V STA

REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE
ija Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6
Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan
jralj. Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr-
jrinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬
vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
~  letno. Celoletna naročnina 80,00 din, posamezna številka 8,00 din
• Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6,
pp, 541/X • Tekoči račun: 50101-603-50-480 • Tisk tiskarna
((očevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raziskovalna
skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skup¬
nost za zaposlovanje Slovenije.

TIM 9

poštnina plačana v gotovini

XIX. letnik
maj-junij 1981

cena 16,00 din

W *

iajt


timova čarovnija • timova čarovn

Vzemite varnostno zaponko, jo primite na
enem koncu in jo pokažite gledalcem. Po¬
tem jo primite na drugem koncu in v očeh
gledalcev se bo povečala za 3 do 4 krat.
Skrivnost čarovnije se seveda nahaja v sa¬
mi varnostni zaponki. Izdelajmo jo skupaj.
50 cm jeklene žice upognite tako kot pri
varnostni zaponki. Z navadne zaponke sne¬

mite glavico in v njej naredite luknjo, skozi
katero se bo žica svobodno premikala. Gla¬
vico nadenite na žico in en konec zapog¬
nite. Verjetno ste razumeli, da luknje dovo¬
ljujejo glavici zaponke, da se svobodno pre¬
mika vzdolž obeh žic. To tudi ustvari iluzijo
rastoče varnostne zaponke.

TIM 9/10 • 80/81 385

TIM 9/10

Maj-junij 1981 XIX. letnik

TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO
DEJAVNOST MLADINE • Izdaja Tehniška založ¬
ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 ® Ureja
uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič,
Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone
Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka
Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični
urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
letno. Celoletna naročnina 80,00 din, posamezna
številka 8,00 din • Revijo naročajte na naslov:
TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči
račun: 50101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬
ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬
valna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬
na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slove¬
nije

SLIKA NA NASLOVNI STRANI _

Škatlasti zmaj, ki je na tekmovanjih redkost,
lahko ob dovolj močnem in enakomernem vetru
doseže kot do 90 0  nad tekmovalcem.

KAZALO

PRVA STRAN 385

PRVI KORAKI

Timovo stojalo za note 386

Stolp strahov 391

Krmišče 395

MODELARSTVO

»Galeb«  — čoln na vesla in jadrnica 396

Brodarsko modelarstvo v sezoni 80/81 401

Raketno modelarstvo v sezoni 80/81 403

Vsestranske ščipalke 404

Rekord 410

Skrivnostni bumerang 413

Zmaji na poletnem nebu 416

Maketa feničanske vojne ladje 420

Dvokrilno jadralno letalo 423

Prototip prve elektronske kamere 425

DALJINSKO VODENJE

Servomehanizem (V) 426

Vezje za vklop TIM XXVI 430

Odgovori na vprašanja 435

ELEKTRONIKA

Tri napravice 437

Elektronska piščal 440

Kalejdoskop 442

MALA ŠOLA ELEKTROTEHNIKE VI
Vezave uporov 443

Star televizor  — nov osciloskop 445

Igri zlatokopov 451

BRANJE

Jamarstvo 454

MAKETA MALE ŽELEZNICE
Mostovi 459

TIMOVA FANTASTIKA

Igračke z Zemlje 466

TIMOVI OGLASI 471

UGANKE 477

PRVA STRAN • PR

Pišem tole prvo stran, zadnjo v letošnjem
letniku in razmišljam, kako ste bili kaj zado¬
voljni z našim delom. Najbrž je bilo tako kot
vedno, eni ste bili zadovoljni bolj, drugi
manj. če izpustim tiste, ki so bili z
revijo zadovoljni, potem moram za one,
ki jim nismo ustregli tako, kot so pri¬
čakovali, priznati, da je tudi teh kar ne¬
kaj. Med njimi so taki, ki so spraševali za
naslove trgovin, kjer bi lahko kupili potre¬
ben material, pa smo jim lahko povedali le
naslove dveh, treh trgovin, pa še te so bile
pogosto slabo založene, ali pa jih napotili v
zamejstvo, ki je prav tem, ki so spraševali,
težko dosegljivo. Če bi ne bilo naše »bor¬
ze« t.j. Timovih oglasov, res ne vem, kako bi
si lahko pomagali. Prav tako niso prišli na
svoj račun tisti, ki so si želeli kakšen zah¬
tevnejši modelarski načrt. Upajmo, da vam
bomo lahko ustregli v prihodnjem letniku,
saj sem prepričan, da boste še naprej ostali
naši zvesti naročniki. Povedati vam moram,
da bomo s prihodnjim letnikom po dolgem
času spet prisiljeni nekoliko podražiti Tim.
Ker pa bo ta podražitev minimalna, sem pre¬
pričan, da jo bodo vaši žepi, ali še bolje,
žepi vaših staršev, zmogli. Pričakujem, da
boste še naprej tako pridno sodelovali kot
doslej in da se boste tudi med počitnicami
oglašali s svojimi prispevki, predlogi in vpra¬
šanji.

Na koncu želim vsem čim bolj uspešen za¬
ključek šolskega leta, kar se le da lepe po¬
čitnice, veliko vode in sonca in vsega, kar
spada zraven.

Nasvidenje septembra!

Urednik

386  TIM 9/10 • 80/81

PRVI KORAKI • PRVI KORAKI • PRVI

Papotnik Amand

timovo stojalo
za note

Stojalo za note rabijo vsi, ki igrajo kateri¬
koli instrument, hkrati pa je lahko tudi del
opreme v otroški ali dnevni sobi.

Tokrat smo se odločili, da vam posredujemo
nekoliko težji izdelek, ki pa ga lahko izdela¬
te tudi med počitnicami ali v prihodnjem
šolskem letu.

Material

Za izdelavo Timovega stojala za note potre¬
bujete smrekov les (lahko tudi hrastov], le¬
pilo, vijaka M 5 z maticama in s podložka-
mi, leseni zatiči 0 8.

Električno ročno orodje, priključki in
pribor

1. Električno ročno orodje: vrtalnik.

2. Priključki: krožna žaga, povratna žaga,
vibracijski brusilnik.

3. Pribor: svinčnik HB, kovinski meter, ko¬
vinski kotnik, ravnilo, leseno vzdolžno
vodilo, kovinsko prečno vodilo, maska za
krožno žago, stegi za pritrditev vzdolž¬
nega lesenega vodila, primež za pričvr-
stitev raznih obdelovancev na delovno
mizo, vertikalno stojalo za vrtalnik, za¬
ščitna konzola za povratno žago.

Delovni postopki

1. merjenje in zarisovanje na material,

2. žaganje s krožno in povratno žago,

3. izrezovanje s povratno žago,

4. utorjanje s krožno žago,

5. vrtanje,

6. brušenje z vibracijskim brusilnikom,

7. spajanje (čepi in lepljenje),

8. barvanje.

Napotki za izdelavo

Stojalo za note je izdelek, ki ga lahko izde¬
late le pri krožku šolskega produktivnega
dela ali pa doma in zato vam posredujem
le napotke za izdelavo, pri čemer ni toliko
pomembno, koliko časa boste porabili za
posamezno delovno operacijo.

1. Na DM 200 s krožno žago ob vzdolžnem
lesenem vodilu nažagajte naslednje sestav¬
ne dele: 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 10.

2. S povratno žago na DM 200 izdelajte no¬
ge (poz. 1) in oprijemki (poz. 5). Za noge
potrebujete širšo smrekovo desko, da lah¬
ko nanjo narišete obliko, ki je na delavni-
ški risbi.

3. Z ročno žago izdelajte utore v okvir (poz.
9).

4. V pomično letev (poz. 4) izvrtajte luknjo
0 8 in nato s povratno žago izžagajte odpr¬
tino (poz. 4).

5. Za izdelavo stojala (poz. 3) potrebujete
tri letvice, ki jih zalepite tako, da srednja
da izrez, kot to prikazuje pozicija 3.

6. Vzdolžne letvice pri okviru (poz. 7) na
konceh priredite v rogelj, ki se usede v
utor okvira.

Rogelj izdelate s povratno žago.

7. Noge (poz. 1) priredite tako, da del, ki
ga prilepimo na stojalo, obrusite pod kotom
10° in vanj izvrtate dve izvrtini 0 8 globine
10 mm.

Te izvrtine rabite za čepe, ki jih spojite s
stojalom.

8. V pomično letev izvrtajte luknjo 0 5 za
pritrditev oprijemke z vijakom 0 5 in kri¬
late matice.

9. Vse sestavne dele zbrusite z vibracij¬
skim brusilnikom.

10. Prečne letvice zalepite v okvir, noge
morate spojiti s čepi na stojalo, pomično
letev pa pritrdite na ustrezni višini z vija¬
kom in matico.

11. Tako sestavljeno stojalo še polakirajte
s prozornim lakom in izdelek je nared.

TIM 9/10 • 80/81 387

Stojalo za note

388  TIM 9/10 • 80/81

TIM 9/10 • 80/81 389

8

i  l-jk=

Deli stojala

OB  1

390  TIM 9/10 • 80/81

Drago Mehora

stolp strahov

No, kaj takega! Strahovi ob koncu dvajse¬
tega stoletja, pa še v našem sodobnem
Timu! No, potolažite se, pomislite, da je
med stvarnimi Angleži še vse polno ljudi,
ki menijo, da je v vsaki stari hiši kak duh
kakega od prejšnjih z raznimi grehi obre¬
menjenih lastnikov, in ki so prepričani, da
v vseh starih angleških in škotskih grado¬
vih kar mrgoli najrazličnejših duhov in stra¬
hov, ki očitno nimajo drugega dela, kot da
plašijo stanovalce teh gradov in hiš. Pogo¬
sto jih je videti zlasti na podstrešjih, v stol¬
pih in kleteh. V starih povestih naletite sko¬
raj vedno na vsake sorte duhov in prikazni.
No, pa sem si mislil, zakaj pa ne bi tudi
mi naredili takšen majhen grajski stolp, na¬
trpan s strahovi. Če si ogledate risbo, bo¬
ste videli, da je ta reč čisto izvedljiva tudi
z najpreprostejšimi sredstvi in pripomočki.
Stolp bi lahko zgradili tudi iz risalnega pa¬
pirja, toda bil bi prešibek. Naš stolp mora
biti trden, da bo vzdržal vrsto predstav,
poleg tega pa potrebujemo tudi čvrsto dno
in gornji del. Najustreznejši že narejen stolp
boste našli na policah kake samopostrežne
trgovine. V mislih imam konzervno dozo,
ki ima pločevinasto dno in gornji del, pa
obod iz lepenke. V takšnih posodah proda¬
jajo kavne mešanice, marmelado, vloženo
zelenjavo in še marsikaj. Ko boste našli
ustrezno konzervo (visoka naj bo 20 cm, s
premerom kakih 10 cm), pregovorite mamico,
naj vam jo kupi, in si izgovorite prazno škat¬
lo. Najprej presodite, koliko nadstropij bo
imel stolp, nato pa prelepite vso zunanjost
oboda s tankim risalnim papirjem. Na obod
boste naslikali celotno zunanjost starega
stolpa z vsemi razpokami in okrušenim ome¬
tom z letnico in grbom. Narišite nekaj več¬

TIM 9/10 • 80/81 391

jih oken in vrata v pritličju in v nadstrop¬
jih ter vse odprtine izrežite z ostrim no¬
žem. Morda bo šlo rezanje lažje od rok, če
boste potisnili v valj primerno velik valjast
kos lesa. Oknice odprite navzven, da bo
pošasti bolje videti. S tem je stolp izdelan,
narediti pa je treba še ves notranji meha¬
nizem, potreben za predstavo. Najprej si
priskrbite staro, že odsluženo pletilko, tako
dolgo, da bo, postavljena v stolp, gledala še
malo skozi gornjo pločevinasto ploskev. Ko¬
likor mogoče natančno v središču dna nale¬
pite znotraj majhno matico, v kateri se bo
pletilka lahko sukala. Na tem koncu pletilko
rahlo okroglo obrusite, gornji konec pa naj
ostane šilast. Na to pletilko boste nanizali
vse etaže (nadstropja) tako, da bo raven
vsake etažne plošče nekoliko pod robom
izrezane okenske odprtine. Nadstropja so
okrogli koluti iz ne predebele lepenke. Ne¬
kaj večjih plutovinastih zamaškov narežemo
na rezine z drobno luknjico v središču. Na
pletilko nataknete najprej pluto, namažete
gornjo ploskev z lepilom (OHO) in pritisnite
kolut na zamašek. Tako nalepite vse etaže.
Najvišji kolut na podstrešju bo narejen ma¬
lo drugače, ker ima namen povzročati ropo¬
tanje. Najbolje bi bilo, če naredite ta kolut
iz tanke pločevine. Vsekakor pa mora imeti
večjo luknjo, v katero boste lahko spustili
manjšo kovinasto kroglico, npr. niko ali kro¬
glico iz ležaja. Ko se bo os z vsemi nad¬
stropji vrtela, bo zgornja ploščica gonila po
pločevinastem podstrešju kroglico, kar bo
povzročalo poseben ropot. Vaš stolp strahov
bo oddajal tudi glas in bo tako še bolj pre¬
pričljiv.

No, strahove si boste morali izmisliti in jih
narisati sami. Na trak močnejšega risalnega
papirja narišite vrsto fantastičnih človeških
in živalskih figur. Figurice izrežete s škarji¬
cami, vsaka naj ima listek za nalepljenje.
Prikazni naj bodo čimbolj grozljive. Nekate¬
re imajo obešene prave kovinske verižice.
Rožljanje podstrešne kroglice pomeni nam¬
reč tudi rožljanje verig. Zdaj velja urediti
še pogon. Preden sestavite pletilko z nad¬
stropji, nategnite na zgornji konec 2 do
3 cm dolgo cevčico od kolesarskega ventila.
Če bi bila ohlapna, namažite na tem mestu
pletilko z OHO lepilom. Skozi steno stolpa
blizu gornjega roba izvrtajte luknjici za po¬
gonsko vrvico. Na konca vrvice obesite eno
majhno in eno precej večjo matico. Sila, ki
vrti pletilko s pošastmi in še kroglico, bo

392  TIM 9/10 • 80/81

TIM 9/10 • 80/81 393

samo razlika v teži med obema maticama,
zato naj bo druga matica bistveno večja.
Stolp pripravite za predstavo tako, da po¬
tegnete malo matico do vrha in pustite, da
velika matica počasi obrača nadstropja s
pošastmi. Ko doseže tla, jo ponovno dvigne¬
te, in predstava se ponovi kolikorkrat ho¬
čete. če bi opazili, da kakega otroka res
postane strah, povejte, kako ste naredili
stolp strahov in pokažite mehanizem, saj
nimamo namena širiti praznoverja ampak
skrbeti le za zabavo. Stolp naj bo znotraj
temno obarvan, da bo videti le strahove,
ki korakajo mimo oken. Poseben učinek lah¬
ko dosežemo z napeljavo majhne žarnice
žepne baterije in svetlobo različno obarva¬
mo s prozornimi barvnimi papirji. Predstava
bo še imenitnejša, če boste k stolpu doda¬
li še maketo gradu ali razvaline in nekaj
narave (dreves in hribov).

Marko Ramšak

kali mero

Kdo med vami še ni videl Kalimera? Lahko
si ga naredite tudi sami. Rabite samo malo
bele in malo črne barve, dve jajci in malo
žice. Prvo, nekoliko manjše jajce od druge¬
ga, preluknjajte na dnu in na vrhu. Nato iz
njega izpihajte beljak in rumenjak. To jajce
prebarvajte belo, oči in usta pa s črno bar¬
vo. Za vrhnjo lupino pa rabite malo večje
jajce od spodnjega in ga pobarvajte črno.
Roke in noge lahko izdelate iz mehke žice,
lahko pa tudi iz česa drugega po vaši iz¬
biri.

varnejša

steklenička

tuša

Da se vam tuš ne bo polival, si lahko iz
aluminija izdelate stojalo za tuš. S pomoč¬
jo skice in v skladu z velikostjo stekleničke
narišite na 1 mm pločevini velikost stojala.
V vsakem kotu kvadrata izvrtajte luknje
0 2 mm za lažje upogibanje pločevine. Z
rezbarsko žagico izžagajte po diagonalah in
ostre robove popilite.

mini letalce
»mušica «

To letalce ima nekaj dobrih lastnosti, v zra¬
ku lahko izvaja tudi nekaj figur. Ni ga težko
izdelati, zato je primeren tudi za mlajše
modelarje.

Izdelava trupa

Trup (1, 2 in 3) izdelamo iz 1 mm balse.
Z načrta, ki je ves narisan v merilu 1:1,
prekopiramo vse dele (stranico dvakrat) in

Rep (5 in 6)

394  TIM 9/10 • 80/81

jih pazljivo izrežemo. Ko smo to storili,
bomo vse dele lepo zlepili med seboj z le¬
pilom za les. Nato trup še narahlo obrusi¬
mo s finim smirkovim papirjem.

Krilo (4)

Krilo ukrojimo iz 2 mm debele balse. Po
robovih ga profilno obrusimo in nato prile¬
pimo na trup.

Tudi rep je narisan v merilu 1:1.  Risbo
prenesemo na 1 mm debelo balso, vse dele
izrežemo in prilepimo na ustrezna mesta.
Ko je model gotov, prilepimo v nos letalca
malo svinca. Model preizkusimo z metom
iz roke. Z dodajanjem in odvzemanjem svin¬
ca reguliramo let, nato pa ga še pobarva¬
mo po svojem okusu.

hrbet 3

TIM 9/10 • 80/81 395

Marko Ramšak

krmišče

j Za izdelavo krmišča potrebujete le nekaj le¬
tev različnih oblik in dimenzij ter iverico,
na katero ga boste pritrdili.

Najprej si pripravite vse letve, nažagane na
- prave dolžine, električni vrtalni stroj (sve-
der 0 3), nekaj lepila in smirkov papir.

Izvrtajte luknje 0 3 v letvi poz. 4 in 7.

V letev poz. 7 izvrtajte sedem lukenj pod
kotom 60°, v letev poz. 4 pa pod kotom
30°. Luknje vrtajte v razdalji 20 mm na eni
strani, na drugi pa na polovici te razdalje,
tako da se rebra ne bodo stikala, temveč
križala (risba). Ko imate luknje izvrtane,
lahko začnete z lepljenjem reber, čez nosi¬
lec strehe (poz. 7) nalepite prečni letvi

(poz. 6), nanjo pa v dolžini strani vzdolžno
letev (poz. 8) po risbi.

Na prečni letvi zalepite na sredini navpična
stebra, čez katera povežete trikotno letev
(poz. 11), nato počakate, da se vse posuši
in nazadnje nalepite še dve plošči za stre¬
ho. Nato izdelate nosilec krmišča (poz. 2),
skozi katerega zvrtate luknjo 0 2 v dno kr¬
mišča. Vanjo pa vtaknete in zalepite čep
0 2 X 25 (namesto nosilca krmišča lahko
vstavite tudi dve suhi veji, tako bo krmišče
še lepše). Ko je tudi to gotovo, pritrdite še
stojalo (poz. 1) iz iverice in tako je krmi¬
šče gotovo. Krmišče lahko še pobrusite s
smirkovim papirjem in polakirate.

KOSOVNICA

396  tim 9/10 • 80/81

MODELARSTVO • MODELARSTVO • MO

Bojan Rambaher

»galeb« — čoln
na vesla
in jadrnica

Načrt prikazuje moderno izvedbo starinske¬
ga ribiškega čolna. 4,6 m dolgi »Galeb« je
nekoliko prirejena oblika čolna na vesla
dori, katerega priredbo je naredil znani ame¬
riški poznavalec starinskih čolnov James
Orrell. Kapitan Orrell izdeluje vse vrste
starinskih čolnov in ladij v moderni izvedbi,
pri čemer uporablja danes dostopne mate¬
riale in tehnološke procese.

»Galeb« je danes eden od najbolj razširje¬
nih modelov v Ameriki, čolne tega tipa vse¬
stransko uporabljajo ljubitelji ribištva in re¬
kreacije na majhnih jezerih, v priobalnih
področjih Atlantskega in Tihega oceana, pa
tudi na rekah in Velikih jezerih. Skrivnost
velike popularnosti »Galebov« je v odličnih
plovnih in manevrskih sposobnostih, ki so
dediščina čolnov tipa dori iz preteklosti, s
katerimi so predvsem lovili polenovke, ki
so takrat v velikih jatah živele v plitvinah
Atlantskega oceana.

Konstrukcija čolna je enostavna, tako da ga
lahko zgradi tudi tisti, ki v izdelavi čolnov
nima kdove koliko izkušenj, če imate na
voljo ves potreben material in pripomočke,
lahko čoln zgradite v nekaj dneh. Zagotav¬
ljamo vam, da vam ne bo žal, če se boste
lotili izdelave »Galeba«, pa tudi prostora
za plovbo bo več kot dovolj: čoln je prime¬
ren tako za mirno tekočo reko, kot za plov¬
bo po morski gladini.

»Galeb« ima vitek in skladen trup kot vsi
čolni tipa dori. Ozko in koničasto končano
plosko dno se z minimalno površino dotika
vode. Pri plovbi v vodnem toku ima pri
majhni hitrosti, ki jo lahko razvijemo pri
čolnih na vesla, skoraj idealno linijo; koe¬
ficient upora vode je zelo ugoden. Zato v
»Galebu« z lahkoto veslamo tudi takrat, ka¬
dar prevažamo težjo prtljago in tovor. Iz¬

kušen veslač bo v njem z lahkoto premagal
tudi močan nasprotni tok v ustju reke ali
nasprotne valove pri plovbi od obale proti
morju. Nekoliko dvignjena premec in krma
omogočata boljšo okretnost čolna in dobro
plovnost pri plutju v plitvi vodi.

Dokaj nizka boka čolna nista pomanjkljivost,
celo skrijeta se v značilni sedlasti liniji
stranice, ki se na premcu in krmi opazno
dvigne. Ko plujete s čolnom proti valovom,
se nos rahlo pogreza v vodo, odvisno od
obtežitve pa tudi v brazdo. Ker pa je čoln
na sredini nekoliko širši in obsežnejši, se
v tem delu poveča sila vodnega vzgona, ki
potiska čoln navzgor. To se dogaja na celi
dolžini čolna, ne glede na to, kje se giblje
greben vala.

Če se čoln nagne na stran, se zgodi nekaj
podobnega, čim bolj se čoln nagiba, tem
večja površina na sredini razširjene stranice
je pod vodo, in tem večja je sila vodnega
vzgona. Bolj ko se čoln nagiba, večja je si¬
la, ki preprečuje nagibanje.

Prav tako kot pri vseh čolnih tipa dori z
ozkim dnom, se moramo tudi pri »Galebu«
navaditi na svojevrstno posebnost — čoln
se izredno hitro zaziba pri premeščanju pot- ;
nikov s sedeža na sedež, posebej po širini
čolna. Znani so primeri, ko se je čoln eno¬
stavno »znebil« neizkušenega potnika, ki se
je nepremišljeno premikal. Čoln se pri tem
sploh ni potopil.

»Galeb« je tako zelo stabilen tudi zato, ker
so klopi za potnike nameščene zelo nizko:
so samo 150 mm nad tlemi. Zaradi tega je
tudi težišče čolna sorazmerno nizko.

Naj omenimo še eno odliko čolnov tipa dori
pri plovbi po valovih — čoln se dobro drži
smeri, ker sta leva in desna polovica gra¬
jeni praktično popolnoma simetrično. V ta
namen je prav tako vgrajena v dno pod kr¬
mo posebna plavut — kobilica.

Čoln z zunanje strani na stranicah prekrije¬
mo z 8 do 10 mm debelim vodoodpornim
furnirjem, na dnu pa z nekoliko debelej¬
šim, 10 do 12-milimetrskim furnirjem. V na¬
šem načrtu je prikazana gradnja skoraj brez
oporne konstrukcije. Praktično gradimo
čoln z le enim sredinskim rebrom (četrto
rebro) in dvema pomožnima talnima rebro-

TIM 9/10 • 80/81 397

ma — deščicama (rebri 2 in 6). V ravnini
sredinskega rebra se stikata dve poli fur¬
nirja — v ZDA je standardna pola furnirja
dolga 2,44 m. Stik naredite na 100 mm ši¬
roki deščici iz enakega furnirja, kot je boč¬
na obloga čolna.

Za oblogo čolna lahko uporabite tudi 7 mm
debel bakelitiran furnir (tako za strani¬
ce kot za dno), če boste izbrali kakšen drug
tanjši material (furnir), potem obvezno na¬
pravite sedem reber po dolžini čolna na
mestih, kjer drugače stojijo šablone (glej
sliko). V takem primeru je tudi bolje, če se
posvetujete s strokovnjakom glede izbire
materiala.

Pri gradnji pravega, »klasičnega« čolna
dori oblikujemo potrebno obliko čolna s po¬
močjo sedmih prečnih šablon. Ko je čoln
pokrit z oblogo iz furnirja, šablone vzamemo
iz trupa in pustimo samo sredinsko rebro
in ležišče krmila, po želji pa tudi dve po¬
možni talni rebri — deščici.

Čoln sestavljamo z dnom navzgor na opor¬
nem ogrodju, ki je narejeno iz dveh vzpo¬
redno ležečih tramov. Najprej namestite se¬
dem šablon in ležišče krmila, pripravite
sprednji greben, bočni talni letvi in pristaj-
ne letve premca. Mere šablon so na sliki
prikazane brez debeline zunanje obloge. Te
dele sestavite in uredite z vogelnicami.

Nato snemite vogelnice najprej z ležišča
krmila. Robove šablon obdelajte pravokotno
(z vogelnico), potem ko jih boste namestili
na oporno ogrodje in vstavili bočni talni let¬
vi. Da bi preverili pravilnost namestitve
šablonskih reber, morate na vsako šablono
nanesti položaj linije stranice in prečne
ravnine.

Ko ste skrbno preverili položaj šablon in jih
zanesljivo pritrdili k opornemu ogrodju,
vstavili talne letve in sneli vogelnice, pri¬
ložite k šablonam in začasno pritrdite s po¬
močjo primeža že prej na potrebno dolžino
zlepljene osnutke stranic. Z notranje strani
obloge si na te osnutke označite potek li¬
nije roba stranice ob vsaki šabloni in začr¬
tajte zgornji rob gornje bočne letve. Za kon¬
trolo položaja furnirja po dolžini zarišite
linijo po levem ali desnem robu sredinske
šablone.

Nato snemite pole bočne obloge z ogrodja
čolna in potegnite s pomočjo prožne letvi¬
ce, ki jo položite k označenim mestom na
bočni oblogi, tekočo krivuljo. Robove opili¬
te in zbrusite, pri tem pa pustite še 3 do

4 mm rezerve za zadnjo obdelavo roba. Se¬
daj stranici ponovno postavite na svoje me¬
sto in ju dokončno pritrdite k sprednjemu
tramu trupa, bočnim letvicam, ležišču krmi¬
la ter srednjemu rebru z lepilom, klejem in
vijaki. Na druge šablone pritrdite furnir
s pomočjo primežev ali s pomočjo deščic,
ki ste jih namestili vzdolž roba stranice
(glej sliko a). Najprej fiksirajte furnir na
srednje rebro in potem še na eno in drugo
stran proti krmi in premcu. Na nosu upo¬
rabite za lažjo pritrditev preprosto napravo
iz sponk in kolenc (glej sliko b).

Z obličem ali pilo in smirkovim papirjem
zgladite in izenačite višino roba obloge stra¬
nice z višino bočnih letvic dna. Nato na
dno namestite talno polo furnirja, zlepljeno
po dolžini. Ob bočnih letvicah začrtajte li¬
nije po obrisu dna. Dno obdelajte in zbru¬
site in nato namestite nazaj na okvirne
letvice dna. Zalepite ga z lepilom in pritrdi¬
te z vijaki na letvice dna in talne deščice
na rebrih 2, 4 in 6. Robove talnega furnirja
zaoblite, da boste pozneje lahko dno lepo
zasmolili.

Sedaj lahko na svoje mesto postavite pri-
stajne letve premca. Najbolje je, da delate
s hrastovimi letvicami. Dno ustrezno zasmo-
lite in nato trup snemite z opornega ogrod¬
ja.

Trupa vam ne bo težko opremiti. Znotraj
namestite tri klopi, za pritrditev katerih mo¬
rate najprej z lepilom in vijaki na notranjost
stranic pritrditi vzdolžne letvice — ležišča
(del 13). Prav tako na stranici pritrdite tri
deščice — opore za noge (del 12) in po
eno oporo za držaj vesla,
čoln ima dva para opor za vesla. To je pred¬
nost, saj lahko istočasno veslata dva, ali
pa imate možnost, da si glede na položaj
tovora izberete najboljši položaj za vesla¬
nje. Za ravnotežje čolna je to zelo koristno
in pomembno.

Če nameravate čoln opremiti z jadrom, vam
svetujemo, da na čoln namestite še dodatni
par opor za vesla pri rebru 6. Tako boste
lahko krmarili čoln tudi takrat, kadar boste
pluli z jadrom, če boste veslo kot krmilo
postavili v oporo na zavetrni strani čolna.
Figuralni izrez v krmi čolna lahko prav tako
uporabite za držalo krmila. Pogosteje pa to
ležišče uporabljajo za krmno veslanje (na¬
čin veslanja, ko s krmilom — veslom dela¬
mo podobne gibe kot riba z repom in tako
poganjamo čoln naprej).

398  TIM 9/10 • 80/81

TIM 9/10 • 80/81 399

Konstrukcija trupa in šablon za sestavljanje
trupa.

1 — vzdolžni tram ogrodja, 50 X 100;

2 — obloga stranice, furnir 8—10 mm (ali bake-
litiran furnir debeline 7 mm);

3 — opora iz jekla;

4 — opornik pod oporo, 28 X 50 X 130;

5 — tram na premcu iz hrastovega lesa, 64 x
X 90 X 950;

6 — pristajni talni tram premca iz hrastovega
lesa, 20 X 38;

7 — bočna letvica iz hrastovega lesa, 20 X 25;

8 — sedež iz furnirja, debelina 10—12 mm;

9 — obloga dna, furnir 10—12 mm (ali bakeli-
tiran furnir debeline 7 mm);

10 — klop za veslača, 20 x 240;

11 — letev — podpornik, 20 X 38 X 220;

12 — letev 20 X 25 X 180 za nožno oporo pri
veslanju;

13 — letev — podpornik, 20 X 38 X 350;

14 — plavut — kobilica iz hrastovine, 20 X
X 75 X 1100;

15 — obloga krme, furnir debeline 10—12 mm;

16 — obloga furnirja — epoksidna smola, na
katero po možnosti nanesite plastifikat;

17 — veslo;

18 — talna deščica na rebrih 4, 2 in 6, hrastov
les, 20 X 140;

19 — deščica rebra 4, 20 X 65 X 550;

20 — deščica šablone, 25 X 100;

21 — vezana deščica, 50 X 100;

22 — trikoten vstavek — kolence šablone, fur¬
nir debeline 8 mm;

23  — letvice ležišča krmila, 20 x 65.

Ust krmila pri sestavljanju:

1 — list, furnir debeline 12 mm;

2 — krmilna glava; zlepite dve hrastovi letvici
75 x 15.

«N

Šablone na ogrodju: a) — primeži za montažo
roba obloge na greben premca, b) — priprava
za začasno pritrditev furnirja obloge na šablo¬
no.

1 — vzdolžni tram ogrodja;

2 — vrvica, ki označuje sredinsko os;

3 — ležišče krmila;

4 — bočni letvici;

5 — šablone reber;

6 — utež za preveritev navpičnosti šablon;

7 — greben premca;

8 — prečni tram ogrodja;

9 — leseni primež;

10 — primež;

11 — pola obloge iz furnirja.

Greben premca: a) — sloj epoksidne smole in
plastifikata širine 100 mm.

400  TIM 9/10 • 80/81

Jadrna oprema »Optimista« na dori (lesena
oprema).

1 — jadro površine 3,65 m 2 ;

2 — diagonalna prečka dolžine 2290 mm;

3 — jambor dolžine 2600 mm;

4 — dvižna vrv;

5 — »ušesce« spodnje prečke, furnir debeline

12 mm;

6 — spodnja prečna prečka dolžine 2060 mm;

7 — vrv za nategovanje;

8 — vitel;

9 — ležišče kobilice;

10 — kobilica, furnir debeline 12 mm;

11 — krmilo;

12 — ročaj krmila iz hrastovega lesa;

13 — klin ležišča iz hrastovine, 16 X 40;

14 — stena ležišča iz furnirja debeline 10 mm;

15 — letvica, 20 X 25;

16 — osnova ležišča kobilice iz hrastovega le¬

sa, 28 X 28;

17 — letvica, 20 X 20;

18 — klop — opora jambora, 25 X 150.

TIM 9/10 • 80/81 401

Sedaj manjka še en pomemben del opreme

— obroč, ki je pritrjen z notranje strani na
grebenu premca in ga uporabljamo za nosno
vrv za privezovanje čolna.

»Galeb« je tipičen čoln na vesla, čeprav ga
mnogi takoj ali pozneje opremijo z jadrom.
To je dokaz več za vsestransko uporabnost
čolna in ugotovimo lahko, da je v počitnicah
primeren tako za veslanje kot za lahkotno
jadranje.

Najustreznejše jadro za »Galeba« je hitro ja¬
dro površine 3,65 m 2  iz otroške klase »Opti¬
mist«. Omenjeno jadro je preprosto za iz¬
delavo in enostavno pri uporabi. Jadro
upravljamo z eno samo vrvjo za nategova¬
nje (7). V sili lahko v trenutku razvetrimo
jadra tako, da 4  popustimo vrv za nategovanje
in nato, ko sprostimo spodnji konec diago¬
nalne prečke (del 2), površino samega jadra
zmanjšamo na polovico.

