PoStnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96' , celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
76.
kos.
V LJUBLJANI dne 21. septembra 1938.
Letnik
IX.
VSEBINA:
462. Pravilnik o državnem odboru za proučevanje ljudske prehrane.
463. Navodilo za izvrševanje pravilnika,o pogojih, po katerih 6e daje dovolitev za plavljenje in šplavljauje gozdnih proizvodov, glede cenitve in plačevanja odškodnin.
461. Pristop Velike Britanije k mednarodni konvenciji za zaščito industrijske svojine za Tanganjiko.
465. Ratifikacija konvencije o službeni pogodbi mornarjev po Novi Zelandiji.
Uredbe osrednje vlade.
462.
Na podstavi § 3. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave, § 1. zakona o ustroju socialna in zdravstvene uprave, §§ 1. in 7., t. 7., uredbe o ustroju in poslovanju centralnega higienskega zavoda in v zvezi s priporočilom mešanega odbora za prehranitvena vprašanja pri Društvu narodov se predpisuje tale
pravilnik
o državnem odboru za proučevanje ljudske prehrane.*
Člen 1.
Državni odbor za proučevanje ljudske prehrane (»Državni komitet za proučavanje narodne ishrane ) je strokovno posvetovalno telo ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje o vprašanjih ljudske prehrane in posluje pri centralnem higienskem zavodu v Beogradu. Ddbor je v stikih z odborom za prehrano pri higienski sekciji Društva narodov in se udeležuje njegovega dela.
Člen 2.
Državnemu odboru za proučevanje ljudske prehrane ie naloga, da proučuje vprašanja ljudske prehrane v zvezi s klimatično-terenskimi, gospodarskimi, socialnimi, etničnimi, zdravstvenimi in prosvetnimi razmerami naše drža-Ve- V ta namen državni odbor po pristojnih oblastvih, napravah in organizacijah preskuša in določa:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavijet z dne <8. februarja 1938., št. 45/_XlV/102,
a) načine prehrane ob različnih razmerah;
b) načine pripravljanja jedil in zimske zaloge;
c) načine proizvajanja in hrambe živil in jedil;
č) najmanjše in najustreznejše količine potrebnih živil za razne skupine prebivalstva glede na spol, leta starosti, vrsto opravila in navade dotične krajine;
d) sestavo, redilno in higiensko vrednost živil;
e) vpliv ljudske prehrane na zdravstveno stanje, pojave bolezni in rasnobiološko vrednost ljudstva;
f) podaja potrebne predloge za umno prehrano prebivalstva;
g) proučuje in predlaga standarde za prehrano posameznih skupin prebivalstva;
h) podpira delo iti spopolnjuje propagandne metode za zdravo prehrano;
i) zbira podatke o proizvodnji kmetijskih pridelkov in živalskih izdelkov v posameznih krajinah, o pomanjkanju v posameznih rodbinah; raziskuje vzroke pomanjkanju in proučuje načine za njih otniljenje ali zatiranje s primernimi ukrepi po klimatičnih, terenskih, gospodarskih in socialnih razmerah prizadetih krajev;
j) zbira tudi ostale podatke o vseh pojavih, ki so v zvezi s prehrano ljudstva.
Člen 3.
Državnemu odboru jo dolžnost:
1. da predlaga vzporednost dela raznih uradov, naprav in organizacij v področju ljudske prehrane;
2. da oddaja mnenja o vseh vprašanjih ljudske prehrane;
3. da izdeluje delovne programe in nadzira proučevanje ljudske prehrane;
4. da podpira delo, ki ga navaja zakon o državni brambi, in da je v tesni zvezi in sodelovanju z organizacijami, navedenimi v tem zakonu;
5. da podpira delo naprav in organizacij, ki se ba-yijo s tem vprašanjem;
6. da priporoča po dobljenih izsledkih ukrepe, da bi se fiziološka prehrana ljudstva zboljšala in uredila.
Državni odbor za proučevanje ljudske prehrane se snide dvakrat na leto in pa kadar ga predsednik skliče.
Člen 4.
Državni odbor za ljudsko prehrano sestavljajo redni člani in njih namestniki, in to: po dva predstavnika ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje, ministrstva za kmetijstvo in centralnega higienskega zavoda, po en predstavnik ministrstva za vojsko in mornarico, za trgovino in industrijo, za notranje posle, za pravosodje, za finance in za prosveto, Narodne banke, Agrarne banke, Privilegirane izvozne družbe, centrale industrijskih korporacij, Glavne zadružne zveze, osrednjega tajništva delavskih zbornic, Rdečega križa, Zveze zdravstvenih zadrug, obrtne zbornice v Beogradu in vsakega banovinskega odbora za prehrano. Delovno območje državnega odbora je vsa država.
Člane državnega odbora in njih namestnike postavi na predlog prizadetih oblastev, naprav in organizacij minister za socialno politiko in ljudsko zdravje na tri leta.
Članstvo državnega odbora je častno.
Člani so dolžni dajati vsa pojasnila in oddajati refe-Tate o vseh vprašanjih, ki spadajo v področje njih stroke in o katerih oddaja državni odbor svoje mnenje.
Člen 5.
Državni odbor voli predsednika, podpredsednika in tajnika. Administrativne posle vodi delovodja, ki ga dodeljuje državnemu odboru na delo ravnatelj centralnega higienskega zavoda. Delovodja ureja in hrani arhiv, kartoteko in vse spise, ureja podatke in jih hrani in opravlja vse posle, ki mu jih naloži predsednik državnega odbora. Ravnatelj centralnega higienskega zavoda da državnemu odboru po potrebi tudi drugo osebje na razpolago.
Člen 6.
