St 50.
V Gorici, dne 9. decembra 1892.
Tečaj IV,
© v
r
"S
„Nova Soča"
izhaja vsak petek o poldne in velji s prilogo . Gospodarski List" vreil po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiijana:
Vse leto .... gld. 4‘40,
Pol leta ....	„	2'20,
Četrt leta ....	„	1'10-
Za tnje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravnistvu.
,,Gospodarski List“ izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in upramtištvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.
4
Oznanila
Stonicea plačajo sef za štiristopno
rr\to :
kr., če se tiskajo 1 krat, o
»	n	n	n	*■*	»
^ n	n  «______n	^	n
Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo sevto-bakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravnistvu „Nove Soče11. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
(I/daja za Gorico.)
J.
Državni zbor
Danes teden imela je poslanska zbornica zanimivo, važno sejo, kakoršne že dolgo ni bilo. Znana izjava grofa Taaffeja, ki je v hipu podrla vse levičarske nade, dobila je v tej seji od levičarske strani krepak odgovor. Pa ne le to, grof Taaffe je moral tudi čutiti jezo levičarjev, ki so mu s pomočjo svojih največjih nasprotnikov (Mla-dočehov) odrekli celč> dispozicijski zaklad s 167 glasovi proti 146. — Poljaki so glasovali za dispozicijski zalog; v tem zmislu je v imenu poljskega kluba govoril sam predsednik vitez J aw or s ki. —	Dr. Herold
govoril je	v imenu	Mladočeliov	proti zalo-
gu. Ob enem pa je s srečno dovtipnostjo šibal levičarje, ki so zašli v jako neprijetne zagate, iz katerih si ne znajo pomagati. —
V	imenu „konservativnega kluba14 govoril je sam predsednik Hohemvart ter izrekel se	zanj. —	Za njim	se	je oglasil
Taaffe, ki	je dejal:	Z ozirom	na	razne izja-
ve čuti vlada potrebo, določiti iznova svoje stališče. Vlada stoji na podlagi ustave in ne zapusti tega stališča. Tudi razmerje z Ogersko zmatra za dognano in stalno organizacijo. Zato tudi ne kaže povdarjati tega pri vsaki priliki. Glede sedanjega položaja je samo to izjaviti, da se vlada drži prestolnega nagovora z dne 11. aprila 1891. Vkupno delovanje vseh zmernih strank je najbolje sredstvo, da se sestavi tudi od vlade kot potrebna spoznana trdna večina. Vlada se bo v tem oziru trudila kar najbolj mogoče in bo vestno izvrševala svoje dolžnosti ter zlasti na Češkem delovala na to, da se doseže sprava. Ker se vlada ozira na državne koristi, zato dovolitve ali odklonitve dispozlcijskega zaloga ne zmatra za tak6 važno, da bi moglo to uplivati na nje načela in premeniti nje stališča proti zmernim strankam v tej zbornici. — Schneider in Pattai sta se v imenu antisemitov izrekla za dispozicijski zalog, ker oni nočejo krepiti levičarskega stališča. Ko so govorili še poslanci Plener, Hauck, princ Schwar-zeuberg in poročevalec Meznik, bil je dispozicijski zalog odklonjen.
. rJ’a redek slučaj je jako presenetil politični svet; tudi vlada ni pričakovala tega udarca, zlasti ker je upala, da Mladočehi zapuste dvorano pred glasovanjem.
No, grof Taaffe bo vladal dalje tudi brez dispozicijskega zaloga. Dvomimo pa, da bi kaj trpele tiste živalice, ki pridno zobljejo iz tajnega korita.
Mnogi slovanski listi zamerjajo Mlado-čehom, da so pripomogli levičarjem do zmage ; pravijo, da bi bili najbolje storili, ko bi se glasovanju odtegnili. Na tak način bi bil dispozicijski zalog sprejet, levica bi bila poražena, oni bi pa vkljub temu izrekli Taaffeju svojo nezaupnico, za katero bi jim vlada bila vendarle hvaležna.
*
*	*
V ponedeljski seji je Taaffe odgovoril na razne interpelacije o razpustu liberške-ga mestnega zastopa. Kratko rečeno: Taaffe je odobril vse vladine korake v tej zadevi. Naštel je cele vrste dejanj, ki dokazujejo, kak6 nelojalen prusjaški duh je vladal v mestnej hiši in upravi liberškega mesta.
Poslanec Plener je na to predlagal, naj se začne v naslednji seji razprava o tem Taaftejevem odgovoru. Ker so za ta predlog glasovali Mladočehi, ki so hoteli porabiti ugodno priliko, da po vrednosti ožigosajo nemške okrutnosti nad ondotno češko manjšino, bil je Plenerjev predlog sprejet.
V isti seji stavili so poslanci Šuklje Klun, Ferjančič in tovariši do mini-sterskega predsednika naslednjo
interpelacijo:
V preteklem letu vložilo je več slovenskih občni na Koroškem prošnje za slovensko ljudsko šolo neposredno pri visokem naučnem ministerstvu ter se je v podporo teh prošenj poklonila v ministerstvu posebna deputacija prosilcev.
Te prošnje podpisali so deloma občinski za-»topi m krajni šolski sveti, deloma pa veliko število Stanovnikov dotičnih šolskih občin.
Večino teh prošenj odstopilo je naučilo mini-■jseratvo pristojnemu o. kr. deželnemu šolskemu
svetu v Celovcu v svrho primerne rešitve.
C. kr. deželni šolski svet odzval seje tej svoji nalogi na jako čuden način s tem, da je tistih 19 petnij, ki so bile podpisane od zasebnih strank, to je od 682 starišev za šolo godnih otrok, kratko in malo zavrnil; pri	prošnjah, izhajajočih od občin-
skega zastopa ali krajnega šolskega sveta pa je uvaževal zahteve strank, zadovoljnih s sedanjo jezikovno uredbo šol takisto, da je razcepil obstoječo šolo v dve, od katerih jedna pridrži sedanjo jezikovno uredbo, druga pa bo sjovenska. Tako razcepili sta se dvorazrednici v Žabnici in v Globasnici vsaka v dve jednorazrednici.
Kaka sredstva pa so se uporabljala y to, da bi se v slučajih, kjer je izhajala dotična peticija od občinskega zastopa ali pa krajnega šolskega sveta, pridobile posamezne stranke za dosedanjo jezikovno uredbo šol ^co svedoči postopanje c. kr. okrajnega glavarja celovškega Mac-Nevina dne 22. novembra t. 1. v Kotmarivesi. Na ta dan pozvane so bile v tej občini stranke, da se zaslišijo o stvari. Prišel je tudi imenovani okrajni glavar ter izjavil, da bo šola, za kakeršno prosijo Slovenci, hrvaška, da se potem o-troci starišev niti razumeli več ne bodo, da naj gredo oni, kateri zahtevajo slovansko šolo, čez Ljubelj, da niso vredni imeti otrok, da so na Štajerskem, kjer je služboval, prihajali iz slovenske šole sami neumneži itd. Nasprotniki slovenske šole, čuteč se varne za hrbtom glavarjevim, pa so psovali naše z rav-barji, kateri hote ukrasti Korošcem nemški jezik.
Vsled tega početja polastila se je navzočih taka razburjenost, da bi bilo prišlo do pretepa, ?.ko bi ne bil pomiril svojih ljudij župan kotmaroveški. Naši ljudjž, uvidevši, da so v navzočnosti c. kr. okrajnega glavarstva izpostavljeni psovanju in dejanj skim napadom, odšli so nemudoma k okrajnemu glavarstvu v Celovec ter so zahtevali, da se sprejme na zapisnik njih protest zoper kotmaroveške dogodke Tej prošnji ugodilo se je stoprav tedaj, ko so prosilci izjavili, da pojdejo naravnost na Dunaj k ministerstvu pouioči prosit.
Videt: pa je, da deželni predsednik sam v>od-pira tako ob alovanja vredno postopanje, ker je tudi sam pri več prilikah očitno izkazal svojo nenaklonjenost napraui slovenski šoli. Tako izrazil se je dne 8. novembra t. 1. proti občinskemu zastopu bistriškemu in tudi pri drugih prilikah imenoval je „Het-zer-je“ one, ki se potezajo za pravice slovenskega naroda.
Gledč na vse to stavijo podpisanci uprašanje:
1. „e-li c. kr. vlada pripravljena, preiskavati' in potem primerno kaznovati postopanje c. kr. okrajnega glavarja celovškega v Kotmarivesi?
2. Hoče-li skrbeti za to, da sklepov slovenskih občin na Koroškem glede jezikovne uredbe ljudske šole ne bode oviralo neopravičeno postopanje vladnih organov?
Poslanec Kobič s tovariši pa je stavil na pravosodnega ministra nastopno
interpelacijo:
Neki Jožef Kollman po domače Krajnc, posestnik na Brankovci (sodni okraj Velikovec) tožil je po dru J. Messnerju, odvetniku v Velikovcu, nekega Matijo AVillkoitza po domače Leitnerja iz Kočne (ob Brucki) pri c. kr. okrajnem sodišču v Svincu (Eberstein) zaradi 6 gld.
Narok določil se je na 11. novembra ob 9. uri dopoldne ter se je obvestil o tem zastopnik tožite-ljev. Ker se pa le-ta zaradi te malotne stvari ni hotel voziti v Svinec, šel je k naroku tožicelj Jožef Kollman osebno.
Jožef Kollman pa je vešč le nekaterih nemških izrazov in zato vzel je seboj svojega tudi nemški govorečega sina, da bi se po njem sporazumel s sodnikom. Sodnik pa o tolmaču ničesar ni hotel slišati, na kar je tožitelj mirno odgovoril, da nima ako se ne dopusti tolmač, pri sodišču ničesar več opraviti in hotel je oditi. Sodnik pa je zakričal ■ „Warte, ich \verde dicli schon deutsck lebren1' in obsodil ga je na 24 ur v zapor. Resnično so odvedli Jožefa Kollmana takoj v zapor in prihodnji dan prašal ga je sodni sluga, vodeč ga zopet pred sodnika, če sedaj že zna uemški. Za hrano dobil je samo hlebček kruha, za kateri je moral plačati 8 kr.
Pripomneč, da je. zadnje ljudsko štetje izkazalo mej prebivalci sodnega okraja sinskega 792 Slovencev, stavijo podpisanci na Njega ekscelenco gospoda pravosodnega ministra uprašanje :
1.) Je-ll pripravljen ta slučaj, ako mu dosilidob še ni bil znan, preiskovati?
2.) Je-li pripravljen ukreniti potrebno, da se da primerno zadoščenje slovenskemu prebivalstvu za ta nečuveni, globoko žaleči in vznemirjajoči slučaj?
3.) Je-li pripravljen skrbeti za to, da bi moglo iskati slovensko prebivalstvo, domače tudi v sodnem okraju svinskem, pri tem sodišču pravico v svojem jeziku?
*
*	*
V	ponedeljek stavil je dr. Gessmann interpelacijo na c. kr. vlado zaradi goriške-ga denarnega zavoda „Associazione coope-rativa di credito in Gorizia," ker: 1. nima na napisu celega svojega imena, kakor je postavno zapovedano in 2. ker je postavil napis „hranilnica", do katerega nima nika-ke pravice. Interpelacija je silno rezka. Posebno ostro prejme vodstvo tega zavoda, v katerem, pravi, sede štirje Židje, nekaj fa-liranih oseb in znanih italijanissimov, med ' temi n, pr. lastnik in tiskar židovsko-ine-dentovskega „Corriera.“ Ostro prejme tudi enega c. kr. deželnoga svetovalca in nekega poštnega uradnika, ki sta uda vodstva.
O	zadnjem pravi, naj bi raje varoval koristi c. kr. poštne hranilnice. — Interpelacijo so podpisali antisemiti in štirje člani novega slovensko-hrvaškega kluba.
*
*	*
V	torek vršila se je razprava o Ta-affejevem odgovoru v zadevi razpusta liberškega mestnega zastopa. Da je zbornica sklenila razpravljati o tej reči, to je vladi jako neljubo. Tržaški „Piccolo“ poroča, da je vlada vsled tega tako nejevoljna, da bi takoj razpustila državni zbor, ako bi se še enkrat pripetilo kaj enakega.
Prvi govornik bil je levičar dr. Russ, ki je napadal vlado zaradi imenovanega čina. Staročeli dr. Zucker je prav dobro pojasnjeval neznosno stališče češke manjšine v Liberci ter bičal nemško samopašnost, brezobzirnost in okrutnost. Bivši liberški podžupan dr. Prade skušal je pokazati liberško prusjaštvo v najnedolžniši luči. Izborno je dalje slikal narodno stanje čeških manjšin dr. Pravoslav Trojan. — Na to se je razprava pretrgala.
Iz goriške okolice, 6. decembra. — S posebno slastjo smo brali v zadnji „Novi Soči“ sestavek »Antisemitizem", ki napoveduje boj ž i d o v s t v iiv na Goriškem. To je bila možka beseda! Želimo, da bi „Nova Soča" dosledno ravnala po tem načelu. Pred vsem naj ne sprejema oglasov od židcvslali tvrdk goriških (To se je godi-
lo	že več let zaporedoma; židovske oglase smo odklanjali v svojo veliko škodo. Uredništvo.), zlasti pa ne od takih, ki delajo konkurenco našim ljudem. Seveda potem morajo pa našinci toliko pridneje oglašati se na četrti strani našega domačega glasila, ki se pridno bere v vsaki vasi.
Prav je rekla zadnja „N. S.“, da žid-. je se rede in debele ob žuljih slovenskega deželana, a so vkljub temu naši najhujši narodni nasprotniki. Da židje sami prav dobro vedo, od koga žive, dokazuje naj naslednji slučaj.
Nekdo je srečal nadepolnega židka, sinčka trgovca B. v Gosposki ulici. Židovsko pokolenje se mu jeočitno bralo že na nosku. Zato ga upraša: „čuj, dečko, kdo pa je tvoj oče?“ Židek ni še znal povedati imena svojega očeta, pač pa ga je označil z naslednjo klasično izjavo: „Venele roba ai sclafs.“ (Prodaja blago šklavom). — Celo mladi židek je torej že znal, da oče prodaja blago
—	šklavom.