Prednost opreme »Optimista« je tudi v tem,
da nima navpičnega vrvja — vrvi, ki ve¬
žejo jadro z bokom ladje in drugih jadrnih
vrvi. Kadar presedlamo z jadra na vesla, ni
težko sneti jadra z jamborom, prečno in
diagonalno prečko in vrvmi ter ga zložiti
v čoln. Celotna oprema ne tehta več kot
6 kg, čeprav morate zaradi zanesljive pritr¬
ditve jambora namestiti dodatno klop z le¬
žiščem — luknjo za jambor (del 18). To klop

— oporo — morate postaviti najmanj 200
milimetrov nad standardno nosno klop. Opo¬
ro pritrdite v boka čolna na bočna podpor¬
nika.

Če hočete jadrati v ostrih kotih proti smeri
vetra, morate nujno opremiti čoln z dvižno
kobilico. Kobilica je nameščena v ozkem
ležišču, ki je pritrjeno na dno. Tako ležišče
kot kobilico lahko naredite iz vodoodporne-
ga furnirja, kot je prikazano na skici.

Kot dopolnilo jadralne opreme lahko na
krmno ležišče namestite krmilo z dvižnim
krmilnim drogom. Kot pa smo že omenili,
lahko čoln krmarite tudi z veslom z zavetr¬
ne strani.

Jambor, prečno in diagonalno prečko jadra
lahko naredite tudi iz aluminijastih cevi pre¬
mera 50 X 1,5 oziroma 20 X 1,5 mm.

OSNOVNI PODATKI

največja dolžina/po hrbtici v m ' 4,60/3,50

največja širina po stranici/po dnu v m 1,13/0,55
najmanjša višina stranice v m 0,37

teža čolna v kg 60

prostornost — prevažajo se lahko 3—4 ljudje

Igor Cotman

brodarsko
modelarstvo
v sezoni 80/81

Zopet se končuje leto in zato se tudi mi
modelarji oziramo na prehojeno pot. Seve¬
da gledamo na uspehe in prehojeno pot z
zanosom, za neuspehe in poraze pa prav
tako iščemo vzroke in napake. Letošnje leto
ni bilo ravno najuspešnejše za brodarsko
modelarstvo, saj so bila zaradi raznih vzro¬
kov odpovedana nekatera tekmovanja, kar
pa prav gotovo zmanjšuje pestrost dogajanj
in tako tudi razvoj v tej zvrsti modelarstva.
Seveda pa vse le ni bilo tako črno, kot se
je morda komu zazdelo. Množičnost se je
povečala, kar se je lepo videlo na Mč tek¬
movanjih, na katerih so sodelovali tekmo¬
valci in z večjim ali manjšim uspehom tek¬
movali za barve svojih klubov. Prav ti novi
tekmovalci pa so prav gotovo plod načrtne¬
ga dela po šolah, krožkih in klubih. V tem
podmladku se skrivajo bodoči vrhunski
tekmovalci — modelarji, vendar sami zago¬
tovo ne bodo zmogli in predvsem finančno
prenesli prehoda iz množičnega v vrhunsko
modelarstvo. Žal deluje v Sloveniji aktivno
le nekaj klubov, med katerimi je prav go¬
tovo najbolj znan in morda najkvalitetnejši
DML (Društvo modelarjev Ljubljana).

Ta sezona je bila tudi okrnjena, ker so
mnogi naši modelarji odšli na služenje vo¬
jaškega roka. Vseeno pa so tekmovanja
pokazala velik napredek naših modelarjev,
kar se je videlo tudi v hudi mednarodni
konkurenci na tekmovanju na šobcu, kjer
so nastopali tekmovalci iz Avstrije in Ang¬
lije, torej iz držav, ki so v modelarstvu
tako v opremi kot tudi v kadrih daleč pred
nami. Prav sodelovanje tujih modelarjev na
domačih tekmovanjih nam pokaže mesto na¬
šega modelarstva v evropski ali celo sve¬
tovni areni. Naš zaostanek v primerjavi s
tujino niti ni tako velik, če se zavedamo,
v kakšnih razmerah delajo naši modelarji
po šolah in klubih. Vsak boljši rezultat je
plod dela, predvsem posameznika, ki z ve¬
liko volje in željo po uspehu tekmuje in
tako doseže dobre rezultate, pa čeprav po-

402  TIM 9/10 ® 80/81

menijo ti rezultati uspeh le v našem merilu.
Kljub temu da je nekaj tekmovanj odpadlo
predvsem zaradi slabega vremena, so osta¬
la tekmovanja prinesla razcvet v določenih
tekmovalnih razredih; pri tem imamo v mis¬
lih razrede superlet, saj se vse več tek¬
movalcev ogreva za to vrsto tekmovanj prav
zaradi njihove pestrosti. V prihodnji sezoni
zato nameravamo brodo-modelarji začeti s
tekmovanji v superlet razredu do 2 ccm.
Pravila tega »nacionalnega« razreda so šele
v povojih, želimo ustvariti razred, ki bo
dostopen tudi mlajšim in ne le izkušenejšim
modelarjem, tako zaradi znanja kot tudi za¬
radi cene. Osnovna pravila bi bila približno
takšna; tekmuje lahko vsak s katerimkoli
modelom in motorjem do prostornine 2 ccm,
seveda brez dodatnih izboljšav motorja
(brez posebnih vplinjačev ali resonančnih
izpušnih cevi), dovoljeno bi naj bilo le na¬
vadno gorivo (80 % metanola, 20 % ricinu¬
sovega olja), brez dragih dodatkov v go¬
rivih — npr. nitrometana. Tekmovalo naj bi
se po superlet sistemu — istočasno bi vo¬
zilo po šest tekmovalcev po 20 minut. Re¬
zultati bi bili tako plod dela in znanja in
ne le možnosti nekaterih, da si s »pre¬
grešno« dragimi dodatki izsilijo zmago in
tako že na začetku marsikateremu brodo-
modelarju začetniku vzamejo voljo. Tako že¬
limo v tem razredu povečati zanimanje mla¬
dih modelarjev-tekmovalcev za tekmovanja
v RC-razredih; predvsem pa jim olajšati
prehod k višjim (zahtevnejšim) in žal tudi
dražjim tekmovalnim razredom. Glavna in¬
vesticija v tem novem nacionalnem razredu
bi bila tako motor in RC-naprava. Motorjev
(do 2 ccm) je med našimi modelarji veliko
tipov, seveda pa tudi naprava ne bi pred¬
stavljala velike ovire, saj bi ustrezali vsi
tipi RC-naprav, objavljenih v zadnjih letni¬
kih revije TIM. Seveda so težave tudi z
načrti za model, ki bi ustrezal tej vrsti tek¬
movanja, vendar naj povem, da se priprav¬
lja načrt modela, ki bi ustrezal prav temu
tekmovalnemu razredu.

Toliko o novostih, ki jih pripravljamo. V
preteklem letu se je zvrstilo mnogo tečajev
in več predavanj za nove modelarje. Ob
mnogih družbenopolitičnih in športnih ma¬
nifestacijah so bila izvedena številna ekshi¬
bicijska tekmovanja, mnogo pa je bilo
narejenega tudi v posameznih klubih, mo¬
delarskih krožkih po šolah in v sekcijah
mladih tehnikov.

ŠPORTNI KOLEDAR ZA LETO 1981
LETALSKO MODELARSTVO

26. 4., Dražgoše — MK »Dražgoški pokal«
F 3 B

31. 4. do 1. 5. — Vrsar — FAI »Pokal Vrsar-
ja« F 3 B

9. 5. — Markovci — ZT »Kurentov pokal«
F 2 A, B, C

9. 5. — Lenart — ZT »Lenartski pokal«

F 3 B

16. 5 — Celje — RP pionirsko A 1, F 1 A, B 2

23. do 24. 5. — Otok/Metlika — ZT »Pokal
bratstva in enotnosti« F 1 A, B, C

30. do 31. 5. — Ljubljana — RP F3A
5. do 7. 6 — Zrenjanin — ZT memorial »V.
Berič« F 3 B

21. 6 — Celje — RP F 3 B

24. do 28. 6. — Cerklje — ZT zlet letalske¬
ga podmladka

27. do 28. 6. — Zenica — DP F 2 A, B, C
junij — Ajdovščina — RP F 1 A, B, C

3. do 4. 7. — Pančevo — DP F 1 A, B, C
7. do 11. 7. — Genk/Belgija — EP F 2 A,
B, C

12. 7. — Ljubljana — DP F 3 A
12. 7. do 17. 7. — ZD Amerike — SP F 3 B
1. do 2. 8. — Doboj — ZT »Pokal Doboja«
F 2 B, D

7. do 13. 8. — Villafria/španija — SP
F 1 A, B,C

22. 8. — Mostar — FAI »Soko pokal« F 1 A,
B, C

29. 8. — Maribor — MK »Pohorski pokal«
F 3 B(pobočno)

5. 9. — Livno — ZT memorial »I. Kurtalič«
F 1 A, B,C

5. do 6. 9. — M. Sobota — ZT »Pomurski
pokal« F 3 B

3. 10. — Celje — ZT »Štajerski poka!« F 1
A, B, C

3. 10. — Bečej — ZT »Pokal osvoboditve
Bečeja« B 2, F 2 A, C

4. 10. — Maribor — MK »Mariborski po¬
kal« F 3 B

24. 10. — Zaqreb — FAI »Pokal republike«
F 1 A, B,C

25. 10. — Maribor — MK F3A (RC III)

F 1 — kategorije prostoletečih modelov +
A 1 pionirski

F 2 — kategorije vezanih mode!ov + B2 pio¬
nirski

F 3 — kategorije radijsko vodenih modelov

Marjan Zidarič

raketno
modelarstvo
v sezoni
1980/81

Lani je bila ustanovljena Zveza astronavtič-
nih in raketnih organizacij Slovenije, v ka¬
tero je vključena tudi Komisija za raketno
modelarstvo, ki združuje osem klubov. Več¬
je število sekcij je v klubih mladih tehni¬
kov, vse več pa je tudi posameznih rake¬
tarjev.

Pri raketnem modelarstvu se še vedno po¬
rajajo pereči problemi, ker ni zadosti ustrez¬
nega materiala, kot na primer balse in ra¬
ketnih motorjev. Nekaj od tega se občasno
dobi v trgovini Mladi tehnik v Ljubljani. Vse
prevečkrat pa je treba ta material kupiti
v tujini. Škoda, da se mora mladi človek,
ki je željan ustvarjanja na tako pomemb¬
nem področju, soočati s takimi problemi.
Delo na tem področju mu daje občutek za
ročne spretnosti, oblikovanje, smisel za teh¬

TIM 9/10 • 80/81 403

niko, ga privlači v inovativne dejavnosti in
na koncu usmerja v razne tehnične poklice.
Ob vseh teh težavah se vse prevečkrat ma¬
čehovsko obnašamo, vse preveč govorimo,
ne znamo pa najti konkretnih rešitev.

Prav tako so težave z izdajo ustreznih pu¬
blikacij in z vzgojo mentorjev za to dejav¬
nost. Eden od osnovnih vzrokov je zopet v
premajhni podpori.

Komisija za raketno modelarstvo se sooča
z vsemi temi težavami. Ker ta deluje na
načelih amaterizma, je reševanje teh pro¬
blemov še toliko težje.

Od akcij, ki jih nameravamo izvesti v tem
obdobju, naj omenim samo organizacijo 3.
jugoslovanskega simpozija astronavtike, ra¬
ketne tehnike in raketnega modelarstva, ki
bo od 14. do 17. maja 1981 na Lisci pri Sev¬
nici v organizaciji ARK VEGA.

Sredi maja bo srečanje mladih tehnikov,
kjer se bodo pomerili tudi raketni modelarji.
ARK VEGA se bo v mesecu juniju udele¬
žila evropskega klubskega tekmovanja v
ČSSR.

V aprilu je bil memorial Miroslava Jambri-
ška v Zagrebu.

Spričo zanimanja za to dejavnost je vse več
tečajev na osnovnih šolah, in to so izhodi¬
šča za tovrstno množično dejavnost, ki naj¬
bolj koristi prav mlademu človeku.

404  TIM 9/10 • 80/81

ŠPORTNIKI MODELARJI 1980 Točke

1. Branko Leskošek, EMO Celje 53

2. Oto Velunšek, Ptuj 51

3. Anton Videnšek, Ljubljana 50

4. Peter Alič, Ptuj 44

5. Maks žuran, Ptuj 39

6. Peter Bezgovšek, EMO Celje 35

7. Otokar Hluchy, Ljubljana 33

8. Janez Grošelj, Novo mesto 32

9. Martin Brudar, Novo mesto 31

10. Stojan Kranjc, Novo mesto 30

RAZVRSTITEV MODELARSKIH KLUBOV

1. Ptuj 134035

2. EMO Celje 102663

3. Ljubljana 87047

Bojan Rambaher

vsestranske

ščipalke

Marsikdo izmed vas niti ne pomisli, kako
vsestransko uporabne so navadne pralne
ščipalke. Mnogokrat so pri delu v pomoč
kot tretja roka in nadomestijo pomočnika.
S pomočjo ščipalk lahko nadalje lepite let¬
vice, trakove iz kartona, papirnate modele
in podobno. Prav tako so ščipalke vsestran¬
sko uporabne v modelarstvu.

Pred vami so navodila za raznovrstne iz¬
delke iz ščipalk. Nekateri so zelo domisel¬
ni, drugi bolj običajni. Nekateri so izredno
uporabni, drugi samo za okras. Na mnoge
izdelke morate gledati prizanesljivo, drugi
pa so resnično uporabni in zanimivi. Mo¬
rate nam seveda oprostiti, če smo tokrat
izpustili glavni namen ščipalk — obešanje
perila.

Preglejte slike na naslednjih straneh. Mor¬
da boste našli karkoli uporabnega za do¬
mačo delavnico, stanovanje, modelarski kro¬
žek, temnico, vrt, za razne drobne pripo¬
močke, ali pa samo za okras.

Pri urah tehničnega pouka, pri šolskih krož¬
kih in doma lahko iz ščipalk izdelate naj¬
različnejše okrasne predmete. Tako lahko
naredite različno oblikovana sonca, ki jih
vidite na slikah 1 in 2. Prikazani so različni
načini izdelave. Poskušajte pa se izogniti
kičastim izdelkom v različnih kričečih bar¬
vah, ki bodo viseli na zidu in se jih boste
kmalu naveličali. Mnogo lepše je takšno
sonce, kadar ga premažemo z lakom za les
in preprosto položimo na mizo. še bolj ko¬
ristno je, če sonce uporabite kot podstavek
za vroč lonec v kuhinji ali jedilnici. Tako
izdelek ne bo imel samo okrasnega zna¬
čaja, ampak ga boste tudi praktično upo¬
rabili.

Najrazličnejše lončke od jogurta, skute in
kefirja lahko uporabite kot lepe skodelice
za vročo pijačo ali kot lončke za svinčnike,
če jih oblepite s polovicami ščipalk (slika
3). Okrasite jih lahko še z vročo iglo ali
žebljem. Pri tem si zapomnite, da je izdelek
pogosto bolj ličen, če je manj okrašen. Zato
krasite počasi in z občutkom. Vsekakor tak¬
šen lonček ni velika umetniška stvaritev,
temveč samo dopolnjuje vašo zbirko. Po¬
dobno bi lahko rekli o naslednjem izdelku.
Namenjen je tistim, ki radi izdelujejo razne
drobne neumnosti. Prelepite in po možnosti
z novo risbo polepšajte škatlo za vžigalice.
S predalčka odstranite eno stranico in vanj

T!M 9/10 • 80/81 405

nalepite porisano ščipalko. Izdelek vidite na
sliki 4. Darilce je nekoliko kičasto, vendar
prav primerno za razne zabave.

Mnogo bolj priročni in uporabni so naši na¬
slednji predlogi. Slike 5, 6 in 9 predstav¬
ljajo razne vrste izdelkov, ki nas opozar¬
jajo na to, česa ne smemo pozabiti. Izde¬
lava teh pripomočkov je, upamo, tako eno¬
stavna, da je ni potrebno posebej opisovati
za tiste, ki si bodo takšne okrasne pred¬
mete izdelali. Laže bo, če ščipalke prile¬
pite, kot če jih razstavite, prevrtate, privi-
jete, in nato ponovno z vzmetjo pritrdite
na drugo polovico. Izberite seveda dovolj
močno lepilo za les. Izdelek na sliki 6 upo¬
rabljamo za pritrditev sporočila drugim čla¬
nom družine in za obešanje ključev. Pred¬
lagamo, da ga obesite nekje v predsobi, v
bližini vhodnih vrat v stanovanje ali hišo.
Navodilo za izdelek na sliki 9 — to sliko
narišite na debelejši karton ali pa na sli¬
karsko platno.

Ščipalka za perilo je uporabna .-tudi kot pri¬
pomoček za obešanje lažjih predmetov pri
najrazličnejših opravilih — v domači delav¬
nici, temnici in podobno. Na sliki 7 vidite
različne obešalnike — posebej obdelane šči¬
palke. Nasprotno pa na sliki 8 vidite šči¬
palke, ki so uporabljene skoraj v prvotnem
namenu, vendar vseeno nekoliko drugače.
Tam, kjer je malo prostora za obešanje pe¬
rila in morate obesiti več drobnih kosov,
potegnite skozi jeklene vzmeti ščipalk vrvi¬
co in jo potem privežite na okvir obešal¬
nika, kot vidite na sliki 8. Obešalnik lahko
obesite kjerkoli, če je potreba tudi v okno.

406  TIM 9/10 • 80/81

Komur je konjiček vrtnarstvo, bo z veseljem
uporabil naslednji pripomoček iz ščipalk.
Na sliki 10 je prikazano, kako lahko zasilno
podprete ali zavarujete cvet, da ga ne zlomi
veter, dež ali toča. Izdelek je uporaben pred¬
vsem pri tistem cvetju, ki se, brez opore
povesi, vi pa bi radi s cvetov pobrali seme.
Občutljivi vrtnarji lahko ščipalko uporabijo
pri rezanju vrtnic. Način dela v tem primeru
vidite na sliki 11.

Pri sestavljanju majhnega plastičnega rast¬
linjaka (slika 12) je mogoče uporabiti vrsto
ščipalk, ki pripenjajo upognjeno plastično
folijo k robovom okvira. Sestavite raje ok¬
vire z manjšimi površinami, da boste pla¬
stiko laže napeli in da vam je ne bo raz¬
kril veter. Tako pripeto folijo laže odkri¬
jete in rastlinjak zračite, kot pa če bi pla¬
stiko pritrdili z žeblji ali risalnimi žebljički.
Kako pritrdite plastični prt h kuhinjski mizi?

TIM 9/10 • 80/81 407

Nič lažjega. Oglejte si sliko 13. Spodaj na
ploskev mize prilepite ščipalke. Ko se le¬
pilo posuši, zavihate prt in ga stisnete s
ščipalkami.

Na sliki 14 vidite enostavno ključavnico —
zatič. Uporabiti jo je mogoče povsod, kjer
se vam samovoljno odpirajo vrata in pre¬
dali. Zatič na vratih naj bo sploščen, če
pa to ne zadošča, ga ukrivite, kot vidite na
naši skici.

Vročo pokrovko je možno sneti z lonca tudi
tako, kot vidite na sliki 15. Ne potrebujete
krpe, ne oprijemalke, le navadno ščipalko.


-^gSEšEr ^


408  TIM 9/10 • 80/81

Ideja na sliki 16 bo gotovo navdihnila last¬
nike lutkovnega gledališča, ki imajo bolj
malo prostora za shranjevanje lutk in dru¬
gega scenskega materiala. Ščipalke na obe¬
šalniku tudi tokrat prilepite ali privijte z
majhnimi lesnimi vijaki.

Ščipalke lahko koristno uporabijo tudi fo¬
toamaterji. Predvsem v temnici jih lahko
uporabimo v vrsti primerov. Za sušenje raz¬
vitega filma nikakor ne potrebujete dragih
pripomočkov, temveč le nekaj ščipalk.
Oglejte si sliko 17. Osnovna ščipalka visi
na vrvici. Nanjo pripnemo en konec filma.
Film zravnamo in napnemo tako, da na dru¬
gi konec pazljivo pripnemo še dve ščipalki
kot obtežitev. Pri formatu 6x6 ščipalke
pripnemo na prozorni del, pri kinofilmu pa
na perforacijo. Tako posušen film se ne
zvije in ne poškoduje, če je film posnet že
prav na začetku in ga ne moremo dobro
obesiti za eno ščipalko, vzamemo dve šči¬
palki in ga obesimo ob straneh, podobno kot
sta pripeti obe ščipalki za utež. To je preiz¬
kušen način dela in ne bo odveč, če prihod¬
njič v temnico vzamete tudi ščipalke.
Ščipalke so priročne tudi pri obdelavi foto-
papirja. Na sliki 18 vidite ščipalko, ki jo
uporabljamo kot nekakšno pinceto, na sliki
19 pa je uporabljena kot zatič pri enostav¬
nejših vrstah pincet. Kadar pincete ne upo¬
rabljamo, ščipalko zataknemo na rob poso¬
de.

Filtrirni papir bo lepo stal v lijaku s pomoč¬
jo ščipalke, prav tako bomo s ščipalko lepo
pripeli priročni lijak, ki smo ga zvili iz
papirja ali kartona (slika 20). V obeh pri¬
merih pazite, da raztopina ne pride v stik
s ščipalko.

Kdor pri fotografiranju dela z umetno svet¬
lobo in nima denarja za drage reflektorje
z odbojnimi deli in senčniki, lahko uporabi
ščipalko za pritrditev pomožnega senčnika
iz belega kartona. Karton pritrdite k namizni
svetilki ali cenenemu reflektorju. Kako spo¬
jimo ščipalke z vijakom in matico, vidite
na sliki 21. Karton lahko tudi počrnite z
barvo ali tušem. Pazite, da se papir ne
bo osmodil ali vžgal, kadar bo luč gorela
dalj časa.

Kdor se ukvarja z modelarstvom, nam bo
pritrdil, da je ščipalka nepogrešljiv pripo¬
moček pri delu, tretja roka, pomočnik, ki
nam ni v napoto. Uporaba ščipalk v delav¬
nici je vsestranska, saj jih lahko uporabimo

tudi kot držalo za svinčnik v žepu delovne¬
ga plašča (slika 22).

Slika 23 prikazuje uporabo ščipalke v mo¬
delarstvu. Vzemite ozek trak okoli 1 mm de¬
bele pločevine in ga upognite v obliko
črke »L«. Izvrtajte tri luknje za vijake in
pritrdite ščipalko na pločevino. Izdelek bo

TIM 9/10 • 80/81 409

mnogokrat uporaben kot priročen primež
pri izdelovanju drobnih malenkosti na mo¬
delih. Ne pozabite, da mora biti ščipalka
pritrjena nekoliko nad površino mize, da jo
boste še lahko odpirali in zapirali.

Pri lepljenju letvic moramo vedno obdelo¬
vati oba konca istočasno. Ponavadi letvici
stisnemo v primež, da se ne premikata. Ko
oba konca obrusite in ju zlepite z lepilom,
vam bodo dve ali tri ščipalke omogočile,
da bo lepilo zanesljivo in trdno prijelo (glej
sliko 24).

Podobno lahko s ščipalkami stisnete naj¬
različnejša zlepljena mesta pri izdelavi pa¬
pirnatih modelov, posebej pa še pri izdelavi
makete za sobno železnico, ki jo izdelujete
na klasični način iz papirnate mase. To ma¬
so ponavadi gradimo na osnovi iz karton¬
skih trakov (slika 25).

Priprava na sliki 26 je uporabna za radio¬
amaterje. Takšno tnalce s ščipalkami vam
pomaga pri spajanju žičk.

Pri žaganju tanjših cevi ste vedno v nevar¬
nosti, da se bo zrahljal prijem v primežu.
Dve, tri ščipalke bodo to nevarnost občut¬
no zmanjšale, če jih boste uporabili tako,
kot kaže slika 27.

Izvleči kakšen majhen predmet iz ozke glo¬
boke luknje ni tako enostavno. Pomagate
si lahko s pomočjo priprave na sliki 28. Za
izdelavo potrebujete žico, pločevinasto plo¬
ščico, vijak, ščipalko pritrdite na košček
modelarskef letvice 8 X 8 ali 10X10  mm in
jo razprite. Odprto ščipalko na zgornjem
delu zategnite z zanko iz tanke vrvice, ki
teče naprej ob letvici. Tako nameščeno šči¬
palko s pomočjo letvice potisnite v luknjo,
kamor vam je padel predmet, ki ga hočete
izvleči. Pazljivo potegnite zanko s ščipalke.
Čeljusti bodo zagrabile predmet in preosta¬
ne vam le še/da ga potegnete iz luknje.
Slika 29 kaže uporabo ščipalke pri zabijanju
zelo majhnih žebljev, ki jih je težko držati
med prsti.

če podaljšate držalo ščipalke z 1 mm debe¬
lim trakom iz pločevine, ste naredili eno¬
stavno pinceto (slika 30).

Lepljenje razklanega mesta na letvici ali
deščici (na ozkih mestih) je včasih zelo
nerodno. S pomočjo vložene ščipalke pa
dobite prožen razporek. Ko ščipalko stisne¬
te (glej puščici), se reža razmakne in vanjo
lahko kanete ustrezno količino lepila. Šči¬
palko odstranite in reža se zapre. Zlepljeni
del omotate z nitjo ali stisnete v primež,

da lepilo dobro prime, in popravilo je kon¬
čano.

Ko izpirate manjše čopiče ali kadar jih pred
uporabo namočite v vodo, da se razmehčajo,
lahko zopet koristno uporabite ščipalke
(slika 32). ščetine čopiča se ne drgnejo ob
dno in tako tudi ne lomijo — čopič se ne
poškoduje.

Velika ščipalka, ki jo izdelate iz dveh šči¬
palk, vam bo pomagala povsod tam, kjer
odprte čeljusti ene ščipalke ne zadostujejo
za prijem (slika 33). Nasprotno pa tam, kjer
bi moral biti prijem ščipalke močnejši od
običajnega, le-to omotajte z gumico (slika
34).

Odlična zamisel je uporaba ščipalk na sliki
35. H koncema ščipalk vodijo žice, ki so
privarjene ali kako drugače pritrjene h kon¬
taktoma na čeljustih ščipalk. Baterijo med
kontaktoma nato poljubno zamenjujemo. Dr¬
žalo kot vir napetosti bo koristno v vrsti
primerov, ‘kjerkoli ga boste znali uporabiti.
To bi bilo vse. Upamo, da boste med nave¬
denimi priročnimi izdelki našli tudi kaj zase.
V glavnem smo posvetili prostor praktič¬
nim stvarem, manj pa smo obdelali druga
področja. Iz polovic ščipalk brez jeklene
vzmeti lahko namreč izdelate lepe in okus¬
ne lovske hišice, tamarje, staje, utice, vod¬
njake, klopotce, ograje, nadstrešja, železni¬
ške zapornice, lutke in še množico drugih
predmetov, ki jih lahko koristno uporabite
pri izdelavi maket ali pa so v okras stano¬
vanju.

Franc Leve

rekord

Vozilo Rekord sem si izmislil sam. Primer¬
no je za raketne modelarje, saj je na ra¬
ketni pogon. Vozilo je hitro kakor običajna
maketa rakete. Ima tudi podoben doseg v
metrih (seveda na tleh). Rekord je sestav¬
ljen iz prednjega stabilizatorja (1), trupa j
(2), nosilcev koles (3), koles (4), zadnjih
nosilcev koles (7, 8), kabine (5), nadgrad¬
nje in repnega stabilizatorja (9, 10). Trup
je okrogel in ima premer 2 cm, prav tako
je okrogla nadgradnja, ki ima premer 1 cm.
Nosilci koles so iz 1 mm furnirja, prav tako
vsi stabilizatorji. Kolesa so iz 2 mm vezane
plošče. V vozilce moramo vgraditi še raket¬
ni motor. Vsi stabilizatorji so za 3 stopinje
nagnjeni naprej zato, da vozilce ne vzleti,
ampak ostane na trdnih tleh. Vozilo je naj¬
bolje spuščati na betonskih ali asfaltnih
ploščadih. Pri tem vas moramo opozoriti, da
morate biti pri spuščanju nadvse previdni,
da ne bo prišlo do nesreče. Moč motorja ni j
pomembna, vendar raje ne pretiravajte, saj j
vam lahko pri močnem motorju vozilo raz¬
trga. Želim vam veliko uspeha pri izdelavi.

TIM 9/10 • 80/81 411

412  TIM 9/10 • 80/81

Franc Leve

vesoljski

čolniček


Raketni model vesoljskega čolnička je eno¬
staven za gradnjo, zato pa zahteva precejš¬
njo mero natančnosti. Načrt je narisan v
merilu 1:1.  Trup izdelamo po običajnem
postopku iz papirja, glava je iz balse ali li-
povine, izvotljena in opremljena s padalom.
Kabina, ki jo vidite na risbi, je seveda samo
narisana. S številko 2 je označen smerni
stabilizator, pravzaprav stabilizatorja, saj
ima raketica zaradi večje stabilnosti enega
tudi na spodnji strani, kar ni čisto v skladu
s pravim vesoljskim čolnom. Vse drugo je
tako kot pri drugih maketah raket, če bi
vam izdelava makete delala težave, se lah¬
ko prek uredništva obrnete name in skupaj
bomo razrešili morebitne napake, želim vam
veliko uspeha pri delu.

23

TIM 9/10 • 80/81 413

Bojan Bambaher

skrivnostni

bumerang

Kadar pogovor nanese na bumerang, vsakdo
takoj pomisli na Avstralijo. Toda to je na¬
paka, kajti najnovejše raziskave so pokaza¬
le, da bumerang ne izvira s petega konti¬
nenta, ampak presenetljivo iz obdobja
egiptovskih faraonov. Bumerang je bil že
prej — razen ob Nilu — razširjen tudi na
ozemlju današnje Nizozemske. Vendar velja
ugotoviti naslednje — ob Nilu so sicer na¬
šli najstarejše primerke bumeranga, kljub
vsemu pa je bil najbolj razširjen v Avstraliji.
Bumerang je najverjetneje nastal iz primi¬
tivnega kosa lesa, ki so ga domorodci meta¬
li za ptiči in manjšimi živalmi. To lovsko
orožje je letelo po vodoravno ali navpično
zakrivljeni krivulji do 20 metrov daleč, na¬
kar se je vrnilo nazaj k metalcu.

Kraki bumeranga so od 30 do 60 cm dolgi,
teža pa se giblje od 30 do 180 g. Oba kraka
tvorita top kot v obliki črke »V«. V ideal¬
nem primeru je kot med krakoma natančno
109°. Oba kraka sta enako dolga, na spodnji
strani nekoliko sploščena, na zgornji strani
pa razširjena, približno tako, kot če pogle¬
damo krilo letala v preseku. Profil bumeran¬
ga ima zaobljen sprednji naletni rob krila
in sploščen zadnji rob. Največja debelina
profila je približno tretjina širine profila.
Oblika je torej popolnoma aerodinamična.

Pri letu rotirata oba kraka bumeranga okoli
skupnega zamišljenega težišča, ki je nekaj
centimetrov za krivino. Da bi mogli prodreti
v skrivnost, zakaj se bumerang vsakokrat
vrne k metalcu, morate spoznati nekaj fi¬
zikalnih zakonitosti bumerangovega leta:
vsak izmed krakov opravi med letenjem dva
delovna giba — prvič se oba kraka vrtita
,okoli skupnega težišča, drugič pa se enotno
pomikata premočrtno naprej. Gibanje naprej
in istočasna rotacija povzročata, da se kra-

Slika 1. Pri letu bumeranga sta prisotna dva
faktorja: bumerang doseže potrebni tlak s po¬
močjo profila krila ter z vztrajnostnim momen¬
tom, centrifugalno silo, ki jo demonstrira tudi
vztrajnik. Sprednja (naletna) robova kraka sta
enkrat na notranji, drugič pa na zunanji strani
krila.

ka gibljeta z različnima hitrostma. Dodajmo
še to, da je začetna hitrost bumeranga
25 m/s in da konici krakov rotirata s hi¬
trostjo 15 m/s. Krak, ki se vrti naravnost
v smeri leta, se giblje skozi zrak s hitrostjo
25 + 15 = 40 m/s, medtem ko se konec
drugega kraka, ki se giblje iz smeri leta,
premika s hitrostjo 25—15=10m/s.  Hi¬
trejši zagon strujanja da večji tlak. Vrtilni
moment, ki sledi iz tega, pa deluje posred¬
no, zato ker bumerang ni samo vrteče se
krilo, ampak tudi nekakšen rotirajoči vztraj-

414  TIM 9/10 • 80/81

Slika 2. Da bumerang med letom ne bi »trepe¬
tal«, morata imeti oba kraka natančno enako
težo. Delo ste opravili malomarno, če bo en
krak daljši od drugega.

nik, katerega os reagira na vsako delovanje
sile, na nagibanje navpično na smer začet¬
nega sunka. Pri tem nastajajo posebne sile,
ki se v našem primeru kažejo tako, da bu¬
merang nikoli ne leti premočrtno, ampak
vedno v loku.