Ožji — poslovni — odbor državnega odbora sestavljajo poleg predsednika in tajnika še po en predstavnik ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje, za vojsko in mornarico, za kmetijstvo, centralnega higienskega zavoda in Privilegirane izvozne družbe.
Ožji odbor je izvrševalni organ državnega odbora in se shaja na predsednikov poziv.
Člen 7.
V vsaki banovini se ustanovi pri higienskem zavodu banovinski odbor za proučevanje ljudske prehrane z nalogami, predpisanimi s tem pravilnikom. V banovinski odbor spadajo: po dva predstavnika oddelka za socialno politiko in ljudsko zdravje, kmetijskega oddelka in higienskega zavoda, po en predstavnik trgovinskega, notranjega in prosvetnega oddelka, vojske, trgovinske, industrijske, obrtne in delavske zbornice, Rdečega križa kakor tudi predstavniki drugih naprav in organizacij, v katerih področje spadajo vprašanja, ki se tičejo prehrane in proizvodnje.
Banovinski odbori morajo biti v stalnem stiku z državnim odborom in morajo poslovati skladno z določe-
nim načrtom pri proučevanju in reševanju vprašanj iz člena 2. tega pravilnika.
Banovinski odbori skrbe zlasti, da se upoznavajo s problemi prehrane svojega območja.
Člane banovinskega odbora postavi ban na predlog prizadetih oblastev, naprav in korporacij.
Člen 8.
V večjih mestih in važnejših industrijskih krajih sme po potrebi mestno poglavarstvo sporazumno z banovinskim odborom in po banovi odobritvi ustanoviti krajevne odbore za proučevanje ljudske prehrane, ki so v stalni zvezi s pristojnim banovinskim odborom za prehrano.
Člen 9.
Državni odbor, banovinski in krajevni odbori smejo po potrebi ustanoviti strokovne odseke, ki proučujejo posebna strokovna vprašanja in probleme. V te odseke spadajo:
1. predstavniki prizadetih strok v državnem odboru in odborih;
2. predstavniki prizadetih naprav in organizacij, ki niso zastopane v državnem odboru in odborih;
3. strokovnjaki, ki jih povabi državni odbor ali odbor ali njiju odsek.
Odseki obveščajo in oddajajo poročila in referate o svojem delu državnemu odboru oziroma svojemu odboru.
člen 10.
Predstavniki posameznih ministrstev, naprav in organizacij izdelajo za podrejene organe in naprave posebna navodila o sodelovanju z državnim odborom in odbori in izposlujejo pristojno odobritev in uradno razglasitev teh navodil.
Člen 11.
Državni odbor sme po odobritvi pristojnega ministrstva oziroma naprave ali organizacije odrediti, da opravljajo posamezni člani državnega odbora in drugi strokovnjaki raziskavanja na kraju samem. Za tako delo jim gredo nagrade, ki jih določi na predlog državnega odbora pristojni minister.
Člen 12.
Po pbtrebi sme zahtevati državni odbor mnenje tudi od strokovnjakov izven državnega odbora. Ti se smejo povabiti tudi k sejam državnega odbora.
Člen 13.
Državni odbor objavlja poročila in izsledke raziskavanja o ljudski prehrani. V ta namen izdaja državni odbor občasno strokovna in znanstvena dela svojih sodelavcev, po potrebi in možnosti tudi časopis za povzdigo in propagando pravilne ljudske prehrane; uporablja pa tudi obstoječe časopise in dnevni tisk kakor tudi vsa druga sredstva za uspešno propagando.
Člen 14.
Vse higienske naprave in vsi organi zdravstveno službe so dolžni podpirati državni odbor in odbore za ljudsko prehrano v vseh smereh in zbirati podatke, proučevati vprašanja, ki jim jih postavljajo ankete, in dajati vsa potrebna navodila.
763
Člen 15.
Ta pravilnik stopi v veljavo po razglasitvi v »Službenih novinah«.
,V Beogradu dne 19. februarja 1938.; S. št. 4527.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvetkovič s. r.
463.
Na podstavi §§ 87. in 127. zakona o gozdih in člena 110. uredbe o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike in njemu podrejenih naprav in soglasno z ministrom za notranje posle in ministrom za gradbe predpisujem tole
navodilo*
za izvrševanje pravilnika o pogojili, po katerih se daje dovolitev za plavljenje in spravljanje gozdnih proizvodov št. 22.185 z dne 14. julija 1930., »Službene novine« št. 238/XXXlII z dne 17. oktobra 1930.,** glede cenitve in plačevanja odškodnin.
Ker so se pokazale težave in nepravilnosti zaradi neenakega razlaganja in uporabljanja tistih določb tega pravilnika, ki se nanašajo na cenitev in plačevanje odškodnin, kar ovira delo in povzroča opravičene pritožbe interesentov, izdajem, da bi se vse to odslej preprečilo, tole navodilo:
1. Povsod, kjer se v zakonu o gozdih z dne 21. decembra 1929. in v pravilnikih, naredbah in navodilih, izdanih na podstavi tega zakona, omenja gozdarski strokovnjak ali izvedenec, ki ga morajo uporabljati upravna oblastva prve stopnje pri izvajanju teh predpisov, se mora razumeti, če pri tistem predpisu ni izrečno drugače odrejeno, pristojni sreski gozdarski referent kot po zakonu kvalificirani gozdar s fakultetno izobrazbo in opravljenim izpitom za samostalno voditev gozdnega gospodarstva. To velja tudi za predpise uvodoma navedenega Pravilnika. Če sreski gozdarski referent še ni kvalificiran ali če stranka izvedenca opravičeno odklanja, mora sreski načelnik po predhodni zahtevi stranke zaprositi kr. bansko upravo, da delegira kakega sosednjega kvalificiranega gozdarskega referenta.