In tako je tudi. Ali pa naj to še na-nadalje trpi? Ali naj domačini sami sebi kopljemo grob in lezemo radovoljno pod židovsko oblast? Nekateri židje posajajo denar v okolico, da potem imajo ljudi v svojih krempljih. Oklenimo se načel: „Kristijan h kristijanu!“ — in še bolje: „Svoji k svojim!“
Iz Podgore, 5. decembra. Učerajšnja „beseda“ našega bralnega društva spoiiesla se je prav dobro. Občinstva nabralo se je bilo toliko, kolikor malokdaj poprej; nnvzo-čih je bilo nad 400 oseb, med temi več domačinov nego kdajkoli poprej, kar je vredno posebne opombe. Pa tudi veliko gospode in drugega občinstva iz Gorice počastilo je nas Podgorce s svojim dohodom. Goriški slovenski meščani ved6, kolike važnosti je Podgora v narodnem pogledu; zato prihajajo semkaj vedno v prav obilnem števihi pri vsaki možni priliki, da dajajo mlačnemu in manj zavednemu domačemu prebivalstvu lep izgled. Hvala Ti, častita gospoda gori-ška, da tako lepo izpolnuješ svojo važno nalogo kot širiteljica narodne zavesti po okolici!
Spored izvršil se je prav dobro, posebno če pomislimo, da se je ta „beseda“ priredila v par dneh. Domači pevski zbor pokazal je pri tej priliki nenavaden napredek, ki dela vso čast njemu in njegovemu pevovodji, gospodu nadučitelju Vinku V o-d o p i v c u. Pel je tri težke zbore, pa s tolikim uspehom, da po vsakem zboru se je razlegala tak6 dolgotrajna pohvala po širni dvorani, dokler se pesem ni ponovila, na kar mu je zopet od vseh stranij donelo viharno odlikovanje. Le tak6 naprej, vrli pevci! Očitna hvala g. pevovodji! — V imenu odbora pezdravil je domačine in goste
gosp. E. Klavžar ter govoril o namenu in važnosti našega bralnega društva, o važnosti narodne Podgore in o prepotrebni složnosti v borbi proti sovražnim nakanam po naši prijazni vasi hlepečih tujcev. — G.čna Ana O s a n a deklamovala je Jenkov „Z a-lc 1 a d“; svojo nalogo izvršila je, kakor vselej, prav dobro. Škoda, da g. govornik ni raztolmačil pomena tudi te pesmi, kakor je povedal, kaj je jedro igri, ki je pozneje sledila. Priprosto naše občinstvo, kateremu so v prvi vrsti namenjene te zabave, ne more takoj razumeti pravega pomena, zlasti, če je izražen v par kratkih verzih, kakor n. pr. v tej pesmi: prelomitev obljube do Marije Device. Zato bi bilo dobro, da bi se vselej poprej na kratko povedalo zrno deklamaciji ali igri, katero potem tudi pri-prosti poslušalci dobro razumejo; vrhu tega more njih duh lože slediti pesniškim lepotam in spretnosti deklamovalčevi ali igralčevi. Le tak6 imajo poslušalci popolen duševni užitek od deklamacije ali igre. — Ig™ nPlavaj ali utoni“ predstavljali so: g.čna Osana ter gospoda Klavžar in Sivec. Igra je pisana za salonsko občinstvo. Predstavljala se je dobro. —Po besedi vršila sa je domača zabava. Med petjem in napitnicami preživeli smo v lepi družbi še par veselili ur. Vsakdo je zatrjeval, da tak6 prijetnega večera že dolgo ni doživel. Saj je pa tudi res lepč> videti, kak6 smo Slovenci brez razločka stanu vsi kot ena družina, rokodelci in kmetje, vsi smo zadovoljni in veseli drug poleg drugega.
S to zabavo naše društvo prav vredno končuje 1. 1892. Bog daj, da bi enako nadaljevalo tudi v prihodnje. Tu se vidi, kaj vse stori sloga. Bog jo ohrani med nami, na vse čase!
Iz ltolca, 4. dec. — Občni zbor nove-vega „ Mlekarskega društvau izvolil je predsednikom g. Antona Mlekuža (Rejderja), 6 odbornikov in 2 pregledovalca računov. Odborniki so: Anton Štravsgitl, Anton Dur-java, Jožef Muznik Anton Šolar (Jurnov), Miha Mlekuž in Franc Huber. Pregledovalca računov sta: Franc Velušič in Alojzij Sorč. — Odbor si je izvolil za podpredsednika Antona Štravsgitlna, za denarničarja Jožefa Muznika, za knjigovodjo^Fr. Huber-ja, za mlekopregledovalca Miha Mlekuža in Ant. Solarja.
Vsi odborniki bodo brezplačno vršili prevzeto nalogo. Mlekarnica bo delovala vse letne čase. Izdelovala bo maslo in sir. Ako ne bo dosti dobrih odjemuikov za maslo, delal se bo pa samo sir. Tieba bo dobiti v večjih mestih odjemnikov za naše planinske izdelke.
Skoda, da nismo že pred več leti ustanovili enakega društva; danes bi gotovo stalo že na trdnih nogah. Utegne biti, da bo začetek težak, da hitro ne bomo mogli prodati svojega blaga itd., pa vse to nas ne sme oplašiti. Konkurenca dandanes je velika, a mi delajmo na to, da vstrajamo pri začetem podjetju in zmaga bo gotova.
I* Ljubljane, v decembru. '— Burja in mraz, ki sta zadnje dni nastopila kot nekak »preludij-1 bližajoče se letošnje zime in nas zgrabila za živce z uprav brezsrčno ostrostjo, porinila sta živo siebro oni dan kar 8*9 stopinj pod ničlo, in s tem ohladila ne le ozračje, nego ugodno uplivala tudi na nekatera polnokrvna bitja v—človeštvu, katerim je navadno — prevroče. Ker nas je pa baš za sv. Miklavža „oplazil“ za kakih pet palcev na visoko tudi sneg, smemo se nadejati, da potihne zdaj tudi bučenje časnikarskih — „bomb“ in praskanje „kart6č“ tako na Ljubljanice desnem, kakor levem
bregu, v kolikor — še ni!.............Pravijo
vsaj, da upliva vreme tudi na človeško naravo, kar je tem boljšega uspeha pričakovati — od hladnega zimskega ~ vremena! —
Narodu slovenskemu se ne godi še predobro, kakor morda nekaterim ljudem, ki mu hočejo pomagati na noge, a kažejo to le na jeziku in papirju, v dejanjih pa ni duha ne sluha, nego kaže svoje rožičke tu in tam le — samoljubje in koristolovstvo;
—	in smešno-naiven bi bil tisti, ki bi trdil, da je v nas kranjskih Slovencih: „vse zlat6, kar se — sveti!“
Nam manjka zadnji čas starih, izkušenih in požrtovaluih mož, ki bi odloču«
in neustrašeno bili boj tako na n&rodno-po-litičnem, kakor na socijalnem in narodnogospodarskem polju, potem bi lahko z večjo nado zrli v svojo bodočnost, — zbog tega pomanjkanja in nedostatka pa ni pričakovati še kmalu ugodne usode! Naši možje in sedanji prvoboritelji, ki uživajo čast kot v<^ ditelji naroda, imajo tudi dolžnost, da delujejo resuo in neustrašeno zanj, ne glede na ovire in tudi ne na okolnosti, je-li to nasprotnim silam ljubo ali ne!
O	tem za danes dovelj.
Po preteku dobrih treh mesecev došla je od ministerstva za notranje stvari rešitev
o	pritožbi mestne občine ljubljanske zastran slovenskih napisov pri trgih, ulicah in cestah.
Ministerstvo je ukrep (prepoved) deželne vlade potrdilo in omenjeno pritožbo odbilo; zbog tega uloži pravni zastopnik ljubljanske mestne občine priziv na upravno sodišče, ki bode torej imelo kot zadnja instanca stvar rešiti. — Radovedni smo, kak uspeh bo imel ta priziv!
Vsakako se mora narodnemu občinskemu zastopu priznati, da je dokaj bolj na odločno narodnem siališču nego prvi naš deželni zastop, kjer imamo sicer narodno večino, v jedru pa je „komandant“ odbornik in nemškutar dr. Schaifer, kateremu se vse uklanja liki marijouete, v prvi vrsti seveda dež. glavar Oton Detela, ki je vse, le ne vreden, da sedi na glavarjevem stolu.
In če Vam povem, da vzreja svoje o-troke v renegatsko-nemškem duhu, naslikal sem Vam dovelj jasno karakteristično stran te 1» & r o d n e (!) v e Č i n e v našem dež. odboru, ki — minogredfe povedano, niti za to ne skrbi, da bi prisilna delavnica in deželno brambovska vojašnica imeli tudi slovenski napis in ne samo nemškega!
Kakor je čuti iz-za kulis, lotil se je upravni odbor „N&rodnega doma“ slednjič vendar enkrat bolj resno premišljevanja o načrtu poslopja. Uporabiti se ima za stavbo mestni prostor za vrtom vojaške bolnišnice, ki meri nekaj čez 1500m2, in kateri občina odstopi odboru proti odškodnini 5000 gld.
—	Čas bi že bil, da se možje resuo lotijo dela!
Meseca februvarja prih. leta jela se bodeta pri naši dolenjski železnici graditi žele na mosta, namreč oni (v Udrnatu) čez Ljubljanico, in drugi čez Gruberjev kanal, dočim se druga dela na progi vkljub snegu in zimskemu času nadaljujejo; pri Ljubljani seveda večinoma s kaznjenci oziroma pri-siljenci. Delo gre vrlo dobro izpod rok, kar je v istini javne hvale vredno.
Občinski pravnik.
(6)
(dalje).
Priklade k davkom je pobirati od lju-dij navadno po tistih opravnikih in s tistimi pomočki, kakor davke same. Najpriležniše in najbolj zanesljivo je, da se izroči davkariji pobiranje prikladov k izravnim davkom, zakupnikom erarske užitnine pa pobiranje prikladov k užitniui vina in mesa. Do-tične prošnje je o pravem času podajati c. kr. finančnemu vodstvu v Trstu, da ono izda potrebne ukaze, komur gre. Take prošnje podajajo se lahko tudi posrednje po deželnem odboru.
Druge denarje, ki jih je po postavi ali po veljavnem občinskem slepa plačevati za .občinske potrebe, pobira župan po svojih postavljencih; in če bi jih kdo ne hotel plačati, potirjuje jih po ravno tistih postavljencih z izvršbo ali eksekucijo premičnin, kakor se tirjajo na dolgu ostali davki. (§. 82).
Najkasneje dva meseca po preteku upravnega leta ima župan podati račune o vsem tem, kar se je med letom za občino in občinske ustanove prejelo in izdalo, da jih starašinstvo pregleda in reši. Kakor proračuni morajo biti pa tudi računi vsaj 14 duij poprej, kakor jih jame starašinstvo pretresati, v občinskem uradu javno razgrneni, da jih Občinarji lahko pregledajo, in vse, kar bi ta ali uni o njih opomnil, naj se pri pretresanju vzame v premislek. (§. 65.) Po tisti vrsti, kakor so bili v proračunu za do-tičuo leto ustanovljeni dohodki in troški, razkazuje naj račun, koliko je zaostajalo prejemkov in troškov iz poprejšnjih let, ko liko je bilo ustanovljenih teh in unih za tisto leto, za katero velja račun, koliko je občina na oboje skupaj .es psejela ali plačala in koliko ima Roncem leta še terjati ali plačati. Pri dohodkih je tudi dobro, da ge v posebnem (zadnjem) razpredalku (rubriki) razkaže, koliko je občina izbrisala, ker se ni dalo izterjati.
Neobhodno potrebna podlaga računom so d e n a r n i č n i dnevniki.
V	le te treba sproti od du6 do dn6 vpisa-vati vsak znesek, katerega prejme ali izplača občinska blagajuica, tako da se vsak dan lahko do krajcarja spriča blagajnično stanje. §. 39. občinskega reda določuje, da je dolžno starašinstvo dati večkrat v letu denarnico pregledati.
V	županijah obsegajočih več davčnih občin imeti je za skupna troške poseben in za vsako davčno občino poseben denarnični dnevnik. V nekaterih županjah zapisujejo vse dohodke in troške skupaj v en sam denarnični dnevnik in še le, kedar je čas račune sestavljati, odbirajo zneske, koji so se
prejeli in plačali za skupne namene in za posamezne davčne občine ter jih prekladajo v nove denarnične dnevnike, po katerih sestavljajo i otem račune. To je zelo zamudno in čisto iiepravilno in v mnogih slučajih krivo, da s<3 leta in leta odlaša polaganje računov v veliko kvar dotični županiji in nikakor ne v čast računodajalcu. Spregled-nost občinskega gospodarstva, ki posebno v velikih županijah jako olajšavala glavna knjiga, iz katere bi se koncem leta računi naravnost odpisavali v dotične tiska-nice. Toda o teh nam niti ni govoriti, ker znamo za en sam županijski urad v celem slovenskem delu naše dežele, kjer ima tajnik urad v popolnem redu in zraven drugih pripomočnih knjig in razkazov tudi glavno knjigo. Naše županije so preveč razkosane, v obče premajhne, nepremožne in mnogo njih je čisto nesposobnih za oskrbovanje o-pravil lastnega delokroga — kaj še le izročenega ! Zamude v polaganji računov prihajajo mnogokrat od tod. da jih niti župani, nili tajniki ne znajo pravilno sestavljati in da si morajo še le tedaj, kedar preti više o'ilastvo z globami drugod pomoči iskati pri zvedenih osebah. Zato priporočamo prav nujno: Občinski gospodarji, imejte denarnične dnevnike vselej v popolnem redu, potem Vam pravočasno polaganje računov ne bo delalo preglavice!	(Dalje pride).
Književnost.
0
Veshiilc šolske družbe sv. Cirila in Metoda. VI. Izdalo in založilo vodstvo v Ljubljani, 1892. Tiskala „Katoliška Tiskarna*. Štr. 88. — Uzorna naša šolska družba razpošilja šesti letnik svojega „Vestnika“, i ki nam podaja jasno sliko o nje delovanju in napredovanju. Na prvem mestu čitamo natančno in obširno poročilo o VII. veliki skupščini dne 28. julija t. 1. v Postojini, potem zaznamek darov, imenik podružnic, pokroviteljev, imena odbornikov, nadzornikov in razsodnikov, potem društvene zavode in zapisek od družbe izdanih knjig. Na ve liki skupščini je bilo izkazanega imetja 11.992 gld. 32 kr. Dohodki 1. 1891. so znašali 9905 gld., troški pa 8556 gld. 77 kr. Podružnic je bilo vseli vkupe 85 in in sicer na Kranjskem 45, na Štajerskem 28, na Koroškem 14, na Goriškem 13, v Trstu 4, v Istri jedna. občnem zboru pa je biio ustanovljenih 15 novih, večinoma ženskih podružnic. Pokroviteljev je imelo društvo 83 ter je vzdrževalo ali podpiralo 12 učnih zavodov. Vseh društvenikov je bilo 9007 in sicer na Kranjskem 2835. na Štajerskem 2464, na Koroškem 2061, na Goriškem 1062. na Tržaškem 527 in v Istri 56. Kalcor je vidno iz teh številk, je ravno kranjska dežela vsled apatije ali celo nasprotstva izvestnih krogov pri družbi le slabo zastopana in jo, te računamo po odstotkih s prebivalstvom, nadkriljajo vse druge slovenske dežele. Ze s tem, da odtegne družbi kdo svojo pomoč in podporo, že s tem deluje zoper njo. — Prav sedaj, ko je začel „šulverein“ z novo silo nabirati doneskov najbrž za kakov poseben namen, treba je, da se oklenemo naše šolske družbe in jo podpiramo kar najbolj mogoče, da bode mogla uspešno odbijati nevarne nakane šulvereinovcev in legovcev.