V praksi to izgleda tako: pri izmetu je bu¬
merang normalno naklonjen za približno 60
do 80 stopinj. Naklon se pod vplivom asi¬
metričnega tlaka povečuje in se približuje
vertikali. Nastale sile pomikajo os rotacije
nazaj in bumerang leti v loku navzgor. Ko
se bliža vrhu meta, se zmanjšujeta hitrost
vrtenja in hitrost leta naprej — tlak in teža
se v nekem trenutku izenačita. Bumerang
se nahaja v mrtvi točki. Istočasno se ponov¬
no začne nabirati vrtilna hitrost, pa tudi

Na stopnji izmeta naj bo naklon bumeranga od
60 do 80 stopinj, saj bo tako najlaže dosegel
idealno letalno pot. Važno je, da držite bume¬
rang med palcem in kazalcem, ker boste samo
na ta način dosegli, da bo imel bumerang že pri
izmetu dovolj velik vrtilni moment.

tlak je kmalu zadosten, da omogoči tekoč
let nazaj. Bumerang se usmeri nazaj na me¬
sto, od koder smo ga vrgli in poskuša dose¬
či vodoraven položaj. Metalec ga s prije¬
mom nasproti smeri vrtenja lahko ujame.

Ko to prebirate, prav gotovo zveni zelo eno¬
stavno, in morda se vam prvič met celo z
lahkoto posreči. Vendar trajnega uspeha
brez pravilnega metanja in truda ne boste
dosegli, šele ko boste bumerang pravilno
izmetavali, bo prej ali slej prišlo do konč¬
nega uspeha.

Moderni tekmovalni in igralni bumerangi
imajo razpon krakov okoli 50 cm in težo od
75 do 150 g. Kdor si bo izdelal bumerang
iz relativno težkega materiala, lahko sicer
pričakuje večjo rezervo energije za let, ven-

II

TIM 9/10 • 80/81 415

dar mora računati na to, da takšen bume¬
rang potrebuje tudi večji tlak in tako tudi
večji pospešek pri izmetu. Zaradi tega vam
priporočamo, da so kraki nekoliko lažji. Te¬
žo lahko pravilno naravnate s koščkom svin¬
ca, ki ga pritrdite na konec kraka.

Kot je prikazano na sliki, je naš bumerang
izdelan iz treh plasti. Na sredini je plast
1,5 do 2 mm debele vezane plošče. Z zgor¬

nje strani morate nalepiti deščico iz 4 mm
debelega trdega balsovega lesa, s spodnje
pa 2 mm debelo plast iz istega materiala.
Žile v balsi naj potekajo vzporedno z nalet-
nim robom kraka, debelina profila pa naj
bo 8 odstotkov širine kraka. Ko oblikujete
profil, površino bumeranga dobro obrusite
in prevlecite s svilenim papirjem, nato pa
prelakirajte s prozornim lakom.

Od orodja potrebujete samo škarje in brit¬
vico. Pred začetkom sestavljanja si pripra¬
vite ves potreben material in orodje. Letvice
naj bodo iz mehkega lesa s presekom
9x9 mm.

Najprej morate sestaviti in spojiti diagonal¬
ne letvice. Najbolje je, če jih zvežete z vr¬
vico, ki ste jo predhodno namočili v lepilo

Bojan Rambaher

škatlasti zmaj

416 TIM 9/10 • 80/81

za les. Na tako narejene križaste opornike
namestite vzdolžne letvice. Položite jih v
zareze in spojite z vrvico in lepilom. Okvir
zmaja na štirih mestih ojačite z navojem iz
vrvice, prek katerega potegnite ponjavo iz
papirja. Način dela vidite na sliki. Zaleplje¬
no ponjavo narahlo premažite z brezbarvnim
lakom, da bi bil upor zraka čim manjši, pa¬
pir pa bolj trden.

širina ponjave, kot vidite tudi na sliki, je
300 mm. K letvici nasproti krajše prečke
križa privežite najlonsko vrvico. En krak
vrvice naj bo dolg 550 mm, drugi pa
750 mm. Na daljši krak morate namestiti gu¬

mijast amortizer, ki bo ublažil sunkovite
udarce vetra. Amortizer napravite iz navad¬
ne okrogle gumice, ki jo na koncih zaveži¬
te, kot vidite na sliki.

Naš škatlast zmaj spuščate na enak način
kot vse druge zmaje, z dolgo vrvico in ob
primernem vetru.

KOSOVNICA

4 letvice dolžine 1000 mm

2 letvici dolžine 490 mm

2 letvici dolžine 740 mm

okoli 40 m tanke najlonske vrvice
2 poli modelarskega papirja
gumica, lepilo

Bojan Rambaher

zmaji na poletnem nebu

Priljubljena igra s papirnatimi zmaji ne bo
nikoli izumrla. Nikdar ne bo zavržena in
pozabljena, čeprav je stara že več kot 2500
let. Prvi zmaji so ugledali luč sveta na
Daljnem vzhodu in so po ovinku prek arab¬
ske zemlje prišli v Evropo in se tudi v nje¬
nih deželah udomačili. Držite se tradicije
in dopustite, da se konstrukcijsko najnovej¬
ši zmaji rodijo prav v vaših rokah. Potrditi
se v družbi zmajarjev z lastnoročno izdela¬
nim zmajem bi moral biti cilj vsakega fanta
in dekleta, ki se ukvarja s spuščanjem zma¬
jev. Verjemite nam na besedo, da izdelava
zmajev ni pretežka za nobenega izmed vas.
Najhitreje je možno izdelati zmaja s križ¬
nim okvirom. Medsebojno razmerje dolžine
prečne in vzdolžne letvice je 4:5.  če bo¬
ste uporabili 60 cm .dolgo vzdolžno letvico,
mora prečna letev meriti 48 cm. Letvici pra¬
vokotno povežite tako, da se boste križali
na prvi tretjini daljše letvice. V našem pri¬
meru je to 20 cm od zgornjega konca. Obe
letvici na mestu križanja zakapajte z lepi¬
lom in nastali križ trdno povežite s tanko
vrvico ali debelo nitjo (glej sliko 2 c). Okvir,
ki ste ga naredili, je osnova za klasičnega
zmaja.

Skrivnost odličnih letalnih sposobnosti po¬
sameznega zmaja je v skrbnem uravnoveše-
nj>' obeh letev, posebej prečne. Na konca
vzdolžne (daljše) letvice privežite nit in
okvir plosko dvignite. Tako se boste najlaže
prepričali, če je glede na prečno letev zmaj
popolnoma v ravnotežju. Če se nagiba na
katerokoli stran, morate letvico na tisti stra¬
ni nekoliko skrajšati. Vendar bodite skrajno
pazljivi, da ne bo potem zmaj visel na dru¬
go stran. Uravnoteženje lahko izvršite tudi
tako, da na koncih letvic napravite različno
globoke zareze in tako zmanjšate težo na
tistem koncu. Istočasno boste zareze lahko
uporabili za vpenjanje krožne niti, ki mora
biti močno napeta in na mestih stika z let¬
vico premazana z lepilom. Pazite pa, da pri
tem ne boste letvic upognili ali napravili
v okviru nepravilnih trikotnikov.

Letalne sposobnosti zmaja lahko izboljšate,
če prečno letvico upognete v zmerno krivi- j
no (glej sliko 1). S pomočjo količka, ki ga
namestite točno v sečišče obeh letvic, in
prek njega napete vrvice upognite konca ;
letvice nekoliko navzgor.

Okvir z napeto krožno nitjo položite na polo
finega papirja (najboljši je modelarski papir)

in si z mehkim svinčnikom označite zunanji
obris zmaja. Dodajte še dva do tri centime¬
tre za zavihek in prevleko izrežite. Na me¬
stih, kjer se končujejo letvice, naredite
majhne zareze. Nato okvir ponovno položite
na prevleko in zavihke prek napete obodne
vrvice zalepite (glej sliko 2d). Navadno be¬
lo lepilo za papir ni najboljše, izogibajte se
tudi pretežkih lepil, ki bi brez potrebe pove¬
čala težo zmaja.

Lepite pazljivo in papir stalno gladite in za¬
tegujte. Najbolj obremenjena mesta utrdite
tako, da jih prelepite s trikotnikom in tra¬
kom iz papirja. Tako se pri nekoliko moč¬
nejšem vetru zmaj ne bo raztrgal.

Naslednje opravilo ni prezahtevno, so pa
tudi od njega v precejšnji meri odvisne le¬
talne sposobnosti zmaja. Zmaja morate pri¬
vezati na vlečno vrvico. Najprej morate na¬
rediti ravnotežno osnovo iz vrvic (glej sliki
2 e in 2 f). En konec tanke vrvice privežite
na mesto, kjer se križata letvici, drugega
pa na spodnji konec daljše letvice. Dolžina
uporabljene vrvice je določena s trikotni¬
kom, ki ga tvori vryica, če jo napnemo. Vrh
tega trikotnika mora sovpadati s koncem
prečne letvice — cel trikotnik iz vrvice je
torej enak polovici zmaja. Na letvico pritr¬
dite majhno premično zanko, na katero bo¬
ste pred spuščanjem zmaja pritrdili začetek
vlečne vrvice. Ta je lahko dovolj močna na¬
vadna, svilena ali najlonska vrvica.

Stabilnost zmaja zagotovite s primerno dol¬
gim repom. Optimalno dolžino določite šele
po izkušnjah pri poletih, ker se kljub vsemu
vsak zmaj v zraku obnaša nekoliko drugače.
Dolžina repa se bo gibala nekje med tri- do
štirikratno (pri nekaterih zmajih celo šest¬
kratno) dolžino glavne letvice zmaja. Rep
je izdelan iz vrvice, na katero so v enako¬
mernih presledkih privezani papirčki, konču¬
je pa se z na koncu privezanim čopoit (glej
sliko 2 g).

Zmaji v obliki štirikotnika, šesterokotnika
ali mnogokotnika nastanejo, če prekrižamo
ustrezno število enako debelih letvic (slika
2 h in 3). Zmaja, ki ga imenujemo »zvezda«,
ni prav nič težko izdelati. Način izdelave je
enak kot pri zgoraj opisanem zmaju, bolj
pa morate paziti na enakomeren položaj
letvic ter na to, da so konci letvic enako¬
merno oddaljeni drug od drugega (slika 2 h).
Tudi tukaj prihaja do napak pri napačnem

TIM 9/10 • 80/81 417

418  TIM 9/10 • 80/81

privezovanju zmaja na ravnotežno osnovo iz
vrvic in na vlečno vrvico.

Pri šesterokotnem zmaju povežite dva so¬
sedna kraka z vrvico takšne dolžine, da bi
druga vrvica, pritrjena v sredino zvezde (v
križišču vseh letvic), tvorila še tretji rob
piramide. Vrh te piramide naj ne bo točno
nad sredino, ampak naj bo nekoliko pomak¬
njen proti sredini zmaja (glej sliko 4). Rep
privežite na sredino vrvice, ki povezuje dva
sosednja konca krakov na nasproti ležečem
delu zmaja.

Nekoliko teže, obenem pa morda bolj pri¬
jetno, je narediti zmaje, ki jih imenujemo
»škatlice« ali »meteorji« (glej sliko 5). .Vi¬
šina zmaja (če ga postavite pokonci) je tri¬
kratna glede na dolžino posamezne strani¬
ce. Pri višini 100 cm sta obe krajni prevle¬
čeni ploskvi dolgi 30 cm, srednja prosta
ploskev pa 40 cm. Osnovni tlorisni kvadrat
naj ima stranice 33 X 33 cm. Štirje pari
diagonalno položenih letvic tvorijo nosilno
konstrukcijo, kot je prikazano na sliki 6. Ta
zmaj leti brez repa, vlečno vrvico pa prive¬
žite na eno izmed vzdolžnih letvic, vendar
na notranjem koncu prevlečene površine.
To je prikazano tudi na sliki številka 5.

TIM 9/10 • 80/81 419

Slika 5

Slika G

Slika 3

Slika 7

420  TIM 9/10 • 80/81

Nevsakdanjega zmaja lahko naredite po ris¬
bi na sliki številka 7. Slika je narejena po
podobi tradicionalnih malajskih, kitajskih,
korejskih in japonskih zmajev. Na prikazanih
slikah pomeni debelejša črta letvico, tanjša
črta vrvico ali nit, zaokrožena mesta pa
točke, kamor morate pritrditi vlečno vrvico
ali vrvice ravnotežne osnove, če imate buj¬
no domišljijo, lahko te zmaje pobarvate zelo
pestro in zanimivo. Lahko pa se držite tudi
naše predloge, to je prikaza korejskega zma¬
ja. Za boljšo predstavo še nekaj podatkov:
glava korejskega zmaja je narejena po prvi
shemi na sliki. Prečna letvica meri 36 cm,
obe ostali pa 32 cm. K prečni letvici prile¬
pite rep iz traku lahkega papirja, najbolje
barvnega. Trak naj bo 24 cm širok in 4 m

dolg. Rep je proti koncu vedno tanjši, prav
na koncu pa ga zarežite v obliko Škarij. Rep
je rdeče barve. Glava je pobarvana rdeče,
rumeno in modro. Nos, oči in obrvi so rde¬
če, robne ploskve modre, usta pa rumene
barve. Lice je rdeče modro.

Tudi drugače imate možnost eksperimenti¬
rati in obenem ustvarjati prave male umet¬
nine na glavah zmajev. S prijatelji v šoli,
doma ali v klubu priredite tekmovanje. Pa¬
zite pa, da se ne bodo zmaji ali vlečne vrvi¬
ce zapletale v žice električne, telefonske
napeljave ali podobno, če pa se vam to že
zgodi, raje pustite zmaja na žicah in si na¬
redite novega, kot pa da bi spravljali v ne¬
varnost svoje življenje.

Bojan Rambaher

maketa
feničanske
vojne ladje

Feničani so bili sloviti pomorščaki v starem
veku, o katerih ste verjetno že brali ali za¬
nje slišali pri urah zgodovine. Bili so pod¬
jetni trgovci in se niso bali niti daljših
plovb do mest, kamor si drugi obmorski
narodi niso upali pluti. Za obrambo svojih
vodnih poti in pristanišč so imeli močno
vojno ladjevje. Danes objavljamo za vašo
zbirko ladijskih modelov načrt feničanske
vojne ladje iz leta 400 pred našim štetjem.
Feničanske vojne ladje so bile dolge in
vitke in zato tudi zelo hitre. Zaradi svoje
dolžine in vitkosti so bile precej nestabilne.
Feničani so si pomagali tako, da so ladje
obtežili z velikimi kamni, ki so jih položili
na dno ladje.

Za osnovo modela vzemite leseno prizmo,
zloženo iz treh delov, kot vidite na sliki 1.
Model je dolg 150 mm. Dimenzije, ki jih ne
bomo navedli v tekstu, boste našli na na¬
črtu. Z načrta so razvidne tudi druge mere.
Za višino trupa sta dani dve dimenziji —

ena je višina celotne ladje (24 mm), druga
pa višina dela, ki plava nad vodo (17 mm).
Od vas je odvisno, ali boste postavili ladjo
na »vodno gladino« ali na stojalo.

Na leseno osnovo si najprej narišite obris
trupa. Odvečne kose odžagajte z ustrezno
žago. Trup grobo obdelajte s pilo, nato pa
ga zgladite še s smirkovim papirjem. Zadaj
izvrtajte na označenih mestih poševni .od¬
prtini, skozi kateri boste pozneje vtaknili
krmilni vesli (slika 2).

Iz 1 mm debele vezane plošče izžagajte
zgornjo palubo (na njej so stali vojščaki)
in jo prilepite na trup, kot vidite na sliki 3.
Nato v zgornji del trupa in palube zabijte
vezne vložke, ki jih naredite iz preščipnjenih
bucik. K bucikam, ki gledajo iz trupa, boste
pozneje privezali ladijske vrvi. Trup pobar¬
vajte z enotno rjavo barvo. Staroveške voj¬
ne ladje so imele spredaj na premcu moč¬
no konico, ladijski oven, za prebijanje trupa
sovražnih ladij, kadar so se lahko zaletele
naravnost v sovražnika. Konico izdelajte iz
manjšega kosa lesa in jo pritrdite spodaj
na premec.

Ladja se je premikala s pomočjo človeške
sile. Vesla na naši ladji so bila nameščena
v dveh vrstah, ki sta bili druga nad drugo.
Drugače je bilo število vesel odvisno od ve¬
likosti ladje — na nekaterih velikih ladjah
so imeli tudi pet in več vrst vesel. Veslači
so sedeli pod zgornjo palubo in so bili pred
sovražnikovimi streli zaščiteni z lesenimi
pregradami. Te pregrade izdelajte iz debe¬
lejšega papirja po shemi na načrtu. Prile¬
pite jih tako, da bodo spodnji robovi pravo-

TIM 9/10 • 80/81 421


422  TIM 9/10 • 80/81

kotnikov pritrjeni k trupu, zgornji del pa bo
istočasno tvoril ograjo okoli cele dolžine
ladje. Preden izdelate in namestite ograjo,
poskusite najprej s papirnatim trakom. Za¬
kloni se morajo proti zadnjemu koncu po¬
lagoma dvigniti, tako kot se zaviha krma
navzgor. Po tej šabloni nato na debelejši
papir zaklone narišite, jih izrežite in pazljivo
nalepite. Spodnje konce pravokotnih zaklo¬
nišč prelepite z ozkim trakom iz tanjše
lepenke. Trak nalepite naokoli po celem ob¬
segu ladje. Ta trak predstavlja utrditev boka
ladje in ga pobarvajte z rjavorumeno barvo.
Cel postopek dela pri izdelavi in lepljenju
zaklonov vidite na sliki 4.

Sredi ladje postavite jambor. Ta je šel skozi
palubo in je bil spuščen do dna ladje in
tam pritrjen. Potrebno višino jambora za
maketo odmerite z načrta. Ne pozabite vra¬
čunati tudi dela, ki se nahaja pod palubo.
Na zadnjem delu krme je polkrožna uta
za krmarja in kapitana. Utico izdelajte iz de¬
belejšega papirja, ozka spojna rebra pa na¬
redite iz trakov iz tanjše lepenke. Utica je
rjave barve kot drugi deli ladje, rebra pa
so rjavorumena. Zadostuje tudi, če jih sa¬
mo narišete s tankim čopičem.

Iz 2 mm debele vezane plošče izžagajte
sprednji in zadnji branik in ga prilepite na
premec in krmo, kot vidite na sliki.

Na bokih ladje so na ograjo obešeni ščiti
bojevnikov. Te najlaže naredite tako, da
ozek trak papirja pobarvate z rjavo barvo
in ko se trak posuši, s pisarniškim luknja¬
čem nastrižete okrogle ščite. Feničanski
ščiti so bili leseni, prevlečeni z rjavo kožo
in utrjeni s kovinskim robom, konico in
držajem. Na njih ni bilo nobenih drugih
okraskov. Kovinski rob lahko narišete z be¬
lo ali sivo barvo. Naredite več ščitov, kot
jih vidite na sliki, ker je bilo njihovo šte¬
vilo odvisno od števila bojevnikov na ladji
in ne od prostora na ograji ladje. Ščite
lahko obesite tudi na sprednji konec ladje
in drugod.

Maketo ste torej pobarvali z ustrezno rja¬
vo barvo. Zadaj na obeh straneh narišite
»črni okni«, skozi kateri tečeta krmilni ves¬
li. Krmilni vesli izdelajte iz tanjše vezane
plošče ali balse. Skrbno ju očistite, zgladi¬
te in potisnite skozi izvrtani odprtini. Veslo
bi moralo imeti še krmilni vzvod, kot vidite
na sliki. Kdor ga hoče izdelati, ga naj na¬
redi iz majhne trske in ga prilepi na no¬
tranjo stran zgornjega dela vesla.

Jadro izrežite iz pisarniškega papirja in po¬
barvajte. Samo jadro je rjave barve, kocke
ob strani pa so od zgoraj navzdol nasled¬
njih barv: zelena, rumena, rdeča, rumena,
zelena, rumena, rdeča. Če vam ti pestri pro¬
gi ob straneh nista všeč, ju lahko tudi iz¬
pustite. Jadrna prečka je bila vedno zelo
dolga in so jo morali sestaviti iz dveh de¬
lov. Tudi vi jo lahko sestavite iz dveh pa¬
ličic, ki ste ju zgladili s smirkovim papir¬
jem, ali pa jo v celoti izžagajte iz vezane
plošče, obrusite in spoj samo nakažite z
omotano nitjo. Rob jadra prilepite na preč¬
ko, to pa pritrdite na jambor. K spodnjemu
robu jadra privežite nitke — ladijske vrvi.
Predhodno jih razgrnite v pahljačo, da se
ne bodo premešale. Druge konce niti pri-

vežite k bucikam v palubi. Po sliki pa po¬
tem napnite še ostale vrvice.

Če ste maketo naredili s celotnim trupom,
to je tudi z delom, ki je pod vodo, morate
narediti še stojali iz dveh kosov vezane
plošče po sliki 6. Stojali spojite z nosilcem
5X3 mm.

Vesla pri tako majhnih modelih zahtevajo
zelo natančno izdelavo in so za modelarje
začetnike skoraj prezahtevna. Pri izdelavi

uporabite natančno obrušene in enake zo¬
botrebce za ročaje vesel, lopatice pa izre¬
žite iz debelejšega papirja in prilepite na
ročaje. Tudi vesla pobarvajte z rjavo barvo.
Če boste naredili ladjo brez vesel, ne bo
nobene škode. Predstavljala bo ladjo v po¬
ložaju, ko je plula z ustreznim vetrom in
ni nikamor hitela, veslači pa so potegnili
vesla na oziroma pod palubo.

Kako izgleda izgotovljena ladja na podstav¬
ku, pa vidite na sliki 5.

dvokrilno jadralno letalo


30

X

15 .

_ 35 _

130

P

30

Naslednji model je videti med poletom zelo
lep. če želite, lahko dimenzije modela pro¬
porcionalno spremenite, ker to ne bo vpli¬
valo na njegove letalne sposobnosti.

Trup izrežite iz stiropora. Dolžina naj bo
130 mm, presek pa 10 x 15 mm. Trup nato
obdelajte tako, da boste v repnem delu do¬
bili presek 10x8  mm. Z britvico naredite
v rep zarezo, v katero boste pozneje vsta¬
vili smerno krmilo.

Krilo, stabilizator in smerno krmilo izrežite
iz debelejšega papirja, lahko vzamete tudi
risalni list. Podpornike, ki povezujejo zgor¬
nje in spodnje krilo, naredite iz enakega
papirja.

Obe krili spojite s podporniki in ju skupaj
s stabilizatorjem prilepite k trupu. V zarezo
vstavite smerno krmilo. Na nos pritrdite
takšno obtežitev, da bo težišče modela na
mestu, ki je na sliki označeno s točko —
na sečišču trupa in krila.

Uravnavanje letalnih sposobnosti, tekmova¬
nje in drugo poteka enako kot pri drugih
modelih.

424 TIM 9/10 • 80/81

letalo - zmaj

Model je enostaven za gradnjo in uravna¬
vanje letalnih sposobnosti, prav tako pa tudi
dobro jadra. Samo krilo je nekakšno jadro,
ki je pritrjeno na okvir trikotne oblike. Trup
pritrdite na krilo s stojali.

Okvir krila naredite iz letvic preseka
4X4 mm in dolžine 280 mm. Prečko (del
6) naredite iz letvic s presekom 4X2 mm
in jo prilepite na okvir, spojna mesta pa
zaradi varnosti omotajte še z nitjo. Na
sprednji del nalepite trikotno oporo (del 5)
iz debelejšega papirja.

Stojalo (del 2) zlepite s pomočjo lepila, plo¬
ščic (del 3) in niti. K trupu (del 1) ga zale¬
pite in obvijte z nitjo. Uporabite ustrezno
močno lepilo. Rob krila (del 4) naredite iz
tankega filtrirnega ali cigaretnega papirja.
Najprej si za posamezne dele narišite kroj,
nato pa jih razmestite po papirju in izrežite.
Jadro prilepite na okvir z ustreznim lepi¬
lom. Težišče naj bo na označenem mestu.
Jadro letala se lahko razpira in zapira.
Preden model spustite, razgrnite jadro. Pri¬
mite trup z dvema prstoma in narahlo suni¬
te model. Pri tem nos letala nekoliko spu¬
stite. Če zmaj pikira ali dviga nos, spreme¬
nite težišče. Uporabite majhne koščke pla¬
stelina in jih lepite na sprednji ali zadnji
konec stojala na mesta, kjer je to pritrjeno
na trup.

Miloš Macarol

prototip prve
elektronske kamere
z vgrajenim
kasetnim
magnetoskopom

Kasetni magnetoskopi za zapis in reproduk¬
cijo televizijske slike in zvoka so iz leta v
leto vse manjši in manjši. Najmanjši med
njimi so doslej bili prenosni kasetni mag¬
netoskopi, ki z ustrezno miniaturno-televi¬
zijsko kamero tvorijo prenosni elektronski
snemalni komplet. Pri snemanjih na terenu
s takšnim kompletom običajno upravljata dve
osebi, kajti takšen magnetoskop še zmeraj
tehta vsaj 7 kg, a količkaj kvalitetna pre¬
nosna barvna TV kamera vsaj 3 kg. Pozna¬
mo profesionalne in polprofesionalne iz¬
vedbe teh naprav. Prve so namenjene elek¬
tronskemu novinarstvu, druge pa raznim in¬
stitucijam. Poznamo tudi super miniaturno
izvedbo takšnega kompleta z ozkotračnim
(6,75 mm) kolutnim magnetoskopom in iz¬
redno priročno barvno elektronsko kamero,
ki naj bi po zamisli konstruktorjev japonske
tovarne AKAI konkuriral amaterski zvočni
Super 8 filmski kameri, toda razen neka¬
terih premožnih zasebnikov amaterjev ni
osvojil.

Prvi resnejši spopad elektronike z amater¬
skim zvočnim filmom je pred nekaj leti na¬
povedala tovarna BASF z obetavno vestjo,
da njeni konstruktorji oblikujejo specialno
priročno elektronsko kamero, v katero bo
vgrajen tudi magnetoskop s trakom za
15-minutno snemanje. Za razliko od vseh
drugih sistemov, ki uveljavljajo poševni vi¬
deo zapis, so se oni lotili vzdolžnega zapisa.
Prav tu pa so naleteli na velike težave, ki
so verjetno glavni razlog, da svoje obetavne
zamisli vse do danes niso mogli uresničiti.
Za tovarno BASF, ki si je na tem področju
obetala velike perspektive, zna biti to celo
usodno, kajti v uresničevanju njenih idej so
jo tokrat prehiteli konstruktorji japonske to¬
varne Sony.

Ti so se 1. julija 1980 pojavili s prototipom
prve elektronske barvne kamere, v katero
je vgrajen superminiaturni magnetoskop s

TIM 9/10 • 80/81 425

0 ECI

Prototip »VIDEO-MOVIE«

kaseto za 20-minutno snemanje. Celotna na¬
prava, ki nosi ime »VIDEO-MOVIE«, tehta z
baterijami skupaj le 2 kg. Njene zunanje iz¬
mere so 191 X 171 X 60 mm.

To je prav gotovo najbolj presenetljiv dose¬
žek, ki smo ga doslej lahko zasledili v raz¬
voju priročne elektronske tehnologije. Pre¬
senetljiv zato, ker je japonskim konstruk¬
torjem uspelo v eno samo ohišje vgraditi
elektronsko kamero, ki skupaj s trikratnim
zoom objektivom (14—42 mm) tehta samo
600 gramov, in mali kasetni magnetoskop,
ki prav tako tehta le 600 g. Ostala teža od¬
pade na ohišje, ročaj in akumulatorsko
baterijo.

Revolucionarna novost je prav v elektron¬
ski kameri, ki namesto običajnih snemalnih
cevi prvič uveljavlja CCD chip, tj. barvni
slikovni senzor v velikosti ploščice, ki ni
večja od 10 X 12,1 mm, a je sestavljena iz
nekaj tisoč specialnih fotodiod. Ta mala
ploščica v bistvu nadomešča kar tri sne¬
malne cevi, ki pri barvnih elektronskih ka¬
merah skupaj s sistemom prizem zaradi ra¬
dialne razporeditve zavzamejo največ pro¬
stora. Prav ta prostor so konstruktorji lahko
uporabili za vgraditev miniaturnega kaset¬
nega magnetoskopa. Občutljivost CCD chipa
se kosa z občutljivostjo najboljših snemalnih
cevi, saj je snemanje mogoče že pri svet¬
lobni jakosti 70 luxov, medtem ko tudi naj¬
močnejša svetloba nima nobenega škodlji¬
vega vpliva na njegovo svetlobno občutljivo
površino. Prednost novega elementa je tudi
v malenkostni porabi energije. Celotna na¬
prava se napaja iz 9-voltne akumulatorske
baterije, pri čemer je poraba elektronske
kamere 4 W, poraba kasetnega magneto¬
skopa pa 3 W.

426 TIM 9/10 • 80/81

Prijetno presenečenje je tudi mala video ka¬
seta, v katero je vložen trak širine 8 mm
in v dolžini, ki zadošča za 20-minutne po¬
snetke, Velikost kasete je 56 X 35 X 13 mm,
V konstrukciji te naprave lahko zasledimo
celo vrsto najnovejših dosežkov sodobne
TV tehnologije, zato ni prav nič čudno, da
je to eden najdražjih prototipov, ki so jih
v zadnjem času izdelali japonski konstruk¬
torji. Visoke naložbe v ta prototip se bodo,
po izjavah predstavnikov tovarne Sony, ven¬
dar izplačale, kajti prav uvajanje CCD teh¬

nologije bo znatno pocenilo produkcijo elek¬
tronskih kamer, s tem pa lahko računajo na
serijsko proizvodnjo elektronskih kamer z
vgrajenim magnetoskopom. Verjetno bo tra¬
jalo še nekaj časa, preden bo prototip dobil
svojo končno verzijo v industrijskem pro¬
izvodu, ki se bo pojavil na tržišču v prihod¬
njih letih, kakor zatrjujejo, po dokaj dostopni
ceni. Tako lahko pričakujemo, da bo Super
8 film končno dobil zelo resnega »elek¬
tronskega tekmeca« prav v tej ali njej po¬
dobni inačici CCD tehnologije.

DALJINSKO VODENJE • DAUINSKO V

Jan I. Lokovšek

servomehanizem (V)

Uvod

To pot je sestavek odgovor na zanimivo
vprašanje. Naj ga kar citiram: »Briga me
vaš model, ki ni ladja, ampak poleno, ki sa¬
mo divja po vodi. imam ta zaresno barko
in hočem, da mi lepo vozi naprej, nazaj, da
lahko z njo lepo pristanem, ne da bi se
bal! Tak načrt mi dajte!«

Morda malce nevljudno, toda možak ima
vendarle prav. Vsi modelarji prav gotovo ne
grade modelov samo za tekmovanja, ampak
najdejo v modelarstvu globlji pomen. Zato
je razumljivo, da moramo poskrbeti za vse,
tj. med drugimi tudi za maketarje in druge,
ki gradijo »ta zaresne« modele.

Danes je na vrsti zvezni regulator za pove¬
lja naprej, nazaj, stoj in seveda regulacijo
moči pogonskega elektromotorja.

Opis delovanja

Odvisno od velikosti pogonskega elektro¬
motorja, tj. glede na zahtevano obremenitev,
izberemo različne izvedenke regulatorja, saj
se le-ti razlikujejo tudi po ceni sestavnih
delov.

Shemo regulatorja za manjše elektromotor¬
je, ki ne zahtevajo tokov večjih od 2,5 A
in za napetost do 12 V, prikazuje slika 34.
Osnovni (krmilni) del je seveda enak kot
pri Timu XXIV, saj sem za srce vezja zopet
vzel integrirano vezje NE 544. V močnost¬
nem delu smo to pot uporabili mostično ve¬
zavo transistorjev tipa BD 433 in 434.

Tako mostično vezavo bi uporabili za po¬
sredovanje v primeru, če bi gradili izjemno
močan servomehanizem z večjim elektro¬
motorjem in bi namesto TP 1 uporabili po¬
tenciometer.

Največji dovoljeni tok je pogojen z ojača¬
njem in dovoljeno obremenitvijo močnost¬
nega dela. Zato moramo za večje tokove
(npr. do 8 A in več) slednjega že malo spre¬
meniti. Tak regulator je narisan na sliki 35.
Uporabili smo še dva dodatna posredovalna
transistorja T1 in T2, v mostičku pa močnej¬
še transistorje. Tako kot prej so močnostni
transistorji v mostičku zaščiteni z diodami
D1 do D4, da ne pride do neljubih prese¬
nečenj. Ne smemo namreč pozabiti, da v
Timovih zveznih regulatorjih krmilimo elek¬
tromotor z impulzi, kar povzroča večje na¬
petostne sunke.

Za še večje obremenitve (npr. 20 A) pa je
mostično vezje manj primerno, saj se ta-

TIM 9/10 • 80/81 427

krat na transistorjih lahko »izgubi« tudi do
nekaj voltov napetosti! Zato sem v tretji
izvedenki uporabil le en močnostni tran-
sistor, za zamenjavo smeri (naprej—nazaj)
pa uporabil posebno vezje z relejem. She¬
mo prikazuje slika 36.

Regulatorju na sliki 36 je za največje moči
koristno dodati še detektor polne moči, ki
smo ga spoznali v prejšnji številki Tima.

Kot vemo, tako vezje pri polni moči kratko
sklene oddajnik in kolektor močnostnega
transistorja T6 tako, da ni izgub napetosti
na T6 (pri polni moči).

Izbira materiala _

Ker smo osnovni (krmilni) del vezja pustili
nespremenjen, velja zanj vse tisto, kar smo
dejali prej.