2. Za izključitev in odklonitev izvedencev veljajo predpisi zakona o občnem upravnem postopku.
3. Za oglede in povračilo škode pri plavljenju in splavljanju veljajo predpisi členov 11., 15., 17., 18. in
19.	navedenega pravilnika. Po teh predpisih je vsak koncesionar plavljenja ali splavljanja dolžan, vsem občnim hpravnim oblastvom prve stopnje, skozi katerih območja Plavi ali splavlja, takoj naznaniti konec plavljenja ali splavljanja. Če vloži to prijavo v 8 dneh, velja, da jo je takoj napravil. Sreski načelnik razglasi to v 4 dneh na °bičajni način s pozivom, naj prijavijo vsi oškodovanci v 14 dneh svoje zahtevke za povračilo škode. Po preteku lega roka odredi sreski načelnik komisijo za ogled in cenitev prijavljenih škod, obvesti o tem pravočasno koncesionarje in vse prijavitelje škode in navede obenem
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije? z dne •8’ avgusta 1938., št. 177/LVII/452.
** »Službeni list« št. 249/40 iz 1. 1930.
tudi osebe, ki spadajo v komisijo. V komisijo spadajo kot izvedenci: sreski gozdarski referent, dalje sreski kmetijski referent in po en hidrotehnik, en gradbeni in en železniški inženir, če se nanašajo prijavljene škode na objekte iz njih strokovnega področja, po svobodni oceni sreskega načelnika. Razen tega sme vsaka prizadeta stranka imenovati po enega svojega izvedenca za objekte iz njenega interesnega območja, toda ob svojih stroških.
4. Komisija mora ugotoviti in oceniti poleg škod, ki so bile prijavljene v roku, tudi škode, ki se prijavijo ali najdejo ob njenem uradovanju, razen škod, za katere koncesionar dokaže, da so bile že s poravnavo urejene. Pri tem si mora predvsem prizadevati, da se doseže poravnava. Komisija piše o vsem zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije, tudi če se sklene poravnava med obema strankama, in ga predloži pristojnemu sreskemu načelniku. V zapisnik se sprejmejo tudi neprijavljene, a spotoma najdene 'škode kakor tudi tiste škode, za katere so se stranke že zlepa poravnale, da bi se to pri-prihodnji cenitvi upoštevalo. Sreski načelnik izda odločbo, ki jo priobči vsem interesentom. Z odločbo odloči o tistih odškodninah, ki so bile prijavljene. Odrejene odškodnine zavaruje predvsem iz položene varščine. Nezadovoljne stranke napoti na sodišče s pripombo, da morajo, če nameravajo uporabiti to pravno sredstvo, o tem sresko načelstvo v 15 dneh obvestiti. Varščino ali njen preostanek pa ne sme vrniti prej, preden koncesionar ne dokaže, da je tudi zadnja morebitna sodna sodba postala izvršna.
5. če ne prispe v razpisanem roku noben odškodninski zahtevek, kakor tudi ne tedaj, če koncesionar tri dni pred napovedano komisijo dokaže, da se je s temi prijavitelji za škodo poravnal, ni komisije niti ostalega uradovanja upravnih oblastev, razen kadar morajo uradoma izvesti postopek, varščina pa se mora vrniti, kolikor ne jamči za druge še ne spolnjene obveznosti koncesionarja.
6. Pri ogledu škode morajo izvedenci predvsem rešiti vprašanje, ali bi bila nastala škoda tudi brez plavljenja ali splavljanja. V takem primeru nima nihče pravice do odškodnine. Pri tem se morajo raziskati kar naj« vestneje vse okolnosti, ki so utegnile povzročiti škodo, tako glede plavljenja ali splavljanja samega kakor tudi glede vskladiščenja, pripravljanja in oblikovanja lesa, njegovega spuščanja, nezadostnega upoštevanja vremenskih in vodnih razmer itd., in končno tudi značaj vode same. Prav tako nima pravice do odškodnine, kdor je s kakršnim koli protizakonitim dejanjem ali opustitvijo običajnih zavarovalnih ali opreznostnih odredb škodo sam zakrivil. Tako ugotovljena protizakonita dejanja se tudi morajo vpisati v zapisnik in sporočiti pristojnemu oblast-vu v postopek. Če se ugotovi, da je nastala škoda zaradi nepredvidene višje sile, a je verjetno, da bi je ne bilo, če ne bi bilo plavljenja ali splavljanja, mora določiti komisija delež, ki odpada na to, in samo ta delež se odškoduje. če se ta delež niti približno ne da ustanoviti, zadeva škoda na pol (člen 11. pravilnika). Če se pa ugotovi, da bi škoda vobče ne nastala, če bi ne bilo plavljenja ali splavljanja, jo je koncesionar dolžan povrniti v celoti. Tako se ocenjajo tudi vsi tisti stroški, ki so potrebni za morebitne odredbe, ki se morajo ukreniti, da se nadaljnja škoda na tem kraju prepreči.
Ceni in odškoduje se dejanska škoda v dohodkih oziroma prometni vrednosti poškodovanega objekta, če ni bilo pri komisiji tedaj, ko se je dajala koncesija, drugače dogovorjeno in v odloku izrečno pripoznano. Obrest-
na mera /a kapitalizacijo Čistega kmetijskega dohodka se mora gibati okrog 6%, gozdnega pa okrog 3°/o.
Odškodnina se pripozna ne glede na to, ali je ustregel koncesionar vsem predhodnim pogojem iz dobljene dovolitve alt ne. V poslednjem primeru ugotovi komisija nedoslatke in jih vpiše v zapisnik.
Komisija mora obenem paziti tudi na to, da se zbere morebiti odplavljeni les in vrne koncesionarju za primerno odškodnino.