—	Naš učeni rojak gosp. profesor Simon Rutar razveselil je slovenski svet z lepo, zanimivo knjigo pod naslovom: Po-knežena grofija Goriška in Gradiščanska. Pri-rodoznanski, statistični in kulturni opis (22 podob.) — Knjiga je izšla v založbi „Matice Slovenske", katera namerava izdati opise in zgodovino cele Slovenije; začela je z našo deželo. — Pričujoča knjiga obsega na 116 straneh vse, karkoli moremo reči o našej deželi v prirodoznanskem, statističnem in kulturnem oziru; pisana je tak 6 kritično, strokovnjaško, kakor je dandanes mogoče edino le profesorju Rutarju. Ako bodo tudi ostale slovenske dežele opisane tako natančno in strokovnjaško, bomo Slovenci lahko z vso pravico ponosni na opis »slovenske zemlje.“ — V podrobnejo oceno knjige se ne moremo opuščati. Priporočamo našim čitateljerr* da jo pozorno prelistajo in preuči — Knngo krasi 22 lično izdelanih podob. To so: Goriški grb, goriški grad, plu-ženski slap pri Bolcu, slap „Boka“ pri Bolcu, izvir Soče in njeni slapovi, slap Reka pri Škocjanu in njeno jezero, Tolminka pri Dantovi jami, svetolucijski most čez Sočo, velikanski kostanj v Lozarnem blizu Dobrove, kmečke hiše v Brdih, Triglav od goriške strani, Mangart nad Logom, Boleč, Kobarid, Tolmin, Gorica, Gradišče, grad Rihemberg, Sv. Ivan pri Devinu, Sežana, Štanjel, razpoka v škocjanskem dolu. — Naj bi temu opisu sledil kmalu še zgodovinski del, ka-koršnega nam more oskrbeti edino le učeno perč Rutarjevo!
Venček pravljic in pripovedek. — Slovenski mladini spisal Josip Freuensfeld učitelj v Ljutomeru. Celje 1892. Samozaložba Tiskal Dragotin Hribar. Na 87 straneh nam v tej knjižici podaja domoljubni slovenski učitelj 12 lepih pravljic iu pripovedk, ki so tako mično in pravilno pisane, da je veselje. Slog je lehak, jezik skozi in skozi pravilen, da izboren. Obseg vseh poglavij prikladen otroški živi domišljiji, skiatka: knjižica spada med najbolje mladinske spi-
se. Kako s toplim srcem zna pisatelj pravo struno ubrati, da si takoj čitateljevo srce pridobi, kaže že „uvod“, ki ima nekaj tako ljubkih iu v srce segajočih občutkov, da se malo kje bere kaj sličnega. — Prijatelji slovenske mladine, sezite po knjižici! Slovenski učitelji, utaknite jo v šolarsko knjižnico! Vsaj je cena knjižici le 35 kr., s pošto 40 kr. („l)omovina“.)
llustrovani narodni koledar za navadno leto 1893. Celje. Uredil in izdal Dragotin Hribar. Str. J50. Cena 1 gld. — Neutrudni g. zalagatelj obelodanil je peti letnik svojega splošno priljubljenega koledarja. Ta letnik nadkrilja vse prejšnje, tako glede na lično zunanjost, kakor glede na praktično uredbo in mikavno vsebino. Razen koledarja čitamo rodopis vladajoče hiše avstrijske, i-menik sedanjih vladarjev evropskih, pojasnila o novi meri in o utežili, dneve žrebanja avstrijskih srečk, lestvico za pristojbine kolkov, razpredelnico za računanje obresti, ključ za določitev vremena in splošne določbe c. kr. pošte ■— torej vse, kar spada v koledar. Posebno bogat in zanimiv je beletrističui del koledarja, za kateri si je pridobil zalagatelj več uglednih sotrudnikov. Na čelu temu delu čitamo ži-votopis posl. gosp-. M. V oš lijak a, očeta slovenskih posojilnic; sloveči pesnik g. Aškerc pa ga je obogatil s krasno, iz ruščine preloženo balado „Car Vaht&ng.“ Čislana pisateljica gospa Pavlina P a jko va spisala je jako dobro novelo „Igra s srečo,“ duhoviti A h a s v e r pa interesantno črtico „Iz popotnih spominov". Prijateljem ukovitih spisov namenjena je razprava „Selitev Slovanov proti jugu“ iz peresa znanega učenjaka prof. Rutarja, vrh tega pa nam podaja še Sava mično pesenco „Večerili zvon,“ S. M. pa je nabral nekaj dovtipov. Na kratko povedano: vsebina koledarjeva je izborna. To isto velja tudi za ilustracije, „Visoka politika," „Celje“ (po fotografiji S. Magoliča), »Mihael Vošujak“ in „dr. Jožef Vošnjak,“ „Na merskem obrežji11 in „Dija-nino kopališče v Celji“. Smelo rečemo, da še nismo doslej imeli tako lepega koledarja, zato ga svojim čitateljem priporočamo kar najtopleje, omenjajoč h koncu, da je bil g. Dragotin Hribar za svoja tiskarska dela odlikovan na bolgarski razstavi v Plovdivu z bronasto svetinjo. „S1. N.“
Začel seje tiskati „S 1 ovensko-nem-ški slovar," ki bo izdan na troške rajnega knezoškofa ljubljanskega, Antona Alojzi-ja Wolfa, in ga je uredil profesor M. Pleteršnik. — Iz nabranega gradiva se je dal sestaviti tak slovar, ki bode najbolj služil praktičnim namenom. Sprejeto je v slovar vse besedje, kar ga je ponujalo gradivo, ako se je urednik prepričal, da je narod kje govori ali da se rabi v knjigah. Zato so tudi med narodom in v knjigah navadne in udomačene tujke sprejete; niso se pa sprejele v novejšem času in po nepotrebnem iz sosednjih jezikov vzete kakor tudi iz knjig ne one besede, ki so napačno skovane ter si niso po obširniši rabi veljave pridobile; tudi niso sprejete brez potrebe iz drugih slovanskih jezikov vzete besede.
—	Takim besedam, pri katerih je manj jasno, kako so nastale, zlasti tujkam, katere je narod v starejših dobah sprejel iz sosednjih jezikov, dodajala so se, kjer je bilo mogoče, kratka pojasnila, primerjajoča one besede, iz katerih so nastale ali s katerimi so v zvezi. — Pisava je povsod, tudi v citatih, kolikor mogoče jednaka, ker je delu poglavitni nameu praktična porab-nost, katero bi različnost v pisavi citatov le ovirala. — Slovar bo izhajal v sešitkih po pet pol obsegajočih. Vsakih pet do šest tednov pride po jeden sešitek na svetlo. Prvi sešitek bode izdan koncem meseca decembra — Koliko bode vseh sešitkov, tega ni moči zdaj natančno povedati; utegne pa jih biti okolo dvajset. — Cena vsakemu sešitku bode 50 kr. — Naročila sprejema Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Domače in razne novice
Osebne vesti. — č. g. Anton Pipan, vikarij v Lokovcu, pojde v Pulj za kateheta na tamošnji mornarski ljudski šoli. Častita-mo ! Pulj za Lokovec ni slaba zamena !
Okrajni komisar goriški g. Alojzij Lasciac imenovan je namestniškim tajnikom.
Državni poslanec gosp. dr. A. Gregorčič odpelje se te dni iz Worisbofna na Dunaj. Zdravje se mu je le deloma po-vrnilo. — Gosp. grof Alfred C o r o n i n i je tudi že okreval in je odpotoval na Dunaj.
—	Deželni odbor je imenoval ravnateljem italijanskega oddelka deželne kmetijske šole dosedaujega pristava g- J ° s i pa Velicogna - vendar enkrat domačega človeka, o katerem vemo, da je jako marljiv, uuet za stvar, da pozna dobro kmetijske razmere v deželi vsled česar se je zanašati, da bo mož na svojem mestu in da bo šela uspevala pod njegovim vodstvom.
  Umrl je v Gradcu znani matematik
Anton vitez Močnik v 73. letu svoje starosti. N. v m. p.!
Drobne novice. — Dr. Karol pl. Mar-chesetti govoril je v torek v društvu godeta, Adriatica di Scienze naturali11 o prazgodovinskem grobišču pri Sv. Luciji.-F Bru-
čanu nastal je štrajk med ubogimi delavkami tamošnje predilnice. • Umrl je oče zdravnika dr. Fratnika; bil je upokojeni davkar. — Kmet iz Solkana prodal je v ponedeljek konja za 14 kr. (?!) Ko je kupec hotel konja odpeljati, zgrudil se je na tla in crknil. Tožbe za kupno ceno najbrže ne bo. — Tržaški okoličani delajo na to, da. bi se ločili od mesta. Bog daj, da bi to dosegli! — Društvo Edinost“ je protestovalo proti izjavi Hohemvartovcev, da Spinčič in Lagi-n ja nista slovenska poslanca. Saj ju je tudi ono kandidovalo! — Tržaški. Sokol je priredil v sredo večer v čitalničnih prostorih lep „Miklavžev večer.“ — Goriška ženska podružnica sv. C. in M. poslala je v Ljubljano 100 gld. pokroviteljnine s pripisom gesla: „Slo-ga jači nesloga tlači.“ — Vreme je bilo zadnje dni preteklega tedna južno in toplo; v ponedeljek popoldne se je zjasnilo in mraz je bolj pritisnil. V hribih imajo sneg.
— Državni poslanci so prejeli svoje dnevnice že v zlatili kronali. 10 slov. poslancev, med temi Alfred grof C o r o n i n i, dali so po 20 kron družbi sv. C. in M. -— Električno luč hočejo upeljati v Gorico. Pretekli teden je bil tu inženir iz Budimpešte, ki je preiskoval Sočino moč pri Plavah. — Pri Ločni-Icu ubiti človek je neki Ivan Puppis z Beneškega. — V goriški okolici imajo tifus; umrlo je že več deklet okoli 20 let starih.—
Radodarni doneski. — Ta teden došlo nam je potoni poštne hranilnice manj doneskov od poprejšnjega tedna. Zdaj je med našimi naročniki zunaj Gorice še nad 700 položnic; ako bi vsakdo le po eno desetico odposlal, bilo bi nad 70 gld., vsekakor bolje nego da bi se položnice pozgubile in zavrgle, ker vsaka stane 1 kr. — Mi bomo objavljali le one doneske, ki nam pridejo do zadnje pošte ob četrtkih.
Po položnica h je dalje došlo: 26. Venika Anton nabral v Mirniku 1 gld. 65 kr.
— 28. Jos. Močnik, trgovec na Kneži, 3 gld. 20 kr. — 29. Nesrečen Bolčan in Jos. Tomažič v Trstu 2 gld. — 30. Jož. Nemec, župan v Vrtojbi, 30 kr. —
Drugačnim potom je došlo: Cigoj Simon iz Malovš 1 gld. — Drašček Peter, Koren Anton, notar Kavčič v G. po 1 gld.
— B. P. v G. 3 gld. — Župan Leop. Bolko v Črničah 2 gld. — Vesela družba pri Maruškovcu pod Plužnami pri Cerknem 1 gld, 10 kr. — Anton Prah v Batah 20 kr. — Rezi Leban v G. 1 gld. — V. K. v G. 2 gld. — M. K. v R. 3 gld. — J. K. v Št; F. 1 gld. — Ajdovski in goriški krokarji, zbrani v bratovski slogi „pri zvezdi11 v Gorici, zložili so 5 gld. — Kobariški dečki pošiljajo svojim ljubim slovenskim tovarišem in tovaršicam v Gorici 1 gld. 70 kr.— Fantje pri Grabcu (Miren) darovali v vese-
li	družbi 2 gld. 40 kr.
Za Ločnik. — Učitelj Bel6 Anton v Višnjevku je nabral 9 gld. 40 kr. Darovali so:vLovro Juvančič, župnik, 2 gld., vikarij A. Žnidarčič 1 gld., Marička Žnidarčič 60 lcr., kapelan Jos. Vidmar 1 gld. 10 kr., veleposestnik Janez Juša 1 gld., župan Jos. Kožlin 1 gld., poštar Ivan Boštijančič 50 kr., posestnik Ivan Kristančič ml. 1 gld., orgljavec Fr. Zuljan 20 kr., učitelj Bele 1 gld. — Dornberški župnik 4 gld., kapelan 1 gld. — Družinski prijatelj rodbine Bolkove iz Črnič v prijazni spomin blage in narodne hčerke Josipiue mesto venca na grob 10 gld. —
Za BSlogino“ božičnico so dalje darovali: visokor. Jgosp. Andrej baron Win-kler 5 gld. in mons. Andrej Marušič 5 gld.
— Karol Žigon, vikarij v Temnici, 2 gld.
— Karolina Juretič v Kobaridu 1 gld. — Marička Kopačeva v Kobaridu 1 gld. — Ana Miklavič v Kob. 40 kr.
Iz Kobarida se nam poroča, da g.čna Matilda Faletič nabira na Ravnem tikoma laške meje razne poljske pridelke. Ljudje jako radi dajejo; fantje pripravijo blago brezplačno do Golobov, od kjer zopet brezplačno pripelje v Gorico posestnik Josip Šekli. — Očitna hvala vsem, nabiralki, darovalcem, fantom iu Šekliju. Čujemo tudi, da vrli Kobaridci hotš oskrbeti slanino in mast, kolikor je bo potreba. To je vesela novica. Živili Kobaridci!
Evo, tako lepo, di, tako ginljivo se kaže slovensko rodoljubje v deželi, o kateri se v Gorici upajo jezikati, da je „terra
i	tali a n a. “ O, bodo že še videli, čegava je ta zemlja. Narod, ki je tak6 požrtovalen, ne bo pustil dolgo zbijati takih šal na s v o-j i zemlji!