428 TIM 9/10 • 80/81

V prvi izvedenki so v mostičku uporabljeni
komplementarni transistorji BD 433 in
BD 434 (ali podobni). V močnejši (TIM
XXV-II) sta posredovalna transistorja lahko
kar BC 308, v mostičku pa komplementarni
TiP3055 in TIP 2955. V obeh primerih so
zaščitne diode tipa 1N4001.

Vrednost uporov R6 in R7 je odvisna od
napajalne napetosti. Večja ko je napajalna
napetost, večja je vrednost obeh uporov.

Elementi najmočnejše izvedenke so v moč¬
nostnem delu enaki onim iz regulatorja
TIM XXIV; močnostna transistorja sta T5 —
TIP 3055 in T6 — 2N3771. V vezju za »na¬
prej—nazaj« sta T3 in T4 univerzalna silici¬
jeva transistorja tipa NPN, kot npr. BC 237,
BC 107 ipd.

Rele B mora imeti dvojni preklopni spoj,
prenesti mora zahtevani tok obremenitve in
seveda za delovno napetost, ki mora biti
manjša ali enaka napajalni napetosti pogon¬
skega elektromotorja. Sam sem uporabil
Iskrin rele PR 35 za napetost 12 V.

Gradnja

TIM XXV I

Z osnovnim delom se ne bomo ubadali, saj
ga že poznamo iz osme številke Tima. Na

ploščici osnovnega (krmilnega) dela sta le
še upora R4 in R5. Mostična vezava tran-
sistorjev T1 in T4 je seveda ločena. Poskr¬
beti moramo še za hlajenje, in to s hladil¬
nim rebrom aii pa vodno. Ne pozabite na
izolacijske podložke, kajti kolektor transi¬
storja ni izoliran od ohišja oziroma njego¬
vega kovinskega dela, ki ga privijate na
podlago.

Poglejmo še vrednosti uporov v naslednji
tabeli. Kot smo rekli prej, je vrednost R5 in
R7 odvisna od napajalne napetosti.

Upora R6 in R7 ter zaščitne diode prispaj-
kamo kar na nožiče transistorjev.

TIM XXV I!

Pri tej izvedenki sta na ploščici krmilnega
dela transistorja T1 in T2 ter upora R4 in
R5. Zunanje sponke ploščice sta sponki B in
D (poleg mase). Vezava in vrednosti so po¬
dane v tabeli X.

TABELA X

Vrednosti uporov R4 do R7 so odvisne od
obremenitve in napajalne napetosti pogon¬
skega elektromotorja. R4 in R5 lahko zni¬
žujemo do 33 Q.  Čim večji je tok elektro¬
motorja, tem manjša mora biti vrednost R4
in R5. R6 in R7 imata za 6 V napajanje vred¬
nost 47 Q.  Za večje napetosti vzamemo več¬
je vrednosti, tj., pri 20 V že 150 Q. Poglejmo
še priključne sponke na osnovnem delu:
sponka A ... priključek 54 in
sponka B ... priključek 55.

Za vse drugo (montaža in hlajenje) velja
isto kot za prvi izvedenki.

TIM XXV-HI

Tudi tu ostane regulacijski del enak. Iz obeh
izhodov B in D vzamemo signal in ga prek
diod D1 in D2 posredujemo močnostnim
transistorjem. To storimo zato, ker dobimo
na izhodu B impulze za »naprej«, na izhodu
D pa za »nazaj«. T5 in T6 krmilita namreč
obe smeri, smer zamenja posebno vezje s
preklopom releja B. To vezje jemlje signal,
iz sponke A. Ko se na A pojavijo impulzi,
vezje to zazna in s pomočjo releja B zame¬
nja polariteto napetosti elektromotorju. De¬
tektorsko vezje zazna že vsak najmanjši
impulz, saj se preklop izvrši vedno takrat,
ko na elektromotorju (skoraj) ni napetosti,'

Slika 37. Ploščica detektorskega vezja v merilu

TIM 9/10 • 80/81 429

tj., ko stoji. Vezje za »naprej—nazaj« je zelo
preprosto in ga lahko sestavimo kar na
kontaktih releja. To seveda ne bi bilo do¬
bro, če bi kasneje ne bilo zalito z maso
(vosek ali epoksi smola). Bolj ugodno je
narediti tiskano vezje, čeprav rabi malo več
prostora. Ploščico tiskanega vezja v merilu
1 : 1 kaže slika 37.

Sledi tabela XI, v kateri so vrednosti in
povezave posameznih sestavnih delov de¬
tektorskega vezja za ploščico tiskanega vez¬
ja na sliki 37, ki ima tudi že oštevilčene
priključne sponke.

Na shemah so z debelejšo črto narisane ti¬
ste povezave, ki »tvorijo« večji tok, tj., sko¬
zi katere teče tok pogonskega elektromo¬
torja. Zato morajo biti to debelejše žice
(presek 2,5 mm 2 ) za regulator TIM XXV-III.
Tudi tiskano vezje pri detektorju, tj., pove¬
zave, ki gredo na kontakte, naredimo širše
in jih dobro pospajkamo, da se pri večji
obremenitvi ne bi smodile.

430  TIM 9/10 • 80/81

Seveda ne pozabimo na primemo ohišje in
hlajenje močnostnih elementov.

Uravnava

Vsa uravnava, ki je potrebna, je zopet na¬
stavitev začetnega in končnega položaja. Za
to potrebujemo poleg gotovega regulatorja
še primerno pogonsko baterijo (akumula¬
tor), preizkuševalnik servomehanizmov ali
cel delujoč RC sistem in močnejšo žarnico,
s katero simuliramo pogonski elektromotor.
Najprej uravnamo nevtralni položaj, tj., po¬
stavimo »povelje« v nevtralno lego in najde¬
mo tak položaj drsnika trimerpotenciometra
TP1, da žarnica ugasne. Ko damo povelje
»polna moč naprej«, zavrtimo drsnik tri¬
merpotenciometra TP 2 tako, da dobi žarni¬
ca polno napetost. Ta povelja seveda ustre¬
zajo nevtralnemu položaju servomehanizma
(motor stoji) ob obema skrajnima (polna
moč »naprej« ali »nazaj«). Pri regulatorju
TIM XXV-III mora ob prehodu v povelje »na¬
zaj« pritegniti rele B in držati ves čas tra¬
janja, tj., od začetka do polne moči »nazaj«,
če imate še detektor za polno moč, mora
njegov rele pritegniti ob »polni moči«. Vez¬
je je narejeno tako, da reagira le na »polno
moč naprej«, če bi želeli, da bi pritegnil
tudi na »polno moč nazaj«, bi morali nare¬
diti kombinacijo z dvema diodama, kot smo
to narediti pri močnostnem delu.

In še izkušnja ob praktični vožnji z regula¬
torji TIM XXV. Prehod iz »naprej« v »nazaj«
je dokaj hiter, tj., področje, kjer elektro¬
motor stoji, je ozko. Zato sem si moral
posebej označiti (mehansko, z utorom)
nevtralni položaj, ki sem ga nato pazljivo
uravnal s trimerjem na krmilni ročici oddaj¬
nika.

Poglejmo še tehnične podatke regulatorjev.

Jan I. Lokovšek

vezje za vklop
TIM XXVI

V modelarstvu je dosti funkcij, ki zahtevajo
le vklop ali preklop določenih električnih
porabnikov, kot so elektromotorji, luči, hupe,
antene ipd.

Navadno smo uporabljali klasično kombina¬
cijo servomehanizma in mikro stikala.

Naše vezje TIM XXVI priključimo tako kot
servomehanizem in je zelo enostavno, vse¬
kakor pa cenejše od prej omenjene kombi¬
nacije, pri kateri moramo imeti še servo¬
mehanizem, da bo s svojo krmilno ročico
pritisnil na stikalo. Edini težji element v
vezju je rele in če se zelo potrudite, lahko
naredite zelo lahek izdelek, težak vsega 25
do 30 gramov. Tega bodo veseli modelarji,
ki tekmujejo v razredih ladijskih modelov
F1-E1 kg, kjer se zares borimo za vsak gram
teže. Ni potrebno posebej povedati, da v
tem primeru uporabljamo to vezje za vklop
pogonskega elektromotorja.

Tako vezje imam vgrajeno tudi v modelu
jadralnega letala za vklop pogonskega
elektromotorja (Mosquito, elektromotor
Mabuchi RS 550) več kot dve leti in ima
za seboj že lepo preizkusno dobo v vseh
vremenskih pogojih.

Opis delovanja

V Timu smo nekoč že imeli podoben načrt,
ki je imel v svojem vezju logična vrata.
Preprostejše vezje, predvsem pa manj zu¬
nanjih elementov potrebujemo, če vzamemo
tako integrirano vezje, ki že vsebuje mono-
stabilne multivibratorje in nam jih ni po¬
trebno posebej sestavljati. Shemo prikazuje
slika 38.

TIM 9/10 • 80/81 431

Uporabil sem integrirano vezje 74LS123, ki
vsebuje dva monostabilna multivibratorja s
posebnim proženjem (Dual Retriggable Fiip
Flop). Na shemi so še črtkano narisani ne¬
kateri dodatni elementi (R4, R5, C3 in C4),
ki za samo delovanje vezja niso potrebni,
lahko pa jih dodate, če želite izboljšati ob¬
čutljivost vezja proti motnjam, toda o tem
kasneje.

S prvim multivibratorjem oziroma njegovo
časovno konstanto določamo točko preklo¬
pa vezja, zato ima le-ta vrednost okoli
1,6msek, kar ustreza nevtralnemu položaju
večine servomehanizmov. Ta referenčni
impulz dobimo na izhodu »Q« in ga vodimo
v vhod »B« drugega multivibratorja, ki ima
na vhodu »A« že vhodni, tj. krmilni impulz.
Multivibrator se proži le v primeru, ko je
vhodni impulz krajši od referenčnega. Ker
je časovna konstanta tega (drugega) multi¬
vibratorja daljša od 25 msek, tj. ponavljal¬
nega časa impulza, na njegovem izhodu ne
dobimo impulza ampak kar polno napetost.
Le-to izkoristimo tako, da s pomočjo transi-
storja T preklopimo rele, ki nato s svojim
kontaktom vključi pogonski elektromotor.

To vezje reagira hitreje od onega iz pre¬
teklih letnikov Tima, vsekakor pa tudi hi¬
treje od vsakega servomehanizma s stika¬
lom.

Izbira materiala

Poleg integriranega vezja 74LS123 potrebu¬
jemo še univerzalni NPN transistor, npr.
BC 107, BC237, tri upore in dva kondenza¬
torja. Upori so moči 1/8 ali 1/4 W. Kon¬
denzator C1 naj ne bo keramičen, lahko pa
je tantalov elektrolit. Za C2 ni problema, ker
ta časovna konstanta ni kritična. Če ne
uspete dobiti prave vrednosti za C1, si lah¬

ko pomagate s spremembo upora R1, saj
je važna časovna konstanta vezja, ne pa
posamezne vrednosti. Nekaj možnosti nava¬
jam v tabeli XII.

Točko preklopa določata torej C1 in R1;
s spreminjanjem upora R1 jo lahko nastav¬
ljamo. Lahko pa namesto upora R1 upora¬
bite zaporedno vezavo upora 33 kohmov in
trimerpotenciometra 22 do 25 kohmov in s
slednjim nastavljate položaj, kjer bo vezje
preklopilo. Rele je del napravice, ki prav¬
zaprav določa zmogljivost našega vezja. Pri
izbiri napajalne napetosti releja imamo dve
možnosti:

— Napajamo ga kar s 5 V iz sprejemnika, tj.,
mora imeti 5 V navitje.

— Napajamo ga iz pogonske baterije in ta¬
krat izberemo navitje, ki ustreza tej nape¬
tosti, ki je navadno večja od 5 V.

Rele je tudi najtežji del vezja in če se pote¬
gujete za vsak gram teže, prav gotovo ne
boste vgradili npr. releja PR 35 ampak kaj
drugega. Sam imam rele, namenjen avto-
elektriki (12 V navitje) za tekmovalni model,
v modelu jahte pa kar PR 35.

Slej ko prej pa je še najbolj primeren Iskrin
rele tipa TRM 25 (Radiocenter na Cankar¬
jevi), ki je zelo majhen (12,5 X 26 X 27,5
mm) in ima en preklopni kontakt, ki po po¬
datkih prenese 5 A.

To izvedenko je bolje kupiti za višjo delov¬
no napetost, ker 5 V troši tok kar 100 mA.
Pravzaprav je rele za 6 V delovno napetost,
vendar pritegne že pri 3,5 V. 12 V navitje
troši tok približno 40 mA in tak rele pri¬
tegne že pri 7 V. Menim, da je za večino
primerov ta ugodnejši; seveda pa ga mo¬
ramo napajati iz pogonske baterije.
Zmogljivost kontakta je po podatkih 5 A, kot
smo dejali prej. Za to vrednost proizvajalec
jamči za določeno življenjsko dobo. če pre¬
klapljate pri nižji napetosti (in naše so niž¬
je), je tak tok lahko tudi večji. Seveda bo
rele deloval, če bo primoran preklopiti tudi
15 A, vendar bo zato življenjska doba kon¬
takta krajša.

432 TIM 9/10 • 80/81

Gradnja

Vezje gradimo v tehniki tiskanega vezja na
ploščici 20 X 35 mm. V merilu 1 : 1 jo pri¬
kazuje slika 39.

Slika 39. Ploščica tiskanega vezja v merilu 1 :1

Slika 40. Povečana slika ploščice z oštevilčeni¬
mi sponkami

Na ploščici je malo več prostora, in sicer
za vse izboljšave, ki si jih bomo ogledali
kasneje. Na ploščici ni prostora za rele, ki
je montiran posebej. Naredimo tabelo vred¬
nosti in povezav posameznih elementov na
ploščico tiskanega vezja.

Nožiča 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16
Spon¬
ka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16

Kratko skleniti med seboj sponki:

32 in 33,

42 in 43

Če rele napajamo iz napajanja sprejemnika,
potem je vezan na sponki 27 in 28 (A). Če
pa je napajan iz pogonske baterije, moramo
najprej povezati oba negativna pola, tj., ba¬
terije sprejemnika in pogonske. Rele veže¬
mo takole: eno sponko na točko 27, drugo
pa na pozitivni pol pogonske baterije. V po¬

moč pri sestavljanju bo slika 41, ki prika¬
zuje pogled na vezje s strani elementov.
Najhujši stiskači celo opustijo tiskano vezje.
Vzamejo podnožje za integrirano vezje in
spajkajo elemente naravnost na nožiče pod¬
nožja, kasneje pa to zalijejo z voskom, da
je prihranek na teži čim večji.

TIM 9/10 • 80/81 433

Uravnava

Bistvo uravnave je v tem, da nastavimo toč¬
ko preklopa. Najpreprosteje je to narediti s
trimerpotenciometrom. Če pa se borite za
težo in imate le upor (R1J, potem morate
ustrezno spremeniti njegovo vrednost, da
bo točka preklopa zares na položaju, ki
ustreza nevtralni legi servomehanizma.

Pri normalni rabi vezja navadno uporablja¬
mo preklopni kanal na oddajniku, ki ima
stikalo, če pa tega nimate, oziroma krmi¬
lite na zveznem kanalu, naj bo krmilna ro¬
čica vedno v eni od obeh skrajnih leg. Nor¬
malno je namreč, da je v neposredni bližini
točke preklopa tako vezje nestabilno in utri¬
panje releja prav gotovo ne koristi kontak¬
tom pod veliko preobremenitvijo.

Izboljšave vezja

Kdor želi narediti vezje čim lažje, bo upo¬
rabil le najnujnejše sestavne dele, morda
bo podnožje celo opustil.

Koristno pa je napravico zaščititi pred mot¬
njami iz napajanja. V ta namen dodamo vez¬
ju upor R4 in kondenzator C3.

»Oskubljeno« vezje ima še eno lastnost, ki
je lahko včasih neprijetna. Ob vklopu spre¬
jemnika namreč rele »prime« le za hip in
da kratek impulz motorju. Kogar to moti,
naj doda v vezje upor R5 in kondenzator C4.
Ti podatki so na shemi (slika 38) narisani
črtkano, na ploščici tiskanega vezja pa ima¬
mo že predviden prostor zanje. Vrednosti
in vezavo teh elementov podaja tabela XIV.

Tabela XIV

Če katerega od uporov ne vgradite, morate
njegovi sponki kratko skleniti!

Na koncu poglejmo še tehnične podatke,
ki veljajo za 120-ohmski rele, ki ga napajam
iz sprejemnika.

Napetost napajanja . 4,2 do 6 V

Točka vklopa.1,6msek

Poraba — izklop . . 10 mA pri 4,8 V napajanju
Poraba — vklop . . ca. 50 mA pri 4,8 V
napajanju

napajanje
sprejemnika
v modelih
z elektro pogonom

Dolgo je že tega, odkar se je prvi modelar
vprašal: »Če že imam 12 V baterijo za na¬
pajanje pogonskega elektromotorja, ali je
ne bi mogel uporabiti tudi za napajanje
sprejemnika?«

Res je, sprejemnik ima nižjo napajalno na¬
petost; 4,8 do 6 V tipično in pri tem je po¬
raba RC naprave veliko manjša od porabe
pogonskega elektromotorja.

Včasih smo odvzeli del napetosti kar z od¬
cepom, če smo hoteli prihraniti pri teži
modela, saj ni bilo potrebno imeti sicer
običajne baterije sprejemnika. Toda to je
bila tvegana operacija, ker je z upadanjem
napetosti pogonske baterije upadala tudi na¬
petost napajanja sprejemnika in servome-
hanizmov. Tako smo morali končati vožnjo
prej, preden se je napetost »sesedla«.

Z nastopom integriranih vezij pa je ta ope¬
racija postala enostavna in zanesljiva, saj
lahko za majhne denarje kupite ustrezen
stabilizator. Ta poskrbi, da ima sprejemnik
stalno napetost, tudi ko začne pogonska ba¬
terija pešati.

Vemo, da troši pogonski elektromotor veli¬
ko večji tok kot sprejemni del RC naprave
(20- do 50-krat večji!) in je ta dodatna obre¬
menitev zato skoraj nepomembna, kar za¬
deva pogonski akumulator. Edini pogoj za
uspešno delovanje stabilizatorjev je ta, da
mora biti napetost pogonske baterije za ne¬
kaj V večja od napetosti napajanja spre¬
jemnika. Če napajate elektromotor z 12 V
ali več, bo sprejemnik še vedno dobro de¬
loval tudi takrat, ko bo ta napetost upadla
na vsega 7 V!

Z;

7805

7 2 3

Slika 1. Stabilizator 7805

434  tim 9/10 • 80/81

Integrirano vezje 7805 je primer takega eno¬
stavnega stabilizatorja, ki je kot nalašč za
naše potrebe. Ne potrebuje nobenih zuna¬
njih elementov, stabilizira napetost na 5 V
in ga lahko obremenimo do 1 A. Zunanji
videz in razporeditev priključkov prikazuje
slika 1.

Na sponko 1 priključimo vhodno napetost,
katere razpon je od 6,5 do 35 V. Sponka 2
je masa (skupna točka), sponka 3 pa 5 V
izhod. Vezava stabilizatorja je preprosta, pri¬
kazuje jo slika 2.

D

h B * [>f-

0  th-

-oS+

Slika 2. Vezava stabilizatorja 7805

Kot smo dejali prej, vezje ne potrebuje
nobenih zunanjih elementov, pač pa sem
ga želel zaščititi pred motnjami, predvsem
pa pred napačnim priključevanjem. Nervoz¬
ni modelar, ki ga priganja čas, lahko v ča¬
kanju na start mimogrede zamenja + in
— sponke pogonske baterije in nepoprav¬
ljiva škoda je tu, če ...

... če ne bi imeli diode D. Dioda je tipa
1N4001, kondenzator C1 ima vrednost
5 pF/35 V, C2 pa 22p,F/6,3V. Vrednosti ni¬
so kritične, saj gre samo za blokiranje. Pa¬
zite le na delovno napetost, ki mora biti
za C1 višja od napetosti pogonske baterije,
za C2 pa mora biti večja od 5 V. Dioda
mora seveda prenesti celoten tok sprejem¬
nika in servomehanizmov in Iskrina 1N4001
je kot nalašč za to.

Točko B vežemo na + sponko pogonske
baterije, točko S pa na + napajanje spre¬
jemnika.

Tovrstno napajanje sprejemnika je bilo v
preteklih letih opaziti pri mnogih (tujih)
modelarjih, čeprav verjetno ne bo dovoljeno
v tekmovalnih kategorijah FSR-E, pri F1-E
pa ima vse možnosti, saj predstavlja pre¬
cejšen prihranek na teži.

Ker sem uporabil tako napajanje tudi v mo¬
delu jadralnega letala, se je moj modelar¬
ski kolega zgrozil: »Da bi jaz dal kaj take¬
ga v letalo? Nikoli!«

Res, kaj se zgodi, če npr. zaradi preobre¬
menitve pogonska baterija razpade, izgubi

stik, pregori varovalka ipd. Ladijski model
obstane in nič za to, saj ni pogona. Toda
letalo?

Ponuja se nova rešitev v obliki tako ime¬
novane pomožne baterije, ki rabi le za tak
primer in je zato veliko manjša in lažja od
običajne. Kombinacijo stabilizatorja in po¬
možne baterije (shemo) prikazuje slika 3.

Di

D 2

-« s+

x

bat.

0 e-

Slika 3. Vezje za napajanje letalskih modelov

Sprejemnik še vedno napaja stabilizator, ki
ima zdaj malo večjo napetost (7806 = 6V
štab.), ker del napetosti izgubimo v diodi
D2. Ta dioda je potrebna, da se v primeru
izpada pogonske baterije pomožna bateri¬
ja ne prazni prek stabilizatorja. Ta akurnu-
latorček se prek stabilizatorja tudi polni!

Obe diodi sta tipa 1N4001, kondenzatorja
imata enaki vrednosti kot prej, integrirano
vezje pa je zdaj 7806.

Izpad pogonske baterije seveda zelo hitro
opazimo, saj motor ne dela. Pomožna bate¬
rija (akumulatorček) mora zagotoviti tistih
nekaj minut, ki so potrebne za spodoben
pristanek.

V prvem primeru (slika 2) moramo dati sti¬
kalo na stran pogonske baterije (pred sta¬
bilizatorjem), v drugem (slika 3) pa moramo
imeti stikalo še na strani sprejemnika, sicer
se bo pomožna baterija izpraznila. Pomudi¬
mo se še pri izbiri akumulatorčka za po¬
možno baterijo. Zagotoviti mora vsaj deset
minut leta za napravo z dvema servomeha-
nizmoma. Preprost račun pove, da je zahte¬
vana kapaciteta malo večja od 50 mAh. Var-
tin 70 mAh je kot nalašč za ta primer. Sam
uporabljam 100 mAh (trije servomehanizmi
in vezje za vklop) s sintranimi elektrodami.
Ne glede na to, da se pomožna baterija pol¬
ni iz pogonske, jo je dobro enkrat na mesec
napolniti, in sicer: najprej jo izpraznimo z
žarnico (6 V/0,5 A), tako da upade napetost
na 4 V. Nato jo polnimo s predpisanim to¬
kom (7 mA za 70 mAh oziroma 10 mA za
100 mAh akumulator) približno 14 ur, da na¬
petost naraste na 5,8 do 6 V.




TIM 9/10 • 80/81 435

Če bi tega ne storili, bi pomožni akumula-
torček sčasoma izgubil kapaciteto.

Vsekakor sta oba načina napajanja prihranek
na teži v modelih, ki imajo za pogon elek¬
tromotor. Tekmovalci, ki se pulijo za vsak
gram, bodo tega nedvomno veseli.

Ne nazadnje pa predstavlja prva možnost
(slika 2) tudi denarni prihranek, saj je tako
napajalno vezje veliko cenejše (tri- do pet¬
krat!) od klasične NiCd baterije.

Jan I. Lokovšek

odgovori
na vprašanja

Vprašanj se je nabralo cel kup in veliko jih
ne sodi niti v bližnje področje daljinskega
vodenja. Ne glede na to bom poskušal od¬
govoriti na večino njih, nemogoče pa je
ustreči vsem, ker so možnosti omejene, in
to ne samo s prostorom, ki je namenjen
tem odgovorom. V začetku moram ponoviti
nekaj najbolj splošnih dejstev.

— Prav nobenemu, ki je zgradil katero od
Timovih RC naprav, ne bom odrekel pomoči.
Kdor ji ni sam kos, naj jo kar prinese oseb¬
no (na uredništvo ali meni), ker imam s po¬
šiljanjem po pošti slabe izkušnje. Najraje
vidim, da se obrnete kar na uredništvo, ker
je tako najbolj zanesljivo. Redkokdaj sem
namreč doma ravno ob tisti uri, ko pride
nenapovedani obiskovalec. Njegovo razoča¬
ranje je toliko večje, čim bolj od daleč je
prišel, in priti zastonj iz Murske Sobote ali
Nove Gorice ni najbolj prijetno.

— Nasvetov o izbiri raznih naprav ob naku¬
pu ni mogoče dajati, ker je to preveč nehva¬
ležna naloga. Frekvenčni pas 27 MHz je ne¬

varen, ker v njem »razgrajajo« CB, 35 MHz
bodo kmalu ukinili, v 40 MHz so samo štirje
kanali in je tam že prevelika gneča, pas
72 MHz ni dovoljen ...

Kot vse kaže, naša ideja s ploščicami tiska¬
nega vezja za posamezne Timove naprave
ni našla pravega zanimanja pri proizvajalcih,
saj jim je nudila premajhen zaslužek.

— Razumeti morate, da mi ne čas ne gmot¬
ni položaj ne dopuščata, da bi pošiljal raz¬
ne sestavne dele po pošti.

— Preden se lotim odgovorov, še kratko
pojasnilo. V tem prostoru ne morem objav¬
ljati celotnih načrtov ali velikih shem, ome¬
jiti se moram le na pojasnila in dopolnila,
izjemoma pa objavim krajši načrt, in to le
v primeru, če je zanimiv za širši krog bral¬
cev. Zdaj pa k odgovorom.

Valter in Roman bi rada, da jima svetujem,
kateri Timov načrt naj izbereta. Menim, da
z oddajnikom TIM XIX in sprejemnikom
TIM XX ne bi smela imeti težav, rada pa
bi sistem razširila še za štiri funkcije, tj.,
imela možnost krmiliti vsega skupaj osem
servomehanizmov.

V oddajniku morata v NF delu dodati še šti¬
ri preklopne stopnje in jih povezati na enak
način, kot so že prve štiri. Da ne bo pomo¬
te, zadnjo, tj. četrto stopnjo, zdaj tvorijo
elementi: P4, C15, RP4, C14, T6, R9, C16,
R8 in D5. Namesto upora R9 pa pride po¬
tenciometer za peti kanal itd. Ne pozabite
vezati anod vseh diod dodanih kanalov na
točko 9, kajti le tako bodo signali prišli tu¬
di v oddajni del.

Sprejemniku ni potrebno ničesar dodajati,
le ustrezne izvode moramo potegniti iz inte¬
griranega vezja 4017. Za šest kanalov jih
že imamo, sedmi je nožiča 6 in nožiča 9 za
osmi kanal.

Če ne dobite diode BA 209, jo nadomestite
z 1N914 ipd. Romanu in vsem tistim, ki bi
radi imeli čimprej kak načrt, npr. za ladij¬
ski model s 3,5 ccm motorčkom, svetujem,
da se obrnejo naravnost na kak modelarski
klub (DML, Ob Ljubljanici 36, MTC na
Rimski 24 itd.), kjer imajo na voljo že pol¬
izdelke iz poliestra ali pa vam jih bodo na¬
redili.

Dušan Kravos iz Ljubljane bi rad v Timovem
sprejemniku BF 225 zamenjal s SF115c.
Vsekakor je to priporočljiva zamenjava, ker
so SF115 nedvomno boljši, pazite le na
razpored nožič, ki je sedaj drugačen, in si-

436  TIM 9/10 • 80/81

cer: E (okrogli konec), C, B (ploščati konec
ohišja transistorja). Ti transistorji so zelo
redek gost v naših trgovinah, medtem ko
medfrekvenčne transformatorčke celo ima¬
jo (Iskra na Titovi).

Jože Smigoc iz Cerkelj bi rad sprejemnik
TIM XVII predelal za področje 40 MHz.
Zmanjšati mora vrednosti C6 in C8 na 12 pF,
C7 na 27 pF in C2 na 100 pF. L1 ima sedaj
10,5 ovoja namesto prejšnjih 12,5. Drugi
elementi ostanejo nespremenjeni.

Tudi v oddajniku lahko uporabite že znane
dušilke na šestcevnih jedrih. Pri njih gre
v vsako odprtino le po ena žička debeline
od 0,3 do 0,5 mm.

Pri tiskanem vezju pocinimo bakrene pove¬
zave s spajkalnikom.

Za Andreja Žagarja iz Medvod velja uvodna
pripomba. Če svoje naprave ne more sam
ugnati v »kozji rog«, naj jo kar prinese.
Damijana Janca in še marsikoga drugega za¬
nimajo naslovi trgovin v zamejstvu, kjer je
moč kupiti servomehanizme.

Te in RC naprave imajo v večini oddelkov
z igračami večjih veleblagovnic v Gorici,
Gradišču ob Soči, Celovcu, Beljaku itd. Pri
nas je v preteklosti te dobrine prodajala
Elektrotehna. Najcenejši tovrstni izdelki so
še vedno japonski, npr. Ranger, kjer stane
kompletna naprava z dvema servomehaniz-
moma (na baterije, ne akumulatorčke) pri¬
bližno 2000 din (130 DM), posamezni ser-
vomehanizem 500 din (29,5 DM). Pri vsem
tem pa tak sistem ni slabši od »economic«
izvedenk znanih proizvajalcev RC naprav
(Robbe, Multiplex, Graupner).

Tudi za Sandija Kastelica iz Prečne velja
uvodno pojasnilo; drugače pa bi rad v od¬
dajniku zamenjal transistor 2N708 z 2N3495.
2N708 je dal zelo dobre rezultate s posku¬
som (meritvami). Ker 2N3495 nisem imel
na voljo za tak preizkus, bi ga bilo nepošte¬
no hvaliti v naprej.

Severin Mohorič iz Dobrteše vasi se je

oglasil dvakrat. Na nekaj vprašanj sem že
odgovoril, za druga pa so odgovori nasled¬
nji: Frekvenci kvarc kristalov oddajnika in
sprejemnika se razlikujeta za tako imeno¬
vano medfrekvenco, ki je običajno 455 kHz,
in sicer je frekvenca sprejemniškega kvarca
nižja.

Sponke NF v sprejemniku ni potrebno nika¬
mor vezati, saj rabi le za uglaševanje in
kontrolo delovanja.

Transistorjev, ki bi jih lahko uporabili na¬
mesto BC 237 B, je precej: BC 238, BC 239,
BC 107 itd. Velja seveda za Timov sprejem¬
nik in oddajnik in ne na splošno.

Tudi Franci Urbanija bi rad razširil svoj Ti¬
mov oddajnik in sprejemnik. To sem opisal
že prej. Največje možno število kanalov
(servomehanizmov) je deset. To število po¬
gojuje integrirano vezje sprejemnika 4017.

Če pa spremenimo dekoder sprejemnika, bi
se dalo število še povečati, vendar mislim,
da več kot deset servomehanizmov tudi
Franci ne bo potreboval.

Ivan Zabrl iz Zadrž bi rad uporabil Graupner-
jev servomehanizem v Timovem RC siste¬
mu. Elektroniko za servomehanizem smo v
letošnjem letniku že opisali. Če pa name¬
rava uporabiti servomehanizem z že vgraje¬
no elektroniko (starejšega tipa, ne letošnjih
novosti), mora prigraditi invertor.

Pri označevanju uporov se uporablja »E« za
enoto, tj. ohm. 4E7 pomeni 4,7 ohma.

Roman Nosan iz Celja se zanima za CB na¬
prave in bi rad v ta namen priredil Timove
načrte RC naprav, obenem pa že izkoristil
modulator ATOM 3.

Vezava oddajnega modula je zelo sorodna
ATOMOVEMU. Izhod modulatorja (sponko A)
morate vezati na NF vhod Timovega VF mo¬
dula, sponko B modulatorja pa vežite na +
napajanja.

Ker bi Roman rad povečal tudi izhodno moč,
ga moram opozoriti, da predpisi (Uradni list
SFRJ, št. 33, junij 1978) omejujejo izsevano
moč na 2 W! Moč takega VF modula je od¬
visna še od kvalitete kvarc kristala, veliko¬
sti napajanja, prilagoditve (antene) in oja¬
čanja posameznih transistorjev v verigi.
Prav gotovo ne boste dobili večje moči, če
npr. vzamete 25 W transistor namesto 5 W,
če slednji nima večjega ojačanja kot prejš¬
nji. Cenen in preprost transistor, npr.
BFJ17, BD137 ipd., zadošča kot izhodni za
tistih nekaj W, posebno še, ker je dobro
prilagojen.

Vse Timove sprejemnike se da uporabiti
tudi za CB, morda je še najboljši TIM XXII.
Dekoder v takem primeru opustimo, tj., ves
del vezja, ki je za sponko NF (TP) na desni.
Tudi Zmago Svenšek iz Marjete na Drav¬
skem polju se zanima za CB in sprašuje,
ali so naprodaj že kakšne sestavljanke. V
naših trgovinah bi jih iskali zaman, videti

TIM 9/10 • 80/81 437

dušilka

B250C J000

220 V'


-X

-X

o/j /ufcoov otf/i jmv

420W  (i t

pa je, da jih ponujajo v malih oglasih Tima,
Radioamaterja in v podobnih revijah.