Ker sia redno ugotavljanje in cenitev škode sestavni del pogojev, po katerih se daje dovolitev za plavljenje in splavljanje, obremenjuje stroški za komisijo in postopek koncesionarja. On sam pa in njegovi upniki, delavci kakor tudi oškodovanci nimajo pravice do dnevnic.
7. Ob izrednih poplavnih katastrofah ali večjih škodah ima vsak oškodovanec kakor tudi koncesionar pravico, zahtevati takoj komisijski ogled in cenitev škode. "V takem primeru odredi sreski načelnik komisijo ne-utegorna in postopa dalje po točki 4., komisija pa |>o točki 6. tega navodila. Če pa gre za državne ali druge javne objekte, uvede sreski'načelnik takoj uradoma postopek, da se odškodnina ugotovi, oceni in zavaruje.
Komisija si mora v takih primerih zlasti prizadevati, da najvestneje oceni vse okolnosti, ki so upoštevne, da se določi delež odgovornosti ali izključi višja sila, pri čemer je pogosto odločilnega pomena, ali je koncesionar vestno ustregel vsem pogojem, ki so bili predpisani v dovolilo plavljenja ali splavljenja oziroma v navedenem pravilniku.
V takih primerih zadevajo stroški postopka, koncesionarja samo, če se obsodi na plačilo odškodnine, sicer pa državo. Če pa je zahteval postopek zasebni oškodovanec in komisija ugotovi, da nima pravice do odškodnine, trpi sam stroške postopka,
8. Če se ugotovi, da plavijo ali splavljajo po isti vodi tudi druge osebe, ki za to nimajo dovolitve, se razdelijo odškodnina in stroški sorazmerno tudi nanje; razen tega pa se vloži tudi prijava radi kazenskega posterji k a zoper nje. Če pa je več koncesionarjev, se razdelijo odškodnina in stroški sorazmerno. Za to sorazmerje mora podati komisija v vsakem posameznem primeru svoje mnenje in predlog.
9. Če se stranke po členu 19. pravilnika napotijo na sodišče ]io zavarovanju in položbi ugotovljenih vsot, sme izdati pristojno oblastvo dovolitev za plavljenje ali splav-ljanje, ravnajoč se po predpisih pravilnika, še preden se dokonča sodni postopek.
10. Vsa ostala vprašanja o tem predmetu se morajo reševati ob najvestnejši uporabi veljavnih zakonskih predpisov in po načelih strokovnih znanosti.
Poslej je treba natanko postopati po tem navodilu. S tem navodilom se je izrekel soglasnega minister za notranje posle z odločbo št. 24.516/1938 in minister za gradbe z odločbo št. 18.181/1938.
To navodilo dobi obvezno moč z dnem razglasitve v ,»Službenih novinah«.
V Beogradu dne 20. aprila 1938.; št. 2783.
Minister za gozdove in rudnike Bogoljub kujuml/ir s. r.
404.
Pristop
Velike Britanije k mednarodni konvenciji za zaščito industrijske svojine za ozemlje Tanganjiko.*
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je z dopisom P—8—1 z dne 29. novembra 1937. obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je notificiralo poslaništvo Njegovega britanskega Veličanstva v Bernu švicarskemu zveznemu svetu pristop Zedinjene kraljevine k mednarodni konvenciji za zaščito industrijske svojine z dne 6. novembra 1925. za ozemlje Tanganjiko. Ta pristop zadobi veljavo z dnem 1. januarja 1938.'
Omenjena konvencija jo razglašena v »Službenih novinah : št. 22:5/LX X11 z dne 26. septembra 1928.,** listina o njeni ratifikaciji po kraljevini Jugoslaviji pa je bila deponirana dne 28. oktobra 1928,
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu dne
3.	decembra 1937.; pov. Št. 21.965/1.
165.
Ratifikacija
konvencije o službeni pogodbi mornarjev po Novi Zelandiji.t
Stalno tajništvo Društva narodov je z okrožnico z dne 22. aprila 1938., C. L. 65—1938—V obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala vlada Nove Zelandije konvencijo o . službeni pogodbi mornarjev, usvojeno po mednarodni konferenci delu v njenem devetem zasedanju, ki je bilo v Ženevi od dne-7. do 24. junija 1926. Ta ratifikacijska listina je bila registrirana j)ri tajništvu dne 29. marca 1938.
Za gorenjo konvencijo je položila kraljevina Jugoslavija svojo ratifikacijsko listino dne 30. septembra 1929. in je konvencija objavljena v »Službenih novinah< št. 44/..'vVI z dne 25. februarja 1930.f-|-
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu dne
20.	maja 1938.; pov. št. Sl73/1.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	decembra 1937., št. 283/LXXXI/640.
** Prim. »Službeni list« št. 599/92 iz 1.1937. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dna 26. maja 1938., št. 116/XXXV1/289.
ff Prim. »Službeni lisi« št. 46/6 iz 1. 1936.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik; .Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 76. kosu IX. letnika z dne 21. septembra 1!)38.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. št. 5024/2.	2700-2-1
Razglas.
Handl Josip, stanujoč v Štorah, je zaprosil za obrtno odobritev, da sme zgraditi tovarno keramičnih in samotnih izdelkov na parceli št. 310 in 311 k. o. Laško ob banovinski cesti. Predhodno dovolilo za predmetni industrijski obrt je izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo pod III. št. 15.324 od 19. julija 1938. '
Zato se na osnovi § 109., 110. in 122. ob. z. in čl. 1. zakona z dne o. decembra 1931., Sl. 1. št. 616/81, odrejata
komisijski ogled in obravnava na kraju nameravane gradnje na četrtek dne 29. septembra 1938., s sestankom komisije ob 10. uri v Laškem.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave na vpogled do dneva obravnave med uradnimi urami pri kr. banski upravi dravske banovine, oddelku Vlil., v Ljubljani in pri sres-kem načelstvu v Laškem. Hkrati se interesenti pozivajo, da prijavijo morebitne ugovore pri omenjenem oddelku kr. banske uprave do vključno 28. septembra 1938 ali najpozneje pri obravnavi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo naprava dovolila, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 19. septembra 193S.
