
je obstajalo v dobi zadnje poledenitve celo večje jezero, ki je zapustilo 
debele plasti jezerskih ilovic. 
Se skromnejše sledove fluvioglacialnega nasipanja zasledimo pri ostalih 
ledenikih v proučevanem svetu. Tako se je omejilo nasipanje ledenikov na 
vzhodni strani Snežnika le na kraško uvalo Praprotno Drago. Tudi iz zale-
denelih površin v Peklu se je nabralo v dolini severovzhodno od Sladke 
Vode prav malo fluvioglacialnega proda. Neznatni so sledovi nasipanja tudi 
v Grdi Dragi in v Črnem Dolu, sa j izven njih akumulacija sploh ni segla. 
Pri ledenikih v Jelenji Dragi in na Dugarišču pa se je omejila akumulacija 
izključno le na poledenel svet. 
Tako skromno nasipanje razlagamo z majhnimi vodnimi množinami, ki 
so pritekle izpod ledenikov; domnevamo, da je veliko vode odteklo nepo-
sredno v kraško notranjost, še preden je dosegla konec ledenika. O tem nas 
še posebno prepričajo velike vrtače, brezna in požiralniki v vsem področju, 
ki je bil takrat pod ledom. Morda so se prav zaradi takih razmer, tudi kljub 
poznejšemu zakrasevanju, tako lepo ohranili morenski nasipi. 
Omenimo naj še, da opazujemo na robu teli fluvioglacialnih ravnic, kjer 
so ponikale največje množine vode izpod ledenikov v kraško notranjost, zelo 
lepe zatrepe. Prav ta lepa ohranjenost govori za to, da so mladi in da so 
nastali ob tem zadnjem nasipanju, ko je bil zadnjič vzpostavljen površinski 
vodni tok. Vzporedno s pomikanjem teh zatrepov, zaradi korozije in pospe-
šenih procesov mehaničnega razpadanja, proti pobočju, pa je nastajala v 
višini nasutine pod zatrepi tudi manjša živoskalna močno zakrasela ravnica. 
Nad temi zatrepi so ohranjene nekako dve, drugje zopet tri slabo razvite, 
močno zakrasele terase, ki predstavljajo morda po analogiji z wiirmsko 
živoskalno ravnico različno zasutost teh kotanj v starejših obdobjih ple-
istocena. 
Močnejše je bilo nasipanje na Grobničkem polju, kjer je vrhnja prodna 
plast, ki je fluvioglacialnega izvora, 3—5 m debela. Pod njo se pokažejo 
v globoko zarezanih koritih Sušice in njenih pritokov še druge plasti. Na 
skrajnem jugozahodnem delu Grobničkega polja se pojavi v dnu globoko 
zarezanega korita pri Dražicah nad plastjo ilovice, še nedoločenega izvora, 
okrog 5 m debela plast flišnega proda, ki ga je mogla nanesti edino Rečina, 
kajti vsi ostali potoki v bližini prihajajo z apnenca oziroma dolomita. Na 
osnovi petrografske sestave prodnikov smemo sklepati, da je tekla Rečina 
v nekem obdobju pleistocena direktno proti polju. 
Nad plastjo flišnega proda, odnosno kjer tega ni na apniški živi skali, 
leži plast rdeče ilovice, ki preide navzgor v še čez 4 m debelo plast fluvio-
periglacialne nasutine. Prod v tej plasti sestavljajo predvsem 1—3 dm veliki, 
že delno zaobljeni prodniki iz temnejšega apnenca in manjši, le 2—3 cm ve-
liki in skoraj še čisto robati kosi svetlejšega, bolj dolomitiziranega apnenca, 
t. j. kamenin, ki sestavljajo obrobje Grobničkega polja. Navzgor prehaja ta 
prod brez ostrega prehoda v plast z drobnejšim, do 5 cm debelim, slabo 
zaobljenim prodom. Vanj se vpletajo posebno proti vrhu čisto rahle, sipke 
plasti, ki močno spominjajo na puhlico. Zanimivo je, da je v vseh teh plasteh, 
posebno v oni bolj spodaj s še debelimi prodniki, precej rdeče ilovice. Ker 
skale niso izlužene, domnevamo, da ilovica ni nastajala pri kasnejšem ke-
mičnem preperevanju proda, ampak da se je skupaj z gruščem napolzela 
s pobočij v dolino. Naplavljena preperelina, znatna robatost in značilna 
velikostna sestava prodnikov, kot tudi ugotovitev, da je prod v teh plasteh 
na vsem polju precej podobno debel, nam kaže, da se je odložil zares v dobi 
močnih mehaničnih procesov in soliflukcije, ko je bil dotok gradiva tudi 
z bližnjih pobočij zelo velik. 