Favettijev pogreb vršil se je v soboto ob 2. popoldne na mest n e stroške. Plačali smo ga torej tudi mi Slovenci! — Vse štacune so se zaprle; plinova družba je pa prižgala vse svetilnice, katere je okrasila š črno-belim tulom. — Sprevod bil je velikansk; gledalcev povsod vse polno. — Novi voz prvega razreda vlekli so štirje črnci -, častno spremstvo delali so mestni starašine in magi-stratni uradniki; za vozom korakal je župan z ostalimi starašinami. — Sprevoda so se udeležili vsi mestni zavodi, vsa laška društva; došli so tudi zastopniki društev m desetih časopisov „Corrierove“ barve iz Trsta, Istre, Trenta in Italije. Vencev bilo je 33; nekateri bili so prav dragoceni. Nekateri bi morali neke kroge prav hudo zbosti v oči, za kar pa nam Slovencem nič mar ni. Napisi na trakovih povedali so mnogo, prav mnogo. Za rakvo nesel je neki mladenič na blazinici srebrn venec, kateri je pokojniku (Dalje v prilogi)
Priloga k 50. St. »Nove Soče“
Izdaja za Gorico
poklonila »goriška mladina". Mestna godba spremljala je mrtvaški voz celč do pokopališča. Tamkaj so govorili ob grobu župan dr. Maurovič v imenu mesta, dr. Luzenberger v imenu političnega društva „ Unioue v imenu prijateljev dr. Nardini in urednik znane , Pa tri e del Friuli“ iz Vidma. — Iz vseli krajev, koder prebivajo Italijani, došlo je veliko sožalnih brzojavk in pisem.
— Ni naša naloga, da bi nadalje opisali ta pogreb, o katerem laški časopisi „Corriero-ve“ barve več kot dosti polnijo svoje, predale. Rečemo le, da vse te časti ne veljajo mestnemu tajniku, marveč političnemu možu Favettiju, katerega „ Corriere “ imenuje : „grande maestro del patriotismo" (velikega učitelja patrijotizma). Mi Slovenci nimamo nikakega uzroka, da bi se upirali takim proslavam, saj se jih je udeležil tudi vladni „Mattino\
Pogreb g.čne Bolkove. — Zadnjič smo v izdaji za deželo na kratko omenili prekrasen pogrebni sprevod, ki se je vršil iz ulice Dante do rdeče hiše in od tam v Črniče. O sprevodu v Gorici nam je še to-le omeniti : Vencev bilo ie 28; mnogi so bili prav dragoceni; napisi so bili skoro vsi slovenski. Med drugimi smo opazili tudi venec z narodnimi belo-modro-rdečimi trakovi. Sprevoda se je udeležilo jako odlično občinstvo brez razlike narodnosti, iz c. kr. civilnih, vojaških in meščanskih krogov ; tudi zastopniki naših narodnih društev izkazali so pokojnici zadnjo čast.
Od rudeče hiše spremilo je več kočij mrtvaški voz celo do &rnič, kjer je pričakovala duhovščina in velika množica ljudstva. Kar ima Vipavska dolina najodličnejšega v sebi, prišlo je izkazat rodoljubni Bolkovi rodbini svoje iskreno sožalje; vsi navzoči so z rodbino čutili iz ž njo plakali.
V	cerkvi zapel je pevski zbor prvo žalo-stinko. Iz cerkve nesli so rakev domači fantje, mnogobrojne vence pa so nosila dekleta. Na pokopališču so zapeli črniško-batujski pevci nagrobnico. Naš poročevalec piše daljet „Vruili smo se potem solznimi očmi in potrtim srcem, a z gorečo nado in prošnjo, da nam mili Bog ohrani vsaj ostalo Bolkovo rodbino zdravo in krepko in naj jej podeli toliko moči, da prenese bridki, preveliki udarec.“
Pokojnica je prav malo časa bolehala. O letošnjem pustu bila je še zdrava, vesela in polna življenja. Došla je h kostumnemu čitalniškemu plesu v narodni slovanski noši. Ni dolgo temu, ko je zatrjevala, da se hoče udeleževati le narodnih slovesnostij. Skratka: bila je uzor narodne gospodične. Bog daj mnogo enakih našemu narodu. Mir njeni blagi mladi duši!
Židovska nesramnost. — „Corriere“ je že v soboto napadel v obliki dopisa iz Ločnika vse tamošnje duhovnike, ker so darovali vsak 2 gld. za božičnice tamošnjim slovenskim otročičem, -r Pri tej priliki smo zasačili naše zidovske pisače v »Cof* rierpvemtt uredništvu, kakč sami kujejo dopiše iz Ločnika, „Nova So5aM (izdaja za deželo) prihaja v Ločnik še le v s o b o t o okoli poldne. Kak6 more , Corriere “ eno uro poz ne j e že objaviti dopis iz Ročnika, ki polemizuje z ,,Noyo Sočo“ ? Razvidno je, da se je oni dopis „iz Ločnika", v katerem se napadajo tamošnji duhovnik^ skoval v Gorici. Vemo, da je napadanim gospodom vse eno, kaj pišejo o jyih,gonški židje, zat6 ne bomo o tem zgubljali niti besedei a dobro je, da smo „Cor-rierove“ Žide zasačili pri takem „šyindlu.“
Zob za zob! — „C o r r i« r e“ grdo napada vse tci duhovnike v kočniku za o-nih £ gld., katere so podarili slovenski mlaliui. — Kaj naj rečemo pa mi Slovenci o celeg vrsti goriških trgovcev in obrtnikov, ki posebno o priliki Favetti-jeve smrti darujejo razu e zneske za ,Lego Nazionale1' in za laški otroSki vrt v Ločniku.? Med temi so mnogi taki možjž, ki živ6 skoro izključno od slovenskih žuljev, a vendar se drznejo takč demonstrativno nastopiti proti nam Slovencem/ Dobro! Ako „Corriere“ tak6 ostudno napada slovenske duhovnike radi 6 gld. , bomo imenovali mi vse tiste darovalce za «Lego,“ ki imajo s Slovenci kaJ opravila. Zob za zob! Naši rojaki pa naj ved6, kaj je njih dolžnost!!
Posneuiajno Jih! — O priliki Favetti-jeve smrti darovali so tijegovi častilci namesto vencev dotične svote v korist „Lege Nasionale** ali pa za nameravani otroški vrtec v Ločniku. V „Corrieru“ čitamo cele vrste takih darov; med temi zaporedoma vsi trgovci ;in drugi, ki vsdk dan prejemajo dobiček iz Slovenskih rok. Ako bi hoteli biti nagajivi :po izgledu ,Corrlerovem ", ponatisnili bi imena vseh takih darovalčevi ‘kar bi jim bilo veliko'bolj neušečno nego oiiitn, katere se zaletuje ,;Comere“. — 'Posnemajmo tudi mi Slovenci ta izgled in žrtvujmo se za svojo mladino, za svojo pri* hodnost, Izgled nasprotnikov naj nas vspod-budi, da bomo s toliko večjim £>gpjem skrbeli svoj« otročiče ob jezikovnih mejah..
— Kdor meče dajati v'denarju, d A naj v (Pridelkih: krompir, fižol, ka$a, ječmen, -zabela, itd,, vse pride prav našim otv^ižem,, katerim treba kosilce kuhati: Dobro bi bilo, ko bi v vsAkem večjem kraju kdo skrbel za nabiranje takih darov. Na dalo!
„ Goriška Je italijanska zemlja ?!“ — Na Favettijevem grobu govoril je tudi odvetnik
dr. Nardini. Z uzvišenim, ginljivim gladom je slavil „velikega patrijota", „velikega Italijana" Favettija, ki je vse svoje misli posvetil liberalnim in narodnim upra-šanjam. Konečno je zatrdil, dagoriškim Lahom bo njegov spomin in njegov izgled dragocena svetinja.
Vse to nas Slovence nič ne zadeva. Italijani naj slave, kogar, kolikor in kakor hočejo, zahtevamo pa, da se pri takih prilikah ne spozabljajo in ne izzivajo nas Slovencev, ki v tej deželi menda vendarle nimamo zadnje besede. Dr. Nardini nas je s svojini govorom netakno izzval, da moramo proti njegovemu govoru svečano protestovati v imenu vsega slovenskega naroda. Dejal je namreč, da „F a v e 11 i je bil rojen v tej italijanski pokrajini.11 Od kdaj pa je naša dežela italijanska? Komaj tretjina vas je z vsemi slovenskimi re-negati vred, pa govorite o ^italijanski deželi!11 Zat6 nima Italija tudi po Maz-: zinijevem načelu prav nikakega prava do naše dežele. Mi Slovenci na Goriškem odločno protestujenio govoričenju o ,.italijan-' h k i deželi14. Učite se nas spoštovati, aku hočete biti spoštovani!!
Osemdnevni trg sv. Andreja v G..rici začel je v ponedeljek. V obče je mnogo slabši ud drugih let. Ljudje so se marsikje motili in so prišli že na god sv. Andreja v Gorico. — Trgovci so z letošnjim trgom prav nezadovoljni; posebno slab je bil živinski sejm. — V ponedeljek je mnogo pokvarilo vreme; v nedeljo večer je bilo namreč začelo /ositi.
Enakopravnost. — C. kr. višje deželno sodišče v Trstu poslalo nam je že zopet laško razsodbo, s katero je v drugi instanci na naš vsklic potrdilo zaplembo sestavka o prof. Sesiču. Sodnemu dvoru je predsedoval sam Pelc, na kar se je spekla laška razsodba, dasi gospodje dobro vedč, da uas z nobeno rečjo ne morejo bolj razjeziti nego s takim preziranjem jezika, kateri govori dve tretjini prebivalcev te dežele.
Proti takemu žaljenju deželne slovenske večine pritožimo se na merodajno mesto ; ako tam nič ne dosežemo, pojdemo dalje, morebiti se v Avstriji še najde pravica tudi za pas Slovence, da nas ne bodo z nekako krčevito vstrajnostjo sodili v tujem jeziku celč v oni dobi, ko grof Taaffe tak6 sijajno izjavlja, da vlada stoji trdno na podlagi ustave, v kateri se nahaja tudi član 19!
Napisi pri naših sodiščih v Gorici so dali povod že nekaterim dopisom iz bližnje okolice, ki ostro bičajo toliko žaljenje naše narodnosti od strani tistih uradov, ki imajo največ posla s Slovenci, katerim delč — pravico. Res, treba bo nekdaj storiti, da se popravi ta greh, ki razkazuje svojo šo-pirnost in gospodovalnost še dandanes, ker mi k vsemu lep6 molčimo. Neredkokrat trpš naši ljudjč tudi škodo, ker ne razumejo laških napisov. — Treba bo, da stopi na noge tudi dežela, ki naj odločno zahteva svoje pravice, katere nam dajeta narava in postava. Bodimo odločni varuhi svojih pravic!
Sova ulica. — Že na dan Favettijeve smrti hitel je goriški zastop počastiti svojega tajnika z naj večjo častjo, s katero more kako mesto koga odlikovati. V seji 1. t. m. oklenil je namreč soglasno na predlog dr. Venuti-ja, da se ulici Ve t tur in i, v kateri je pokojnik veliko let stanoval, spremeni ime v j V i a Carlo Fave-t,ti.“
Gpraša se: koga je hotel mestni zastop počastiti s tem korakom? Ali mestnega tajnika ali „p atrij o ta11 Favettija? Prvo se nam zdi neverjetno, ker to bi bil neki unicurn na svetu, saj kot tajnik je bil dobro plačan, mestu pa ni toliko koristil, da bi zaslužil še posebno, zlasti pa tako odlikovanje. — Ali ni bil s tem odlikovan „p a t r i j o t“ Favetti v zmislu „Corriero-vem“ in v onem zmislu, vsled katerega sta bila „Indipendente“ in BCittadino“ zaplenjena? — Mi spoštujemo pokojnikovo značaj u o s t in doslednost, a čudimo se, kako je mogoče, da se v sedanjem mestnem zastopu, kjer sedi več c. kr. uradnikov, delajo taki soglasni sklepi. — V kolikor je ost tega sklepa naperjena navzgor, briga naj se oni, kogar zadeva. Kolikor se tiče nas Slovencev, bomo že znali, kaj nam bo storiti.
Okrajno sodišče v Gorici. — Počim se naši rojaki pritožujejo proti okrožnemu .sodišču, da prezira sipveusko večino ter ima le Jaške napise, pritožujejo se prpti mestno odcejenemu ip pkrajnemn sodjšču vsi de$e-lapi, slovenski in laški, da na mnogih vratih ni sploh prav nikakega napisa. Saj ljudjč znajo dandanes vendarle že po večini čjtati, zat6 naj bi se postavljali pri uradih povsgd potrebni napisi, da ne bodo stranke primorane popraševati, kje so one sobe, kamor ji in treba iti po qpyavkih. — Sploh .bi pri teni sodišču trebalo jnarsikaj premeniti in počistiti, <la bi .ustrezalo svojemu namenu. Najboije bi seveda bil.p, ako bi se .razdelilo v m e s t n o - o d r e d j e n o in v .okrajno sodišče, kakor jezahteval že naš državni poslanec dr. Anton G r e-gorčič jfdaj leto v poslanski zbornici
dunajski-
Varajte denar, ko prihajate ob tržnih dneh v Gorico. V ponedeljek je ueznan lopov odrezal Antonu Furlanu iz Ločnika žep, v katerem je imel 470 gld. in tri menjice po 100 gld. — Čudno je to, da mož je imel
na sebi tudi vrhno suknjo, a denar v jopiču.
Za drsalce začela je ta teden v Gorici prav vesela doba. Drsalsko društvo je uče-raj otvorilo svoje veliko drsališče v Rožni dolini za židovskim pokopališčem. Poleg drsališča je postavljen paviljon naše lanske razstave; v njem igra ob praznikih godba.
—	tJčeraj popoldne je bilo prav živahno na drsališču. Mlado in staro, plemič, gospod, uradnik, častnik, priprost meščan, vse je vrelo tjekaj, da je bilo že po poti vse živo, na drsališču pa je do noči vstrajalo prav živahno življenje.
Pa na le na ledu, tudi okoli drsališča | je bilo prav živahno med obilo navzočim gledajočim občinstvom. — Gledalci plačajo 10 kr. vstopnine; v paviljon se plača še posebe 10 kr. Drsalci imajo tudi svoje tarife. — Za meščanski svet je ta zabava velike koristi v zdravstvenem oziru, ker živahno k rt* tanje, gibanje in dirjanje po ledu je človeškemu zdravju brez dvoma le v korist.