Bojan Ploj iz Miklavža pri Mariboru bi rad
v načrtu, izdelanem za tiristorje, uporabil
triake. Triak lahko preklopi tudi izmenični
tok, čeprav ga odpiramo z enosmernim to¬
kom, le povečati ga moramo za približno
20%. Torej mora Bojan v svojem vezju le
spremeniti vrednost upora 100 ohmov, tako
da je nova vrednost 82 ohmov.

Rado Rajnovac iz Ljubljane želi imeti načrt
z opisom gradnje Teslinega transformatorja,
podobno kot Peter Rovan iz Lipe, ki bi rad
načrt predojačevalnika za kasetofon, žal za
to res ni prostora, morda jima bomo ustreg¬
li v prihodnjem letniku.

Štefan Bedjanič iz Ljubljane sprašuje za
funkcijo integriranega vezja SN72741J. To je
operacijski ojačevalnik 741, ki smo ga v
naši reviji že večkrat opisali.

dušilka B250C1200

Vezavi za prižiganje neonskih svetilk

Avgust Belič je eden tistih, zaradi katerega
naredimo izjemo, saj je njegov problem za¬
nimiv za širši krog in ne samo za amaterje.
Avgust bi rad prižigal neonske svetilke.
Moti ga zakasnitev in mežikanje pri vklopu.
Slišal je, da obstajajo posebna vezja, ki na¬
domestijo štarter.

Res je, vendar pa je cenejša izvedba vžiga
z visokonapetostnim impulzom, kot pa s
»kurjavo«.

Na sliki sta narisani dve vezavi, in sicer za
manjše (do 20 W) in za večje (40 do 65 W)
žarnice.

Največja prednost teh vezav je v tem, da
izredno podaljšajo življenjsko dobo neonskih
žarnic, za več kot dvakrat. Uporabljamo lah¬
ko celo pregorele žarnice (s prekinjeno kur¬
javo), ker je za vžig ne potrebujemo. In ne
nazadnje, žarnica zasveti takoj, brez nadlež¬
nega utripanja!

ELEKTRONIKA • ELEKTRONIKA* ELEK

Miloš Korenč

tri napravice

Predstavljamo vam tri elektronske napravi¬
ce. Pri vsaki sta uporabljena dva transistor-
ja, NPN in PNP, ter nekaj drugih elementov.
PNP transistorje izbiramo med NF germa-
nijevimi transistorji: AC 542, AC 125, AC
126, AC128, AC 188 in podobni, NPN tran¬
sistorji pa so lahko BC 107, BC 108, BC 109,
BC 239 in podobni. Pri vseh napravicah lah¬
ko uporabimo enake transistorje, najboljše
rezultate pa dosežemo s transistorji, ki so
navedeni v seznamu elementov. Vrednosti
uporov in kondenzatorjev niso hudo kritične
in lahko malce odstopajo. Najbolje je, da

elemente sestavimo na tiskanih ploščicah,
ker bodo tako spoji najsigurnejši. Tiskano
vezje oblikujemo sami glede na material,
s katerim razpolagamo. Napravice napajamo
iz baterij ali iz kateregakoli drugega izvora
stabilizirane istosmerne napetosti.

Mali telegrafski oddajnik

Signale tega oddajnika lahko ujamemo na
navadnem radijskem sprejemniku na pod¬
ročju kratkih valov (KV). Njegov domet je

438  TIM 9/10 • 80/81

majhen, tako da lahko oddajamo signale iz
ene sobe v drugo. Transistor RNP sestavlja
s pripadajočim vezjem oscilator, ki mu
lahko menjamo višino tona s spreminja¬
njem vrednosti kondenzatorja 0,047 pF. Tran¬
sistor NPN ima nalogo, da signal iz osci¬
latorja oddaja. Tuljavo lahko izdelamo sami,
in sicer tako, da iz tršega papirja naredimo
tuljavnik s premerom 30 mm ter nanj navi¬
jemo najprej 40 ovojev 0,2 lakirane bakrene
žice, naredimo odcep, ter nato še 40 ovo¬
jev iste žice. Navijemo navoj ob navoju.
Frekvenco oddajanja spreminjamo s spre-

ANT.

0 30mm  (o \,0

Q \lV'«WM,MvA \

CuL 0.2

100n  M
TAST ER  j

menljivim kondenzatorjem 300—500 pF, ki
je vezan vzporedno s tuljavo. Lahko upora¬
bimo tudi katerokoli tuljavo s filtrnim je¬
drom od detektorskega sprejemnika. V tem
primeru lahko namesto spremenljivega kon¬
denzatorja vežemo stalni kondenzator, npr.
470 pF in frekvenco oddajanja spreminjamo
s premikanjem filtrnega jedra v tuljavi.
Transformator je katerikoli izhodni trans¬
formator za zvočnik. Uporabimo samo pri¬
marno navitje transformatorja. Na sekundar
lahko priključimo slušalke in z njimi kon¬
troliramo oddajanje. Za anteno uporabimo
0,5 m do 1 m dolgo izolirano žico. Napajalna
napetost je od 4,5 V do 9 V. Oddajnik ugla¬
simo takole: — vključimo radijski sprejem¬
nik v njegovi bližini ter na KV področju
poiščemo mesto, kjer ni nobenega spreje¬
ma. Nato vklopimo oddajnik ter s spremen¬
ljivim kondenzatorjem iščemo položaj, ko
zaslišimo v sprejemniku značilen šum. To
pomeni, da je oddajnik uglašen, in sedaj
lahko s tasterjem oddajamo telegrafske
signale.

SEZNAM ELEMENTOV

1. KV ODDAJNIK:
upori: 100 K
10 K

470 Q (500 Q)

100 Q

kondenzatorji: 300—500 pF spremenljivi (glej
tekst)

0,02 pF

0,047 |xF (glej tekst)

4700 pF

0,1 jiF

transistorji: BC 109 NPN
AC 542 PNP
tuljava: glej tekst
transformator: izhodni za zvočnik

Senzor

To vezje vsebuje samo transistorja, elektro¬
litski kondenzator in rele. Rele je lahko
3—6 V, 300—600 Q, če napajamo vezje z na¬
petostjo 4,5 V. Lahko uporabimo kak drug
rele, vendar moramo napetost napajanja
prilagoditi navitju releja. Če uporabimo
Iskrin rele PR 15, napajamo vezje s 6 V. Ko

TIM 9/10 • 80/81 439

a *vmysi

Elektronska sirena

Ta elektronska sirena je zelo enostavna,
vendar daje dokaj močan zvok, še posebno,
če za transistorja uporabimo kakšen kom¬
plementarni par in povišamo napetost na
9 V. Z večanjem elektrolitskega kondenza¬
torja, označenega z 10 jxF, zvečamo čas na¬
raščanja in pojemanja zvoka. Uporabimo
lahko katerikoli zvočnik 4—8 Q.

se dotaknemo dveh sond naenkrat, rele pri¬
me in ko sondi spustimo, tudi rele spusti.
Najbolje je, da na sondi priključimo sen¬
zorsko ploščico, ki jo naredimo iz kaširane-
ga pertinaksa po metodi za izdelovanje ti¬
skanih vezij. To vezje lahko uporabimo v
različne namene namesto tipkala.

0.02 MF

TIPKA

47 K

2. SENZOR

kondenzatorji: 10 uF/16 V
transistorji: BC 109 NPN
AC 542 PNP
rele: PR 15 (glej tekst)

3. ELEKTRIČNA SIRENA

upori: 47 K

22 K (20 K)

100 K

kondenzatorji:

0,02 pF

4,7 (xF (16 V), 3,3 nF (16 V)
10 uF (16 V) (glej tekst)
transistorji: AC 187 K NPN
AC 188 K PNP
zvočnik: 8 Q, 0,25 W

440  TIM 9/10 • 80/81

Božo Ropret

elektronska piščal

Pravzaprav je to nadomestek škotskega na¬
cionalnega instrumenta, ki mu pravimo du¬
de. Seveda je oblika tega precej drugačna
od originalnega, ima pa prav tako ustno
cevko, v katero pihamo. V tej cevki je na¬
meščen NTC (negative temperature koefi¬
cient) upor, ki ga segrevamo s pihanjem
v cevko. Ta potem rabi določen čas za ohla¬
ditev, in to povzroča tipični glas dude.
Stikalni načrt električne piščali je narisan
na sliki 1. Prvi del vezja predstavlja VCO
(voltage controled oscilator) — napetostno
kontrolirani oscilator. To je pravzaprav obi¬
čajni oscilator, v katerem transistor T1 de¬
luje kot napetostno kontrolirani upor. Kon¬
trolna napetost za VCO je oskrbljena iz
posebnega delilnika, katerega napetostni ni¬
vo določajo stanja na izhodih invertorjev
N1 do N4. Zelo visoka vhodna impedanca
CMOS invertorjev omogoča zelo enostavno

izvedbo stikal na dotik, če se s palcem
dotikamo kontakta za maso, potem dotiki
drugih kontaktov s prsti povzročijo spre¬
membo stanja na izhodih invertorjev. Upor¬
nosti R9, R11 in R13 se potem priklopijo
paralelno upornosti R10. To povzroči pove¬
čanje napetostnega potenciala na vhodu
VCO oscilatorja in s tem spremembo frek¬
vence oscilatorja. Možne so tudi kombina¬
cije, ko se dotaknemo več tipk hkrati, zato
je število tonov veliko. Potenciometer P1
služi za nastavitev višine tonov. NTC upor
skupaj z uporom R17 prav tako tvori nape¬
tostni delilnik. Napetost na NTC uporu se
potem primerja s stalno napetostjo (nastav¬
ljiv s P2). Ko v instrument ne pihamo, izhod
iz IC2 drži kolektorsko napetost transistorja
T2 na ničli. Ta blokira signal iz oscilatorja
in zvočnik ne proizvaja zvoka. Ob pihanju
v instrument se NTC upor segreva in na¬
petost na spojih R17 in R18 pada. Ko pade
pod nivo neinvertiranega vhoda operacijske¬
ga ojačevalnika, se izhodna napetost povz¬
pne na napetost napajanja — 9 V. Rezultat

Slika 1

TIM 9/10 • 80/81 441

tega je to, da oscilatorski izhod lahko krmili
zvočnik. Ko prenehamo pihati, se NTC ohla¬
ja in izhod operacijskega ojačevalnika po
določenem času spet spremeni nivo. Občut¬
ljivost vezja lahko nastavljamo s spremem¬
bo upora R22, če je to potrebno.

In sedaj še poglejmo, kako se na ta instru¬
ment igra. S palcem se dotaknemo kontakta
za maso, z drugimi prsti pa se dotikamo
kontaktov za posamezne tone. Obenem pa
seveda moramo močno pihati v cevko. S
potenciometrom P2 pa nastavimo, pri kateri

Konstrukcija

NTC upor vgradimo v cevko, podobno
piščalki. Namestimo ga takoj za odprtino, ki
sicer proizvaja zvok, tako da v cevko lahko
piskamo. Drugo vezje s tipkami vgradimo
v debelejšo cev (pločevinka od coca-cole ali
piva). V cevi je nameščen zvočnik in 9 V
baterija. Cevko NTC, upor in debelejšo
cev povežemo s pomočjo miniaturnega ko-
nektorja za slušalke. Moški del pritrdimo na
cevko in ženski del na debelejšo cev. Ko-
nektor služi tudi za povezavo NTC upora
z drugim vezjem.

intenzivnosti pihanja instrument prične od¬
dajati zvok.

Seznam elementov

R1, R3, RS, R7 10M

R2, R4, R6, R8, R15, R22 1M

R9 22k

R10 6K8

Ril, R12 1BK

R13 8K2

R14 2K2

R16 15K

442  TIM 9/10 • 80/81

Božo Ropret

kalejdoskop

Enostavne elektronske in nekoliko bolj za¬
htevne mehanske konstrukcije je naprava,
ki ji pravimo kalejdoskop. To je elektronski
ekvivalent popolnoma mehanske naprave z
raznobarvnimi kamenčki, ki med tremi, z
ogledali ograjenimi stenami tvorijo čudovi¬
te mozaike.

Za izgradnjo potrebujemo poleg petnajstih
svetlečih diod le še tri integrirana vezja ter
nekaj uporov in kondenzatorjev.

TIM 9/10 • 80/81 443

Vrata N2 tvorijo dva enostavna oscilatorja.
Ko je pritisnjeno stikalo S, ta dva oscila¬
torja proizvajata impulze za dvoje števcev
z dekoderji 4026. Na izhode iz dekoderja je
direktno povezanih 15 raznobarvnih svetle¬
čih diod, ki tvorijo večbarvni trikotni dis-
plej. Frekvenci obeh oscilatorjev sta nizki
in tvorita raznobarvne naključne mozaike.
Vezje naprave je prikazano na prvi sliki,
na drugi sliki pa je narisana razporeditev
LED svetlečih diod. Celotno napravo zmon¬
tiramo v primerno okroglo ohišje, ki je za¬
prto z obeh strani. Na eni strani oskrbimo
primerno odprtino, skozi katero gledamo
mozaike. Na nasprotni strani odprtine so
nameščene svetleče diode, kot kaže na dru¬
gi sliki. Med odprtino in diodo so namešče¬
na ogledala, ki tvorijo tristrano prizmo. Za
ploščico, ki nosi svetleče diode, namestimo
še ploščico z vezjem in oskrbimo prostor
za 9 V baterijo.

• RDEČA
© ZELENA
O RUMENA

Marko Dulmin

mala šola elektrotehnike (VI)

VEZAVE UPOROV

V elektrotehniki uporabljamo različne ele¬
mente, kot so: elektronke, transistorji, ze-
ner diode ipd., ki potrebujejo za svoje de¬
lovanje različne napetosti in tudi tok je
predpisan. Te zahteve načrtovalci elektron¬
skih vezij zadovoljujejo s pomočjo uporov.
Kako se obnaša vezje iz več uporov, bomo
raziskali na več primerih in se naučili po¬
membnih prijemov v elektrotehniki.

Upor kot porabnik

Slika 1 (j

Tok, ki teče skozi porabnik-upor (slika 1),
izračunamo s pomočjo Ohmovega zakona:

i = JL

R

Primer

Upor ima upornost 500 Q, napetost pa 6 V.
Po računu teče skozenj tok 0,012 A. Upošte¬
vati je treba še nekaj bistvenega: ker skozi
upor teče tok, se upor greje. Koliko toplote
se sprošča na njem, izračunamo tako, da
pomnožimo tok, ki teče skozi upor, in nape¬
tost, na katero je upor priklopljen. Rezultat
ima enoto watt (V. A = W), kar je enota za
moč. To količino označimo z veliko črko P.

Torej:

P = U . I

Na našem uporu se razvija moč:

P = 6 V. 0,012 A = 0,072 W

Vsak porabnik-upor ima svojo moč. Če je
izračunana moč večja od predpisane, se
bo porabnik poškodoval. Najmanjši upor ima
že moč 0,25 W, zato lahko upor 500 ohmov
priklopimo na napetost 6 V.

Dva upora kot porabnik

Če vklopimo v krog dva upora, kot sta na
sliki 2, rečemo, da sta upora vezana zapo¬
redno.

444  TIM 9/10 • 80/81

Ri

Ri

Slika 2

Za poskus vzemimo dva upora po 100 ohmov.
Priklopimu ju na napetost 6 V in izmerimo
tok. Iz napetosti in toka izračunamo upor¬
nost kroga {R =—). Tok, ki teče skozi oba

I

upora, je približno 0,03 A, izračunana upor¬
nost pa 200 ohmov. Iz tega lahko sklepamo,
da je celotna upornost kroga seštevek upor¬
nosti obeh uporov, saj ima vsak upor upor¬
nost 100 ohmov. Torej:

R c  = Ri + R2 + R  ■ • •

če bi bilo v krogu več uporov.

Pri zaporedni vezavi uporov opazimo še eno
zanimivost. Upora namreč [vsak zase) nista
z obema priključkoma priklopljena na bate¬
rijo. Vemo, da mora biti na porabniku na¬
petost, če hočemo, da teče skozenj tok.
Ker tok teče (saj smo ga izmerili), mora
biti na uporu napetost, čeprav ni priklop¬
ljen na baterijo. Naredimo poskus; na R,
(ali R 2 ) priklopimo voltmeter — slika 3.


ri  .h'

Slika 3

I

U

Voltmeter pokaže neko napetost, ki jo za¬
pišemo in meritev ponovimo na drugem
uporu. Opazimo, da je seštevek izmerjenih
napetosti enak napetosti baterije. Zakaj?
Odgovor nam da Ohmov zakon. Izračunajmo
napetost na uporu R, iz znane upornosti in
izmerjenega toka, ki teče skozi upor. To na¬
petost označimo z U,:

U, = I . R, = 0,03 A . 100 = 3 V
Skozi oba upora teče enak tok in ker sta
upornosti enaki, sta enaki tudi napetosti.
Zaradi enakosti uporov je napetost na upo¬
ru ravno polovica baterijske napetosti. Pri
različnih upornostih uporov bi bili napeto¬
sti različni, vendar bi bil njun seštevek

vedno enak napetosti baterije:

U b  = U, + U 2
Primer:

V krog z napetostjo 6 V vežemo zaporedno
dva upora. R, je 100 ohmov, R 2  je 300
ohmov. Kolikšen tok teče v krogu in ko¬
likšni sta napetosti na uporih (U, in U 2 )?

Celotna upornost kroga je:

R 0  z= R, + R 2  = 100 fi + 300 Q = 400 Q
Izračunamo tok, ki teče po krogu:

6 V

U

1  ~ ~R7 ~~ 400 Q

= 0,015 A

Izračunamo napetosti na uporih:

U, = I . R, = 0,015 A . 100 Q = 1,5 V
U 2  = I . R 2  = 0,015 A . 300 Q = 4,5 V

Napetosti na uporih seštejemo;

U, + U 2  = 1,5 V + 4,5 V = 6 V = U b

Po izračunu naredimo tudi vezje in vse re¬
zultate preverimo. Meritve se morajo uje¬
mati z izračunom vsaj na 10% (desetino)
natančno, kot pač vse meritve v elektroteh¬
niki.

Napetosti na uporih imenujemo padce nape¬
tosti, napetost baterije pa gonilna nape¬
tost.

Prejšnji izračun je pokazal, da lahko na upo¬
ru dobimo poljubno napetost, če pravilno
izberemo oba upora. Dvema uporoma, ki
služita za to, da na enem dobimo poljubno
napetost (seveda manjšo od gonilne nape¬
tosti), rečemo DELILNIK NAPETOSTI. Slika 4
prikazuje način risanja delilnika napetosti.

Slika 4

Gonilno napetost imenujemo vhodna nape¬
tost (U vh ), padec napetosti na uporu R 2  pa
izhodna napetost (U iz ).

Izračunamo izhodno napetost:

U iz  = U 2  = I

Tok I pa je:

, u vh

Rp

,0«

lO * 5

J vh

R,

Ri + R 2

TIM 9/10 • 80/81 445

To vstavimo v zgornjo enačbo:

U;z = .  r 2

U iz  =

Ri + R 2

r 2

Ri + R 2

.U

vh

To, v elektrotehniki zelo pomembno enačbo
imenujemo enačbo delilnika. Enačba pove,
da je izhodna napetost odvisna od vhodne
napetosti in razmerja med R 2  in celotno
upornostjo delilnika — R, + R 2 . Če izdela¬
mo delilnik tako, da lahko spreminjamo R 2 ,
bomo dobili delilnik napetosti, na katerem
bomo lahko poljubno nastavili napetost od
0V do vhodne napetosti. Tako izdelan delil¬
nik se imenuje trimer ali potenciometer (če
je trimer zaprt v ohišje). Električna shema
za trimer je na sliki 5.

S premikanjem drsnika spreminjamo R 2  in
s tem izhodno napetost. Tok, ki lahko teče
iz izhoda, mora biti največ desetina toka,
ki teče skozi cel delilnik, sicer enačba de¬
lilnika ne velja in izhodna napetost se
zmanjša (zakaj — o tem kasneje). Na tri-
merju s celotno upornostjo, manjšo od
5000 ohmov z inštrumentom preverite spre¬
minjanje napetosti s premikanjem delilnika.
Pri preizkušanju s trimerjem, ki ima večjo
upornost (50 000 ohmov), boste že opazili,
da se napetost ne spreminja enakomerno z
zasukom drsnika, zato, ker bo tok, ki bo
tekel iz izhoda v instrument, večji od de¬
setine toka, ki teče skozi delilnik.

Ravno zaradi tega pa delilnik ni primeren
za »počasno« prižiganje žarnice, ker žarni¬
ca ni skromen porabnik toka in bi tok skozi
delilnik moral biti tako velik, da bi se bate¬
rija izpraznila že po nekaj minutah.

Preden boste znali narediti »počasno« pri¬
žiganje žarnice, se bo treba še nekaj časa
učiti, vendar naj vam pogum ne skopni. Bo¬
ste videli, da se izplača, čeprav so začetki
nekoliko težki.

Marko Dulmin

star televizor
- nov
osciloskop

Najpopolnejši pripomoček in osnovni meril¬
ni instrument vsakega elektrotehnika je
osciloskop. Na žalost so ti instrumenti zelo
dragi, pa tudi v naših trgovinah jih ni moč
dobiti. S pomočjo osciloskopa lahko amater
postane dober strokovnjak, vendar kaže, da
to naše industrije ne zanima. Kakorkoli že
— osciloskop je nujen v vsakem, pa naj
bo še tako amaterskem laboratoriju. Če je
nujen in ga ni moč dobiti — ga je treba
izdelati.

Izdelali ga bomo iz starega televizorja. Te¬
levizor naj ima osvetljen ekran in naj bo
kar se da majhen. Poglejmo najprej, kako
dela »pravi« osciloskop.

Srce osciloskopa je katodna cev. To je stek¬
len lijak, ki ima v ožjem delu elektronski
top in odklonske plošče, na razširjenem de¬
lu pa zaslon (slika 1).

Elektronski top  (slika 2)

Spirala, ki jo segreva električni tok, žari,
iz nje »izparevajo« elektroni. Ker so elek¬
troni negativno nabiti delci, jih električno
polje med katodo in anodo zaradi napetosti
Up pospeši v smeri proti anodi. V anodi je
luknjica, zato nekateri elektroni nadaljujejo
pot v podaljšek cevi. Notranjost je prevle¬
čena s kovino, na kateri se elektroni usta¬
vijo. Prevleka je zvezana z anodo, tako da
se »pobegli« elektroni vrnejo v anodni
krog.

Če konec cevi prevlečemo s snovjo, ki se
zasveti, če jo zadenejo elektroni, lahko opa¬
zimo mesto, na katero elektroni priletijo.

446  TIM 9/10 • 80/81

Na poti do zaslona spustimo elektrone še
skozi dva para vzporednih plošč (slika 3}.
Na plošči, ki stojita navpično, priklopimo
napetost žagaste oblike, ki elektrone odkla¬
nja v vodoravni smeri. Graf napetosti je na
sliki 4.

Zaradi te napetosti se na zaslonu pokaže
ravna črta. Negativni del napetosti odkloni
curek elektronov na skrajno stran zaslona.
Ker se ta napetost manjša, se curek vrača
proti sredini, kjer nadaljuje pot na drugo
stran zaradi pozitivnega dela napetosti. Ko
doseže drugo skrajno stran, se hitro vrne
v začetni položaj. V času vračanja elektron¬

ski curek ugasnemo. Inverzni čas preleta je
frekvenca žagaste napetosti. Čemu to ko¬
risti? Na kratko — za opazovanje električne
napetosti, ki jo priklopimo na vodoravne
plošče; na sliki 3, vhod. Če se napetost
s časom spreminja in če se sprememba
enakomerno ponavlja s frekvenco žagaste
napetosti, curek elektronov na ekran nariše
obliko spremembe napetosti. Nariše graf
U = f(t). Najenostavnejši primer je opazo¬
vanje sinusne napetosti s frekvenco 50 Hz.
V stotinki sekunde napetost naraste in pa¬
de na nič, v drugi stotinki pa zopet naraste
in ugasne, vendar v nasprotni smeri, če se

katoda anoda

Slika 3

to

=f

frekvenca žagaste napetosti ujema s frek¬
venco sinusne napetosti, curek na zaslon
zariše sinusoido (slika 7). Če se frekvenci
opazovane napetosti in žagaste napetosti
malo razlikujeta, se zdi, da sinusoida »po¬
tuje« v eno ali drugo smer. Pri frekvenci
žagaste napetosti, ki je polovico manjša od
opazovane napetosti, na zaslonu opazimo
dva »vala« sinusoide, če je frekvenca tri¬
krat manjša — tri »vale« itd.

Amaterji največkrat delajo s frekvenco
50 Hz, zato predelava televizorja v oscilo¬
skop ne povzroča nobenih težav. Televizor
namreč že odklanja curek s frekvenco
50 Hz. V televizijski katodni cevi pa curka
elektronov ne odklanjamo s pomočjo elek¬
tričnega ampak s pomočjo magnetnega po¬
lja. Magnetno polje ustvarimo s tuljavami,
ki so nasajene na vrat katodne cevi. Ima¬
mo tuljave za navpični in vodoravni odklon.
V navpični smeri se curek odklanja s frek¬
venco 50 Hz, zato bomo sklop tuljav zavr¬
teli za 90 stopinj. Televizor mora biti med
delom izključen. Odvijemo vijak objemke
(slika 5) in tuljave zasučemo v desno za
četrt kroga. Zapišemo si, kakšne barve vod¬
niki so priklopljeni na tuljave in jih odklo¬
pimo. Tuljave za navpični (sedaj vodoravni]
odklon imajo upornost 40 ohmov, tuljave za


TIM 9/10 • 80/81 447

Slika 6 (spodaj)

Slika 5 (zgoraj)

448  TIM 9/10 • 80/81

vodoravni odklon pa 4 ohme. Tuljave za vo¬
doravni odklon (4 ohmi) ne priklopimo več.
temveč priključke izpeljemo iz televizorja,
kjer bomo imeli VHOD. Vsi drugi vodniki
morajo ostati priklopljeni (slika 6).

Zaradi odklopitve 4-ohmske tuljave, pri ne¬
katerih tipih televizorjev, preneha delati
elektronski top. Zato je priporočljivo, da
dobite od kakega drugega televizorja (ali
pa v servisu) tuljave, kjer je 4-ohmska tu¬
ljava še uporabna in jo priklopite na vodni¬
ke. Pri vklopu televizorja se mora na ekranu
pokazati vodoravna črta.

Merjenje

Na vhode priklopimo sinusno napetost do
3 V (ali pa vežemo zaporedno upor). Na
ekranu se pokaže sinusoida. če slika »beži«,
jo ustavimo s pomočjo potenciometra na
zadnji strani televizorja (regulacija žagine
frekvence). Ko se frekvenci ujameta, sinu¬
soida stoji (slika 7). Če tega potenciometra
ni, ga poiščemo na vezju (slika 8) s poiz-
kušanjem (previdno!) ali pa vprašamo stro¬
kovnjaka, kateri potenciometer uravnava
frekvenco vertikalnega oscilatorja.

Potenciometer s pomočjo vodnikov izpelje¬
mo iz televizorja na dostopnejše mesto. Z
njim bomo v manjših mejah lahko spremi¬
njali frekvenco žagaste napetosti.

Ker curek odklanjamo z magnetnim poljem,
bo nekaj popačenj v sliki — npr. pravokotni
impulzi bodo zaobljeni ipd. Za odklanjanje
pa potrebujemo tudi velik tok, zato bo po¬
trebno dodati ojačevalnik, katerega načrt bo
objavljen v naslednjem letniku.

Pri delu bodite previdni, saj je na delih
televizorja napetost 15 kV!

Slika 7 (zgoraj) Slika 8 (spodaj)

TIM 9/10 • 80/81 449

Si — stikalo 2x2 položaja
Transformator 6 V — 300 mA (za zvonec)

Tl, T2 — tipki
Ž — žarnica 6 V — 200 mA

Marko šušmelj

preizkuševalnik
triakov in
tiristorjev

Miloš Macarol

načrtno uvajanje
televizije v naše
šole

To napravico uporabljamo za preizkušanje
triakov. Njena dobra lastnost je, da ima
nizko napetost in tudi ob napačni priklju¬
čitvi ne uniči elementa. Ko priključimo
triak, pritisnemo najprej tipko Tl. Ta pre¬
pušča le negativno polperiodo. S potencio¬
metrom nastavimo tako vrednost, da začne
žarnica goreti.

Nato spustimo T1 in pritisnemo T2. Žarnica
zagori močneje. Če pa sta obe tipki spro¬
ščeni, žarnica ne gori. Podobno je tudi pri
preizkušanju tiristorjev. Tiristor priključimo
na označene sponke. Tu najprej pritisnemo
tipko T1. Tako dobimo negativno napetost
na vrata. Tiristor se ne odpre, če pa pri¬
tisnemo na T2, se tiristor mora odpreti.
Žarnica zagori.

Upor R1 nam*omejuje prevelik impulz na
triaku. Zato z D1 nastavimo dovolj velik
impulz, da se odpre.

če nam žarnica gori in sta obe tipki spro¬
ščeni, potem je element v kratkem stiku
(neuporaben). Lahko pa je tudi prekinjen
in žarnica v nobenem primeru ne gori. Pri¬
poročam vam, da to napravico montirate v
plastično škatlo in jo imate vedno pri roki.

Televizija je že po dveh desetletjih svojega
razvoja osvojila skorajda sleherni naš dom,
toda v šole vrsto let nikakor ni mogla pro¬
dreti. To ni samo naš, ampak svetovni po¬
jav. Razlog zanj je preprost: javna televizija
je tipičen enosmerni medij, ki svoj program
časovno lahko prilagaja prostemu času de¬
lovnih ljudi, ne more pa ga prilagoditi po¬
trebam šol, kajti še tako domišljen televi¬
zijski urnik se nenehno razhaja z različnimi
razrednimi urniki.

Za sleherni dom je televizijski sprejemnik
izvrsten komunikacijski pripomoček, med¬
tem ko v šolah takšen sprejemnik nima
praktične veljave vse dotlej, dokler mu ne
dodamo ustrezne reprodukcijske naprave, tj.
kasetni magnetoskop,  ki omogo¬
ča zapis in samostojno reprodukcijo poljub¬
nega TV programa.

Prvi kasetni magnetoskopi so se pojavili na
svetovnem tržišču šele pred desetimi leti.
Prav to je dalo povod, da smo v Sloveniji
leta 1973 obnovili dejavnost šolske televi¬
zije in jo, začenši z letom 1976, načrtno
preusmerili na postopno uvajanje sistemov
interne televizije v osnovnih in srednjih šo¬
lah. Osnovne naprave v slehernem sistemu
interne televizije so: antenski sistem, barv-

450  TIM 9/10 • 80/81

š 5 >
»go

0.SU1

E ,Ei <

CD “9

C ®<

.£ :=r,o

o _o

I, s

3 o
c
d)

N

ra > _
S ra o,
S«3,
S ~£E
ra j,
a.jč  ra
< (A C

m E

ra

sal
3  °5

,2.0“=
C -o C/5
ra o

03X1 >

ni TV sprejemnik in kasetni magnetoskop.

Zaradi ponudbe različnih sistemov kasetnih
magnetoskopov in video kaset smo hkrati
uveljavili kot enoten standard VCR kasetne
magnetoskope, ki so tedaj bili z vidika di-
daktično-metodičnih potreb za šole najbolj
primerni. Tako je bila Slovenija med prvimi
deželami v Evropi, ki je dejavnost šolske
televizije načrtno preusmerila na kasetne
magnetoskope in hkrati uvedla tudi enoten
način opremljanja.

Čeprav je bilo opremljanje z novo tehniko
prepuščeno iniciativi šolskih kolektivov,
imamo danes v Sloveniji že blizu 200 šol
z vsemi temi napravami; mnoge od njih ima¬
jo poleg naštetih naprav tudi črno-bele TV
kamere, nekatere pa celo prenosne snemal¬
ne komplete (tj. prenosne magnetoskope s
črno-belo ali barvno TV kamero). Kakih 10
šol pa ima celo že interno kabelsko televi¬
zijo s TV priključki v vseh učilnicah in z
lastnim TV centrom ali študijem.

Najbolj razveseljivo pri tem je, da vse te
šole zelo inventivno uporabljajo navedene
naprave pri vsakodnevnem pouku. Poleg
programov šolske televizije redno snemajo

in uporabljajo tudi izobraževalne in aktualne
programe javne televizije. Njihove izkušnje
so presenetljivo bogate in tako nam živa
praksa znova in znova potrjuje, da je tele¬
vizija v takšnih pogojih zares izvrsten pri¬
pomoček za posodabljanje pouka. To pa je
najboljša vzpodbuda, da se bomo v novem
srednjeročnem obdobju še z večjim elanom
lotili tehničnega opremljanja vseh drugih
šol in hkrati z uveljavljanjem vseh doseda¬
njih bogatih izkušenj naših pedagogov-prak-
tikov pospešili uporabo tega vizualnega me¬
dija pri vsebinskem in metodičnem poso¬
dabljanju vzgojnoizobraževalnega procesa v
osnovnem in srednjem usmerjenem izobra¬
ževanju.