O tem nas še posebno prepričajo razlike med tem in čez odloženim 
prodom, ki ga imamo za tipično fluvioglacialno nasutino. V čez odloženi 
plasti prevladujejo močno zaobljeni prodniki vseh velikosti. Pokaže se tudi, 
kako debelina proda v tej plasti, v nasprotju s spodnjo proti nekdanjim 
ledeniškim jezikom razmeroma hitro raste. Zanimivo je še, da prevladujejo 
v tej plasti ob Sušici predvsem beli apniški prodniki, ki sestavljajo tudi 
moreno na Gorničkem. 
Na močne periglacialne procese v območju Grobničkega polja nas še 
posebno opozore pobočni sedimenti med vasmi Podčudnič in Zastenice, ki 
jih razkrivajo številne peščene jame. V do 7 m globokih golicah so razkrite 
številne peščene plasti, ki se ločijo med seboj po različni množini rdeče 
prepereline in večjih ostrorobatih apniških skal. Skupna značilnost vseh teh 
plasti je, da so nagnjene proti severovzhodu v skladu z nagnjenostjo pobočij. 
Peščeni delci, ki so debeli v nižjih pobočjih do 5 mm, v višjih pa okrog 
3 mm. so že delno zaobljeni in so jih tja najbrž nanosili severni vetrovi 
z Grobničkega polja. Rdeča preperelina in tudi ostrorobat apniški drobir 
pa bi prišel v te plasti iz višjih pobočij, ki niso bila tako na debelo pokrita 
s peskom ter so bila tako izpostavljena mehaničnim procesom in soliflikciji. 
Ni naključje, da je največ grušča med peskom v višjih pobočjih, čeprav ga 
najdemo veliko tudi na prav rahlo nagnjenih površinah, še čez 200 m stran 
od pobočij, kamor ni mogel priti drugače kot s soliflukcijo v močno hladni 
dobi. Na številnih krajih lahko v tem materialu opazujemo značilno ure-
jenost drobirja, ki kaže na strukturna tla. Popolnoma ostrorobate skale nas 
tudi tu prepričujejo, da rdeča preperelina ni nastala v gradivu samem, pri 
kasnejšem preperevanju plasti, ampak da se je napolzela vanj vzporedno 
z gruščem iz višjih pobočij, sa j bi morale biti skale sicer nujno izlužene. 
Prav polzenje gradiva po pobočjih, ki je zajelo tudi z vetrom naneseni pesek, 
je dalo gradivu značilno plastovitost. Razločno se vidi ,kako se posamezne 
plasti z različno primesjo prepereline in grušča vzdolž pobočij izklinjajo, 
kar razločno govori za soliflukcijo. 
Zelo lepa ohranjenost teh sedimentov na Grobničkem polju in majhna 
sprijetost, ki je nekoliko večja samo tam, kjer je prod popolnoma čist in brez 
prepereline, nam ob dejstvu, da v njih ni opaziti izrazitih diskordanc, do-
voljuje sklep, da pripada gradivo mlajšemu pleistocenu. Najbrž jih bo 
spravljati v zvezo z opisanimi nesprijetimi ledeniškimi sledovi v območju 
Snežnika. 
LITERATURA 
1. M a r i o P l e n i č a r , Geološki problemi na Primorskem in Notranjskem, 
Prvi jugoslovanski speleološki kongres, Postojna 21. do 24. januarja' 1954, 
Ljubljana 1955. 