Drsališče v Panovcu. — Učeraj so naznanjali po mestu slovensko-laški lepaki, da je v javno uporabo veliko drsališče v Panovcu, blizu gostilne „v lesinah“ pri Krombergu. Plača se 10 kr., ako je gospodar poleg; ako pa gospodarja ni, drsa se vsakdo brezplačno. Otroci dajo pa tudi še manj nego po 10 kr. Gospodar je A. Boltar (Roke) iz Solkana. — Manj premožni ljudje, zlasti šolarji in dijaki, lahko gred6 tudi v Panovec, če tudi je malo dalje nego v Rožno dolino. Iti je treba mimo pokopališča.
Riunc/vamento od srede zopet sijajno dokazuje, da hoče biti vstrajno zvest svojemu programu. Cela vrsta člankov bavi se s slovanskimi uprašanji, katere pojašnjnje italijanski čitajočemu občinstvu. Tudi „Rin-novamento11 se bavi s podgorsko papirnico v pnem zmislu, kakor je govorila „N. S.“
Poizvedeli smo pri upravništvu, da so na ta list naročene le sledeče goriške kavarne: Teatro, Commercio in Schvarz. Kje so vse ostale ? Opozarjamo slov. občinstvo, da zahteva list v vseh kavarnah. Ako ka-varnarji pokažejo svojo barvo proti temu listu s tem, da se nanj ne naroče, onda jim bo treba obrniti hrbet in zahajati v druge kavarne. Toliko za danes.
V Črničah vršila se je volitev župana in podžupanov. Kot župan je bil zopet enoglasno potrjen dosedanji župan gosp. Leopold Bolko, podžupani pa so bili izbrani vsi npvi. To je za gespoda župana Bolka zaslužena zaupnica. — V Črniški županiji sicer tudi niso povsem brez domačega raz-pora, kateri pa nima takih povodov, kakor v mnogih drugih krajih. Občinsko gospodarstvo je v najlepšem redu, kar priznavajo vsi Občinarji brez razločka. Naj bi vedno tak6 ostalo!
Volitve v Ločnika ne pustč mirno spati nCoi'rierovitji“ pisarjem in njihovim pajdašem v Gorici in Ločniku. Možicelj na tri-kolnem voziču prav pogosto prinaša v Gorico poročila in prihaja po dobre svete. Loč-niški „Legovci“ napenjajo vse moči, da bi zmagali. — Toda rekli smo že pred nekaj tedni, da zaman ves trud, ne dosežejo nič, ker zmaga poštene ločniške stranke je gotova, če tudi so volilni imeniki v velikem neredu. Opozarjamo vse naše volUce, naj gotovo gredo na volišče; nihče ne sme ostati doma. „Legovcem;1 ne smemo pustiti vajeti v ločniški županiji !
Iz Ločnika prihajajo v „Corrieru“ in drugih laskih listih teden za tednoiu strupeni dopisi prpti tamošnjim slovenskim prebivalcem, duhovnikom in šolskim zavodom-Glavno orožje je: laž in obrekovanje,—Kpt dopisnik imenuje se neko človeče žalostne sjave, žalostpe preteklosti, duševne in telesne. „Rinnovamentp“ je dejal »Storpio del porpo 6 della mente peggio.* Ta možicelj pripelje se vsak teden, včasih celč po večkrat, na svojem vozičku v Gorico narav-post k imirodilničarju Seppenhoferju na pravniku, kjer se nahaja velik del „Corrie-rovega11 uredništva. Tu se poteni kpjejo dopisi i? Ločnika. Tp mirpdilnico (drogerijo) pbiskujejo prav mnogo tudi naši rojaki z dežele.
V Grgarju bodo po novem letu občinske volitve; volilni imeniki so že razpoloženi. — O teh volitvah prejeli smo poročilo, ki pravi, naj bi se Grgarci dobro iu P'ijazno pogovorili, katere možž bodo vplili, ker nekaj premembe je baje lieobhodno potrebno. Tudi mi svetujemo, naj bi se volilci pi‘av prijateljsko dogovorili ter gledali le na koristi cele občine. Razumnih iu poštenih mož ne zametati! Občine imajo dandanes zlasti v prenešenem področju mnogo dela, katero je često združeno z veliko odgoi vornostjo ; zat6 je treba voliti v starašinstvo le sposobne možž.
V Vrtojbi imeli so občinske volitve. Kakor povsod, bojevale st^, se tudi tamkaj dve .stranki, ki stp spravile vsaka polovico svojih mož v starašinstvo. Ker je pa vcflilna komisija pdkl°n||a nekaj pooblasti nove s^rai)ke. po,dala je ta proti volitvam utok.
Iz$t. Ferjana nam^prpčajo, da, so prišli tjekaj nekati^i ,LegpV,ei“ iz Ločjni^a, ki so nameravali naloviti nekaj vplUcev za svojo .straučjpo. Čudni fy},da,ki fP tl)> a^o so mislili, da spi.o Slovenci j^ki,feed^ki, da bi.šli njim na limanice. Zmotili so se' liudo ter odšli z dolgim nosom nazaj v Ločnik. Vsi
naši volilci pojdejo na volišče za pošteno ločniško stranko. (Tako je prav! Nihče naj ne ostane doma. Uredništvo.)
Poročajo nam dalje, da bodo kmalu volitve tudi v Št. Ferjanu in da se nekater-niki, ki so pozabili na svoje slovensko rojstvo, že zdaj pripravljajo.... Priporočamo vrlim volilcem imenovane županije, naj volijo le narodne može; kdor ni naroden, naj nima besede v občinskih zadevah. — Čuje se tudi, da sedanji jako spoštovani g. župan Fabris vsled mnogih svojih opravil ne namerava več sprejeti županske časti.
Iz Mirnika ob laški meji prejeli smo za nSlogine11 zavode 1 gld. 65 kr., katere so složili tamošnji domačini. V spremljevalnem pismu nam darovalci zagotavljajo, da ta čin bodi v izgled vsem nasprotnikom, tudi goriški „Eco“, ki je pokazala svojo pohlepnost po Mirniku in Podgori, da prebivalci one vasi se probujajo in pripravljajo na narodno delo. — Tak6 je lepo, predragi Mirničani. Bodite krepka slovenska straža ob Idriji!
Pravi desetaki. — Povedali smo, da se je Jožef Podgornik iz Čepovana utopil, ker je bil obdolžen, da ima ponarejene deseta-ke; mož je bil nekoliko šibke pameti. — Avstro-ogerska banka je spoznala, da so bili pravi vsi oni desetaki, katere so mu orožniki odvzeli. — Nesrečnega Podgornika so preiskovanja od strani orožnikov tako prestrašila in zmešala, da je šel v vodo.
Šala ali resuleaV! — Tržaškemu babjaku „Pičcolo11 brzojavil je nekdo z Dunaja, da tržaški laški poslanci so glasovali za dis-pozicijski zaklad, ker jim je Taaffe obljubil laško vseučilišče v Trstu. — No, ako bi Taaffe hotel malce za nos voditi laške zastopnike s praznimi odljubami, kakoršnih smo Slovenci že več kot siti, mi nimamo nič proti temu; a da bi vlada ustanavljala laško vseučilišče v Trstu, ko nam Slovencem ne mara pripomoči niti do ljudskih šol, proti temu bi se uprli z najskrajnejšo odločnostjo.
Pet predrznih tičkov pjeli so orožniki v Renčah. Pri belem dnevu so baie hodili po hišah in kradli, če tudi so se jim uprle ženske. „C o r r i er e“, kateremu prepuščamo odgovornost za to novico, pravi, da so ljo-teli ubiti cel6 neko starko, ker so menili, da im& denar. Židevski list je čutil potrebo zatrditi, da ti malovredneži so — Slovenci in Hrvatje, Zakaj je to storil, je preočividrio. Man merkt die Absicht und man wird uicht verstimmt.
Trst. — Tržaška Čitalnica priredi svojim udom Silvestrov večer navadno zabavo.
— Fran Ondriiek koncertoval je sinoči v gledišču „Politeama Rossetti“ v Trstu. Dosegel je tudi tam popolen uspeh. — Prew. cesar je podelil za noyo cerkev v Trstu 500 gld. — Tudi tržaški Slovenci zjagajo obilne darove za „božičuice“ tamošnjih slov, otročičev v zavpdih družbe sv. C. in JJ. Požrto-valnost za narodne namene na Primorskem j,e povsod velika. — Tržaški petardovci Wal-lop, Menes.euj in Herlitjska poidejo pred dn-najgke porotnike, Lahonski listi spremljaj0 jako simpatično „miaae gospode" na Dunaj.
— Redar Št. Košir zgrudil se je v nedeljo na ulici na tla in nagloma umrl. —
V	Mavhinjah začne prihodnjo nedeljo sv. misijon pod vodstvom preč. o. Frančiška Doljaka. Misijon bo trajal osem dnij. — Tako nam poročajo od tamkaj.
Iz Sežane pripbčil je „S1. Narod" 28. nev. naslednji dopis, kateri so objavili tudi nemški listi:
„V štey. 259 ,, Slov. Naroda*, če se ne motim, sem čital nekaj o iznajdbah slovanskih častnikov, katere so se vpeljale v c. kr. armado. Ze več časa pričakoval sem, da se bode z pzirom na to notico v „ Slov. Narodu11 kdo javil in naznanil, da v Kostanjevici pri Sežani, pod hišno št. 68., živi §e da,nes 72letyii starček Novak Andrej, mizar, kateri je že l. 1859. izumel model za katione ahinterladerje“ in ta mo^el razkazoval pred posebno strokovnjaško komisijo. Isti starček ima dokaze v rokah o tem in sicer izkaznico štev. 232. od 21. mareija 18(Š1., v kateri se potrjuje, da je.sprejel za ta model 25 gld. odpravnine od vojaškega ppveljništva v Trstu. Kdo dandanes velja pi$d svetom kot izumitelj avstrijskih teh kanonov, po modelu Slovenca, kateri so se izdelavfvli, ni mi znano in zaradi tega se obračam do javnosti z uprašaujem, ali bi ne bilo umestno, da se stvar natančno preišče? Novak Andrej je pripravljen dati vsa pojasnila. Dostavljam še, da isti starček poseduje še druge iznajdbe, katerih pa noče razodevati nikomur, ker 'ne zaupa, t;er se bpji, da bi ga vnovič prekanili. Pripravljen pa bi bil, razkazati jih pred stro-kpvnjaško komisijo m v navzočnosti zaupnih mol. Morda lii se stvar' izplačala in zategadelj opozarjamo merodajne kroge ha tega moža".
Ministrova zalivala. — Minister dr. Steinbaeh je lastnoročno zahvalil izdajatelja laškega in slovenskega prevoda knjižice „lJprašanja in odgovori o uravnavi vmlnote*1 ter za dodane primerjalni izkaze. — il,8ti izdajatelj prireja zdaj „Hitri račji n ar11 v novem denarju; tiska' se v Obizzjjevi tiskarni.	»
Cestni odbor tolminski. — Čitateljem našim je zuana usoda tega cestnega odbor a.
Bil je razpuščen, a nove volitve je glavar odložil, ker ni bilo tri četrtine volilcev navzočih. — Ta teden smo prejeli o tej zadevi tri dopise; dva silno napadata glavarja, eden ga pa hvali. Vrhu tega se v vseh ti eh dopisih i m e 11 u j e in silno ostro napada cela vrsta mož na Tolminskem. Eni kakor drugi so naši somišljeniki, prijatelji, naročniki ; vrhu tega ne poznamo bliže teh ho-matij — zat6 bi morali priobčevati dopise ene in druge stranke, ker obe imate do tega enako pravico. Ker pa bi iz tega nastala vsem zoperna časnikarska praska, hoteli smo se prepričati pri raznih možeh ene in druge stranke, kakč o tem mislijo. Vsi so bili tega mnenja, da kar se ima zgoditi, se zgodi, časnikarskega prepira pa da nikakor ni treba.
Tudi mi smo tega mnenja, zlasii bi pa nikakor ne bilo odobravati take časnikarske polemike, kakoršno bi radi pričeli vsi trije naši dopisniki. Kam pa pridemo, ako bi se zaradi ene same volitve prali v „Soči“ kar vsi veljavnejši možje, župani in podžupani, na Tolminskem ? Nasledki take polemike bi se še dolgo dolgo čutili, kar vse je nepotrebno. Volilci so pametni možje; dogovore naj se med sabo, kakor se spodobi možem, pa bo mir.
Slnžba pisarniškega pristava pri okrožnem sodišču v Gorici je razpisana; plača X. razreda. Prošnje treba podati predsed-ništvu do 18. t. 10.
Od svoje strgani nam je opomniti, da to službo bi na vsak način moral dobiti mož, ki je v besedi in pisavi vešč obema deželnima jezikoma. Ako bi takega ne bilo, sprejme naj se tak prosilec, ki bo popolnoma vešč slovenščini, ker takih manjka, če tudi bo umel laščine toliko, kolikor ume večina drugih enakih uradnike/ in služabnikov slovenščine.
Za vinogradnike. — „Edinost" je priobčila iz Tomaja na Krasu sledeči dopis:
V	toniujskem društvenem vinogradu se je letos pridelalo blizo 300 litrov plemenitega vina, ki je proizvod najboljših fran-cozlcih trt; pa je tudi Bordovcu (Bordeaux) povse podobno. Dene se v steklenice, pa tudi na mero bi je radi prodali.
Škoda, da se je tudi tukaj pojavila trtna uš! Francozi zatirajo ta mrčes z ogljikovim sulfidom — Schwefelkohlenstotf. — Uspeh, pravijo, je gotov. To hočemo poskusiti tudi tukaj. Za napredek vinarstva ves uneti naš podpredsednik, gospod Oskar Polaj, c. kr. obrtuijski nadzornik, nam je veleduš no naklonil tega zdravila, koje je kupil na Francozkem v malih steklenicah, podobnih želodu in narejenih iz mizarskega kleja. Teh smo v novembru zakopali po dve steklenici sleherni trti, 30 centim, globoko in 10 cm. od debla. Ko se steklenica raztopi, se ogljikov sulfid razlije in prešini zemljo ter uniči uš, trtam pa ne škoduje.