Podobno kot SR Slovenija je tokrat tudi SR
Bosna in Hercegovina pričela načrtno
uvajati sisteme interne šolske televi¬
zije. Pravkar je v teku velika družbena akci¬
ja, katere namen je opremiti 1000 šol z
napravami interne šolske televizije. V so¬
delovanju s tamkajšnjim Republiškim zavo¬
dom za šolstvo je tovarna »Rudi čajavec«
v Banjaluki že razvila in začela izdelovati
izredno domiselne garniture naprav interne



TIM 9/10 • 80/81 451

šolske televizije. Vsaka takšna garnitura je
sestavljena iz lično in domiselno oblikovane
kovinske konstrukcije, v katero je zgoraj
gibljivo vpet barvni TV monitor s 66 cm
zaslonom, spodaj omarica s predaloma za
kasetni magnetoskop in za priročni arhiv
video kaset, s strani pa polica z dokument¬
no TV kamero in pripadajočima reflektor¬
jema. Tak komplet deluje povsem samostoj¬
no, možno pa je nanj priključiti tudi večje
število običajnih televizijskih, črno-belih ali
barvnih TV sprejemnikov.

V ta komplet so konstruktorji tovarne »Rudi
čajaveč« vgradili sodoben japonski VHS
kasetni magnetoskop, ki je s stališča didak¬
tičnih možnosti in sorazmerno nizke cene
od vseh novejših sistemov za šole še naj¬
bolj primeren. Do podobne odločitve bomo
morali priti tudi v Sloveniji, kajti VCR si¬
stem, ki smo ga doslej uveljavljali kot enot¬
ni standard, je že v zatonu, in zato ne bi
bilo smotrno, da ga na novo uvajamo v šo¬
lah, ki se šele zdaj opremljajo. Razumljivo
pa je, da bodo vsi dosedanji VCR magneto¬
skopi v rabi še naprej, vse dotlej, dokler
se ne bodo ekonomsko amortizirali.

Bojan Rambaher

igri zlatokopov
- »claim« in
»el dorado«

V današnji številki objavljamo igralno polje,
ki je primerno za dve igri, za kateri meni¬
mo, da sta nastali v taborih zlatokopov v
dobi ameriške »zlate mrzlice«. Pri Claimu
se ostrita zapažanje in zvitost, El Dorado
pa zahteva vsestransko sposobnost in spret¬
no roko, to pa so nekako lastnosti, ki jih
nimajo samo zlatokopi.

Claim

Claim v angleščini pomeni zahtevo, terja¬
tev (izgovori: kleim). Ko je zlatokop prišel
na zlatonosno področje, si je najprej po¬
iskal zlatonosno parcelo. Parcelo je ogradil

z vrvico, ki jo je nategnil prek količkov.
Nato je zahteval, da so to parcelo vknjižili
na njegovo ime. Kdor je torej prvi prišel,
je prvi mlel, kot pravi star pregovor.

Način igranja naše igfe »Claim« ni zapleten
in prezahteven. Dva igralca izmenoma pola¬
gata vžigalice na stranice kvadratov v igral¬
nem polju. Komur se posreči, da zaključi
zadnjo stranico kvadrata, ga ima pravico
označiti kot svojega — vanj položi svoj že¬
ton.

Žetone si izdelajte iz kolaž papirja v veliko¬
sti kovanca za 5 ali 10 par. Sedaj ima ta
igralec pravico in dolžnost, da odigra na¬
slednjo potezo, oziroma da položi še eno
vžigalico. Če z naslednjo vžigalico upleni
nadaljnji kvadrat, je ponovno na potezi. Vsak
igralec ima torej možnost, da s pametno
igro zasede celo vrsto kvadratov. Igra je
izredno zanimiva in kakor nalašč za pre¬
mišljevanje in logično sklepanje.

Pravila igre so nekoliko drugačna, če kva¬
drate označite s številkami oziroma različ¬
nimi vrednostmi od ena do dvajset. V igri
igralec ponovno zasede kvadrat tako, da
zaključi zadnjo stranico z vžigalico, vendar
tokrat številka v kvadratu označuje njegovo
vrednost. Vrednosti posameznih zasedenih
kvadratov se seštevajo in v igri zmaga tisti
igralec, ki doseže več točk, ne glede na to,
koliko kvadratov je zasedel.

El Dorado

je španski izraz, ki pomeni »pozlačen«. Ta¬
ko so imenovali osvajalci Južne Amerike le¬
gendarno zlato deželo, v kateri so, kot pra¬
vi izročilo, poglavarji plemena čibču posi¬
pavali svoja telesa z zlatim prahom in se
potem umivali v vodi svetega jezera. Po
obredu so člani plemena v jezero metali
zlate predmete in drago kamenje. Najti to
obljubljeno deželo je bil cilj in sanje mno¬
gih pustolovskih odprav. V prenesenem po¬
menu so pozneje besedo eldorado začeli
uporabljati tudi za zelo bogata nahajališča
zlata, ali posplošeno za kraje, kjer si lahko
hitro obogatel.

El Dorado se imenuje tudi igra, ki pona¬
zarja gonjo za zlatom in z njo povezano
nasilje. Igralci postavijo svoje žetone na
začetno mesto. Žetone izdelajte tako, da na
kovance za pet par nalepite barvni papir.
Igralci določijo vrstni red igranja tako, da

452  TIM 9/10 • 80/81

s polja nič frcnejo žetone v igralno polje.
Z igro prvi začne tisti, katerega žeton je
najbližji zadnji črti pravokotnika, ki pove¬
zuje kvadrata z vrednostjo sedem in tri.
Igralec mora s polja nič frcniti žeton v po¬
lje ena. Žeton mora biti v kvadratu s celim
obsegom. Nato mora igralec s polja ena

frcniti žeton v polje dva, s polja dva na
polje tri in tako naprej. Če prvi igralec ne
zadene, igra naslednji. V primeru, da nekdo
izmed igralcev zadene žeton soigralca, ima
pravico do še ene poteze (tudi v primeru,
če ne zadene ustreznega polja), če žeton
kateregakoli igralca zdrsne z igralnega po-

TIM 9/10 • 80/81 453

Ija, ga mora postaviti na rob igralnega po¬
lja na mestu, kjer je padel z njega. S tega
mesta lastnik žetona znova osvaja polje, na
katerem je stal nazadnje. Če zdrsne žeton
z igralnega polja po lastni krivdi igralca, se
mora ta vračati za dve polji. Na primer —
igralec je že osvojil polje petnajst, sedaj
pa bo moral znova osvajati polje številka

štirinajst, nato petnajst in tako naprej. Igra
je končana tedaj, ko eden izmed igralcev
doseže kvadrat s številko dvajset — El
Dorado. Vrstni red drugih igralcev je dolo¬
čen z njihovim položajem v boju za zlato.
Pa še nekaj — za pravila frcanja se točno
dogovorite, da ne bo med igro prišlo do
neljubih prepirov.


454  TIM 9/10 • 80/81

BRANJE • BRANJE

Matjaž Chvatal

jamarstvo

Med Julijskimi Alpami na severozahodu
Jugoslavije in med Prokletijami na albanski
meji na jugovzhodu, pa tja do Jadranskega
morja se razprostira svet, ki vzbuja s svo¬
jimi nenavadnimi oblikami na površju in
pod zemljo občudovanje prav vsakega člo¬
veka in lahko s svojo lepoto zadovolji tudi
najbolj razvajenega ljubitelja narave. In prav
ta svet tu pri nas je zibelka svetovnega
jamarstva. Tukaj so se kalili prvi naši in
tuji jamarji, ko so odkrivali nove in nove
rove in dvorane Postojnske jame, škocjan¬
skih jam in še deset tisoč drugih. Vendar
se ne bomo ustavljali pri tistih tridesetih
turističnih jamah, kolikor jih imamo, saj je
poleg teh v Jugoslaviji raziskanih prek de¬
set tisoč jam, od tega v Sloveniji pet tisoč.

Jamarstvo

Ali si človek, ki je bil v jami kot turist,
splph lahko predstavlja, koliko truda je bilo
potrebno za izgotovitbv načrta jame, ki visi
na steni pred njim? Ta ne bo nikoli izvedel,
da so se morali jamarji prebiti čez preneka-
tero zapreko, skozi zanj neprehodne ozke
rove in razpoke. Koliko požrtvovalnosti in

časa je bilo potrebno za tistih nekaj črt in
črk na papirju. Vendar so vse to premagali
z ljubeznijo do jam, do najlepše puščave
sveta. Prav ta ljubezen pa se z vsakim obi¬
skom v čarobnem podzemeljskem svetu ne¬
prestano veča in veča.

V Sloveniji je 28 jamarskih društev in klu¬
bov, ki se združujejo v Jamarsko zvezo Slo¬
venije. V teh 28 jamarskih enotah je včla¬
njenih 700 jamarjev, le majhna skupinica,
morda kakšnih dvajset do trideset jamarjev
pa je sposobna za zahtevne, večdneve iz¬
črpavajoče odprave v globoka brezna, ki iz¬
pijejo človeku tudi poslednji kanček moči
in ga često privedejo do obupa. Delovni dan
na takšnih odpravah je dolg tudi prek tride¬
set ur, potem sledi nekaj ur spanja, pa
ponovno dolg delovni dan, začinjen z mra¬
zom, mokroto in izčrpanostjo.

Slika 1. Pred vsako večjo odpravo je potrebno
porazdeliti hrano in opremo v transportne vreče,
za katere je med jamarji že uveljavljen izraz
»prasci«, in to tako, da se prav za vsako, tudi
najmanjšo stvar točno ve, kje je.

Slika 2. V breznih, skozi katera često teče voda,
včasih tudi pravi slap, je zelo nevarno plezati
po spolzkih skalnih stenah, zato napeljejo

Slika 1

TIM 9/10 • 80/31 455

vrv, ki jo jamarji puščajo napeto, ko gredo na¬
vzdol, ko pa se vračajo, jo spotoma pobirajo.
Slika 3 in 4. Trud je velikokrat poplačan ob
pogledu na čudovite kapniške oblike, ki so zras¬
le v dolgih tisočletjih. Ob neki priliki sem zapi¬
sal: »Dričamo se po mastni ilovici. Pridrsamo
do gozdička kapnikov, rjavih in belih, ki štrlijo
iz tal kakor štori posekanih dreves in se blešči¬
jo v neštetih barvah in odtenkih, ob soju aceti-
lenk se leskečejo neštete vodne kapljice, ki
padajo iz neznanih višin. Sredi dvorane, tristo
štirideset metrov pod zemljo je pravi kapniški
raj, ki se preliva v raznih odtenkih od bele,
malce rdečkaste, pa vse do rjave, kakor da bi
se kapniki vse leto nastavljali soncu. In vendar
jim je prvič v desettisočletjih njihovega obsto¬
ja osamljena, od sveta odrezana skupinica treh
jamarjev odvzela njihov večni mir in temo. Prvič
so jih gledale človeške oči, toda ne oči skru¬
niteljev, ugledale so jih oči občudovalcev, ki jim
je lomljenje kapnikov tuje.«

Slika 5. Bivak v globini 440 metrov. Zaradi po¬
manjkanja prostora je fotografiran iz kamina. Te
mreže, ki so na sliki tri, so večna jamarjeva
želja in hkrati edina suha, topla in dokaj udobna
stvar v jami. Po trideseturnem garanju v jami
se pogrezneš vanjo kakor v najmehkejšo žim¬
nico na svetu, se končno sprostiš in medtem,
ko ti telo prične čutiti prijetno toploto, z zaprti¬
mi očmi misliš na dišečo poletno travnato pla¬
njavo, v katero se upira sonce, ko ležiš izteg¬

Slika 3

njen in len. Najhuje pa je zjutraj, pravzaprav ob
katerikoli že uri, ko se prebudiš, zlesti iz te
miline in si ponovno nadeti ■ mokro in blatno
opravo.

Slika 6. Takole nekako je videti transportiranje.
Navzdol gre lepo, saj se ti tovor manjša, toda
povratek je včasih pravi pekel. Mokra in blatna
oprema, ki se ponovno znajde v transportnih
vrečah, je tudi dvakrat ali celo trikrat težja,
tako da znaša teža ene transportne vreče tudi
po dvajset kilogramov. Tudi tovor se neprestano
veča. Ko gre skgpinica z dna, ki je v globini
500 metrov, ima eno transportno vrečo, ko pa
pride do tristo metrov globine, jih ima že sedem
ali osem, v globini 150 metrov pa že kar deset
ali celo enajst. Prava muka je vleči štiri take
transportne vreče pripete na plezalni sedež sku¬
paj s svojo težo ven. Od tukaj tudi ime »prasci«
za transportne vreče.

Tako je na odpravah, toda naj vas to ne ustraši.
Če si želite postati jamar, se lahko včlanite v
enega izmed jamarskih društev, naslov tistega,
ki je najbližji vašemu kraju, pa lahko dobite, če
pišete na naslov: JAMARSKA ZVEZA SLOVE¬
NIJE, Lepi pot 6, 61000 LJUBLJANA.

V društvih prirejajo začetniške tečaje, ki so
brezplačni, prav tako pa si lahko sposodite os¬
novno opremo, da boste pod strokovnim vod¬
stvom obiskovali sprva nezahtevne vodoravne
jame, kmalu pa tudi okusili čar življenja med
kapniki.

456  TIM 9/10 • 80/81

TIM 9/10 • 80/81 457

Matjaž Chvatal

igra z daljnega
vzhoda — go

Pri igri go so uporabljeni najpreprostejši
elementi: les in kamen, črno in belo, črta
in krog. Igramo ga na igralni deski, ozna¬
čeni z devetnajst krat devetnajst črtami.
Figure imenujemo kamne, saj so bile v sta¬
rih časih narejene iz kamna, danes pa so iz
plastike, stekla, morskih škoijk itd. Igro
igrata dva igralca, prvi s črnimi in drugi z
belimi kamni. Kamnov po deski ne premi¬
kata, na desko jih samo izmenično postav¬
ljata. Go je igra za prostor. Vsak igralec se
trudi, da bi s svojimi kamni obkrožil čim-
več nasprotnikovih kamnov ali praznih kri-

Slika 1. Prijateljske partije goja v Go klubu Kranj

458  TIM 9/10 • 80/81

žišč in pri tem onemogočil nasprotniku, da
bi zajel njegove kamne ali pa obkrožil praz¬
na križišča. Igralec lahko požre nasprotni¬
kove kamne, če jih s svojimi popolnoma
obkroži. Partije je konec, ko nobeden od
igralcev ne more več osvojiti praznega pro¬
stora ali zajeti nasprotnikovih kamnov.
Čeprav igralca med igro kamnov ne premi¬
kata, imajo gledalci občutek hitrega gibanja,
napredovanja in nazadovanja, življenja in
smrti, rasti in slabljenja, stalnosti in spre¬
menljivosti. Skupina kamnov, ki je bila ma¬
lo prej še čvrsta, je lahko po nekaj potezah
že v strašnih težavah. Kamen, ki se nam je
zdel povsem mrtev, iznenada oživi z uniču¬
jočim učinkom za nasprotnika.

Na Japonskem so naredili zanimiv poskus.
Vrhunski igralci goja so v računalnik vložili
vse svoje znanje. Takšne poskuse so že
prej delali s šahom in pri tem spoznali, da
računalnik lahko igra šah na velemojstrski
ravni. Japonci pa so bili presenečeni, ko so
ugotovili, da je njihov računalnik, napolnjen
s kopico izvrstnih kombinacij, igral kot po¬
vprečen začetnik. Kako to, ko pa je znano,
da ima go le štiri osnovna pravila? Odgovo¬
ra ni bilo težko najti: ta igra je tako ustvar¬
jalna, da se elektronski možgani ne morejo
meriti s človeškimi.

Pri šahu je za prvi dve potezi okoli 400
kombinacij, pri goju pa kar 130 321. Prav
zaradi tega teorija otvoritve ni obdelana.
Izjema je le prvih deset potez. Kako malo
je to, se zavetno, če vemo, da se igra kon¬
ča šele po dvesto in več potezah. Zato že
po desetih, petnajstih potezah ni možno
najti dveh partij, ki bi bili enaki.

Zgodba o drvarju Uangu

V neki provinci na Kitajskem je pod goro
živel drvar Uang. Nekega dne je odšel v
gozd sekat drevje. Ko je tako hodil, je za¬
gledal palčka, ki sta sedela na mahu, igrala
go in si prepevala. (Janga je njuno početje
tako zanimalo, da je stopil bliže, sedel zra¬
ven in začel igro opazovati. Palčka sta mu
ponudila dateljeva jedrca, Uang jih je ne¬
kaj pojedel in povsem pozabil na lakoto in
žejo. Ko sta igro končala, sta palčka nena¬
doma izginila. Uang je vstal, da bi se od¬
pravil dalje in ta dan vendarle še nasekal
kaj drv. Toda, joj, strašno, prestrašno! To-
porišče njegove sekire je sprhnelo, klin pa

ves zarjavel. Uang se je vrnil v vas, da bi
vzel novo sekiro, toda njegove koče ni bilo
nikjer več, vsi prijatelji in sorodniki pa so
bili mrtvi. Neki starček mu je povedal, da
je njegov ded poznal drvarja Uanga, ki se
je pred sto leti odpravil v gozd in se ni
nikoli več vrnil. Ko je Uang to slišal, se je
zgrudil in njegovo telo je razpadlo v srebrn
prah. Prah so odnesli cesarju, ki je iz njega
naredil čaroben napoj, tak, da je vsak, ki
ga je pil, odlično igral go’in bil srečen vse
svoje žive dni.

Pravila igre

Go se igra na deski, ki ima 361 križišč, na
katera igralca polagata kamne. Igralni pro¬
stor je velik 39 X 44 cm, cela deska pa
meri 42 X 45 cm.

Figure za go so vse enake oblike in imajo
enak pomen. So okroglih oblik debeline od
7 do 11 mm (odvisno od kompleta) s pre¬
merom 21 mm. Potrebnih je 180 črnih in
180 belih kamnov.

1. Črni začne. Položi kamenček na eno od
križišč na deski, potem je na vrsti beli. Vsak

Slika 2. Mojster goja Lojze Šuc — 4. dan igra
simultanko z mladimi goisti iz Kranja

(Foto: M. Chvatal)

igralec položi z eno potezo en sam kamen¬
ček. Kamenčki se med igro ne premikajo,
razen če so ujeti, ko jih igralec, ki jih je
ujel, vzame z deske in jih shrani kot ujet¬
nike. Vsak ujeti kamen se na koncu igre
obračuna kot ena točka.

2. Igralec lahko izpusti potezo, če mu to
ustreza, vendar se to dogaja le proti koncu
partije, ko ni več prostih točk. Sredi igre
bi takšno ravnanje pomenilo čisto izgubo.

3. Prepoved »samomora« je izjema glede na
pravilo, da je kamenčke mogoče polagati
na katerokoli točko. Če je na primer med
črnimi kamenčki ena sama prazna točka,
beli tja ne sme postaviti svojega kamna,
ker bi to avtomatično pomenilo točko za
nasprotnika.

4. Prvi cilj igre je osvajanje prostora. Kot
prostor se štejejo vsa nezavzeta križišča,

TIM 9/10 • 80/81 459

obkrožena s kamenčki iste barve. Vsako
križišče je vredno eno točko.

Drugi taktični cilj je zajem nasprotnikovih
kamnov, in sicer tako, da jih popolnoma ob¬
krožijo kamenčki nasprotne barve. Ujetnike
je treba odstraniti z igralne deske.

Tretji taktični cilj igre je vdor v nasprotni¬
kov prostor, vendar ne zaradi ujetnikov,
marveč zaradi zmanjšanja njegovega pro¬
stora.

To je vse. Seveda se pravila iz teh štirih
osnovnih še razčlenjajo, kar pa tukaj ne
bom opisoval, saj bi za to porabil preveč
prostora.

Go klubi obstajajo v nekaterih večjih me¬
stih v Sloveniji. Ta so: Ljubljana, Kranj, No¬
vo mesto, Maribor. Vse pa združuje Sloven¬
ska go zveza s sedežem v Ljubljani.

MAKETA MALE ŽELEZNICE • MAKETA

Matjaž Zupan

mostovi

Zadnjič smo si ogledali gradnjo hribov in
pokrajine. Pri železnici, ki gre prek teh hri¬
bov, pa bomo morali narediti mostove in
predore. Tudi v naravi je vse polno prog, ki
gredo skozi predore in prek mostov, vsaj
pri nas je le redkokatera proga brez njih.
Najbolj slikovita pa je najbrž proga iz Beo¬
grada v Bar, ki se vije prek stotine mostov
in menda nekajstokrat izgine v predor. Pri
vožnji po taki progi najdemo marsikakšen
navdih tudi maketarji.

Mostov poznamo več vrst, nekateri so že¬
lezniški, drugi cestni, imajo najrazličnejše
oblike, nekateri se pnejo prek kanjonov v
enem samem loku, drugi prečkajo reke z
desetinami obokov. Nekateri so grajeni ta¬
ko, da imajo podporne loke s spodnje strani
(slika 1 in 2), drugi so obešeni na visoke
nosilce, tretji imajo kovinsko ogrodje z zgor-

strani

Slika 2. Most s podpornimi loki

Slika 3. Most s kovinskimi oporniki z zgornje
strani

460  TIM 9/10 • 80/81

nje strani (slika 3), ponekod so mostovi
dvižni, razlikujejo pa se tudi po materialu,
od kamnitih do kovinskih in betonskih, ne¬
kateri pa so celo leseni ali opečnati.
Mesto, kjer bodo mostovi, predvidimo že
pred gradnjo in jih med samo gradnjo že
vstavimo, kot nam kaže slika 4.

Izdelava mostov

Mostove lahko kupimo, pri Mehanotehniki
na Tavčarjevi 5 v Ljubljani so po 50,40 din
za sistem HO in po 37,80 din za sistem N.
So različnih oblik, tisti za sistem HO pa so
dolgi okoli 20 centimetrov. Izbira mostov
je v tujini seveda še veliko večja, vendar
so tudi dražji kot pri nas.

Če nam kupljen most ne ustreza, pa si ga
naredimo sami.

Takega, kot je na sliki 5, naredimo iz stiro¬
pora in sivega plastofila. Iz kartona si na¬
redimo dve šabloni z oboki. Pritrdimo ju na
obe strani debele plošče iz stiropora in iz-
žagamo z električno grelno žagico, ki je
bila opisana zadnjič. Podporne stebre izre¬
žemo posebej, jih prilepimo s plastofilom
na oboke in nato pobarvamo s sivo barvo.

Postopek obdelave stiropora je enak kot pri
izdelavi hribov. V tujini lahko kupimo tudi
papir, ki je potiskan kot kamnit ali opečnat
zid. Most bo seveda videti še bolj »ta pra¬
vi«, če bo oblepljen s takim papirjem.

Lesene mostove, kot jih radi kažejo v fil¬
mih z divjega zahoda, naredimo iz lesenih
palčk. Najprimernejše so palčke iz drvonit-
ke, če se tako stvar še kje dobi. Dobre pa
so tudi palčke (  dolge 15 centimetrov, ki jih
prodajajo za peko ražnjičev. Lepo jih na¬
režemo in zlepimo z UHU ali podobnim le¬
pilom. Seveda pa moramo najprej narediti
načrt v razmerju 1 : 1 in sestavljati posa¬
mezne palčke po njem. Tudi most iz jekle¬
nih nosilcev naredimo na enak način. Naj¬
prej načrt, nato pa posamezne palčke
režemo na pravo dolžino in lepimo po načr¬
tu. Če je narejen iz lesenih palic, ga na
koncu pobarvamo na sivo. V tujini pa se
dobijo plastične imitacije raznih jeklenih
profilov. Iz takih je narejen most na sliki 6.
Za silo se da narediti most tudi iz kartona.
Če pa ga delamo iz vezane plošče, bomo
imeli z njim več dela. Pri vseh mostovih pa
pazimo, da so dovolj trdni, da z lahkoto
nosijo cel vlak. Zato ne bo odveč, če bomo

Slika 4. Prostor za most določimo že na začetku gradnje makete

progo speljali po vezani plošči in jo na več
mestih podprli z lesenimi nosilci, vse to pa
»oblekli«, kot piše zgoraj. Za začetek na¬
redite enostaven most z nekaj oboki, ko pa
si s takimi naberete nekaj izkušenj, se lo¬
tite večjega mostu.

Zanimivo bi bilo, če bi se lotili mostov, ki
jih imate v svoji najbližji okolici.

Predori

Makete brez predorov in vlakov, ki izginejo
na eni strani hriba in se znova pojavijo na
drugi, si kar ne moremo predstavljati. Pre¬
dori so kar nekakšen obvezni del makete.
Dolžine predorov v naravi so različne, od
čisto kratkih pa do nekaj 10-kilometrskih.
Tako dolgih na naši maketi ne bo, naši bodo
imeli največ meter ali dva.

Zgraditi pravi predor je zelo težek posel,
zahteva veliko natančnosti, znanja, delovne
sile in tehnike. Na srečo predori na maketi
niso prav nič težko izvedljivi.

Predor sestavlja vhod in sama cev. Predori
so lahko eno- ali dvotirni, namenjeni parnim
ali električnim lokomotivam. Dimenzije pre¬

slika 5. Most z oboki, narejen iz stiropora

Slika 6. Most, narejen iz plastičnih modelčkov
jeklenih profilov

TIM 9/10 • 80/81 461

dorov vidimo na sliki 7. Najprej je narisan
predor za eno parno lokomotivo (ali pa
dieselsko), nato za dvotirno progo, prav
tako brez električne napeljave in na koncu
dvotirno za električne lokomotive, pri sli¬
kah so vse mere v milimetrih.

Ko delamo predor, moramo upoštevati, da
na ovinkih daljši vagoni in lokomotive seže¬
jo krepko prek tirov, zato moramo dimenzije
predora temu prilagoditi. To naredimo pač
s poskušanjem. Vzamemo najdaljši vagon
in preverimo, če gre skozi vhod, ki smo ga
pripravili, če ne gre, ga povečamo.

V hribu naj bo predor speljan skozi cev iz
papirja. Ta naj se nadaljuje vsaj še kakšnih

Slika 7. Mere predorov za sistema HO in N.
Mere v milimetrih

462  TIM 9/10 • 80/81

30 centimetrov za vhodom, tako da ne mo¬
remo videti »robovja« hriba. Ta cev naj bo
z notranje strani črna. Skica predora je na
sliki 8. Vidimo tudi ojačitve iž vezane plo¬
šče, ki to cev držijo. Če je predor daljši, pa
cev prekinemo, tako da lahko v primeru
nesreče vagone izvlečemo z zadnje strani
hriba ali pa z vrha, če je hrib tak, da lahko
del po potrebi odstranimo. Neprijetno pa je,
če na take primere nismo mislili, potem pa
se nam cel vlak zagozdi sredi predora. Ne
pomaga nič drugega, kot da predor in tudi
hrib razdremo.

Slika 8. Skica predora: a — vezane plošče, b
vhod, c — notranja cev

Vhod

Predor gradimo seveda hkrati z drugim de¬
lom hriba. Najprej pripravimo vhod in ga
postavimo na njegovo mesto, nato pa na¬
redimo bregove hriba.

Sam vhod pa zahteva in tudi zasluži več
pozornosti, kajti ko gledamo za vlakom, se
nam oči ustavijo pri vhodu v predor, dokler
vlak povsem ne izgine vanj.

Slika 9. Vhod v predor z utrjenim usekom

Slika 10. V ozadju sta dva predora in most

TIM 9/10 • 80/81 463

Ponekod lahko kupimo že narejene plastič¬
ne vhode, žal pa jih pri nas že dalj časa
nimajo. Torej nam preostanejo le tuje trgo¬

vine ali pa samogradnja, ki pa da odlične
rezultate. Vhod, ki ga naredimo sami, pa se
nam bo zdel tudi več vreden.

464  TIM 9/10 • 80/81

Načinov je več, zato si jih po vrsti oglejmo.
Pri prvem izrežete vhod iz vezane plošče
ali stiropora in nanj nalepite potiskan papir
(ki izgleda kot kamnit ali opečnat zid) ali
pa ga pobarvajte, če imate za risanje več
smisla, boste sami narisali kamenje, sicer
pa lahko ostane sive barve, kot da je be¬
tonski. Lahko pa tak vhod premažete s pla-
stofilom in nato v to vtisnete prave kamne
ali mivko. Kamni naj bodo enako veliki in
enake barve, zložimo jih v lepem zaporedju.
Mivka pa naredi vtis betonskega mostu.
Nekateri predori pa so narejeni tudi v živo
skalo, tako je tudi vhod iz kamna. Morda
vam uspe v pravi kamen narediti pravo od¬
prtino? Na koncu še vrh vhoda počrnimo.
Tudi prave vhode v predore počrni dim
iz parne lokomotive ali dim iz izpušne cevi
dieselske lokomotive. Vhod je vedno tako
obzidan, da se kamenje ne kruši na progo.
Največkrat je nekoliko pomaknjen v hrib,
tako da se začne z majhnim usekom. To
nam kaže slika 9. Tudi ta usek obzidamo
oziroma oblikujemo iz enakega materiala
kot sam' vhod. Pred vhodom naredimo še
ograjico in čuvajnico in predor je končan.
Poglejmo si še sliki 10 in 11. Na njih vidi¬
mo kombinacije predorov in mostov, ki pri¬
čarajo na maketo pravo razgibanost.

Rafinerija

Tako, o glavnih objektih in delih na maketi
smo nekaj izvedeli, prihodnje leto pa se bo
naše popotovanje po svetu malih železnic
nadaljevalo v ogled in način izdelave raznih
podrobnosti. Za konec pa si oglejmo še,
kako naredimo rafinerijo za našo maketo.
Na slikah 12 in 13 je rafinerija z moje stare
makete. Narejena je bila iz lesenih okrog¬
lih palic in aluminijastih, tri milimetre de¬
belih palic. Lesene palice so razni odrezani
ročaji metel in na stružnico oblikovani kosi
lesa. Vse skupaj je pobarvano z bronzo
(aluminijevo) in sestavljeno. Sestavljena je
iz stolpov za destilacijo nafte in rezervoar¬
jev, v katerih so posamezni derivati nafte
shranjeni pred prevozom. Zraven mora se¬
veda biti tir za vagone cisterne.

Na novi maketi pa je predvidena druga ra-,
finerija. Narejena je iz steklenih epruvet in
škatlic za cigare, dve vidimo v ospredju
slike 14. One v ozadju slike pa so že po¬

barvane s srebrno barvo (bronzo) in pove¬
zane s cevmi. Rezervoarji so narejeni iz
pokrovčkov z raznih pršilcev (lak za lase
in podobno). Na sliki 15 vidimo še en de¬
tajl z iste rafinerije.

Ker je rafinerija precej velika, moramo mi¬
sliti na prostor zanjo že pri načrtovanju. Na

Slika 13. Še en pogled na isto rafinerijo

Slika 14. Rafinerija iz steklenih cevk, dve še
neobdelani sta spredaj

Slika 15. Izrez iste rafinerije

Slika 16. Rafinerija je dobila svoje mesto še pred gradnjo pokrajine

sliki 16 vidimo, kje je moja nova rafinerija
našla svoje mesto.

Odgovori bralcem

Zopet sem dobil več vaših pisem, že spet
prehitevate vrstni red naših člankov. Veči¬
noma so odgovori na vaša vprašanja že
sami članki. Vsem težko osebno odgovo¬
rim, če pa ne priložite pisemske ovojnice z
vašim naslovom in znamko, pa je možnost,
da dobite odgovor, še precej manjša.
Najprej naj pohvalim Bojana Lebena iz Že¬
leznikov, ki je po opisu sodeč naredil zelo
privlačno maketo. Pozivam ga, pa tudi dru¬
ge, da maketo fotografirajo in pošljejo sli¬
ke. Vse dobre slike bodo našle svoje mesto
na straneh tega časopisa!

Egon Bajt iz Tolmina pa bi rad zvedel, kje
bi našel tipkalo, če se v trgovinah tipkal
ne dobi, je še najbolj podobno stikalo za
hišni zvonec. Dokler je pritisnjeno, tok te¬
če, ko pa ga spustimo, je tok prekinjen. Za
kretnico pa rabiš dve taki stikali. Poslal mi
je tudi načrt svoje makete, ki ji morda
manjka kakšen slepi tir. Nasploh sem opa¬
zil, da v svojih načrtih rišete zelo kratke
slepe tire, ali pa jih sploh ni. Kam pa boste
dali vse vagone?

Bil sem tudi na obisku v trgovini Mehano-
tehnike na Tavčarjevi 5 v Ljubljani. Našel
sem le eno novost, in to modem tramvaj,
narejen v razmerju 1 :87, torej primeren
za sistem HO, tudi proge so enake. Stane
368,45 din. S takim tramvajem lahko poživi¬
te mesto, le pragove na tračnicah prekrijte
s sivim kartonom. Tudi tramvajske tračnice
v mestih so namreč skrite med asfaltom.

Lokomotiv imajo več vrst, stanejo pa od
341,60 din do 696,05 din. Te najdražje so
parne in iz njihovih dimnikov se med vožnjo
zares kadi. V dimniku je namreč skri¬
ta žariina nitka, ki se segreje, ko lokomo¬
tiva pelje naprej. Nanjo nalijemo posebno
olje, ki se smodi in kadi. Vagone imajo to¬
vorne in potniške, cena pa je 86,10 din.

Tračnic je kar precej, ravne v dolžinah 5,
7, 10, 15 in 20 centimetrov stanejo od 18,50
do 21,90 din, cene zakrivljenih pa so po¬
dobne. Odbojni element stane 25,15 din, kri¬
žišče pa 38,30 din. Imajo tudi kretnice. Po¬
samezna ročna kretnica stane 140,90 din,
elektromagnetna pa 181,75 din.

Imajo tudi nekaj malega dodatne opreme,
mostove, včasih drevesa in podobno, vendar
pri naših proizvajalcih še vedno ni pravega
zanimanja za izdelavo raznih malenkosti.