2. N. K r e b s , Fragmente einer Landeskunde des innerkrainer Karstes. Zbor-
nik radova, posvečen Jovanu Cvijiču. Beograd 1924. 
3. G u s t a v o C u m i n , II gruppo del Monte Nevoso (Venezia Giulia), Bol-
lettino della Reale Societa Geografica Italiana, št. 1—2, Rim 1927. 
4. M a r i o P l e n i č a r , Geološki izlet na Snežnik, Proteus, leto XIX, št. 1, 
1956—57. 
5. A n t o n M e l i k , Slovenija, Geografski opis. I. Splošni del. 1. zvezek 1935, 
Slovenska Matica, Ljubljana. 
6. M i l a n S i f r e r , Dolina Tolminke in Zalašce v pleistocenu, Geografski 
zbornik III, Ljubljana 1955. 
7. M i l a n Š i f r e r , Obseg poledenitve na Pokljuki, Geografski Vestnik XXIV, 
Ljubljana 1952. 
8. D u š a n K u š č e r , Prispevek h glacialni geologiji radovljiške kotline, Geo-
logija, 3. knjiga, Ljubljana 1955. 
9. C a r l R a t h j e n s , Das Problem der Gliederung des Eiszeitalters in phy-
sisch-geographischer Siclit. Miinchner geographische Hefte. Regensburg 
1954. 
THE EXTENT OF THE PLEISTOCENE GLACIATION ON SNEŽNIK, 
IN INNER SLOVENIA 
Summary 
Mostly under the influence of foreign researchers F. Lipold, N. Krebs 
(2, 190), and G. Cumin (3, 42), the opinion has till recently prevailed that 
during the Ice Age only some smaller slope glaciers existed in the Snežnik 
area. Not even Mario Pleničar (4, 42, 43) has been able to give a clearer 
picture about the extent of the glaciation, in spite of the fact that he found 
the moraine material round the Gašper hill, a discovery which indicated 
that the size of the glaciers was really larger than it has been originally 
thought. 
Only a systematic survey of the glacier traces has recently given a real 
picture of their extent in the Snežnik area. It has been found that the glacier 
area was considerably larger than it could be concluded on the basis of 
reports so far made. 
Speeially large quantities of snow and ice accumulated on the large 
plateaus in the south of Snežnik. These plateaus, which in some points 
reach a height of 1400 m above the sea-level, were situated already high 
above the border line of the eternal snow. From these plateaus the ice moved 
towards Padežnica and from there down a valley which is now without 
water, reaching Gomanjce where it deposited in a height of 920—930 m 
above the sea-level beautiful moraine ridges. At Klanska polica the thick-
ness of the ice was stili so great that it moved over lower ridges on both 
sides of Javorov vrh (1336 m) down to Kostranski Dolac and towards Duga-
rišče. The glacier which existed on the northern side of Javorov vrh and 
moved towards Jelenja Draga reached in the period of its largest extent 
down to the extreme end of Kostranski Dolac, 998 m above sea level. The 
southern glacier, which in a 65 m thick stratum moved over the 1241 m high 
ridge between the elevations 1336 m and 1346 m in the direction towards 
Dugarišče, after having moved over the ridge it immediately joined the 
smaller glacier which moved along the dry valley that runs parallel to 
Bačva and approaches Dugarišče at Kod vode. The same direction was 
taken also by the large glacier which moved along the now dry valley of 
Bačva which is on ali sides surrounded by the high plateau of more than 
1400 m above sea level. During the most extensive glaciation of the Wiirm 
period, the three glaciers formed one huge glacier-tongue which reached as 
far as Lepušje. By the accumulations of drift at Dugarišče, that is, at the 
plače where the traces of this glacier are most numerous, it can be clearly 
seen how in the warmer period these glacier-tongues separated, and receded 
individually into their own valleys. 
The ice moved from the plateau in the south of Snežnik also in the 
northwestern direction, over Črna Draga towards Črni Dol. Because of the 
considerable thickness of this glacier the ice from Črna Draga moved also 
in the northern direction over Svinščaki and deposited fine drift accumu-
lations in the smaller dry valley along Which the way now runs which 
leads from Okroglina to Grda Draga. 