&
II.	No. 22949/1.	2705-3-1
Razglas.
Zoratti Draga iz Maribora, Gregorčičeva št. 29/1., namerava na vodnem kanalu potoka Polskava, pare. št. 639/1 k. o. Ogljenšak, ob lastnih parcelah št. 489/2 (na levem bregu) in št. 478 (na desnem bregu) na stavbeni pare. št. 40/2 k. o. Ogljenšak zgraditi vodno napravo za pogon kovačnice. S' Francis-turbino z ležečo osjo maksimalne požiralne možnosti Q = 3201/sek in nadlivnega kolesa bi se pri Omesečni vodi Q — 4351/sek jn padcu h = 4‘86 m izrabila bruto sila 28 HP ali na osi obeh motorjev neto (4 -f-18'3) = 17*3 IIP. Maksimalna iz-rabljena sila bi znašala pri Q = 500 1/sek skupaj neto Q — 20'3 IIP.
Ob predložitvi pravilnih načrtov je ^prosila imenovana za podelitev dovo-iitve za gradbo te naprave.
Na to odreja kraljevska banska upra-Va na podstavi odredb § 17. zakona o izkoriščanju vodnih sil ( »Službeni list c ?t. 333/52—1031) v smislu odredb §£ 37. 'n 38. istega zakona krajevni ogled in azpravo na mestu samem za 4. in 5. ®ktobra 1938. s sestankom komisije dne • oktobra 1938. ob 12. uri pri namera-gradbi kovačnice.
Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru 1. br. od dne 1. razglasa v občini Zg. Polskava do vključno 2. oktobra 1938.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki so obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi sicer veljalo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane gradbe ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po veljavnih zakonskih predpisih, kar zahtevajo javne koristi. Prav tako so bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelek II., v Ljubljani do 2. oktobra
1938.	ali vodji razprave do pričetka razprave.
Kralj, banska uprma dravske banovine,
V Ljubljani dne 16. septembra 1938.
•j;
II.	št. 24.171/1—38.	2667—3—2
Razglas.
Košir Josip, lastnik valjčnega mlina v Škofji Loki, je z vlogo od 20. julija 1938. zaprosil za podelitev vodopravne dovolitve za preureditev svoje obstoječo vodne naprave na parceli št. 3 k. o. skefja Loka na levem bregu potoka Šelščica.
Preureditev je v tem, da se pri njegovi napravi, ki služi za pogon mlina, nadomeste obstoječa tri vodna kolesa s Francis-turbino s stoječo osjo maksimalne požiralne možnosti 20001/sek., ki bi izrabila pri padcu h «='2.35 m bruto silo 627> HP in proizvajala na osi turbine neto silo 50 IIP. Pri nizki vodi Q = 1600 1/sek. bi izrabila ta turbina bruto silo 51 1IP in proizvajala neto silo 42 H P.
Po ekonomskih razmerah bi se pozneje zgradila še druga turbina istega tipa in bi znašala skupna bruto jakost obeli turbin pri popolnem izkoriščanju 9 mesečne vode 97'5 HP.
Pridobljena sila bi se porabila za pogon valjčnega mlina.
O tem odreja kraljevska banska uprava dravske banovine na osnovi odredb § 17., odst. 2.a, zakona o izkoriščanju vodnih sil, v smislu odredb tj§ 37. in 38. istega zakona na mestu samem krajevni ogled in razpravo na četrtek 2(1. oktobra 1938. in po potrebi še na naslednji dan s sestankom komisije na mestu samem ob 8.15 uri dopoldne.
Predmetni načrti so od dne prvega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave« na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Škofji Loki do vključno 22. oktobra 1938.
K razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti z opozorilom, da morajo svoje morebitne zahtevke in ugovore glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi sicer
veljalo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane naprave ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po veljavnih zak. predpisih kar zahtevajo javne koristi. Prav tako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, odd. II., v Ljubljani najkasneje do 17. oktobra 1938. ali vodji komisije do pričetka razprave. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 13. septembra 1938,
&
V-No. 6210/2—1938.	2648	3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za gradnjo želczo-betonskega mostu v Martijancih v km
0.425 banovinske cesto 1/27
1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. oktobra 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ul. 5/11. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehn. odd. kralj, banskega uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/II., soba št. 13.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 183.048'48.
Predpisana kavcija znaša din 19.000.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 13. septembra 1938.
S*
V-No. 5846/4—1938.	2617-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zalivanje granitnega tlaka na Masarykovi, Vilharjevi, šmartinski, Resljevi, Miklošičevi, Gosposvetski, Bleiweisovi in Celovški cesti ter carinskem dvorišču v Ljubljani
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. oktobra 1938. ob 11. uri dop.
v sobi št. 23 mest. tehničnega oddelka v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v mestnem tehničnem oddelku.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 1,332.424'50.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka banske uprave in mestnega tehničnega oddelka v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 9. septembra 1938,
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
II P 1418/38—2.	2677
Oklic.
Tožeča stranka Ledi Kristina, gostilničarka v Vojniku, po dr. Mikuletiču Fortunalu, adv. v Celju, je vložila proti toženi stranki Dupelniku Francu, Loko-vina št. 23, obč. Dobrna, sedaj neznanega bivališča zaradi din 5557'90 k opr. št. 11 P 1418/38 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 22. septembra 1938. ob devetih dop. pred tem sodiščem v sobi št. 6.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se ji postavlja Dupelnik Maks, Lokovina št. 23, obč. Dobrna, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Celju, odd. II.,
dne 14. septembra 1938.