466  TIM 9/10 • 80/81

TIMOVA FANTASTIKA • TIMOVA FAISI

Pamela Cleaver

igračke z zemlje

Prevedel žiga Leskovšek

Prek močvirne pokrajine, porasle z rušev¬
jem, sta se Tom in Angela Fisher s šol¬
skim avtobusom peljala domov. Ker se zač¬
ne novembra temniti že okoli četrte ure,
nista bila popolnoma prepričana, kaj sta
videla. Ko ju je avtobus odložil ob kolovozu
proti njuni kmetiji, sta se ustavila, da bi
se o tej stvari pogovorila...

»Kaj misliš, da bi bila tista stvar v Hobbovi
hosti?« je vprašal Tom.

»Izgledalo je kot kak neznan leteč predmet,
o katerem pišejo časopisi. Mislim pa, da
je bil za kaj takega prevelik,« je dejala nje¬
gova sestra.

»Tudi meni se je zdel podoben letečemu
krožniku, a to ne more biti res,« je dejal
Tom. »Leteči krožniki in zeleni možici ven¬
dar ne obstajajo.«

»Potem pa pojdiva in poglejva,« je pred¬
lagala Angela.

Tom je pomislil. »Ne,« je odvrnil. »Od tam
sva oddaljena pol milje, skoraj je že tema
in rad bi popil svoj čaj.«

»V redu,« se je strinjala Angela. »Jutri je
sobota, in ker ni šole, lahko greva zjutraj
tja in si stvar ogledava, če je bilo res kaj
tam, sem prepričana, da do jutri ne bo
izginilo.«

Vtem sta pripešačila domov, spila čaj in
napisala domačo nalogo.

Naslednje jutro je njun oče tako kot vsako
jutro že zgodaj pomolzel krave. Otroka, ki
sta prišla zajtrkovat, sta ga slišala, ko je
govoril materi: »Ponoči je nekdo Billyju
Barcombu ukradel traktor.«

»No, kaj takega pa. še ne! Ali vedo, kdo
ga je vzel?« je vprašala mati.

»Mick pravi, da so Barcombovi slišali nek
ropot, vendar niso bili pozorni na to. Me¬
nili so, da lisjak zalezuje kokoši.«

Gospa Fisher je hranila malega Sama z
jajcem tako, da mu ga je z žličko dajala
v usteča. Ko se mu je žlica približala, je
Sam, ki je sedel v otroškem stolu, odprl
usta, kar je Angelo spominjalo na ptičje
goliče v gnezdu.

»Tatov v teh krajih ni veliko, kajne očka?«
je vprašal Tom.

»Ljudje tod okoli nimajo nič vrednega, kar
bi se splačalo ukrasti,« se je namrdnil go¬
spod Fisher. »Le kdo bi si mislil, da bo
nekdo hotel vzeti Billyjev pokvarjen trak¬
tor. Naslednji teden si je tako in tako na-  j
mer aval kupiti novega.«

Tom in Angela sta pozajtrkovala in poma¬
gala materi pospraviti posodo. Medtem ko
se je Sam v otroški stajici igral z igračami,
sta obula gumijaste škornje, oblekla vetrne
jopiče in odšla ven.

»Hobbova hosta?« je vprašala Angela.

»Tako je,« je odvrnil Tom. Napotila sta se
prek vresišča, ki je segalo prav do vrat
kmetije. Pešačila sta prek raskavih šopov
trave in grobega vresja, ki je preraščalo
tla. Izogibala sta se močvirnim zaplatam in
se spustila v dolino. Preskočila sta potok
in splezala na strm grič na drugi strani.

Pri vrhu so se tla pričela blago nagibati h
gozdičku, ki se je imenoval Hobbova hosta.

»Nekakšen srebrnkast lesket vidim,« je de-

TIM 9/10 • 80/81 467

jata Angela. »Prepričana sem, da  nekaj je
tam.*

»Zatorej ne drviva tja na slepo, ampak se
tiho splaziva naokrog in poglejva,* je dejal
Tom.

Angela je prikimala in kot Indijanca v pre¬
riji sta se pričela neopazno premikati. Ko
sta se približevala, nista videla, kaj je pred
njima, vse dokler nista bila čisto blizu. Ob
pogledu na velikanski srebrnkast predmet,
podoben ogromni vrtavki, sta obstala kot
pribita.

»Tako je velik kot hiša, hlev in molznica
skupaj*, je dejala Angela.

»Poglej tjale,* je dahnil Tom in pokazal z
roko. »Traktor Billyja Barcomba.*

»Pa kolo gospoda Forresta in mesarjev do¬
stavni avtomobil,* je dodala Angela. To pa
ni bilo vse. Ves prostor okoli svetlečega
predmeta je bil natrpan s stebrastimi pošt¬
nimi nabiralniki, vrati, telefonskimi govoril¬
nicami, avtomobili, kolesi, dostavnimi avto¬
mobili in traktorji, ki so ležali vsevprek.

»Le kako so se vse stvari znašle tukaj?*
je bila radovedna Angela.

»Pojma nimam, toda to mi ne ugaja,* je
odvrnil Tom. »Nekaj zloveščega se dogaja.
Domov grem ...»

V tem trenutku so se na steni vrtavke
odprla vrata in v veliko začudenje in ne¬
jevero obeh otrok je skoznje stopilo najmanj
šest metrov visoko bitje. Oblečeno je bilo
v tesno se prilegajoče vijolično oblačilo in
imelo dolge srebrnkaste lase. Razen po ve¬
likosti je bilo popolnoma podobno človeku.
»Saj to je velikan,* je s strahom v glasu
zašepetala Angela.

»Trikrat večji je od očka.*

»On je tisti, ki je vzel traktor Billyja Bar¬
comba in vse druge stvari,* je dejal Tom.
»Toda zakaj?* je vprašala Angela.

»Miruj,* je zasikal Tom. »Počakaj, dokler
nama ne obrne hrbta, nato pa se čim hi¬
treje odplaziva proč.*

Izgledalo je, da je velikan tihe in mirne
čuti. čeprav se otroka njegovega obraza
nista niti malo ustrašila, jima vendarle ni
šlo v glavo, odkod neki je prišel. Ker nista
bila prepričana o njegovih dobrih namenih,
sta raje ostala v skrivališču. Ko se je veli¬
kan z ogromnimi koraki oddaljil od svoje
vrtavke in pričel sklonjen proučevati svojo
zbirko, sta se otroka splazila nazaj po isti
poti, po kateri sta prišla, in se pognala v
tek.

šele ko sta menila, da ju ne more več sli¬
šati, sta se ustavila, da si oddahneta.

»Kaj bova storila?* je vprašala Angela.
»Odšla bova v vas in povedala policaju
Forrestu, kje je njegovo kolo in vse druge
ukradene stvari. Morala ga bova posvariti
pred velikanom, a ne bodi presenečena, če
nama ne bo verjel.*

»Saj je vendar res.*

»Da, toda saj poznaš odrasle. Ne verjamejo
otrokom, ki govore o velikanih in podobnih
stvareh.*

»No, ko ga bodo videli, bodo že morali ver¬
jeti,* je ogorčeno dejala Angela. »Kdor vidi,
verjame.*

»Le počakaj, pa boš videla, da imam prav,*
je črnogledo dejal Tom.

»Mogoče veš, od kod je prišel in zakaj je
vzel vse tiste stvari,* je vprašala Angela,
ko sta se približala vasi.

»Domnevam, da je velikan tujec z drugega
planeta, stvar, ki je podobna vrtavki, pa je
njegova vesoljska ladja,* je dejal Tom. »Ver¬
jetno je na raziskovalni misiji. Prišel si je
ogledat naš svet in zbira stvari kot primer,
kaj je mogoče najti na Zemlji.

»Presneto, kaj misliš, da jih bo vzel s se¬
boj,* je dejala Angela, na katero je to na¬
redilo močan vtis.

»Verjetno,* je odvrnil Tom. »Možno pa je,
da bo kot primerke hotel vzeti tudi ljudi,
zato bi moral biti vsak, ki si ga namerava
ogledati, zelo previden.*

Zgodilo se je natanko tako, kot je predvi¬
deval Tom. Policaj F or rest je priznal, da
je njegovo kolo izginilo in da je bilo ponoči
ukradenih več vozil in sta bila skrivnostno
izruvana stebrasti poštni nabiralnik in tele¬
fonska govorilnica. Ko mu je Tom povedal,
da se vse stvari nahajajo v Flobbovi hosti,
je bil navdušen in obenem osupel, ko pa
je Tom dodal, da jih je ukradel velikan v
ogromnem letečem krožniku, se je razjezil.
Zaradi njegovega posmehljivega nezaupanja
je mala Angelca bruhnila v jok in miličnik
jo je presenečeno pogledal.

»No, no,* je dejal. »Nisem mislil raniti va¬
jinih čustev.* Hitro se je popravil in dejal,
da je moral biti tat izredno visok mož v
kakem modernem avtomobilu tuje izdelave.
Kot previden možakar se je odločil, da ne
bo tvegal in je zaradi drznega tatu, ki bi
bil lahko nevaren, po telefonu zaprosil za
pomoč v bližnjem mestu.

468  TIM 9/10 • 80/81

»Ali lahko tudi midva opazujeva od daleč?«
je hotel izvedeti Tom.

Policaj Forrest se je namrščil 'in strogo de¬
jal, naj rajši odideta domov in da ju bo
tako in tako obvestil, kako se bo vse skupaj
končalo.

Med kosilom je zazvonil telefon in gospod
Fisher se je po krajšem pogovoru vrnil k
mizi s strogim izrazom na licu.

»Kaj sta storila?« je vprašal. »Gospod For¬
rest bo pripeljal s seboj glavnega policij¬

skega inšpektorja iz mesta Tauton, da se bo
z vama malo pogovoril.«

»Vse je v redu, očka,« je dejal Tom. »Z
Angelo sva našla ukradeni traktor Billyja
Barcomba in še veliko drugih stvari. Priča¬
kujem, da se nama bo zahvalil.«

»No, kaj takega pa še ne,« je dejala gospa
Fisher.

»Tlaktol,« je veselo zakričal Sam, ki je z
malim traktorjem udarjal po otroškem stolu

t


TIM 9/10 • 80/81 469

in z odprtimi usti čakal na novo žličko pasi-
ranega korenja.

Tom se je glede razloga obiska glavnega
policijskega inšpektorja rahlo zmotil. Res
se jima je sicer zahvalil, želel pa je tudi
zelo podroben opis, kako sta našla vrtavko
in kako se je obnašal velikan. Gospod For-
rest se jima je opravičil, ker jima pri¬
povedi o velikanu ni verjel. Toma je nastop
glavnega inšpektorja ohrabril. Razložil mu
je svojo teorijo o velikanskem bitju s tujega
planeta, ki zbira najrazličnejše proizvode
zemeljske industrije.

»Da, tudi mi mislimo, da je tako,« je dejal
inšpektor Andrevvs. »Menim tudi, da ne zbi¬
ra ljudi. Vse dokler smo bili v policijskem
avtomobilu, ■ se ga ni dotaknil. Ko pa smo
izstopili, ga je vzel in ga dodal svoji zbirki.
Poskušali smo z njim govoriti, vendar ne
razume našega jezika, čeprav nam tudi on
govori, ne vemo, kaj hoče povedati.«

»Ali se nikakor ne morete sporazumeti?«
je vprašal gospod Fisher.

»Ne. Poskušali smo se sporazumeti s kret¬
njami, vendar ni videti dovolj inteligenten
— vsaj v takem smislu ne, kot smo mi. Kot
pripadnik rase, ki je odkrila vesoljska poto¬
vanja, bi seveda moral biti dovolj razumen.
Poslali smo po predstavnike armade in po
nekoga iz vesoljske agencije, da bo prinesel
napravo za komuniciranje s tujimi bitji, kar
pa bo trajalo nekaj časa.«

»Kaj je to?« je vprašala Angela.

»To je poseben računalnik, ki ga imenujemo
ČETI in je namenjen prevajanju sporočil, ki
jih pošiljajo razumna tuja bitja. Signale pre¬
gleda, jih analizira in primerja z vsemi dru¬
gimi signali, ki so bili odkriti v času vesolj¬
skih poletov.«

»Kaj pa bo potem?« je vprašal Tom.

»Vojska bo ozemlje zastražila,« jima je po¬
vedal Andrevvs. »Flvaležni smo otrokoma,
da sta odkritje takoj javila gospodu For-
restu, kar je bilo natanko to, kar sta morala
storiti. Posvariti pa vas moramo, da se v
bodoče izogibate tega predela. Obvestili vas
bomo o vsem, kar se bo zgodilo.«

»Saj ga ne boste ustrelili, kajne?« je za¬
skrbljeno vprašala Angela. »Tako milo je
izgledal.«

»Seveda ne,« je odvrnil Andrevvs. »Le če
bo postal nasilen. Ne želim povzročiti med¬
narodnega  — hočem reči medgalaktičnega
incidenta.« Oba policista sta vstala, da bi
odšla. »Samo še nekaj. Želimo, da bi se

o tem čimmanj razvedelo. Manj ljudi bo
izvedelo, tem bolje bo. Ker ne želimo, da
bi nam obiskovalci oteževali delo, raje o
tem ne govorita nikomur. Če bo kak novi¬
nar vohljal okoli, mu ne povejta ničesar.
Velja?«

Tom in Angela sta se sicer strinjala, da o
tem ne bosta govorila naokrog, nista pa
nameravala poslušno ostati doma in se pre¬
tvarjati, kot da se ni nič zgodilo. To je bil
najbolj razburljiv pripetljaj v njunem živ¬
ljenju. Kmalu potem, ko sta policaja odšla,
sta vzela Tomov daljnogled in se izmuznila $
iz hiše. Malo zatem sta skrita na ugodnem
mestu opazovala vse, kar se je dogajalo, ne
da bi ju kdorkoli videl.

Vojska je obkolila Hobbovo hosto.

Okoli so postavili bodečo žico in oboro¬
žene straže, na pomembnih mestih pa ne¬
kaj vojaških kamionov in tankov.

»Mislim, da je to neumno,« je dejala An¬
gela, ko je zrla skozi daljnogled. »Če bi
hotel, bi lahko prestopil žico, pobral tanke
in jih dodal svoji zbirki.«

»Kaj počne?« je želel vedeti Tom. »Daj mi
daljnogled, sedaj sem jaz na vrsti.«

»Samo še minuto. Nisem ga še imela pet
minut,« je odvrnila Angela. »Sedi na tleh
in premika avtomobile in druge stvari. Veš
na kaj me spominja, Tom? Tak je kot Sam,
ko se v stajici igra s svojimi avtomobilčki.«
Tom je pograbil daljnogled. »Da, prav tako
izgleda,« je dejal. »Eden od vojakov se mu
približuje in vpije v zvočnik. Hej, pa je res
podoben Samu. Velikan je z roko zakril avto¬
mobile, kot da bi jih hotel pred vojakom
zaščititi in vpije nazaj. Ravno tako kot Sam,
kadar vpije: Pojdi stran, moje, če si hočem
ogledati kaj njegovega. Veš kaj počne zdaj?
Prav nežno je prijel možaka in ga postavil
nazaj na drugo stran žične ograje. Hej,
kakšen hrup pa je to?«

Čeprav nista slišala niti besedice pogovora
med možakom in velikanom, sta trušč, ki
se je razlegel, slišala zelo dobro. V Hobbovi
hosti je bil trušč nedvomno oglušujoč, saj
so si vojaki z rokami zatiskali ušesa. Zvok
je bil izredno visok in je spominjal na bren¬
čanje velikanske jezne čebele. Velikan se
je ozrl navzgor in poslušal. Tom je usme¬
ril daljnogled na velikanovo lice. Tujčev iz¬
raz je bil boječ in kljubovalen hkrati.

»Tak je kot Sam, kadar ga kdo graja,« je
dejal Tom.

470  TIM 9/10 • 80/81

Velikan je vstal, šel v svojo vrtavko in ven
prinesel zaboj. Nekako ga je vključil in iz
njega se je razlegel enak zvok, ki je bil
podoben brenčanju jezne čebele. »To je bil
signal,« je dejala Angela. »Sedaj pošilja
odgovor. Mogoče bo zdaj bolj živahno. Za¬
nima me, če želijo njemu podobna bitja
pristati...«

»Mogoče, a ne mislim tako,« je dejal Tom.
»Slabe volje je videti in nazaj v vrtavko se
je napotil... traktor Billyja Barcomba je
vzel s seboj.«

»Daj še meni, da pogledam,« je dejala An¬
gela in zgrabila daljnogled.

Ko si je ogledovala velikanov obraz, je v
zraku odmevalo jezno brenčanje. Velikan je
odprl usta in tako besno zatulil, da sta ga
slišala celo oba otroka v svojem zavetju.
Ker brenčanja ni hotelo biti konec, je veli¬
kan nejevoljno zalučal traktor stran od sebe,
tako da je le za las zgrešil tank na drugi
strani žične ograde, in splezal v vrtavko.
Medtem ko sta otroka opazovala naprej, se
je velikansko srebrno plovilo z neverjetno
hitrostjo dvignilo navpično v nebo. Na nebu
je kmalu ostala le še srebrna pika. Potem,
ko je v zraku še enkrat zabrenčalo, je vse
utihnilo. Naslednje pol ure se ni zgodilo
prav nič. Ozirala sta se v nebo, a srebrna
pika je izginila in ni bilo videti, da se bo
ponovno pojavila. Ko je minilo še naslednje
pol ure, sta Tom in Angela menila, da je
vsega konec.

»Tudi vojaki morajo tako misliti. Pričeli so
pospravljati,« je dejal Tom.

Po tako razburljivem dogodku sta se le s
težavo privadila na ustaljeno življenje na
kmetiji in v šoli. še cel naslednji teden
sta se otroka večkrat vračala v Hobbovo
hosto, toda vrtavka se ni vrnila. Sčasoma
so vse ukradene stvari, razen uničenega
traktorja Billyja Barcomba, vrnili lastnikom.
To pa ni bilo tako pomembno, saj je imel
Billy Barcombe naročen nov traktor, kate¬
rega je dobil naslednjo sredo.

Čeprav sta Tom in Angela umirala od želje,
da bi prijateljem povedala, kaj se je zgo¬
dilo, sta obdržala skrivnost zase, kot ju je
prosil glavni inšpektor Andrews. Vsekakor
bi jima to težko verjeli, saj se o tem
niso prepričali na lastne oči.

V petek popoldne, točno teden dni potem,
ko sta v Hobbovi hosti opazila tuj predmet,
ju je po povratku iz šole mati veselo po¬
zdravila in jima dejala: »Obisk imata. Poj¬

dita v dnevno sobo. Prinesla vama bom čaj.«
čakal ju je glavni inšpektor Andrevvs. »Mi¬
slil sem si, da vaju bo zanimalo, kako se
je zadeva končala,« je dejal. Ko sta jedla
čajne kolačke z marmelado, je pripovedoval.
»ČETI smo dobili prepozno, da bi lahko
vzpostavili kontakt s tujcem, toda karkoli
je dejal, smo posneli na trak. Posneli smo
tudi sporočila, ki jih je dobival iz vesolja,
in njegove odgovore. Ko je ČETI opravil
svoje delo, smo bili presenečeni nad tem,
kar smo izvedeli.« Policijski inšpektor se je
nasmehnil.

»Tujec, za katerega smo zaradi njegove veli¬
kosti mislili, da je že odrasel, je bil še
otrok. Očitno je vzel vesoljsko plovilo, ne
da bi starši vedeli za to, in se odpeljal
na vesel potep. Pristal je na Zemlji, da bi
si nabral nekaj novih igračk, za kar je imel
naša vozila. Sporočilo, ki ga je dobil, mu je
poslal njegov oče, ki mu je jezno ukazal:
.Takoj se vrni domov, ti porednežV Po kraj¬
šem prepiru s svojim starim se je sprijaz¬
nil s tem, da mora domov. Ko je poskušal
pretihotapiti traktor v vesoljsko plovilo, ga
je oče nekako videl in mu velel, naj ga vrne,
ker z Zemlje ne sme odnesti ničesar. Ker
ni smel obdržati svoje nove igračke, je
traktor v jezi razbil. Kaj si mislita o tem?«
»Uganila sva,« je v smehu povedala Angela.
»Kaj sta?« je zaprepadeno dejal Andrevvs.
»Uganila sva,« je rekel Tom. »Veste, nisva
si mogla kaj, da ne bi opazovala in iz var¬
nega skrivališča tudi vse videla. S svojimi
avtomobili je ravnal ravno tako kot najin
mlajši bratec Sam, kadar mu hočemo vzeti
igrače. Domnevala sva, da je otrok, čeprav
je velikan v primerjavi z nami.«

»Da,« je dejal Andrevvs, »res sta čudovita
otroka. Dokler nismo razvozlali sporočil, se
nam še sanjalo ni o tem. Mimogrede, v
zadnjem sporočilu se nam je oče našega
obiskovalca opravičil. Dejal je, da bo po¬
skrbel, da njegov sin ne bo prišel več na
Zemljo in nas vznemirjal.«

»škoda je, res,« je menila Angela, »če bi
pravočasno dobili ČETI, bi ga lahko razumeli
in se skupaj igrali. Kar predstavljam si,
kako čudovito bi se lahko igrala z velika¬
nom.«

»Hm,« je dejal glavni inšpektor. »Tudi to
je mogoče. Lahko, da bi uživala, toda mi¬
slim ...«

Tom in Angela sta sicer prikimala, strinjala
pa se nista.

TIM 9/10 • 80/81 471

TIMOVI OGLASI • TIMOVI OG

Prodam dobro ohranjen Avtomatic 3 K z dvema
prestavama. Cena po dogovoru. Ogled v soboto
ali nedeljo.

Franc Štucin
Trebenče 12
65282 Cerkno

Prodam 6 mesecev star računalnik v zelo do¬
brem stanju za 550 din in električni vlak po HO
sistemu za 600 din. Oboje hkrati prodam za
1000 din. Pošljem po pošti.

Robert Sambt
Lukačevci 5
69221 Martjanci

Prodam vrhunske HI-FI slušalke SONY za 3000
din; transformator (P = 250W primar. 220 V~
sekundar 40 V~, 12 V~, 2V~) za 1000 din; re¬
vijo Življenje in tehnika letnika 1979 in 1980 po
prvotni ceni; razne načrte elektronskih naprav.
Jani Ločičnik
Trg Franca Kozarja 14
61430 Hrastnik

Prodam dobro ohranjeno avto cesto Mehanoteh-
nike — 6 ravnih, 8 krivih delov, 7 stojal, ograjo
za 8 krivih delov steze ter transformator za 300
din. Avto cesto prodam tudi po delih. Ugodno
prodam tudi železnico po HO sistemu: lokomo¬
tivo prirejeno za potniški vlak, dva vagona ter
transformator za 300 din. Železnico prodam tudi
po delih.

Matjaž Tomažin
Opekarna 20/B
61420 Trbovlje
tel. 061/822-144, int. 409

Prodam malo železnico MARKLIN, ki vsebuje 10
ravnih tirov (8 din kos), 10 krivih tirov (8 din
za kos), 8 vagonov (30 din za kos) in lokomoti¬
vo z manjšo okvaro za 80 din. Kupec, ki kupi
vse skupaj, dobi še eno lokomotivo.

Damjan Svoljšak

Dolenja vas 37

64227 Selca nad Škofjo Loko

MODELARJI IN RADIOAMATERJI, POZOR! Pro¬
dam čisto novo 2-kanalno napravo za daljinsko
vodenje znamke ROBBE ECONOMIC (komplet).
Prodam tudi nove slušalke (zapakirane) znamke
AKG od 4—600 ohmov HI-FI STEREO, model
K140 »cardan«. Cena po dogovoru.

Robert Bukovec
Cesta v Rožno dolino 2
61000 Ljubljana
tel. 061/27-962

Nujno kupim iglo za zapiranje goriva pri motorju
METEOR 2,5 cm 3 . Kupim pa tudi odlično ohranje¬
no 4-kanalno napravo za daljinsko vodenje znam¬
ke SIMPROP, FUTABA, MULTIPLEKS ali ROBBE.

Robert Bukovec
Cesta v Rožno dolino 2
61000 Ljubljana
tel. 061/27-962

Prodam letalski motorček ameriške izdelave s
prostornino 30 cm 3 , 1,7 W, doseže do 10 000 obra¬
tov v minuti. Namenjen je za velike letalske ali
ladijske modele. Poleg tega prodam še jadralni
model PHČNIX, razpon kril je 4,6 m. Cena po
dogovoru.

Janez Torkar

Koritno 14
64260 Bled

Prodam RC napravo SIMPROP SANVVA za 3500
din (2 servomehanizma, oddajnik, sprejemnik in
akumulatorje za oddajnik in sprejemnik). Spre¬
jemnik ima vgrajena stikala za menjavo smeri
servomehanizma. Prodam tudi strašilno pištolo
za 190 din.

Rajko Novak
Sp. Idrija 71/A
65281 Spodnja Idrija

Prodam radiokasetofon GRUND1NG. Cena 1800
din.

Vinko Milavec

Kosovelova 8
66230 Postojna
tel. 067/21-009

Kupim pokvarjen žepni računalnik tipa SHARP
EL-8148 z delujočimi tekočimi kristali. Cena naj
ne presega 100 din.

Zlatko Starhija
Na klančku 9
61000 Ljubljana

Prodam 2 zvočnika, enega v ohišju 4W, 4 Q, in
malo večjega brez ohišja, novo gramofonsko gla¬
vo, kondenzatorje, upore različnih dimenzij in še
drug material. Cena po dogovoru.

Hinko Krajačič
Polje, cesta VI/2
61260 Ljubljana-Polje

Prodam CB postajo MAXCOM 4 (10WAM, PA,
40 kanalov...) z atestom in dovoljenjem za upo¬
rabo. Prodam tudi nedokončano 2W CB postajo
ATOM-3 z načrti. Manjkajo le vse tuljave. Cena
za oboje po dogovoru.

Leon Fajdiga
Vojkov drevored 2
66250 Ilirska Bistrica
tel. 067/81-419

472  TIM 9/10 • 80/81

Prodam kardan, eliso x 50 in os 225 mm, 0 4 mm
za ladijske modele. Prodam tudi integrirani vezji
TCA440 [za 160 din) in CD 4017 (za 130 din).
Kupim pa keramični filter SFT 455, transistor
2N 708 in VF tuljavnike 0 6—8 mm in 0 4 mm
— 6 kosov.

Leon Kos

Cesta 4. maja n. h.

61380 Cerknica

UGODNO IN POCENI PRODAM: TV igre v odlič¬
nem stanju — 5 osnovnih iger in dve dodatni,
prilagoditev na vsak TV sprejemnik, priključek
na antenski vhod; RADIOTELEFON »ČUK« — RT
20 H — frekvenčno območje 2—4 MHz, AM 25 W,
priključek 12 V. Potreben je manjšega popravila.
UNIVERZALNI INSTRUMENT — US3a — merilno
območje: 1 mA—5 A, 100 mV—1000 V, 2 Q do
5 MQ, predhodnik UNIMERA 3, potreben manjše¬
ga popravila.

Kupim pa SWR-POWER METER. V poštev pride
zamenjava.

Leon Fajdiga
Vojkov drevored 2
66250 Ilirska Bistrica
tel. 067/81-419

Prodam kondenzatorje: 10|xF (12 kosov), 100 pF
(8 kosov), 25 pF (2 kosa), 22 pF (37 kosov),
470 pF (100 kosov), 47 pF (1 kos), 100 pF (1 kos).
Proaam tudi računalnik MINITRAN 841B Ei Niš.
Cena po dogovoru. Prodam PONY kolo (Rog) še
popolnoma novo. Izdelujem tudi LIGHT-SHOW
3 X 1000 W po naročilu z ohišjem (700 din) ali
brez (600 din).

Tamara Pavlin
Erjavčeva cesta 21
65000 Nova Gorica

Kupim metanol ali pa že zmešano gorivo za
eksplozijske motorčke: balso različnih velikosti
in debeline od 1 do 3 mm.

Mori Marko

Pod gradom 35

62370 Dravograd

tel. 062/83-082

(samo v soboto in nedeljo)

Prodam nov brodomodelarski motorček OPS 3,5
speed RCB. Prodam tudi odlitke spodnjih delov,
ter komplet za tekmovalne čolne v NAVIGA raz¬
redih F1-V2.5, F1-V5 ter FSR 3,5, FSR 6,5.

Mišo Zornik
V. P. 6523/10 TOV
81400 Nikšič

Prodam radio SELENA F8TR19B26, letnik 1979,
sovjetske izdelave, na baterije in na elektriko
220 V/240 V. Cena je 900 din.

Ivo Ferjančič

Brezje pod Nanosom 6
66225 Hruševje
tel. 067/75-939

MODELARJI, POZOR! Kupim model RC letala, pri¬
mernega za vgradnjo sprejemnika TIM XVII (5
do 6 kanalov). Velikost letala za motor od 2 do
2,5 cm 3 . Poleg letala ali brez njega kupim tudi
GLOW PLUG motor z RC uplinjačem prostornine
2 do 2,5 cm 3  z eliso in gorivom.

Damijan Janc
Nazorjeva 22
63000 Celje
tel. 063/26-452

Kupim načrt za preizkušeno CB postajo. Načrt
naj vsebuje: shemo, seznam potrebnega mate¬
riala in navodilo za sestavo.

Jure Skvarč
Rašiška 1
61000 Ljubljana

Prodam nove COLOR TV IGRE CONIC 4A8 z
možnostjo menjave kaset. Igre so opremljene
z zvočnimi signali, avtomatskim in ročnim ser¬
viranjem žoge, regulatorjem hitrosti žoge in iz¬
biro kota. Povečati ali pomanjšati je moč tudi
loparje. Na razpolago je 10 iger. Cena je 2700
din.

Peter Doberšek
Kolodvorska 19
61310 Ribnica na Dolenjskem

Kupim PONY-EXPRES ali AVTOMATIK 3. Cena po
dogovoru.

Zoran Krošelj
Kristanova 24
68000 Novo mesto

Ugodno prodam RC napravo ROBBE ECCONO-
MIC z 8 kanali, dvema servomotorjema in NiCd
akumulatorji.

Tomi Gostinčar
Zg. Kašelj 67
61260 Ljubljana-Polje

Prodam TV igre BUSH TV GAME TV6 9000. Igre
so še nove in v garanciji. Prav tako prodam
kratkovalovni reakcijski sprejemnik ZRS OT-2 in
detektorski sprejemnik ZRS DET-1. Cena za TV
igre je 1300 din, za OT-2 300 din in za DET-1
100 din.

Tomislav Klemenčič
Kamenškova 41
62000 Maribor

Kupim doma narejen ojačevalnik (HI-FI stereo)
2 X 20 do 30 W. Ojačevalnik naj ima po mož¬
nosti reguliranje — bas, visoke tone in volumen.
Kupim tudi ojačevalnik z istimi karakteristikami
v kompletu.

Ivan Jovan
Zg. Dolič 30
62382 Mislinja

TIM 9/10 • 80/81 473

Prodam RC avto FUTURA 111 s karoserijo in
motorjem. Super Tigre x 21 in vse, kar spada
zraven. Cena po dogovoru.

Robi Simčič
Gradnikova 13
65213 Kanal

Prodam 4-kanalni light-shovv za 1500 din. Vsak
kanal je zaščiten pred kratkim stikom, možna je
regulacija vhodnega signala. Vse v ličnem ohiš¬
ju.

Jože Preskar
Kozje 154
63260 Kozje

Kupim eksplozijski motorček s prostornino
3,5 cm 3  na vodno hlajenje. Motorček naj bo brez¬
hiben. Zraven naj bo navodilo o mešanju goriva
in ena svečka. Cena naj ne presega 500 din.
Kupim še 20 W spajkalnik na 220 V za 100 din.
Dejan Kocbek
Slomškova 12
61000 Ljubljana

Prodam STROJNIŠKI PRIROČNIK Bojana Krauta
(skoraj nov) za 150 din.

Marko Ramšak
Mislinja 21
62382 Mislinja

Kupim načrt VVALKIE-TALKIEA z dometom od 5
do 10 km z opisom izdelave. Cena naj ne pre¬
sega 30 din.

Boštjan Jazbec
Travniška 24

62310 Slovenska Bistrica

Prodan komplet letalskega modela MAXI za mo¬
torje od 6 cm 3  naprej. Primeren je za tekmova¬
nja in trening. 10 originalno zapakiranih svečk
za eksplozijske motorje od 2,5 do 10 cm 3  (BEST
NR. 177/2), vitlo za vleko RC in drugih jadralnih
letal z 200 m vrvice (SILKA), 20 originalno zapa¬
kiranih GABELKOPF BEST. NR. 3548. Vse našteto
je izdelek tovarne GRAUPNER. Prodam še bas
kitaro TAJFUN s 100 W ojačevalcem + box, solo
kitaro TAMAKI s 50 W ojačevalcem + box in
GITAKORD pevsko ozvočenje z dvema 100 W
zvočnima skrinjama.