Large ice masses moved also in the northeastern direction from this 
plateau towards Praprotna Draga. One of the glaciers glided from the 
Grčovec area towards Draga, passing Kujavič and Melišče; another, smaller 
glacier moved from the more than 1450 m high plateau, situated behind the 
Medvedja Glava, gliding between the elevations Cifre and Pravednjak 
towards the extreme southern part of Praprotna Draga. 
An insignificant glacier tarried in the strongly karstified gulch in the 
north of Gašperjev hrib and Grajščina. It was sustained by avalanches 
coming down from slopes which reach an altitude of even 1685 m. A similar 
glacier moved from Mali Snežnik (1688 m) towards Grda Draga. This glacier, 
too, was sustained above ali by avalanches: the plateau above Lom and 
Sakevc inclines mostly towards Grda Draga. 
From the high plateaus (1250—1500 m) between Gomanjce and Risnjak 
(1528 m) the ice masses did not move only towards the nortli and northwest, 
towards Dugarišče, but also towards the south. The ice filled up the large 
uvalas that have existed below these plateaus and approached the plain at 
Gomanjce. Extensive ice masses converged also towards the plače where now 
stands the huntsmens cottage Gorničko; between Jesenovica and Sleme 
tliey moved towards the Grobničko polje. Enormous quantities of moraine 
material have been deposited by ali these glaciers. 
The traces of ali these glaciers, which have been discovered, have 
clearly shown how the size of individual glaciers depended on the extension 
of the high plateaus which surrounded the glaciers and where the snow and 
the ice could accumulate during the whole year in larger quantities. They 
liave shown how the largest glaciers moved from the wide plateaus in the 
south of Snežnik, while at a plače like in Grda Draga, which is sur-
rounded by slopes of 300—400 m (that at Mali Snežnik reaches even a height 
of 1688 m), only smaller glaciers could develop because of the inclination of 
the plateau towards the southeast, that is, away from the glacier. This 
extended glaciation confirms Melik's suggestion (5, 199) that the border-line 
of the eternal snow was even lower than 1300 m; this fact is probably due 
to the large quantities of rainfall brought by winds blowing from the sea. 
Because of the special character of this glaciation, however, it will be ne-
cessary to deal separately with this border-line of the eternal snow. 
The investigations have also shown that moraine accumulations in the 
area of Snežnik and Risnjak go back to different ages, a fact which proves 
the repeated glaciation of this high region. Above ali, two fresh, unconglo-
merated moraines dating from two glaciation phases could be established 
liere, as they have been similarly established in the valley of Tolminka (6, 
277, 278), on Pokljuka (6, 277, 278; 7), and in the Bled-Radovljica basin (8). 
They can be discerned only by the fact how deep the weathering of the 
material went. In the older moraines, which represent the largest extension 
of the glaciation, the weathering reaches a depths of even more than 1 m, 
and in younger moraines only 3—5 dm. The depth depends above ali on the 
quantities of fine-grained material and of clay-particles in the moraine 
which prevent the penetration of the weathering into its interior. The fact 
that the moraine in the accumulations of material from the two phases of 
glaciation remained completely unconglomerated may indicate that it goes 
back to the last Ice Age in spite of the different intensity of the weathering. 
Thus the older moraines — contrary to the younger ones — have begun to 
vveather already during the warm interstadial interval of the Wurm glacial 
epoch. 
Small stones that appear in the moraine conglomerated with sinter, and 
which are preserved much more fragmentarily, may be considered older, 
belonging probably already to the Riss glacial epoch. 
Contrary to the widely spread glaciation, there is in the Snežnik area 
a comparatively humble fluvioglacial deposition. This accumulation was to 
a certain extent larger only at Gomanjce and on Grobničko polje. 