Drago je to zdravilo, kajti za 500 omenjenih želodov je dobrotnik potrošil 25 gld. Hvala vrlemu pospeševalcu mladega podjetja! Dne 15. decembra bo ob 1. uri popo-ludne družbeui shod v Tomaju, kjer se bomo posvetovali o mnogih vinarskih stvareh. Zdravilo trtam proti uši je tudi modra galica, s kojo se strupena ro3a — peronospo-ra — odvrača. Poznano je, da se trtna uš neizmerno hitro množi. Avgusta meseca se zležejo celi roji, in ker je merčes krilat, leta okoli in sede uajrajše na trtno listje. Kdor to opazuje, je pa tudi opazil, da na škropljeno perje ne sede uš. To je dalo nekim povod, da so tudi trtne korenine škropili. Odkopali so namreč v jeseni, ali pomladi trte, in jih pustili toliko časa odko-pane, da so korenine dobro poškropili z modro galico, kakor perje poleti; po tem so jih zopet zagrnili, — in vspeh je bil povoljen.	(Tako	Weinzeitung).
Koroško. — »Mir* poroča o koroškem deželnem predsedniku naslednje zanimivosti:
„Poroča se nam, da se je duč 7. t. m. vozil v uradnih zadevah po pliberški okolici ter se tako v Pliberku kakor na Bistrici pri Šmihelu izražal proti slovenskemu gibanju jako samooblastuo in nepremišljeno. Slovenci in v obče udje Ciril-Metodovih podružnic so mu sami „hetzerji\ Vedno stara pesem ! Pa saj ni čuda; take opazke je moral že slišati celo naš povsem krotki g. poslanec Muri, ki je tudi „Hetzer\ — in g. župniku in poslancu Greg. Einspielerju se je iz teh ust še pred kratkim časom, in sicer javno na ulici, to glasno omenjalo v posmeh drugim z besedami „ reiseu Sie \vohl und hetzen Sie nicht". Mi naj bi se tedaj ne smeli gibati, nasprotniki pa bi uas smeli s koli pobijati. O tem nas je do cela preveril zadnji „ Parteitag “ koroških Nemcev in nemškutarjev v Celovcu, zoper kterega rohnenje in kruto postopanje pa nimajo naše višje osebe nikake grajalne besede".
Celovški kipar g. Vek. Progar je prav lepo prenovil cerkev sv. Jere v labudski dolini. — Za pogorelce v Medgorjah in St. Lenartu se je po cerkvah nabralo 1344 gl.
—	Gosp. dr. Alfred Eisenzopf je imenovan za državnega pravdnika v Celovcu. On je zmožen slovenskega jezika in je izvrsten jurist. — Zgorela je Kapova kajža pod Grabštanjem. —Ubili so krčmarja v Stebuu pri Globasnici.
„Slov. Narod" objavil je o razmerah na Koroškem sledeči dopisič:
Znani organ koroških slavožrcev, kte-rernu je urednik renegat Dobernig, prinesel
je v eni poslednjih številk v pozdrav koroškemu strankarskemu shodu pesem iz peresa učitelja Hugona Morata iz Šmohorja, ktera je drastičen dokaz, kako se sme pisati — zoper Slovence. V tej pesmi imenuje se slovenska narodna ideja strupen zmaj, kterega je treba uničiti. „ Verni elit u n g muss ih m werden, dem Drachemvurm, d er \v i e d’ r u m w a c h s e n w i 11! Z e r 111 a 1 m e 11 muss der Kam 111 er ih n, das merket, zermalmen, ja! ehvor er gross ge-w or d e 11“. To je dosloven citat iz tega pamfleta! — Sedaj naj pa še kdo reče, da na Koroškem ne vlada mir in narodna enakopravnost ! Le tako naprej — sodni dan ne izostane!“
Štajersko. — Nemčurstvo na Štajerskem se umika, če tudi ima vso podporo veljavnih krogov. Vlada je razpustila tri nemška društva, ker so živela le na papirju. — »Celjski Sokol“ lepo napreduje; zdaj si je ustanovil še tamburaški zbor, ki se tako pridno uri, da bo mogel nastopiti že na Silvestrovo. — Mesto Celje raste in se množi. Zdaj se tam zida mnogo lepih hiš. Prihodnje leto bodo zidali „Narodni Dom,tt ki bo delal čast celemu mestu. — „Zcezg slov. posojilnic11 bo imela 15. t. m. v Celju občni zbor, na katerem bo med drugim tudi razgovor o preimeuitni „Osrednji posojilnici", katera bi šla na roko slabšim posojilnicam na Slovenskem. — V Sevnici je pogorela bolnišnica. — V Gradcu so slavili 700-letnico združitve Štajerske z Avstrijo.
— V Mat .nbergu je polovica šolskih otrok slov. narodnosti, a došla sta tj ek aj dva u-čitelja, ki niti slovenščine ne znata. — F Žalcu so domači dilctantje priredili 4. t. m. prav lepo veselico v prostorih vrlega narodnega župana g. H a u s e n li u c lilerj a.
— Okrajni zastop kost tujski je odslej v narodnih rokah. Načelnik je vrl narodnjak g. Ivan Vošnjak. —-
Ženska podružnica družbe sv. C. in M. za Ajdovščino in okolico bo imela v nedeljo 11. t. m. ob 3 pop. v prostorih društva »Edinost" svoj prvi občni zbor po sporedu: 1. Pozdrav predsednice. 2. Volitev načel-ništva. 3. Posamični nasveti. K obilni udeležbi vabi — osnovalni odbor.
Listnica. — Vsem onim prijateljem, znancem in osebno neznanim somišljenikom, ki so se nas zadnje dni spominjali, izrekamo tem potom svojo presrčno zahvalo. Vsakemu posebej se nismo zahvalili, ker bilo bi nam to nemogoče.... Bog živi naše prijatelje !
Izdaja za tiorieo današnje številke je zakasnela za 3 ure zaradi učerajšnega praznika in ker smo dodali dve strani priloge. Naročniki na deželi dobe list o navadnem času.
Obligacije goriškega
ZEMLJIŠČNO - ODVEZNEGA ZALOGA Dne 31. oktobra t. 1. so bile izžrebane sledeče .
a) obligacije z odrezki:
po 50 gld. štv- 235, 240 in 246 ; po 100 gld. štv. 94, 269, 915, 968, 972, 973, 1027 in 1030;
po 1000 gld. štv. 410, 544, 551 in 572;
b) obligacije črke A (starega denarja): štv. 13 za 1160 gld. župnije Bračan — štv. 36 za 8550 gld. žup. Ruda — štv. 45 za 2250 gld. žup. Muškli — štv. 55 za 4970 žup. Miren — štv. 57 za 1150 kaplanije v Za-g,.aji _ štv. 87 za 150 podružnice sv. Tomaža na Idrskem — štv. 107 za 70 občine Pieris — štv. 113 za 1340 cerkve sv. Štefana v Solkanu — štv. 128 za 430 sv. Go-tarda v Marjanu — štv. 131 za 340 župnijske cerkve v Medeji — štv. 149 za 150 cerkve sv. Vida v St. Vidu — štv. 157 za 7430 župnije Kamnje — štv. 165 za 520 cerkve sv. Andreja v Prvačini — štv. 219 za 440 cerkve v Nošni — štv. 239 za 170 sv. D. M. v Tržiču — štv. 241 za 1470 nadškofljstva v Vidmu — štv. 274 za 140 cerkve sv. Andreja v Nogaredi štv. 304 za 480 I). M. v Kojskem — štv. 414 za 230 podružnice sv. Katarine v Rihembergu
— štv. 417 za 290 sv. Antona v Rihembergu _ štv. 425 za 220 župnije Solkan — štv. 443 za 250 goriškega verskega zaloga
— štv: 451 za 80 občine Naklo — štv. 286 župnije v Tomaju za 1150 gld. izsrečkana le v znesku 770 gld. in za ostalih 380 gl. izda se druga obligacija črke A.
Te obligacije bo izplačevala deželna blagajnica od 30. aprila 1893. naprej.
Obligacije izsrečkane v poprejšnjih do bah in od strank še ne realizovane so pa še sledeče:
a) obligacije z odrezki:	,
po 60 gld. štv. 83, 223, 233 in 234; po 100 gld. štv. 702, 799, 864, 899 in 929 ;
b) obligacije črka A :
štv. 152. za 60 gld. in štv. 291. za 50 gld.
Za odkup tlake, desetine itd. bilo je ugotovljenega opravičencem na korist vsega kapitala skupaj 1,727.004:32 a. v.
Na to jim je bilo plačanih v gotovem 15.451:82 in to za take zneske, ki se niso mogli z obligacijami pokriti. — Za ostalih 1,711.552:50 so jim pa bile izdane obliga-
cije v nominalni vrednosti za 1,630.050. star. den.
Te obligacije so se začele izplačevati po načrtu za žrebanje, izdanem od bivšega c. kr. vodstva zemljiščno-odveznega zaloga (deželni zakonik štv. II. leta 1856).
Vsled tega amortizijskega načrta pričelo seje prvo srečkanje dne 30. aprila 1856., drugo pa 31. oktobra istega leta.
V	ravno navedenih dneh se je potem vršilo srečkanje do dan danes tako, da bi bilo zadnje srečkanje dne 31. oktobra 1895.
Toda poprej navedeni načrt obsega vsili obligacij skupaj le 1,620.000 — pri tem ko se jih je v dejanju vsled poznejših likvidacij naraslo po dovršenem delu na 1,630.050 — tedaj za več 10.050 — in to bi moralo zvikšati znesek odločen za zadnje srečkanje dne 31. oktobra 1895. od 45000 na 55.050 gld.
Do sedaj je bilo v 37 letih 74 srečkanj in se je izžrebalo obligacij za 1,370.000 gld. in jih ostaja le še za ,66.330 gld.
Zadnjih obligacij se izsrečka : dne 30. aprila 1893. za 39.000 gld. in dne 31. oktobra 1893. pa še ostalih 27.330 gld. in s tem bo žrebanje izvršeno že navedenega dne, namesto dne 31. oktobra 1895. Izžrebanih bo tedaj vseh obligacij le za 1,436.330
—	pri tem ko je bilo izdanih za 1,630.050. Nastaja tedaj vprašanje, kako da je bilo amortizovanih ostalih obligacij za 193.720 goldinarjev.
Leta 1859.-1861. nakupovale so se namreč te obligacije po borsni ceni (okoli 82° o) in so se potem sproti uničevale. To je pa bilo zemljiščno odveznemu zalogn le zarad tega mogoče, ker je v istih letih dohodkov več imel kot stroškov.
Ko bi se bil ostali denar na obresti nalagal, imel bi bil ta zalog res tudi nekoliko dobička, pa nikdar toliko, kolikor ga je dosegel s tem, da je po poprej navedenem načinu svoje pasivne obligacije sam za se po nizki ceni nakupaval in tako svoj dolg zniževal.
Kak dobiček je pa zalog vsled tega imel, razvidi se iz sledečega: Kakor poprej razkazano, bilo je obligacij nakupljenih po borsni ceni za 193.720 gld. nominalne vrednosti (po okoli 82%) in ker mora izžrebane plačevati ne le v polni nominalni vrednosti, ampak še s premijo po 5° 0, pridobil si je dobička že s tem pri 5° 0 premiji okroglih 10.000 — pri ceni po 82% okroglih 44.500 in ako se 5% obresti od tako ainortizovanega pasivnega kapitala 193,720 gld. računi jo le za samih 30 let, mu je nastalo dobička tudi okoli 300.000. Zadnja korist mu je pa vsled tega še ta, da razmeta svoje dolžnosti že leta 1894., kar bi se drugače moglo zgoditi še le v letu 1896.; kar je glede 9% letne doklade k izravnim davkom za davko plačevalce tudi velike važnosti.	4.
Zemljiščno odvezni zalog si je skrajšal vsled poprej navedenega ravnanja svoje življenje za dve leti, kajti živeti je pričel 1. oktobra 1850. Saj je bil pa tudi delaven, ker je imel od svojega rojstnega dne do konca decembra 1891. dohodkov 4,225.684:71 in ravno toliko stroškov, tedaj celega prometa 8,451.369:42 avstr. velj.
Ta zalog je delal brez svojega dobička, kajti on je edino le posredoval med obloženim in opravičencem.
Politični razgled
Državni »hov. — V sredo je končala razprava o Taafejeven odgovoru v liberški zadevi. Levica ne more biti zadovoljna s to razpravo, ker jo je vlada povsem prezirala in ker je po drugi strani levica slišala iz čeških ust toliko trpkih resnic, kolikor redkokdaj poprej. Posebno Vašatg in Masargk sta brala levici, Nemcem in vladi krepke levite. — F te) seji se je opažalo, da so pretrgane zveze levice z vlado. Ministra Knenburga ni bilo v seji; bil pa je pri cesarju v avcljenci, kateremu je pojasnjeval mroke, 'ki ga silijo, da mora odstopiti. Zdi se, da bo njegov odstop razglašen že jutri.
Parlamentarni položaj - Grof Kuenburg še vedno ni odstopil in levičarski listi o tem tudi več ne govore, torej je prišlo tako daleč , kakor smo iz vsega začetka sodilr, levičarji krenili so že na pot pogajanj z vlado in ne bo dolgo, pa bo spet vse pri starem. Značilno je že to, da se tisti levičarski poslanci, ki so poročevalci o posamnih delih proračuna, niso odpovedali poročevalstvu, kakor bi bilo primerno, če misli levica res na opozicijo. Levičarski listi dpravičujejo to, t,rd“č, da je v interesu stranke, če ohrani vse pozicije, katere ima. Nekaj koristi za levični s e protivnike ima zadnja kriza venderle. P°ja ll so spoznali, da z levico je _ vsaka o ja zveza prenevarna in to spoznanje je vez, ki jm veu znova s Ilohemvartovci. KoneČno bodi še omenjen majhen a pikanten razpor mej levico m Ku-enburgom. la je uprašal stranko ah na, podreza zaradi svoje domisije, češ, da more to le storiti z dovoljenjem stranke-, levičarji, pa so rekli da jim to nič mari ni, da naj minister po svoji'previdnosti ravna. — Ta vest je bila pisana uČeraj. Danes je položaj zopet drugačen.
Poljski listi pisali so zadnji čas jako optimistično o parlamentarnem položaju in izrekli svoje prepričanje, da nemška levica pri prvi priliki zopet zleze vladi pod peroti.
Sedaj pišejo ti listi kar hipoma prav resno in sicer tisti listi, katerih zveze s političnimi krogi so znane. Vsi soglašajo v tem, da vladi ne kaže drugo nič, kakor razpustiti državni zbor. Vlada ne misli odstopiti in tudi ne more, ker je ni stranke, da bi mogla iz lastne moči sestaviti večino. Zategadelj se bo v predstoječih parlamentarnih počitnicah grof Taajfe resno bavil z uprašanjem o razpustu državnega zbora. Blizu jednake so informacije „Czasau, ofici-jelnega glasila poljskega kluba, kateri upa, da se bodo pri debati o liberšlcega občinskega sveta razpustu sprli MladoČehi in levičarji. .