Miran Kos
Ledinekova 7
62000 Maribor
tel. 062/37-985

Prodam naslednje sklope v KITU (shema, tiska¬
no vezje, material in navodila): NF ojačevalnik
15 W (mono 450, stereo 698), 20 W (5240, 7940),
30 W (599a, 886a), 45 W (663a, 973a), 60 W (770a,
1120a), 100 W (857a, 1210a), kojak sireno 10 W
(335a), LIGHT SHOW v ritmu glasbe 3 X 1000 W
(690a), potujoča luč 10 x1000W (1150a). Po ne¬
kaj višjih cenah lahko naročite tudi sestavljene
naprave. «

Branko Kuralt
Nazorjeva 8
64000 Kranj
tel. 064/28-976

Nujno prodam gramofon ISKRAPHON 2006 z
zvočniki (4 W) za 2700 din; TV igre s 4 osnovni¬
mi igrami znamke BUSH za 1300 din; spajkalnik
MONTER 100 W, 220 V ~ za 650 din ali pa vse
to zamenjam za rabljeno motorno kolo AVTOMA-
TIC 3 M ali športno PONY kolo.

Iztok Juršič
Jakopičeva 13, Duplica
61240 Kamnik

Prodam 4-kanalni LIGHT SHOW (4 x 1200 W); 2
usmernika za regulacijo napetosti 7 do 30 V/3 A
in 7 do 30 V/20 A. Prodam tudi ojačevalec
2 X 50 W s predojačevalci, z regulacijo visokih
in nizkih tonov ter VU metronom na LED diode.
Iztok Bergant
Goce Delčeva 9
61000 Ljubljana
tel. 061/41-579

Bralce Tima prosim, da mi posodijo ali prodajo
načrt za kanu, kajak ali surf. Načrti so lahko
lastne izdelave. Kupim tudi Time letnika 74/75,
št. 6, 7, 8, letnik 78/79, št. 6, 7, 8.

Prodam pa naslednje načrte: za ladjo MERKUR
s tekstom in prilogo za 50 din, za raketni čoln
brez teksta (30 din), za čoln BALI brez teksta
(20 din), za rušilec GNEVNIJ z načrtom in tek¬
stom (50 din), za letalski model BD 4 z načrtom
in tekstom (50 din), KEPLERJEV periskopski dalj¬
nogled (30 din), za diaprojektor za format 10
(30 din), jahta brez vode (30 din), ELEKTRO
PIONIR (100 din), nova še nerabljena PINK-PONK
loparja (100 din), strašilno pištolo (100 din).
Prodam tudi načrte za radioamaterje: svetlobni
telefon (50 din), svetlomer (30 dinj, univerzalni
stabilizirani usmernik (50 din). Kdor kupi več
načrtov, mu jih dam ceneje.

Peter Gerkšič
Tržaška cesta 272/A
61000 Ljubljana
tel. 061/266-978

Prodam železnico po HO sistemu za 450 din,
transformator 4, 8, 12 V za 300 din. Železnica
vsebuje lokomotivo, 3 potniške vagone, 12 kri¬
vih in 2 ravna tira, regulator.

Tomaž Petek
Tržaška 140
61370 Logatec

Prodam železniško postajo po N sistemu za 200
din, 4 električne kretnice po 80 din kos, 3 pot¬
niške vagone za N sistem po 80 din kos. Prvemu
kupcu dam še nekaj metrov tračnic za N sistem.
Tomaž Lavrih
Šentlovrenc 30
68212 Velika Loka
tel. 068/83-282 od 14. ure dalje

Ugodno prodam malo železnico po HO sistemu:
10 vagonov, 2 lokomotivi, postajo, tunel, most,
70 tirov, 2 kretnici, križišče.

Kupim pa načrt za GO-KART, cena po dogovoru!
Simon Okroglič
Gregorčičeva 42
65210 Anhovo

474  TIM 9/10 • 80/81

Prodam dvomanualne orgle EKO TIGER, stare so
eno leto in dobro ohranjene. Cena je 27000 din.
Matjaž Pogačnik
Žirovnica 87
64274 Žirovnica

Kupim dobro ohranjeno akustično kitaro. Cena
naj ne presega 1000 din.

Simon Završnik
Vrnjačka banja 3
63320 Velenje

Ugodno prodam maketo male železnice po HO
sistemu, light show 3 X 1000 W ter PHILLIPSOV
predojačevalnik za magnetno gramofonsko glavo
(HI-FI).

Kupim pa kondenzatorje 4700 p.F/63 V.

Tomaž Repar

61291 Škofljica, Dolina n. h.
tel. 666-041

Kupim naslednji material: dva transistorja BC
109 c, dva transistorja BC 108 c, dva upora 10 M,
en upor 1 K, en trimerpotenciometer 100 K, en
rele 500 ohmov in ploščico kaširanega perti-
naksa.

Renato Bertalanič
Štefana Kovača 9
69000 Murska Sobota

Prodam 200 značk in 2 križišči (po HO sistemu).

Kupim pa vagone, lokomotivo (po HO sistemu)

in nekaj tirov (krivih in ravnih, po HO sistemu).

Robert Bitenc

Trubarjev trg 9

64000 Kranj

tel. 064/23-394

Prodam načrte za vvalkie-talkie, transistorski vžig
avtomobilskih motorjev, zvočno stikalo in še
veliko drugih načrtov. Domet vvalkie-talkieja je
1 km. En načrt stane 40 din.

Sergej Rožman
Ješetova 36
64000 Kranj
tel. 064/22-116

Kupim načrt za vvalkie-talkie, domet do 10 km.
Cena naj ne presega 40 din.

Ponudbe pošljite na naslov:

Edvard Košnjek
Preska 25
64290 Tržič

Prodam sestavne dele avto ceste Mehanotehni-
ke: 2 ravna dela, 10 krivih delov (20 din kos), 10
ograj (5 din kos), 5 podstavkov (4 din kos).
Kupim načrt za vvalkie-talkie, s podrobnejšim
opisom.

Vitoš Zupan

Dol pri Hrastniku 21 a

61431 Dol

Kupim slušalke od 2000 do 4000 ohmov.

Miro Zavrl
ZSMH p. p. 122
64000 Kranj

Ponovno oglašam prodajo helikopterja GRAUP-
NER BELL 476, ker zainteresirani iz Kranja ni
dvignil pošiljke, kot je bilo dogovorjeno. Prosim
vse, ki so se za helikopter zanimali, da me
ponovno pokličejo po telefonu (066)75-096 ali
pišejo na moj naslov:

Davor Apollonio
Pot Pomorščakov 15 d
66320 Portorož

Prodam HI-FI ojačevalnik znamke »MARSHALL«
moči 120 W. Ojačevalnik ima tri vhode s pred-
ojačevalniki, mixer, merilnik izhodne moči (VU),
digitalni merilnik prekrmiljenja, frix-drolly viso¬
kofrekvenčno zaščito, zaščito pred radioaktiv¬
nim sevanjem, zaščito proti kratkem stiku na
izhodu ... Star je sedem mesecev in zelo dobro
ohranjen. Posebno primeren je za manjše ansam¬
ble. Cena 9000 din. Poleg tega prodam tudi 60 W
in 100 W izhodne stopnje. Cena je 1200 oziroma
1800 din. Za naročila in informacije pišite na
naslov:

Darko Rebec
N. Pirnata 16
65280 Idrija

Kukim načrt za 4- ali 6-kanalni LIGHT SHOW.
Pošljite pismene ponudbe.

Prodam pa leto dni staro kolo BRION na 3 pre¬
stave, odlično ohranjeno, za 2000 din.

Robert Zavec
Kacova 4
62000 Maribor

Kupim načrt za vvalkie-talkie. Domet od 1 do
5 kilometrov. Kupim tudi načrt za CB postajo
(na mikrofon). K načrtu naj bo priloženo tudi
navodilo za sestavo in seznam elementov.

Dušan Kordiš
Trata 3/3
61330 Kočevje

tel. 061/852-589 od 13. do 15. ure

Prodam rabljen (1 leto) RC oddajnik ROBBE
ECONOMIC (3 kanali 27 MHz) ter sprejemnik z
enim servomehanizmom (4800 din). Poleg tega
prodam še karoserijo BRABHAM in RC motorček
ENYA (3,5 cm 3 ) na vodno hlajenje (1500 din).

Janko Rant
Godešič 124
64220 Škofja Loka

Izdelujem tehnično dovršene 2-kanaine light
shovve. Cena samo 300 din.

Gorazd Bernik
Vidmarjeva 15
61000 Ljubljana
tel. 061/261-576

Prodam CB postajo MIDLAND PORTABLE —
77-861 in usmernik za CB4A.

Martin Meško
Tavčarjeva 7
66250 Ilirska Bistrica
tel. 067/81-240, popoldne

TIM 9/10 • 80/81 475

Prodam načrt za GO-CART, v katerega lahko
vdelamo motor s prostornino 90 cm 3 , ki »poteg¬
ne« vozilo do 100 km na uro. Prodam tudi načrt
za RC motorni čoln. Cena za GO-CART je 300
din, za RC pa 150 din. Načrt GO-CARTA pošljem
v več delih.

Janez Pungaršek
Bistrica 158
64290 Tržič

Kupim dobro ohranjeno akustično kitaro. Cena
naj ne presega 1000 din.

Simon Završnik
Vrnjačka banja 3
63320 Velenje

Prodam nov, še nerabljen sprey POZITIV 20, in¬
tegrirana vezja SO 42 P, ČD4017, 2 raketna mo¬
torčka, kupim pa načrt za vvalkie-talkie z dome¬
tom do 20 km.

Matjaž Šegula
Cesta JLA 34 a
64000 Kranj

tel. 064/24-437 (v soboto in nedeljo)

Kukim načrt vvalkie-talkie z dometom od 5 do
10 km. Priložen naj bo opis delovanja in opis
izdelave.

Franc Mavser
Vrtača 29
68333 Semič

Ugodno prodam večjo količino materiala za že¬
leznice po N sistemu (1 :160): vagone, lokomo¬
tive, tire vseh vrst, hišice. Pošljem po povzetju.
Samo Prodan
Vegova 27
66000 Koper
tel. 066/22-439

Prodam kalkulator M-31 (nad 30 operacij) za
900 din; kasete: DONNA SUMMER — BAD
GIRLS 1, EDDY GRANT — LOVE IN EXILE, LENA
LOVICH — STATELES, kasete so nove (za 90 din
kos). Prodam še kvalitetno zračno pištolo češke
izdelave. Domet 300 m, še v (18-mesečni) ga¬
ranciji. Dodam 20 kartonskih tarč. Cena 1300
din ali po dogovoru. Možnost zamenjave za dob¬
ro ohranjene TV igre (najmanj 6 iger).

Primož Poljanšek
Selo 30
64226 Žiri

Prodam lokomotive po HO in N sistemu. Za po¬
droben seznam s cenami pišite in priložite
znamko.

Franc Lekše
Prešernova 47
61410 Zagorje ob Savi

Kupim letalski motorček s prostornino od 0,50
do 1,5 cm 3 . Cena po dogovoru.

Tomaž Klavs
Zupanova 8
61000 Ljubljana

tel. 061/342-581, od 19. ure dalje

Prodam fotoaparat POCKET 1000 (Kessel), zaradi
nakupa novega fotoaparata (aparat je brezhiben,
posnetki so odlični). Prodam tudi nastavek za
bliskavico. Cena je 1000 din.

Leon Mikuletič
Levstikova 12
66250 Ilirska Bistrica

Prodam light show 3 X 400 W z rezervnimi va¬
rovalkami za 600 din, UKV oddajnik s priloženo
shemo za 200 din, oboje po povzetju. Prvi po¬
nudnik dobi gramofonsko ploščo.

Kupim pa shemo za elektronski zvonec in na¬
slednje številke Tima: 1, 2, 3 in 5 letnika 80/81
po 12 din za kos.

Sretan Tkalčec
M. Kovača 26
42300 Čakovec

NOVO! Izdelujem ploščice tiskanega vezja po
naročilu. Ploščice do 50 cm 2  — 90 din, do 100
cm 2  — 150 din, do 150 cm 2  — 220 din. Tiskano
vezje, katerega ploščice želite imeti, prerišite
čim lepše in natančno na paus papir s tušem
(črni flomaster). Kakor boste narisali, takšna bo
ploščica. Ploščice so izdelane po foto postopku,
izjedkane in zaščitene. Dobava takoj.

Kupim pa CB postajo.

Mirko Mušič
Drapšinova 18
63000 Celje

Prodam rolko znamke Free Former (baletno) za
650 din in motorček C1POLA 1,5 cm 3  brez RC
uplinjača za 980 din.

Tadej Komavec
Gregorčičeva 13 c
65000 Nova Gorica

Prodam rolko SIGMA 3 za 450 din in jadralno
letalo SAPER 13, kategorije A-2. Razpon kril je
2,2 m, dolžina pa 96 cm. Model je treba sesta¬
viti, priloženo je vse potrebno (lepilo, japonski
papir, načrt). Cena je 450 din.

Darko Zvonar
čečovlje 53

62390 Ravne na Koroškem

Kupim letalski motorček do 2,5 cm 3 . Motorček
naj bo v brezhibnem stanju.

Jože Korošec
Šlandrova 17
62310 Slovenska Bistrica

Prodam integrirani vezji CO4017 in CD 4049
(25 din kos), 90 kondenzatorjev (66 keramičnih
in 24 folijskih). Vsi so različnih vrednosti (ke¬
ramični po 8 din kos, folijski 16 din kos). Pro¬
dam še 4 elektrolite 100ixF/15V (25 din kos),
transistorja BC 108 (25 din kos).

Andrej Sakner
Ul. Bratov Učakar 80
61000 Ljubljana
tel. 061/57-310

476  TIM 9/10 • 80/81

Kupim helikopter GRAUPNER BELL 47 G. Model
je lahko z motorjem ali brez njega. Kupim
servomehanizme SIMPROP (TINY-C, TINY ŠPORT,
SIMPROP-CONTEST).

Prodam pa nov, še ne utečen eksplozijski mo¬
torček COX 0,8 ccm BABE BEE. Zdraven priložim
eliso. Cena je 450 din.’

Danilo Gregorc
Mali vrh n. h.

61293 Šmarje-Sap

Prodam več zemljevidov ameriške proizvodnje
velikosti 1 m 2 . Prodam tudi več disco plošč in
Fermovale čoln za Mč-1. Čoln je dosegel 3.
mesto. Cena po dogovoru.

Boštjan Tepina
Črtomirova 26
64260 Bled
tel. 064/78-029

Kupim zelo močan motor DELFIN (lahko tudi
MERKUR) moči 4—9 V. Prodam pa dve osi za
ladijske modele, dolgi sta 15 cm. Cena za kos
je 15 din. Prodam tudi 25 nalepk PEKO in še
veliko drugega materiala. Za podrobne informa¬
cije priložite znamko.

Jožko Šetina
Vikrče 10

61211 Šmartno pod Šmarno goro

Prodam 3-kanalni light show (1000 W na kanal).

Boštjan Kenda

Celovška 122

61000 Ljubljana

tel. 061/356-265

Prodam gramofon GARRARD z ojačevalcem Iskra
HI-FI 2 X 20 W (glava SHURE 756, avtomatic) za
7800 din, boxe 2 x 20 W sinus 57 x 33 cm za
2900 din. Komplet 10000 din. Prodam tudi vrhun¬
ski mikrofon AKAI ACM 30—20000 Hz 4500 din
in slušalke SENNHEISER HD400 HI-FI STEREO
za 1800 din, ojačevalec za solo kitaro 2 X 20 W
z zvočniki za 3800 din ter kasetofon REXTON,
potreben manjšega popravila, za 800 din. Gramo¬
fon z ojačevalcem, zvočne skrinje, mikrofon in
slušalke so novi in v garanciji.

Jernej Žagar
T. Dežmana 6
64000 Kranj

Kupim sledeče debeline in vrste lesa: lipovo
deščico debeline 10 cm, široko 15 cm in dolgo
30 cm. Letvice iz bale: 2 letvici 3x10  cm in
dolge 205 mm in 275 mm. Balsa debeline 3 mm,
široke: 1 kos 15 cm, 2 kosa 15 cm, dolžine pa
35 in 15 cm in še nekaj kosov za najmanj 30
reber. Smrekove letvice: 5 x 12 x 1000 mm,

3 X 10 mm in 3 X 15 mm. Celuloid, debel 1 mm,
širok in dolg pa 15 cm. Belo pločevino 10 X 10
cm. Kupim tudi motorček srednje moči (60 do
120 km/h), cena naj ne presega 350 din. Ostale
dele po dogovoru.

Alan Mikulan
Nad mlini 8
68000 Novo mesto
tel. 068/22-683

Graditelji RC naprav, POZOR! Prodam integrirano
vezja CD 4017, SO 42 P in medfrekvenčne trans-
formatorčke (AM) za 445 kHz (bel, črn, rumen).
Ugodno prodam tudi drugi elektro material. Pro¬
dam tudi light show (4 kanali) z žarnicami.

Kupim pa integrirano vezje NE 543.

Andrej Žagar
Verje 21/B
61215 Medvode
tel. 061/612-487

Kupim večjo količino radiomateriaia (keramične
kondenzatorje in upore za oddajnik XIX ter spre¬
jemnik XVIII in XVII). Vse naj bo miniaturne
izvedbe — kondenzatorji do 12 V, upori moči
0,25 W ali manj. Kupim še kondenzatorje: KEU/
100 V, 68 nF/M — 5 kosov, trimer kondenzatorji:
do 100 pF — 1 kos, 10—40 pF — 1 kos, 4—26 pF

— 1 kos; transistorji: SF115 — 2 kosa, 2 N 708

— 1 kos; diode: 1 N 914 — 4 kose; transfor¬
matorji AM: rumen — 2 kosa, bel — 2 kosa,
črn — 1 kos (tloris 7 X 7 mm za 455 kHz); IC:
SO 42 P — 1 kos, CD 4017 — 2 kosa, uA741 —
1 kos, LM 324 — 1 kos; potenciometre: 5 K lin
za K. M. (Klenovšek) — 4 kose, 100 K lin s 4 mm
osjo — 4 kose, 220 K lin — 2 kosa; hladilno
rebro za BFJ 17 — zvezda — 1 kos; tuljavnike
z rdečim VF jedrom za Timove sprejemnike —
4 kose. Cena naj ne bo previsoka.

Jože Šmigoc
Grad 37
64207 Cerklje

Prodam tovarniško izdelane module za končne
stopnje (100W/8Q) ojačevalcev, ton blende, po¬
leg tega pa še IC, transistorje ipd. Prodam tudi
usmernike, kable za posnemanje in sklope za
zaščito zvočnikov.

Tomislav Murovec
Tumov drevored 23
65220 Tolmin

Prodam dobro ohranjen AVTOMATIC 3K z dve¬
ma prestavama. Cena po dogovoru. Ogled v
soboto ali nedeljo.

Franc Štucin
Trebenče 12
65282 Cerkno

Kupim letalske motorčke od 2,5 do 5 cm 3  na
žarilno svečko. Vsak motor naj ima eliso, po
možnosti tudi kaj goriva in rezervno svečko. Vsi
motorji naj bodo še dobro ohranjeni in naj dobro
delujejo. Cene po dogovoru.

Darko Zavodnik
Francetova 7
62380 Slovenj Gradec

Prodam detektor za iskanje kovin, motorček z
notranjim izgorevanjem WEBRA SPEED 4 ORC
(1,25 KS) z MINlVOX izpušno cevjo, načrte za
gradnjo RC modela jadrnice (razred M) in načrte
za gradnjo katamarana razreda UNICORN.

Andrej Nemec
Plečnikova 4
62000 Maribor

TIM 9/10 • 80/81 477

UGANKE • UGANKE•UGANKE•UGAN

Pavle Gregorc

KRIŽANKA

Vodoravno:

1. stranski del medenice, 5. vrsta dvigala za dvi¬
govanje in prenašanje bremen, 7. reka na Do¬
lenjskem (tudi tovarna zdravil v Novem mestu),
8. palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za
udarjanje, 10. bogastvo gozdov, 11. za bivanje
namenjena stavba, 12. srednji črki besede RIBA,
13. seznam in razpored šolskih predmetov, 14.
del vodovodne napeljave, 16. najslabša šolska
ocena, 17. to, kar je zaključeno in sestavljeno
iz dopolnjujočih se delov; komplet, 20. znak za
kemično prvino osmij, 21. tkanina s stopniča¬
sto, vzorčasto vezavo, 25. mostiček, 26 .pripra¬
va, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja zrak
za gorenje, 28. podolgovat kos lesa ali kovine,
navadno pravokotnega prereza, 30. enaki črki,
31. omot, 32. naziv, 33. naslov Prešernove pes¬
mi, 34. poškodba roke ali noge, 35. avstrijski
inženir, ki je leta 1912 izumil po njemu imeno¬
vano hidravlično turbino (Victor), 37. prestol.

Navpično:

1. piškot, 2. sadni sok »Talisa«, 3. avtomobilska
oznaka Ljubljane, 4. prostor za zbirko ali učila,
5. konjski samec, 6. ena od treh dimenzij, 7.
poziv, 9. papirnato otroško pokrivalo, 11. soglas¬
nika v besedi HERA, 15. množinski osebni za¬
imek ženskega spola, 18. lomljenje, 19. čebeli
podobna žuželka, 21. iz debla izdolbljen čoln, 22.
samodejna naprava, 23. znak za kemični element
samarij, 24. strokovni izraz, 25. velika stanovanj¬
ska stavba, 27. rastlina križnica, katere koren
je začimba, 29. vzklik, 32. ime slovenskega knji¬
ževnika Cankarja, 34. nasprotje dobrega, 36. kra¬
tica za »primer«.

SKRIT PREGOVOR

NATIČ — SOK — ČIN — EMU — MENIH —
POR — IDEJE — NEMO — DERAIN — TRIJET
— AKI — SELIM — PAJO — ZAMA — ODRED
V vsaki gornji besedi prečrtaj po eno črko,
druge pa beri po vrsti in spoznal boš grški pre¬
govor.

PREMEŠANE ČRKE

MAR DELO?

Seveda, veliko potrpežljivega dela je vloženega
v njegov »izdelek«. Kdo je to?

POSETNICA

DARJA CIN

Darja je pri tehničnem pouku naredila lep mo¬
del. Kaj je tisto, kar je ustvarila?

478  TIM 9/10 • 80/81
ŠESTILA

Krožnica v sredini je narisana s šestilom šte¬
vilka... No, hitro odgovori!

BUS — CA — CA — ČAN — DE — DEK — Dl

— FU — KA — KLO — KROV — KROŽ —
KVAD — MET — MOR — NA — NA — NA¬
MA — NI — NI — PEKT — PIK — PO — PRA

— PRE — PRED — PROS — RA — RAT —
RAV — RE — Rl — ROST — SPEK — TA —
TEK — TER — VA — VEN — ZA

3 . 6 .

Iz navedenih zlogov sestavi 15 besed in jih vpi¬
ši v desno stran lika.

1. kovinski predmet, ki rabi za pokrivanje po¬
sode, 2. uspešen strel, 3. udarec s plosko roko,
4. rebus z dvema rešitvama, 5. razvoj,'progres,
6. sklenjena ravninska krivulja, katere točke so
enako oddaljene od središča, 7. prebivalec me¬
sta na Koroškem z veliko železarno, 8. stvar,
reč, 9. zajedljivost, 10. geometrijski lik, ki ga
omejujejo štiri enake stranice, 11. dejavnost,
ki je v zvezi s plovbo in ladjami, 12. raven pre¬
del zemeljske površine, 13. pramen mavričnih
barv, ki nastane ob prehodu bele svetlobe skozi
optično prizmo, 14. aparat, 15. propagandno gra¬
divo z daljšim opisom.

Tretjo in šesto črko vsake besede vpiši v stolp¬
ca na levi, kjer boš ob pravilni rešitvi prebral
slovenski pregovor,

KROGLE

Krogle A, B in C so različno velike in če jih
položimo na odprtine, prinašajo različno število
točk. Kolika je največja vsota točk, ki jih lahko
dosežemo s tremi kroglami?

VŽIGALICE

Premakniti smeš le eno vžigalico, da bo račun
točen. Uganka ima dve rešitvi.

POSETNICA

ROGER V. SVAT

Roger ima obrt za vrezovanje napisov ali okra¬
skov v kovino. Kako se ta obrt imenuje?

IZPOLNJEVANKA

TIM 9/10 • 80/81 479
KOMBINIRANA IZPOLNJEVANKA

S pomočjo spodaj navedenih zlogov sestavi 10
besed in jih vpiši vodoravno v lik.

A — CA — CE — ČE — HA — KA — KLAD —
NI — NI — NJE — NJE — NJE — PA — Pl —
PRE — RAT — SA — SEG — SLO — TE — VE
— VE — VIST — VO — ZA — ZA — Zl

1. periodično gibanje, oscilacija, 2. urejanje las'
z glavnikom, 3. snov, ki obdaja druge dele in
jih veže, 4. to, kar nekaj presega, 5. naprava,
6. vrsta pokrivala, 7. zavidanje, 8. veliko bogast¬
vo, 9. slovansko pleme iz Finžgarjevega romana
»Pod svobodnim soncem«, 10. premikanje s te¬
kom.

Na poljih s krogci boš prebral misel hrvaškega
politika Anteja Starčeviča.

MISEL NA ČRTICAH

1.0-K A

2. VED-

3. -E-K

4. PRE-- — M

5. -P — I V —

6. - DANT

7. p-V N I K

8. — R-T

Na vsako črtico vpiši eno črko tako, da skupaj
z že natisnjenimi črkami dobiš besede nasled¬
njega pomena:

1. označitev, 2. vedenje, znanje, 3. špica pri
kolesu, napera, 4. predplačilo, ara, 5. rastlina,
ki »speče«, 6. poveljnik, 7. prostor s peskom na
otroškem igrišču, 8. sol kromove kisljne.

Zaporedoma brane dodane črke na črticah se¬
stavljajo misel angleškega politika in zgodovi¬
narja Thomasa Macaulaya.

V posamezno vrstico vpiši zahtevano besedo
tako, kot kažejo številke v poljih.

1. človek, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem
lesenih predmetov, zlasti pohištva, 2. zavedanje
lastne vrednosti, 3. povabljenec, 4. športni re¬
kvizit, reket, 5. osamljenost, 6. človek, ki se
ukvarja z ličenjem, 6. reka, ki priteče v našo
državo pri Dravogradu in se vzhodno od Osijeka
izliva v Donavo.

Skupaj s črkami, ki so že vpisane v lik, boš
v vodoravnih vrstah lika prebral misel avstrij¬
skega dramatika Franza Grillparzerja.

SOSEDNJE ČRKE

Namesto črke v levem zgornjem vogalu vpiši
v posamezno polje lika njeno sosedo v slovenski
abecedi, bodisi levo, bodisi desno. Seveda mo¬
raš izbrati pravo, vendar velja izbira le za po¬
samezno polje, v kakem drugem polju z enako
črko v levem zgornjem kotu, je morda treba
vpisati drugo sosedo. Primer: v prvem polju je
vpisana črka D, vpisati moraš črko č ali E.

Ob pravilni rešitvi boš v vodoravnih vrstah lika
prebral misel francoskega filozofa La Roche-
foucaulda.

480  TIM 9/10 • 80/81
DODANE ČRKE

Od debelejše navpičnice do konca lika:

1. ilovnata jama, 2. nalezljiva bolezen z vročino
in vnetjem dihal, 3. osrednji prostor starorimske
hiše, 4. lovec na rake, 5. sodobni sovjetski pe¬
snik (Pavel), 6. srbohrvaško moško ime.

Skozi ves lik:

1. zadnji del vratu, 2. starorimski vojskovodja,
ki je zmagal v bitki pri Akciju leta 31. pr. n. š.,
3. alkalijska kovina (Na), 4. metulj s črnimi pa¬
sovi na krilih, 5. brezbarvna strupena tekočina,
osnova za izdelovanje anilinskih barvil in zdra¬
vil, 6. lepotna čebulna trajnica.

V prvem stolpcu boste prebrali ime redke ko¬
vine, ki je v naravi večinoma skupaj s sorod¬
nim niobijem. Beseda je sestavljena enako kot
druge besede v izpolnjevanki — brez prve črke
pomeni madžarsko moško ime.

1. Če želimo kako število pomnožiti s 125, ga
lahko delimo z 8 in pomnožimo s 1000. Je
tako računanje pravilno?

2. Odkril si pismo, napisano s skrivno pisavo.
Ugotovil si, da je napisano od desne proti
levi. Kakšen pripomoček bi uporabil, da se
ti ne bi bilo treba truditi z branjem?

3. Sredi dvorišča stojita drogova za obešanje
perila. V katero smer neba kaže njuna senca
zjutraj, opoldne in pred sončnim zahodom?

REŠITVE UGANK IZ 8. ŠT.:

SLIKOVNA UGANKA: vogal, breza, mopedist,
konjenica, torta, vodnjak, zebra, sekvoja. Misel:
Glava brez spomina je kot trdnjava brez vojske.

LOGOGRIFI: 1. s-likar, 2. r-javka, 3. E-rebus,

4. B-lstra, 5. r-abota, 6. o-prema. Končna rešitev:
s-rebro.

SKRIT PREGOVOR: Ne misli, da ši dober, če si
najboljši med slabimi.

NASPROTJA: mirovanje, izdih, krivica, analiza,
naprednež, krčenje, 'afelij. Končni rešitvi: mikan-
ka — česanka.

ZLOGOVNI MAGIČNI LIK: Vodoravno in navpič¬
no: 1. copate, 2. pastile, 3. telegrafija, 4. Figaro,

5. Jaroslav.'

XP^

X = A

■npogzA pojd ui njoAos pojd ‘npogez pojj £
'o|ep8|6o 2 ‘oujiABJd or l  :nsil/M3Hd IVUMIHJL
‘Z  e>i|!A 0 is iuo|psos s ubsubu  oj 6 oj>| :vHJ.S3§

OSI- fedn>|s

‘02 — O ‘09 — 8 ‘Ok — V BjfiOJ» :31DOUM
joqsu fo|6 =30nVOIZA
■eouuper — uio ef-iea :vOIN13SOd
■JB|opouj — 0 | 0 p JBUI : 3 >iug 3NVS3W3Ud

■OjpOUI BZ OfBUJ! OS 1>| ‘Ofuj. Uj JOpOLU

UO opud muainou gošij bn :HOA003Hd ilUMS
■toiuBd [Bboqn luosa a iq
ep ‘igoiu f|OAop eunu >|OAO|g :3xag 3fNC13SOS
■BUiO>jO>|s ou ‘Buio>|eJO>( ofnp
-ojdBU tsoueuz :|osir\l 'iBiuoj>i ‘8 ‘>|!UAO>|S0d 'L
‘;uepueujo>| ‘g ‘BAUdo>| 'g ‘Luofnpojd ‘p  ‘>jaj9deu
■£ ‘IsoupoA z  ‘B^BUZO :HVOUU3 VN 13SII/M

■|b;uv-1

:AOtjsoj Buguo» ■Bf!||-| p g ‘uipu-B g ‘jB>jej-} -p
'fl-UB-u £ ‘BduB-v 2 ‘>|!U|!4 t :3»ag 3NVOOa
■BAOJBp BUgi|ZBJ BJS ‘OUIB[|qBJ
-odn bB sp ‘;souqosods ui uinzey :|9S!y\| -babjo
■ l  ‘jboi| -g ‘BtoujBS -g ‘JBdo| ■p  ‘isoB ■£ ‘souod
Z  'JBŽilu l  :VMNVA3rmOdZI VNVaiNISl/MO>i
fB>j0u OA op>jBSA ed ged ‘bBosa oa
ou ogq!N : |as!|/\| -arue>]0} oi ‘iuoaois  '6 ‘pB|>|BZ
8 ‘tsiABz m L  'BOjdog -g ‘tBJBde -g ‘6os0jd 'p ‘oaiz
-oa ■£ ‘ofuesog Z  ‘ofueq!U i :VMNVA3rN10dZI
•oa ou JBSog hpn; OAod
‘oa jb>i ‘OAod Jop» uoAoBoJd -pfodsojd -gi
‘BABJdBU • Pl  ‘JOPjOdS -£l ‘BUjUABJ ' Zl  ‘BOUBUJOIU
‘ll  ‘jBjpBA>| 'ot ‘}soj>|!d '6 ‘joujpojd 8 ‘ueguoA
-ey 'L  ‘bojubzoj>i -g ‘>|ep0jdBU -g 'snqoJ!p ■ p  ‘bi
-njO|>[ '£ ‘^ojopBz z  'B>iAOJ>iod I  =V0INA0OO1Z

'UOJ} 'UB|dBX

‘uiaz ‘iub>| ‘ouij ‘foAO 'yy ‘AOiO| ‘qoiu ‘Ajq ‘;seiu
-sp ‘so ‘bio|93 ‘Buo ‘aoo ‘>|!ujn ‘gl ‘B§!q ‘so|
‘giq "b>|j>| ‘ABfJOZ ‘>i|0>| :oUA6JopoA ‘VžiNVZlUM

TIMOVI NAGRAJENCI IZ 8. ŠTEVILKE

DODAJANJE ČRK: 1. Alain — talina — platina,
2. stenj — snetje — ustenje, 3. krota — So--
krat — prostak, 4. natis — Stalin — listina,'5?
Stark — starka — stranka. Končni rešitvi s^Te-
sla, Pupin.

van Prinčič, Kozana 79, 65212 Dobrovo-Goriška

ia Malovrh, Cesta na grad 62, 63000 Celje
ikoletič, Šercerjeva 13, 63320 Velenje

911

vaša domač;
delavnica

TEHNIKA V HIŠI

KOVINE — UPORABA IN POPRAVILA
TOPLOTNA IN ZVOČNA IZOLACIJA V
NOVANJIH

CENTRALNO OGREVANJE
UPORABLJAMO SONČNO ENERGIJO

Gornjih pet knjig iz serije Vaša domača d<
lavnica lahko naročite pri Tehniški založi
Slovenije za 900,00 din. Naročniki Tima imaj
20 % popusta.