In front of the terminal moraines of both glaciers at Gomanjce there are 
alluwial fans in which the size of the gravel decreases, the greater the 
distance from the ridge. This may be explained by the fast eff lux of water 
into the Karstic interior and by the character of waters in that time which 
flew in numerous shallow streams that frequently changed their courses, 
a fact that weakened their power to transport the material. In the vicinity 
of the two glaciers the gravel stili reaches the size of 2 dm, and even boulders 
half a meter or even one meter thick are not unfrequent. At a distance of 
6 Geografski zbornik gj^ 
approximately one kilometer from the terminal moraines the gravel material 
prevails which is 2—4 cm thick. At the extreme western corner of the Go-
manjce valley there existed during the period of the last glaciation even a 
larger lake which left thick strata of lacustrine clays. 
The fluvioglacial deposition has left even slighter traces by other gla-
ciers of the area which we have here investigated. The deposition of material 
carried by glaciers east of Snežnik was limited only to the Karstic uvala 
Praprotna Draga. In the Peklo area, which was covered by ice, only very 
little fluvioglacial gravel was accumulated in the valley north east from 
Sladka Voda. Insignificant are also the traces of depositions in Grda 
Draga and in Črni Dol, the accumulation did not extend beyond them. The 
accumulation was limited exclusively to the area covered with ice in glaciers 
in Jelenja Draga and on Dugarišče. 
Such a small deposition may be explained to be due to small quantities 
of water that came from under the glaciers; we believe that a considerable 
quantity of water flew directly into the Karstic interior before it could 
even reach the lower end of the glacier. This may be particularly proved by 
large pot-holes, chasms, and swallow-holes that can be found in the whole 
area which was at that period covered with ice. It may be that the moraine 
ridges whicli have been so beautifully preserved, owe their preservation 
just to these conditions, in spite of the later karstification. 
We may add that along the edges of the fluvioglacial plains, where the 
largest quantities of water flew from under the glacier into the Karstic 
interior, very beautiful "zatrep-s" can be observed. "Zatrep" is a vertical 
wall in the form a amphitheatre above a cave-entrance. Just this fine 
preservation indicates that they are really young and that the were formed 
during the last deposition when last the water flew over the gravel 
surface. Parallel to the recession of these "zatrep-s", which was caused by 
corrosion and by intensified processes of the mechanical decay, tovards the 
slopes, there developed in the height of the deposed material and under the 
"zatrep-s" a strongly karstified flat built of bed-rock. Above these "za-
trep-s" there are two, and sometimes three, poorly developed and stronglv 
karstified terraces preserved; these represent, in analogy to the Wiirm flat 
built of bedrock, larger quantities of the deposed material in these pot-
holes during the older periods of the Pleistocene. 
To a larger extent the material was deposited on the Grobničko polje: 
here the upper stratum, consisting of gravel, and which in faet a fluvio-
glatial formation, has a thickness of 3—5 m. Below it, in the deeplv cut 
river-beds of Sušica and its tributaries, other strata come to appearance. In 
the extreme southwestern end Grobničko polje, there appears at the bottom 
of a deeply cut gulc-h near Dražice, under a stratum of loam of an origin which 
is stili unknown, an about 5 m thick stratum of the Flysch gravel which 
could have been brought only by the brook Rečina, because ali other brooks 
in that area come from regions built of limestone or dolomite. On the basis 
of the petrographic composition of the gravel-stones, it can be concluded 
that Rečina flew directly towards the polje during a certain part of the 
Pleistocene. 
Above the stratum of the Flysch gravel, and where this does not exist, 
over the bedrock built of limestone, there is a stratum of red loam which 
at its top passes over into another 4 m thick stratum of fluvioglacial depo-
sitions. The gravel of this stratum consists above ali of 1—3 dm large, partlv 
rounded-off gravel-stones consisting of a darker limestone, and of smaller, 
on!y 2—3 cm large and almost completely sharp-edged pieces of a lighter 
coloured and more dolomitized limestone; it consists tlius of rocks that form 
the border area of the Grobničko polje. On its top, this gravel passes over, 
without a very distinct transition, into a stratum of smaller, up to 5 cm 
iliick, and little rounded-off gravel. In this stratum, particularly towards 
its top, there are softer, fine-grained strata closely resembling the loess. It 
is interesting to note that in ali these strata, particularly in the one situated 
rather low and consisting of thick gravel stones, considerable quantities of 
red loam can be found. The fact that the rocks appear unleached may lead 
us to the conclusion that this loam was not formed by the later weathering 
of the gravel, but that it was brought from the slopes into the valley toget-
her with the scree material. 