Odložen otipov. -- Občinski svet praškega predkruja Vršovice naznanil je pristojnemu oblastvu, da začenši s 1. januvarijem bodočega leta ne bo več pobiral državnih davkov, ker se češki občinski svetniki ne čutijo pokli cane pobirati davke za vlado, neprijazno narodu češkemu.
Nemška šola v Plime. — Nemški oddelek deželnega šolskega sveta češkega ukrenil je ustanoviti v izključno češkem Plznu, kjer so le nekateri posamni Nemci, novo meščansko šolo z nemškim učnim jezikom. Zgodilo se je to na podlagi zakona o takozvanih minoritetnih šolah. To je vedno in povsod tako : v slovanskih mestih se Nemci vzgajajo umetno s pomočjo nemških šol, v nemških mestih pa se morajo slovanske manjšine ger-manizovali.
Razmere na Orje r s kem. — Besede princa Scliirurzenberga o dualizmu so na Ogrskem naredile močen ut is ter našle v parlamentu kakor v novinuh primeren odgovor. Vse opozicijonalne stranke so protestovale zoper to, da se v cislitavskem parlamentu govori o dualizmu kot o stvari, katera je državi na škodo in to z odlične strani. 1 Vekerle je na to srečno odgovoril, da ministerstvo Taaffovo še ni pokazalo, da stoji na tem stališču, pozabil pa je povedati, da se Taajfe v zadnjem svojem govoru tudi. ni izrekel zoper to stališče, časopisje, seveda rohni samega svetega srda radi krivce, ki se je zgodila Ogerski in preti s personalno unijo. — Vladi se opozicijonalne stranke še niso zoperstavile tako odločno, kakor so časih nasprotovale drugim ministerstvom, a prijateljstvo iz začetka napovedano, se je že močno ohladilo. Zanimivo je tudi to, da sedi v vladi gospod Hierongmi, minister notranjih rečij. Ta mož se je šele pred kratkim na nekem volilskem shodu izrekel o narodnostnem uprašanju v zmislu, naravnost nasprotnem vladnim tedendencam, zato mu je ga sedaj zeli neugodno, da ga slovaška in rumunska glasila spominjajo tistih njegovih besed. Tudi madjar-skim listom niso ušeč nazori, katere je imel Hierongmi, in „ Maggar Hirlap “ zahteva naravnost, naj minister tiste svoje besede „pojasni“. Nova vlada izrekla se je za »čistost narodne konsolidacije“ to je za madjarizacijo in zato ni našla pri nemadjarskih narodih nikakih simpatij, ampak zadela ob odločen odpor.
Zanimiva volitex. — Berolinski rektor Ahhoart- je sedaj vodja nemških proti-semitov. Zaslul je po nekaterih brezobzirnih napadih na razne židovske velikaše ter bil radi tega obsojen v večmesečni zapor. Sedaj, baš ko trpi svojo kazen, zapleten je v drugo pravdo. Dolžil je židovsko firmo Loivg, da je dajala slabe puške za nemško vojno. Koliko ugleda si je mož s temi napadi na Žide pridobil, svedoči to, da je bil ta teden pri ožji volit »i voljen državnim poslancem in to z velikansko večino. 'Torej navaden kaznjenec, ki stoji pred sodiščem že drugič radi obrekovanja, zastopal bo v drž. zboru velik okraj. To je vsekako karakteristično in vzbuja razne misli. Somišljeniki Ahlivardovi predlagali bodo, naj se novi poslanec z ozirom na pristoječo mu imuniteto izpusti začasno iz zapora, a kakor se cuje, odklonile bodo vse stranke ta nasvet.
Na Francoskem so imeli mini-stersko krizo, kije pa že dovršena; sestavljeno je novo ministerstvo. Uzrok krizi bila je panamska afera. Dokazalo se je namreč, da je društvo, ki dela velikanski panamski prekop med severno in južno Ameriko, neizmerno sleparilo ; podkupovalo je ministre, časopise, poslance in druge vplivne možč, da ga niso ovirali v nelepem početju. Panamski prekop stane že okoli 1300 milijonov frankov, katere -je po večini dala Francoska. Ni čuda, ako je cela Francoska razburjena vsled takega gospodarstva.
Novo francosko ministerstvo ni prav za prav drugega nič, kakor obnovljena izdaja stare vlade; važno je le, da je ostal na krmilu tudi finančni minister Rouvier, o katerem seje splošno mislilo, da se bo moral umakniti, zlasti ker so ga zadnji čas napadali tisti listi, ki so uzročili panamsko afero. — „Lanterneu misli, da je Carnot sestavil to ministerstvo tako, kakor ugaja njemu, ne zmeneč se za željo prebivalstva in za voljo zbornice. To ne bo preiskovala vlada, bati se je celo, da bo skušala zadušiti preiskavo parlamentarne komisije, voljene,
I	da preišče panamsko afčro. — nGauloisu [ pravi, da je ta rešitev krize že več nego j smešna, češ, prav tisto ministerstvo, ki danes
I	teden ni zmoglo krize, se je zopet oživilo. j Sodeč po teh in jednalcih glasih bi skoro verjeli, da novo ministerstvo ne bo dolgo živelo.
Hiša št. VSI v TomittU
tik reke Tomiuke s strojnico in dotičnim orodjem, potem 3 vrtiči prodajo se po ugodni ceni. Kupci naj se oglasijo pismeno ali pa ustmeno pri Mariji Mežner v Tominu h. št. 17.
Načrt zakona proti pijančevanja —
Gospodarski odsek poslanske zbornice vzpre-jel je vladino predlogo proti pijančevanju. Utemeljitev zakona poudarja posebno pode-dovalnost in gotovo izumrljivost potomcev pijanstvu udanili osob. Kdor se dobi v pro-dajalnih prostorih ali na ulici pijan, ali kdor v to zapelje dmzega, kaznuje se z globo 5 do 50 gld. ali z zaporom 3 dni do jednega meseca. Ista kazen zadene gospodarja pro-dajalnice, ali ujegovega namestnika, ako vidno pijanim osobam dajo opojnih pijač. Tirjatve za opojne pijače pod petimi litri se smejo iztožiti le tedaj, če ni nobenega prejšnjega takega dolga. Kdor si da napraviti o takih tirjatvah menico ali kdor namestil novcev sprejme blago ali žito, kaznuje so z zaporom od 1 do 8 tednov. Krčmarji smejo pijanega le tedaj odpraviti iz svojih prostorov, če je poskrbljeno zato, da se ga odpravi domu. Kdor je bil v jednem letu trikrat kaznovan zaradi pijanosti, temu politična okrajna oblast sme prepovedati za leto dnij obisk gostilnic in točarnic v njegovem bivališču in v najbližnji okolici. Prestopek te prepovedi se kaznuje z globodo 50 gld. ali z zaporom do 1 meseca. Točenje opojnih pijač se prepove od sobote od 5. ure popoldne naprej in ob nedeljah in praznikih mej jutrajno božjo službo.
Ganz seidene Fonlards von 85 kr. bis fl.
4.65 p. Met. (ca. 450 versch. Dessins, gestreift, karrirt, bedruckt etc. — vers. roben- and stiick--sveise porto- und zollfrei in’s Haus die Seiden-Fabrik G. Henneberg (K. u. K. Hoflief.), Zu-rich. Muster mngehend. Briefe kosten 10 kr. Porto
r
Sa gov zdravstveno preskusen
(Lepata žob(
jo pripoznano in neizogibno
ZOBNO ČISTILO.
jo aromatifcon, osvožujofc, praktičen za potovanja, (loma in na tujem vpeljan z naj večjim vspehom. io priročen, čist in so rujte se V	<^>V'	'	dob! na
pred enaki	dvorih,	pri
zavitimi, »iic\	plemičih
vrednimi	,	in prostakih
dobi se povsod.
CENA 35
,t.C#
rujte se \
med enaki	^
•ovitimi, ni c y ^
ponaredbami. N - tNV'v'
Priznanja iz naj-višjih krogov so \	.	•(	\\
pridejana vsakemu
lom.
11
Dnč 27. novembra t. 1. nastal je pri meni ogenj; pogorelo mi je: hlev, klet, lopa, vozovi, razna oprava itd. precej velike vrednosti. — Bil sem zavarovan pri tržaškem društvu „Riunione Adriatica di Sicurtd11, ki je dalo škodo takoj drugi dan preceniti, kar se je izvršilo v mojo popolno zadovoljnost.
Par dnij potem sem prejel določeno odškodnino že izplačano. — Zaradi tega si ne morem kaj, da ne bi ta zavod tem potom prav lepč ne zahvalil za hitro in točno izplačilo odškodnine.
ANDREJ MADON
pos. v Gorici, via Cordajuoli 18.
Pozor Slovenci v mesti ii la deželi!
Te dni odprla se je v Gorici v ulici Rabatta št. 18 zaloga „ Vrhniškega piva“. To pivo zaslovelo je v kratkem času po Kranjskej in izpodrine s svojo dobroto kmalu vsako drugo pivo. Razprodaja se na debelo v sodčkih in zabojih po 25 steklenic. Steklenice napolnjene bodo vse v tovarni na Vrhniki, a ne, kakor se to često dogaja, pri založniku.
Kdor hoče tedaj biti z izbornim pivom izvrstno postrežen, poskusi naj samo jeden-krat, in gotovo se bode oglasil še večkrat.
JANEZ PUC,
založnik
Poštna opravite Ijica
se išče za novi poštni urad Križ Cesta v Vipavski dolini. Pogoji se izvedo pri poštarju Anton Berlmču
v Križu.
A H ¥ A L A.
J nepopisni žalosti, ki nas je te dni zadela, bilo nam je prijazno sočutje ' od premnogih stranij v veliko tolažbo. — Zato izrekamo tem po om iz dna svojih žalostnih src najiskrenejšo zahvalo vsem svojim jubim sorodnikom, prijateljem in častitim znancem, ki so se v tolikem številu udeležili pogrebnega sprevoda naše nepo. :ibne, presrčno ljubljene
JOSIPINE.
Posebe pa zahvaljujemo še velikodušne darovalce prekrasnih vencev, preblagorodna gospoda višja poštna oskrbnika in sploh dotične gospode c. lcr. in deželne uradnike, profesorje itd., c. in kr. vojaškega mestn. poveljnika, prečastito mestno duhovščino, preblage mestne gospč in gospode meščane, slavni zavod „De Notre Dame«, slavno goriško Čitalnico m druga narodna društva, one naše prijateljice in prijatelje, ki so spremili ljubljeno pokojnico cel6 do Črnič. Zahvaljujemo dalje svoje drage domačine v Črničah in bližini ter iz drugih krajev na Vipavskem, posebno častite dame in gospode iz Ajdovščine, Lokavca in Vipave, vrle črniške in batujske pevce, prečastito domačo in zunanjo duhovščino, isto tako slavno učiteljstvo, sploh vse, ki so spremili milo rajnico na tej zadnji poti k večnemu počitku na dr niško pokopališče. Fresrčna zahvala končno vsem tistim plemenitim osebam, ki so nam v trenotkih najbrid-keje žalosti na druge načine izražale svoje odkritosrčno sočutje. Blagovoljno pa naj oprostijo oni naši prijatelji in znanci, katerim je bila pretuzna vest prekasno naznanjena ali pa da vsled umljivih okoljščin naše nepopisne žalosti naznanila morebiti niti prejeli niso
Gorici, 5. decembra 1892
RODBINA BOLKO VA.
Spomin j aj te se »SloginiliV učnili avoilov po doposlanih položnicah postne hranil -nice!
PO H52K!CKHl
proda se prav dobro ohranjeni
glasovir
v ulici Municipio št. 8, III. nadst. na levo
:atxzMZX2C3ta:3:s
1‘resknšena zobna sredstva.
Alveloar - Kapljice za zobe
^	Cena steklenici 50 kr.
Q
^	Alveloar - Ustna voda
t—(	Cena steklenici 40 kr.
Alveloar - Zobna pasta
M	Cena škatljici 70 kr.
111SP1PU frallko do vsake železniške postaje lUuljuV na Goriškem poslan, ako se naročnik skliče na ta časnik, stane pri meni en modroc na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 — 20 let nobenih poprav ne zahtevajo. Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera postelje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 11 gld. dober, franko doposlan, tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malovredne nadomestke, kakor žičaste žimnice, slamnice itd., kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo ne vstrezajo.
h H T 0 H OBESE k,
tapecirar v Ljubljanif Šelenburgove ulice 4.
Ta domača, edina narodna tyr,ika te stroke na Slovenskem bodi slav. občinstvu najbolje priporočena za nakupovanje žimnic, salonskih garnitur, divanov, stolov, preprog| zagrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega deia_	Ceniki s
podobami zastonj in franko. _ Hitrft in poštena postrežba, nizke ceue posepno pri bališčih in obšir-nejih naročilih.
otročji vozički
jako elegantni, fini, in močni dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče, modro, sivo in olivno po gld. 5.59 6--, 7-—, 8-— 9'— 10-- in viSje po vsaki ceni do 25 gld-Pri meni je najcenejši kraj za kupoovanje tročjili vozičkov.
~B. ŠIROK
JHZ AR
v Židovski ulici (Ascoli) št, 21. razprodaja posteljnjake, skrinje, omare iz orehovega lesu.
Ker se preseli iz Gorice, proda gornje blago po jciko nizkih cenah.
]__4	_____________________________
Razpošilja vsak dan po pošti glavna zaloga Kreisapotheke — Korneuburg b. Wien.
NB9§9MM«
Opeke iz cementa.
Ker so nekteri začeli podpirati nekega tujega nemškutarja, ki v svoji domačiji nima nikakega zaupanja, prisiljen sem naznaniti, da prodam svoje cementne izdelke, katere mi je ista oseba naredila pred enim letom, za 8% ceneje. — Ako pa kdo želi sam pripraviti cement in pesek ter doma izdelati opeko, zavezujem se tako delo izvršiti za 15% ceneje nego gori omenjeni tujec ; za delo dajem popolno jamstvo.
V Čezsoči pri Bolen 15. nov. 1892.
IVAN VULČ.
Lepa priložnost
ponuja se tistemu, kateri bi hotel kot družnik s 600 do 1000 gl. pristopiti k nekemu plodovitemu podjetju. Prednost imajo tisti, ki stanujejo v Gorici, bodisi obrtniki ali uradnki.
Natančno se izvč v uredništvu „N. S.“
JOSIP EISIAE
Ol ^
^ 15
<D eu rQ ^
►H-P«
•r* c3
»O. >o
v Raštelju št. 3.