I 2203/38—11.	2591
Dražbeni oklic.
Dne 25. oktobra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Neža vi. št. 100.
Cenilna vrednost: din 23.082T0.
Najmanjši ponudek: din 15.388'06.
Vadij: din 2308'21.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 25. avgusta 1938.
I 325/38-6.	2421
Dražbeni oklic.
Dne 24. oktobra 1938. ob dese-1 i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Črensovci vi. št. 8 H 6 K pare. št. 809 — travnik, 'A pare. št. 442/b
— njiva, vi. št. 797 B 1 K pare. št. 304
— hiša št. 45, dvorišče in vrt z gospodarskim poslopjem.
Cenilna vrednost: din 6.500'—.
Najmanjši ponudek: din 4.334'—.
Varščina: dih 550'—.
Pravire, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi
dne 16. avgusta 1938.
I 23/38—10.	2343
Dražbeni oklic.
Dne 24. oktobra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin vi. št. 86 B 5/a in 531. B 11/b in 15/a — obe parceli združeni in predstavljajoči stavbišče s hišo št. 15 in gospodarskim poslopjem ter dvoriščem, dalje vi. št. 217 B 23/b — njiva, vse k. o. Lakoš, daljo vi. št. 664 B 8/b — vinograd in vi. št. 1145 — vinograd in klet, vse k. o. Dolnja Lendava.
Cenilna vrednost: din 8.890'—.
Najmanjši ponudek: din 5.926'—,
Varščina: din 889'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 29. julija 1938.
I 387/38-10.	2450
Dražbeni oklic.
Dne 24. oktobra 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kobilje vi. št. 37 B 15, 26/a in 27 r,/inink pare. št. 593 — njive, vi. št. 300 B 23/a in 24 ‘/sinka pare. št. 594 — njiva, vi. št. 415 B 28, 42/a in 43 5/2oink pare. št. 624 — travnik, vi. št. 546 B 18, 35/a 5/4oink pare. št. 517 — vinograd, travnik in preša, sedaj do polovice njiva, do polovice pa vinograd brez kleti in preše, vi. št. 584 B 19, 33 l5/aisink pare. št. 607 — njiva.
Cenilna vrednost: din 7.500'—.
Najmanjši ponudek: din 5.001'—.
Varščina: din 750'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v »škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi
dne 18. avgusta 1938.
A
I 354/38-16.	2603
Dražbeni oklic.
Dne 25. oktobra 1938. ob o s m i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a), b), c), č) k. o. Kamnik, d) k. o. Loke,
e)	k. o. šmarra, vi. št. a) 27, b) 981,
c)	1025, č) 1090, d) 270, e) 161.
Cenilna vrednost: ad a) din 143.480, ad b) din 7.818'—, ad c) din 97.980'—, ad č) din 7.395*15, ad d) din 68.882'50, ad e) din 9870'—.
Najmanjši ponudek: ad a) do e) dinarjev 171.057T0.
Varščina: din 33.542'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 5. septembra 1938.
$
I 886/38.	2672
Dražbeni oklic.
Dne 25. oktobra 1938. ob d e s e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) k. o. Kamnik 2/.n vi. št. 143, b) k. o. Mengeš 2/» vi. št. 544.
Cenilna vrednost: ad a) din 45.107'—, ad b) din t.005'50.
Najmanjši ponudek: ad a) dinarjev 32.293'07, ad b) din 670'34.
Varščina: ad a) din 4.511'—, ad b) din 101'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku
dne 12. septembra 1938.
ji;
I 583/38.	2602
Dražbeni oklic.
Dne 25. oktobra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Studa vi. št. 243.
Cenilna vrednost: din 76.802'—.
Vrednost priteklin: din 500'—.
Najmanjši ponudek: din 39.451'40.
Varščina: din 7.680'20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 7. septembra 1938.
1 461/38-20,	2684
Dražbeni oklic.
Dne 22. oktobra 1938. ob d e s e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi St. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Retje vi. št. 126,
Cenilna vrednost: din 150.509'—.
Vrednost priteklin: din 6.295'—.
Najmanjši ponudek: din 100.339'—.
Pravice, ki bi ne pripuščate dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici, odd. IL, dno 27. julija 1938.
I 260/118—7.	2610
Dražbeni oklic.
Dne 24. oktobra 1908. ob d c v e -t i h bo pri tem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin hiše št. 51 na Dolu Pri Borovnici in ene vrtne parcele zemljiška knjiga Borovnica vlož. št. 1106.
Cenilna vrednost: din 9.946'—.
Najmanjši ponudek: din 4.973'—.
Vadij: din 995'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Rlede nepremičnin v škodo zdražitelja,
je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. II.,
dne 2. septembra 1938.
iVpisi v zadružni register.
Izbrisale so se nastopne zadruge:
961.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 26. julija 1938.
Besedilo: »Depa«, parna pekarna v Ljubljani, reg. zadruga z oni. zavezo v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. julija 1938.
Zadr. VII 64/37.
#62.	*
Sedež: Onek.
Dan izbrisa: 29. junija 1938.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga, z. z o. z.
Ker sploh nikdar ni poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 29. junija 1938.
Zadr. 'III 292/3.
963.	*
Sedež: Spodnja Polskava.
Dan izbrisa: 7. julija 1938.
Besedilo: Kmetijska zadruga v Spod-Jjli Polskavi, registrovana zadruga z Rejeno zavezo v likvidaciji.
Zbog končane likvidacije, krožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 7. julija 1938.
Zadr. I 115/33.