The deposited weathered material, the fact that the gravel-stones are 
rather sharp-edged and of a considerable size, as well as the evidence that 
the gravel of these strata has approximately the same size over ali the polje, 
show that it was deposited during a period of strong mechanical processes 
and of the solifluction, when the quantity of the material carried from the 
neighbouring slopes was very large. 
This is proved by the difference between this gravel and the gravel 
which deposited above it and which can be considered as a typical fluvio-
glacial deposition. In the stratum deposed above the former one the strongly 
rounded-off gravel stones of various dimensions prevail. It can be also ob-
served how the dimensions of the gravel in this stratum, contrary to the 
situation in the Iower stratum, increase comparatively quickly the closer 
they are to the former ends of the glaciers. Moreover, it is interesting that 
in this stratum along Sušica above ali the white limestone gravel prevails 
which also form the moraine at Gorničko. 
The lateral sediments between villages Podčudnič and Zastenice point also 
to strong periglacial processes. They have been opened in numerous sand-
pits. In openings which are up to 7 m deep numerous sand strata have come 
to light which can be distinguished from each other by the different quan-
tity of red mouldered material and of larger sharp-edged limestone boulders. 
The common characteristics of ali these strata is that they ali incline to-
wards the northeast, in concordance with the inclination of the slopes. The 
particles of sand, which along the lower slopes reach a size of up to 5 mm, 
and higher up ca 3 mm, are already partly rounded off. They were pro-
bably brought there by northern winds from the Grobničko polje. The red 
weathered material and the small sharp-edges limestone pieces of ročk came 
probably into these strata from higher situated slopes which were not to 
such an extent covered with sand and which were therefore exposed to the 
mechanical prosesses and to the solifluction. It is not without a reason that 
most of the scree material appears among the sand along higher slopes, 
though it can also be found over slightly inclined surfaces even at a distance 
of more than 200 m from the slopes where it could have been brought only 
by solifluction, during a very cold period. In numerous places a characte-
ristic arrangement of small stones can be observed, a fact which points to 
the structural floor. The completely sharp-edged rocks also indicate that the 
red weathered material did not develop on the very spot where it is found 
through later mouldering of the strata, but that it came into the strata to-
gether with the scree from higher-up situated slopes. Otherwise the rocks 
would necessarily appear leached. Just this movement of the material over 
the slopes in which also the sand, which was brought by the wind, began to 
participate, created the characteristic strata of the material. It can be dis-
tinctly seen how the individual strata with a different admixture of the 
weathered material and of scree discontinue along the slopes, a fact which 
directly points to the solifluction. 
The fine preservation of these sediments in the Grobničko polje and the 
fact that they are only little conglomerated, that the conglomeration incre-
ases only in those places where the gravel appears pure and without the 
weathered material, together with the fact that no conspicuous discordances 
can be observed in them allow us to come to the conclusion that this ma-
terial belongs to the Upper Pleistocene. Most probably it can be brought in 
connection with the above described unconglomerated traces of glaciers in 
the Snežnik area. 
6* 83 
1 
(U 
MASUV 
LESKOVA OOUHA 
"g(STRl5KI 
ol047 
Kir-
IRAGA 
^ANA, 
°U*7 
enst 
LPot25»J 
16355 1239 O. 
aknovec 
gomanjce/ 
l u p 
J e l e n e 
SUHO* 
) W23 
' =1112 
Ltulac 
KLANA 
STUDRN. 
\Woo \ # o o \ <!n PLATAK 
MAKCEUI 
PbDHUM 
LUKEŽ) 
PODČUDNIČ 
SI. 26. Pleistocenska poledenitev na Notranjskem Snežniku 
1: morenski nasipi zadnje poledenitve; 2: z morenskim gradivom pokrita tla; 1; f luvioglacialni prod; i : spri jeto morensko gradivo; 5: j ezersk i sedimenti