Zaloga usnja
iz prvih tvornic domačih in tujih ter vsakoršnih rečij, ki se potrebujejo v čevljarstva, sedlarstvu in knjigoveztvn.
Dalje zaloga vrvi j vseh vrst. Vse na drobno in na debelo po takili cenah, da se boji ne tekmovanja.
Zastop najznameuitejše tvor-nice nepremočljivih streh za vozove.
' 03
V?
o
Francoska dreta po 65 kr. zavoj.
N
M
M
N
H
K
H
H
M
K
H
H
M
N
N
H
H
n
H
N
H
M
M
M
H
H
H
M
H
H
N
K
N
N
N
N
M
H
Alojza Baderja
v GORICI, Setneniška ulica 24.
Odlikovana na raznih svetovnih razstavah, na vatikanski razstavi 1. 1888. pa z
zlato svetinjo.
1. Ponuja častiti duhovščini in čast. cerkvenim oskrbništvom svoje sveče in torče iz čistega garantova-nega čebel n ega voska, izdelane pod nadzorstvom prečastitega knezonadškofij^kega ordinarijata go-riškega; na vseh je pritisnjena tvor-niška znamka, protokolovana v registrih c. kr. oblastnije.
Cena znaša gld. 2.50 za kilo s plačilom po enem lelu ali pa s 3% popusta pri takojšnjem plačilu. Naročila čez 4 kile pošiljajo se prosto poštnine in stroškov za zavijanje.
2. V e 1 i k o n o č n a sveča tudi iz čistege voska, okrašena z ploho-rezbo, cvetlicami in pozlačenimi ornamenti, kar se dela vse v vosku.
3. Velikonočne s v e č e s slikami na olje in tudi okrašenimi z ornamenti v dozdevni slikariji.
4. Izdelujejo se tudi sveče in torče za razvitljavo in pogrebe itd. namreč.
a). Sveče voščene I. sostava po avstrijskem načinu gld. 2.20 kilo.
b). Sveče voščene I. sostava po lombardskem in beneškem načinu gld. 1.00 kilo.
Pogoji gornji.
5. Najfinejše kadilo Lagrima Orien-tale gld. 1.20 kilo.
6. Kadilo nižje vrste v zrnih 70 kr. kilo, kakor tudi storač in gumij Mirra.
Da so sveče iz pravega čistega čebelnega voska, garantuje se s 1000 gld.
.zzzzzzzzzzzzzz:
n
u
M
II
M
II
M
II
M
II
II
m
U
M
II
K
u
v«
U
n
M
N
K
H
X
N
M
H
M
N
H
H
n
K
K
H
n
n
M
N
A
H
N
M
»4
K
M
n
N
H
o<
CD
<
d?.
p
H
03
* PV
^ S.
g'
< pr
	©	m	£	Ih ©	
	Ih £	ff	0		#s_
•rH N o	•9 d	\ 0 >	s	o C <9 o a	O' OS A*
d CD M	d > 0 >» 1	2 a	« 1	o 3 sa	O > e ■
cd	o a	0	1	ja	-S
	o	B	9	o > rt	O
m Pc	‘P a Ih •9 N	1	► e	M £	e B
>	S šS i- *	1»	A A	rt te © > u	9Q Od
a *>'«
H* S
a .S m S
x d u
• ^ 3 >	«>
S - I « -3 "
—« _	£	-—I
za veliko vojašnico, nasproti zelenjadnemu trgu
Na j cenejša prodajalnica papirja
ter vsili v to stroko spadajočih šolskih in uradnih pripomočkov, priporoča slavnemu občinstvu, kot najuraestneje in najceneje darilo za Božič in Novo leto, v lastnej založbi izdane
POEZIJE
zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad itd.
Spisal Fran Andrejevič Zakrajški.
Knjižica, obsegajoča 144 strani v velikej osmerki, je na dobrem, trdnem papirju, jako lično sestavljena; stane broširana, to je mehko vezana, z lepo naslovno obliko, samih 40 nov., elegantno trdno vezana v usnje 1.— gld.
Priporoča nadalje bogato svojo zalogo Voščdnih listov, humorističnih dopisnic, .Koledarjev, Album-ov za fotografije in upisovanje.
Izvršuje naročila na Vizitnice iz najfinejega, jako trdnega, slo-nokostnega prozornega papirja, 100 komadov za samih 70 nov.
Za prodajalce v mestu in na deželi: 100 pol pisemskega papirja v osmerki od 12 nov. naprej.
Sklad 500 pol uradnega papirja navadne velikosti 34X42 cm. gld. 0.85 Sklad 500 pol uradnega papirja boljše vrste od 1.25 gld. naprej.
s/w DiaviiDiuu uuuu&ivu
se priporočajo naslednji goriški trgovci, obrtniki, rokodelci in drugi:
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
izdeluje
VHakorrstne voščene sveče
Vseh vrst medeno pecivo
V Gorici prodaja te sveče trgovec A. Urbančič v Gosposki ulici. — Prodaja jih tudi Karolina Riesner v Nunski ulici, ki izdeluj : in prodaja tudi mrtvaške vence, cvetlice in druge podobne reči.
Anton Urbančič
trgovec poleg Orzana v Gosposki itliei prodaja raznovrstno drobno in manufakturno blago, sukno in drugo blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve sveče.
Ivan Drula
na 'Travniku ima bogato 'ialogo vsakovrstnega
USNJA ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Reja
krčmar „Alla Colomlau za veliko vojašuieo na desnem voglu v ulico Morelli, toči doiAača vina, in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne
Anton Jerkič
fotograf v Gorici
v ulici sr. Klare.
Blaž Bitežnik
KAMNOSEK
\ rtni ulici št. 24, na dvorišču nasproti pošte, ima vedno v zalogi nagrobne spominke, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. po svojih izvirnih načrtih
Ivan Howanski
čevljar
preselil se je v Raštelj št. 23. I' nad.
Ivan Kavčič
veletriec na Komu ima zalogo
STE1NFELDSKE PNE.
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrobij.
G. Likar
v Gorici SemeniSka ulica St. 10, PRODAJA mašne in šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za županije in dnhovnije iz Hilarijanske tiskarne, papir za uradno in zasebno rabo in raznovrstne pisarske in šolske potrebščine po mogoče nizkih eenah.
Staroznano gostilnico „pri Lizi“ v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 imfi zdaj v najemu Franc Bizjak, ki toči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočiSča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.
Ivan Bajt
krojač v Nunski ulici št. 14, v hiši Hilarijanske tiskarne.
Ivan cijan
krojač
Nunski ulici št. 13 e priporoča svojim ro-akom v mestu in na dežfM,
Anton Fon
v Semeniški ulici
ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter
gostilnico.
Toči vedno dobra in naravna vina.
Anton Kuštrin
v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 23, ima
prodajalnico
za kavo, sladkor, moko, olje, riž in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Franc Jakil
na sredi Raštelja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Jožef Novič
krojač
v Gosposki ulici št. 8.
Anton Koren
trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu“ (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže iu. napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Martin Poveraj
civilni in vojaiki krojač v	Gorici,	priporoča
svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce,	spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah.
Ivan Dekieua
veletriec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
domača fina bela in črna istrijanska
ter
bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistratni ulici. —
Prodaja na debelo
Peter Drašček
r Stolni ulici (vin Duomo) štev. 2 ima bogato založeno PRODAJALNICO kolonijalnega in jedilnega blaga ter tobak,n.. Kava, sladkor, olje, r ž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo.
Anton Obidič
čevljar
v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila. •
Karol Drašček
PEK
Riva Como St. 4.
Podružnica
za razprodajo kruha se nahaja v SemeniSki ulici St. 2.
Ivan Velušček
krojač v Vrtni ulici se priporoča svojim slovenskim rojakom.
Ivan Čotar
krojač,
v HabatiSču (Rabatta) St. 17 priporoča se svojim rojakom za blagohotno podporo z naročili kakoršnega koli dela v krojaštvu
Tiskarna
Ant. M. Obimzi-jti
priporoča se slov. občinstvu za vsakovrstna dela, ki spadajo v tiskarsko stroko. V zalogi ima vedno vse tiskovine za dnliovske, županske in druge urade. — Cene zmerne. — Ceniki vsakemu na razpolago.
Peter Birsa
gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4) priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sreže pivo, domačo kuhinjo ; postrežba točna.
/rt.
ALENTINCIC
naslednik A. Riedl-a v Gorici, za Mesnicami (Morelli) 9 izdeluje reči iz srebra in brona, cerkveno opravo, svečnike, svetilke, ostenzorije, kelihe itd. itd. Popravlja stare oprave s srebrom in pozlačenjem na ognju ; izdeluje tudi kakoršnekoli strelovode vse po najnijih cenah.
v Raštelj u št. 7 v Gorici prodajal niča drobega in niirnlterškega
blaga
na drobno in na debelo.
Mm in najcenejše hpiaiišče.
Posebna zaloga
za kttpovalce in razprodajalce na deželi, za krošnjarje in cunjarje.
Naj večja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala
Vozički in stoli na kolescih za otroke.
Strune za godala.
Pc:°bnost: Semena za zelenjavo in trave. Prosim dobro paziti na naslov:
Na Mii Raštelja št. I
Razstva v PAKIŽU
Zlata svetinja
Uspeh zagotovljen
Poskusite, da se prepričate
Tord-Tripe
mori miši podgane in krte
b»UDUOl/E??, HAHCjAl
brez nikake nevarnosti za domače živali. Ta izdelek nima v sebi ne arsenika, ne strihnina, ie fosfora.
Uporalu .ahka	PSF~	Uspeh	gotov.
Ce:.m: SO. kr. zavitek.
Zaloga za celo deželo u	Goriško	-	Gradiščansko
v drogerijah pri Ant. Mazzoli-ju v Gosposki in Vrtni ulici.
Naravne mineralne vode iz raznih studencev.
Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, naravno in izvrstno, prijet* nega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali železnim jodom.
Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.
Zdravila za živino > konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek.
Homeopatična zdravila.
prodaja novoustanovljena lekarna
Brannitzer t Hala® št. 16,
najemu
Alojzija Gliubicli-a
Prave in____________
a v. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova moč. — Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniŠ3 želodčne bolesti. Prav .zvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim iu proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu V lekarni C. Zanetti in G. JI- Uo\is, v Ljubljani v lekarni U. pl. 'Trnkiczg G. Piccoli, m i,jud. Grečelna „pri Mariji pomagaj" ; v Po-stojiui v lekarni Baccarcich, ti AjdovSčini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, v Beljaku dr. Kumpf.
I steklenica velja 30 kr.
NB. Vat ■o vati seje treba marsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
:mir,w.wA'
V sovi salogi vin
AHTOHA BREZEL-a
Za mesnicaui (Morelli) št. 12
prodaja sc vino I. vrste, teran iz Vižnanja po 17 kr. liter, toda ne spod 56 litrov.
Obračati se treba do Antona Brezel-a na Tržaški cesti št. 11 ali pa v gostilno Al Sole za mesnicami.
Ono vino se prodaja na drobno po ‘28 kr. v gostilni
Al Sole.
5	Najboljše sredstvo za	^
J ŽELODEC, £
katero želodec in opravila prebavnih delov ži-J vota krepča in tudi odprt život pospešuje, je j?
K
katero pripravlja
Galriiel PICCOLI,
lekar „ pri angelju “
v Ljubljani na dunajski
cesti,	^
Cena 1 steki. 15 novcev
I
Izdelovatelj razpošilja to tinkturo v zabojčkih po
M
12 steklenic in več. Zabojček z 12 steki, stane ? & gld. 1'3G; s 24 gld. 2‘(>0 ; s 36 gUl. 3-8-1; s 44 f it* gld. 4'26; 55 steki, tehta 5 kg. s poStno težo in ^ ■i velja gld. 5-26; 110 steki. gld. 10-30. Poštnino ^ *- plača vedno naročnik. Dobiva se v vseh lekar- %
nah v Gorici in na Primorskem.
t
Antona Gregorič-a
Na Franca Jožefa cesta (Corso Francesco Giuseppe)
~V GORICI
izdeluje vse v mizarsko stroko spadajoče hišne in sobne oprave v najelegantnejših stilih po načrti. Izdeluje dalje tudi vsa tapecirska dela, divane, fotelje in drugačno elegantno opravo, kar in kakor si kdo želf.
Cene zmerne. Postrežba točna, ker v delavnici ima vedno mnogo delavcev in izučenih mojstrov. Zato more vsakoršno naročilo v najkrajšem času izvršiti.
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ X ♦ ♦
ZALOGA
Hagrotatli vescev is trakov 2a vence.
Nadalje	umetne cvetlice, vence	za neveste, rože za cerkve,	paramente,
vence iz kovine	in porcelana, palme,	cvetke za nove maše	in poroke, rakve,
mrtvaške obleke, pregrinjala in blazinice, venčne tančice, čevlje, nogavice, papir in druge reči	za	olepšanje rakev, zlate	i srebrne črke, voščene	sveče	itd. itd.
Naročila	od	drugod se točno in	vestno izvršujejo in	sicer	po poštnem
povzetji.
Vse po najnižih cenah priporoča
K. It i e s s n e v & Sin
v nunski ulici št. 10. v GORICI.
a
’o’
>
m
•N
Wl
Čebel n o- voščen e sveče!
J«
Solkanska cesta št. 9. v GORICI
Sveče iz pravega čebelnega voska izdelujem in prodajam po 2
gld. 45 kr. kilo.	.
Za pristnost sveč pod mojo postavno protokolovano znamko, zagotavljam popolno jamstvo. Ivdor drugače dokaže, dobi \&ako odvzeto naročilo brezplačno iu po vrhu še 100 gld. nagiade.
Priporočam se veleč, duhovščini in čč. cerkvenim oskrbništvom.
Čebelno-voščene sveče!
%
m
<
a.
5
PH. MA¥FARTH & COMP.
Tovarne Poljedelskih strojev Dunaj II., Taborstra88e N. 76.
1Q7Q Odlikovane s prvimi cenami na vaeh 101 L,	večjih	razstavah.
Izdelujejo najboljše:
Slamoreznice
ovala
1=, 2=, 3== in 4 krilna.
Brave in valjarje za njive in travnike. • Stiskalnice
za vse namene, za vino m sadje.
Sušilnice
za sadje in zelenjavo in druge namene. Samostojno delujoče paten-tovane
škropilke za trte in rastline.
m
mlatilnice na roke, na gepel in na par. gebel, sadne mline rezalnice za repo, stiskalnice za pičo
patent, čistilnice za žito, rokkalnice,
Obrtni pralni stroji. Katalogi brezplačno. — Zastopniki se iščejo.
Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.