, Konkurzni razglasi
2703
Potrditev poravnave.
Poravnalni stvari Beraniča Joška, jttovca v Litiji, se potrjuje poravnava, [,,.1° je sklenil dolžnik s svojimi upniki ou ?®roku dne 27. avgusta 1938. pri ^jnem sodišču v Litiji. r°žno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. septembra 1938.
Por 13/38—63.
965.	2704
Potrditev poravnave.
V poravnalni stvari izven konkurza Zupanca Leopolda, usnjarja v Kranju, se potrjuje poravnava, ki jo je sklenil dolžnik s svojimi upniki pri naroku dne 9. julija 1938. pri okrajnem sodišču v Kraniju.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 7. septembra 1938.
Por 8/38-48.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 2G9U kraljevine Jugoslavije
Stanje 15. septembra 1938. Aktiva.	dinarjev
Podloga ... 1.845,790.913-95 (+	502.951-26)
Devize, ki niso v podlogi 420,492.214-29 (4-26,106.865-30) Kovani novec 401,484.822-50(4- 5,856.841-—) Posojila . . . 1.653,475.149-38 (+35,231.942-75) Vrednostni
papirji , , , 209,755.117-20(—	55.444-90)
Prejšnji predjemi
državi ... 1.642,491.242-69 (+	20.672-13)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000-—
Vrednosti re-
zervn. fonda 218,865.556-71 (+32,685.199-92) Vrednosti ostalih fondov ......... 33,568.944-50 (+19,668.359-32)
Nepremičnine 	 195,258.215-71	(+	258.262-73)
Razna aktiva 2.160,580.973-85 (— 1,644.257-84)
9.381.768.150-78
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . . 180,000.000-—
Rezervni
fond .... 221,535.338-72 (+ 1,143.085-42) Ostali fondi .	36,555.125-07	(+	188.534-56)
Novčanice v
obtoku . . 6.327,035.400"—(+ 44,966.500"—) Obveze na
pokaz 2.294,722.238-63 (+ 92,134.157-37) Obveze z rokom ____________ 50,000.000--
Razna pasiva 271,915.04836 (- 19,800.885-68)
9.381.763.150-78
Obtok in obveze .... 8.621 757.638-63 Celotnokritje . . • . 27-50 “/o Kritje v zlatu .... 27"25 %
Obrestna mera:
po eskomptu  ...................  •	• > 5%
po zastavah: na zlato in varante >•»•••■ 5% na vrednostne papirje •>••.. 6%
■P
VI. Št. 53.233/38.	'	2702
Razpis.
Mestna občina ljubljanska razpisuje ofertno licitacijo v skrajšanem roku 7 dni za preureditev »Kresije«, in sicer
I.	in II. nadstropja v uradne prostore.
Razpisujejo sc: zidarska, mizarska, pečnrskn, slikarska, pleskarska dela ter napeljava telelouov in elektrike.
Razpisni pripomočki sc dobe v mestnem tehničnem oddelku, Nabrežje 20. septembra 2/11, soba št. 7, od 21. sep-tembra 11)38. dalje med uradnimi urami za običajno odškodnino. Ponudbe jo predložiti do 2!) septembra t. 1. do 11. ure; takoj nato se vrši odpiranje ponudb v sejni sobi mestuega tehničnega oddelka.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 19. septembra 1938.
Predsednik:
Dr. Juro Adlešič s. r.
II.	Št. 43.416/1938.
*
2663 2—2
Oklic.
Tvrdka Motormetan, k. d., namerava prenesti skladišče za zemeljski plin iz Žibcrtove ulice št. 7, dvorišče v zgradbo na parcelo št. 99/1 k. o. Spodnja Šiška ali pa v klet gospodarskega poslopja na parceli št. 98 k. o. Spodnja šiška.
Mestno poglavarstvo odreja na osnovi §§ 107., 108. in 109. obrtnega zakona komisijsko obravnavo na dan 29. septembra 1938. ob 9. uri dop. na mestu samem.
Interesenti se vabijo, da se razprave udeleže oz. da vlože svoje ugovore pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani pismeno ali ustno na razpravnem naroku samem.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani
due 10. septembra 1938.
*
T. No. 45/25-1938.	2685—3—1
Razglas o licitaciji
za oddajo gradnjo dovozov k železo-betonskemu mostu čez Hudinjo v Škofji vasi v km 80'275 državne ceste št. 50.
Ker prva, z razglasom sreskega načelstva v Celju z dne 27. avgusta 1938., T. No. 45/20, razpisana licitacija za oddajo gradnje dovozov k železobetonske-mu mostu čez Hudinjo v Škofji vasi v km 80'275 državne ceste št. 50 ni uspela, razpisuje sresko načelstvo v Celju drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo na soboto dne 1. oktobra 1938. ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju.
Proračun znaša din 79.022'—, kavcija din 8.000'—.
Nadrobne podatke in pojasnila o licitaciji dobijo interesenti v uradnih urah pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju.
Sresko načelstvo v Celju dne 16. septembra 193Š.
T. No. 1099/602—1938.
2631 3-2
Razglas o licitaciji.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Mariboru-levi breg razpisuje za gradnjo sodobnega cestišča od malih kock na državni cesti št. 50 od km 138.010— 1 11.763 (Maribor—Pesnica)
11.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. oktobra 1938. ob 11. uri dop. v prostorih tehničnega razdelka v Mariboru. — Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stro-
škov dobivajo med uradnimi urami pri tem razdelku.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 4,538.243*40.
Kavcija v znesku din 280.000*— se polaga pri davčni upravi v Mariboru za okolico do 10. ure dopoldne na dan licitacije.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-liah« in na razglasnih deskah tehničnega oddelka in tehničnih razdelkov.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Mariboru dne 12. septembra 1938.
*
2697
K štev. 4276/38.
Objava.
Na podstavi sklepa občinskega odbora z dne 15. avgusta 1938. se ne bodo po-vračale podpore, ki bi se dale na račun tukajšnje občine Potokarju Francu ali njegovi ženi Tereziji. Zaradi tega naj se imenovanima ne daje nikaka podpora na račun tukajšnje občine.
Občina Dobrunje pri Ljubljani dne 19. septembra 1938.
Pov. No. 29/38.	2676
Razpis.
Občina Loče, srez slovenjekonjiški, razpisuje pogodbeno mesto občinske babice.
Prošnje, opremljene s prilogami, da izpolnjuje prosilka pogoje čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 15 dni od dneva objave tega razpisa v »Službenem listu« pri podpisani občini.
Občina Loče dne 13. septembra 1938.
•j*
Štev. 1500.	2683
Razpis.
Občina Planina pri Rakeku razpisuje v smislu čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih mesto občinskega tajnika.
Jamčevina: din 10.000*—.
Rok za vlaganje prošenj pri upravi občine je do 1. januarja 1939.
Uprava občine Planina pri Rakeku dne 16. septembra 1938.
Št. 5140/1-38.	2689
Razpis.
Občina Trbovlje, srez laški, razpisuje na podlagi sklepa občinskega odbora v seji dne 31. avgusta 1938. v smislu členov 86. do vštetega 98. zakona o državnem računovodstvu javno ofertno licitacijo za oddajo
težaških in zidarskih del pri gradbi treh štiridružinskih stanovanjskih hiš v Trbovljah.
Licitacija se bo vršila v skrajšanem roku
dne 1. oktobra 1938. ob 11. uri dop.
v občinski pisarni v Trbovljah.
Ofertni pripomočki se dobe do dneva licitacije v občinskem uradu v Trbovljah.
Kavcijo, ki znaša za tuzemce 5%, za inozemce pa 10% od proračunske vsote, je do 10. ure istega dne položiti pri občinski blagajni.
Oferte se sprejemajo do 11. ure.
Občinski odbor si pridržuje pravico, oddati delo ne glede na višino ponudbe.
V primeru, da prva licitacija ne bi uspela, se bo vršila druga ofertna licitacija v smislu Čl. 94. zakona o državnem računovodstvu v skrčenem roku 10 dni, to je 10. oktobra 1938., ob isli uri, na istem mestu in z istimi pogoji.
Občina Trbovlje dne 16. septembra 1938.
Ad št. 608/38.
*
2679-3-1
Razpis dobave.
Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani razpisuje za dobavo mesa, mesnih izdelkov in slanine za čas od odobritve druge ofertne licitacije oziroma od 1. novembra 1938. do 31. marca
1939.	po nalogu ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje O. št. 14.675 z dne 12. IX. 1938. v skrajšanem roku desetih dni drugo javno ofertno licitacijo, ki se bo vršila po določilih zakona o drž. računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje dne 11. oktobra 1938. ob 11. uri dopoldne v pisarni tukajšnje bolnice.
Pogoji kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije se dobijo med uradnimi urami pri upravi bolnice.
Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani
dne 17. septembra 1938.
Štev. 12.278/38.	2673
Razpis.
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 28. septembra 1938. neposredno pismeno pogodbo zaz dobavo raznega instalacijskega elektr. materiala (tropolno sklepalo 200 A, varov, elementi za 200 in 100 A, doze, okovi, izolatorji, merilni kabli) za transformatorsko postajo in drugo. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Direkcija državnega rudnika Velenje
dne 12. septembra 1938.
Štev. 1314/38.	2674
Objava.
Odbor advokatske zbornice v Ljubljani je po § 34/3 adv. zakona dovolil g. dr. Jancu Igu, advokatu v Ribnici, za preselitev pisarne v Ljubljano skrajšani rok 15. septembra 1938.
V Ljubljani dne 15. septembra 1938.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani: predsednik dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
Poziv upnikom.
2675
»Martinušič in drug«, tovarna usnja, družba z o. z. s sedežem v Ljutomeru* se je razdružila in prešla v likvidacijo ter poziva morebitne upnike, da prijavijo v teku treh mesecev od dne te objave svoje terjatve likvidatorju Martinu-šiču Gjuri v Ljutomeru št. 15.
Likvidator:
G. Martinušič s. r.
*
2680
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico št. 3474 za kolo (ev. št. tablice 7746) in jo proglašam za neveljavno.
Dolinar Jože s. r-, Trboje št. 1.
*
Objava.
2701
Orožni list za nošenje lovske puške, ki mi je bil izdan od sreskega načelstva v Mariboru-desni breg dne 1. februarja 1936. pod štev. 2697, reg. štev. 419, mi je bil ukraden in ga proglašam za neveljavnega.
Alojz Dolinšek s. r., mizar, Črešnjevec 44, p. Slovenska Bistrica.
*
Objava.
2695
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice: 65.782) in jo proglašam za neveljavno.
Grilc Franc s. r.
*
Objava.
2687
Izgubil sem orožni list za nošenje lovske puške št. O. 1. 162, izdan od sreskega načelstva Maribor desni breg, in ga proglašam za neveljavnega.
Jauk Josip s. r., posestnik v Limbušu-
*
2688
Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico tovornega avtomobila št. 2—159 ter jo Pr0' glašam za neveljavno.
Ivan Mrak s. r.,
avto-prevozništvo.
Log, p. Škofja Loku-*	2694
Objava.
Izgubil sem odpustnico V. mešan® ljudske šole v Ljubljani (na Barju) '
1.	1919. in jo proglašam za neveljavn Šurk Stanislav s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: 0. Mihalek v Ljubljani.